Šcstdcsctletnica Vere Kokole
Težko je na kratko povedati vse o Veri Kokole, geografinji in raziskovalki, materi in ženi ter dobri sodelavki.
Rodila seje leta 1933 v Ljubljani v družini Grabnar. Za začetek njene uspešne študijske poti lahko štejemo že opravljeno maturo na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1952. Po opravljeni maturi seje vpisala na Prirodoslovno matematično fakulteto, kjer je leta 1958 diplomirala na oddelku za geografijo. Kot absolventka je odšla poučevat na nižjo gimnazijo v Dolenjske Toplice, kjer je tudi izdelala diplomsko nalogo o topliški pokrajini, za kar je dobila Prešernovo nagrado za študente in postavila temelje za svoje nadaljnje raziskovalno delo. Po končani diplomi seje zaposlila na Sekretariatu za urbanizem Ljubljane. Zelja po raziskovalnem delu pa se ji je uresničila 1960 leta, ko sc je zaposlila na Urbanističnem inštitutu SRS, na katerem je uspešno delovala vse do svoje upokojitve leta 1990.
Že v času študija sc je udeleževala geografskih posvetov tako v Sloveniji kot
tudi v drugih delih Jugoslavije (Portorož 1957. Titograd 1958, Novo Mesto I960. Skopje 1960 ...). Med prvimi je v okviru stroke opozorila na problematiko varstva okolja in urejanje prostora, ki v zadnjem času postaja vedno bolj aktualna. V obdobju 1964-1965 je odšla za 5 mesecev na izpopolnjevanje v Francijo (štipendija ASTEF) in prv i rezultat je bil že članek: “Skupinski staž urbanizem in regionalno planiranje”. V seriji predavanj, ki jih je organiziralo francosko ministrstvo za urbanizem in urejanje prostora in raziskovalni inštitut seje seznanila s tedaj modernimi metodami raziskovalnega dela kakor tudi z novejšimi spoznanji urejevalske prakse. Stalno je zelo plodno sodelovala s svojim možem dr. Vladom Kokoletom s katerim sta skupaj izdelala v letu 1967 dve raziskavi, ki sta pomenili temelje za nadaljnje proučevanje sistema naselij Slovenije: “Funkcije naselij in omrežje centralnih krajev v Sloveniji” in “Gravitacijska območja slovenskih mest in centralnih krajev”. To delo je potem tudi sama zelo uspešno nadaljevala z raziskavami v letih 1981-1985: “Gravitacijska območja naselij kot osnova za urejanje razvoja v prostoru SRS”. Njeno delo sc je vedno bolj usmerjalo v urbanistične vidike oblikovanja in delovanja krajevnih skupnosti, katerim je posvetila pomemben del svojega raziskovanja. Glede na značaj tega dela je že zelo zgodaj spoznala, da določene obdelave ni več možno izvesti brez timskega dela in pa uporabe računalnikov. Tako je s pomočjo sodelavcev že v začetku sedemdesetih let začela nastavljati izbrane baze podatkov za krajevne skupnosti na računskem centru Slovenije. Tudi ob drugem prelomu v uporabi računalniške tehnologije sc ni ustrašila novega izziva in je že v začetku osemdesetih let sama sedla za tedaj prve osebne računalnike pri nas in jih pri svojem strokovnem delu uspešno uporabljala. Pri svojem delu se ni opirala le na teoretične analize ampak tudi na obsežne raziskave s pomočjo anketiranja preko osnovnih šol. ki je zajelo cclotno Slovenijo. Rezultati tega dolgotrajnega in zahtevnega dela so sc potem kazali v različnih raziskovalnih in aplikativnih projektih in bi jih s pridom lahko upoštevali tudi danes. Pri tem moram predvsem opozoriti na še danes zelo aktualna dela o oblikovanju krajevnih skupnosti. To raziskavo je predstavila v treh fazah in še danes pomeni najbolj kvalitetno strokovno podlago pri oblikovanju novih teritorialnih enot. Logično nadaljevanje tega delaje bila raziskovalna naloga: “Osnove za smotrno gospodarjenje s prostorom”, kjer Vera Kokole ni dala samo zelo dragocenega prispevka: “Gravitacijska območja kot osnova za usmerjanje razvoja v prostoru” ampak je prevzela tudi obsežno usklajevalno delo v okviru medinstituci-onalncga programa urejanja prostora, ki je pomenilo v letih 1983-1986 eno najpomembnejših raziskav na področju urejanje prostora. Vse to obsežno delo. ki zadeva urejanje prostora je dobilo svoj vrh v raziskovalnem poročilu: “Možnosti razvoja sistema naselij in podeželja”, kjer je Vera Kokole podala svoje strokovne poglede in podrobno sliko sistema slovenskih središč. To delo. ki je temeljilo na večletnem sistematičnem raziskovanju je še vedno pomembna strokovna podlaga mimo katere ne bomo mogli iti pri najnovejšem oblikovanju lokalne samouprave.
V	letu 1980 je Vera Kokole odprla nov vidik v prostorskem in urbanističnem
planiranju z nalogo: "Vloga in razvoj PTT storitev in telekomunikacij v okviru prostorskega in urbanističnega planiranja”. To delo je /. različnih vidikov nadaljevala v naslednjih dveh petletnih obdobjih vse do svoje upokojitve in določena svoja dognanja s področja urejanja prostora prenesla tudi v okolje, ki jc na to problematiko gledalo z izrazito tehničnega vidika.
V	času svojega dela na inštitutu je Vera Kokole prevzela tudi številne druge funkcije, ki so sc glede na njen značaj vezale na raziskovalno dejavnost. Tako jc bila v obdobju 1974-1977 članica posebne dclegacijc za raziskovalno SIS občine Ljubljane-Vič-Rudnik, od leta 1978 članica posebne dclcgacije SIS za raziskovalno dejavnost, od leta 1975 dalje delegat Posebne raziskovalne skupnosti za ekonomske vede. urbanizem, promet, geografijo, demografijo in regionalno planiranje itd. Za delo pri biltenu urbanističnega društva in dolgotrajno članstvo pri Urbanističnem društvu Slovenije je prejela tudi zlato značko tega društva. Rezultate svojega dela je Vera Kokole predstavila tudi v številnih člankih in referatih, ki so pričevali o obsegu njenega dela. Tako jc med drugim imela na primer tudi referat: “New orientations in planning for the underdeveloped areas in Yugoslavia” v Veliki Britaniji, dokaj redno pa jc sodelovala tudi v Geografskem vestniku. Vsa ta dela pogosto izražajo njeno iskrivo in pronicljivo naravo, odpirala pa jc tudi popolnoma nove teoretične pristope. Njena bogata bibliografija jc dostopna tako v številnih knjižnicah, predvsem pa na Urbanističnem inštitutu RS. Upamo, da jo bo v naslednjih letih še obogatila z novimi objavami iz svojega obsežnega raziskovalnega dela.
Aleksander Jakoš