Kamniški OBČAN St. 12 Poslednja pravna varovalka proti nekontrolirani gradnji v kamniški občini Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta Občine Kamnik to sredo, 27. junija, so svetnice in svetniki razpravljali in sprejeli vse sklepe, razen Predloga Strategije razvoja športa v občini Kamnik od leta 2012 do leta 2020, ki so ga prestavili na jesensko sejo. Med drugim so razrešili dosedanjo direktorico Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Andrejo Eržen in potrdili vršilko dolžnosti direktorice Urško Kolar. Seja je potekala v duhu enotnosti in kooperativnosti tako koalicije kot opozicije, bolj vroča razprava pa se je vnela pri obravnavi županovega predlaganega odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta K3 Graben, ki ga je občinski svet na koncu tudi sprejel (15:12 glasov za odlok). Kot pojasnjuje občinska uprava, je občina s sprejetim odlokom zaščitila javni in prostorski interes. Zaradi precej stihijskega prostorskega načrtovanja v preteklih letih, ko se je zlasti v mestu Kamnik izvajala intenzivna, predvsem večsta-novanjska gradnja, kateri pa ni sledilo ustrezno načrtovanje prometne, zlasti pa družbene infrastrukture, se mesto ta hip srečuje z drastičnim pomanjkanjem prostora v obstoječih šolah in vrtcih. Za nadaljnje načrtovanje prostora je nujno, da se za kakršne koli načrtovane prostorske ureditve, ki bi pomenile nove priselitve prebivalstva in s tem povečanje števila predšolskih, zlasti pa šoloobveznih otrok, sočasno načrtuje tudi družbena infrastruktura. OPN je predvidel sprotno načrtovanje družbene infrastrukture, vendar le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, načrtovanju zelenih in drugih odprtih javnih površin ter centralnih dejavnosti. Zaradi uveljavitve starega mestnega jedra kot središča mesta Kamnik pa naj se na območju ob starem mestnem jedru gradijo elitnejša stanovanja višjega bivalnega standarda. Prav tako se z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti načrtujejo prenove večstanovanjskih objektov. Občinski prostorski načrt predvideva obvezo izdelave podrobnih prostorskih načrtov v primerih, ko se načrtuje gradnjo večstanovanjskih objektov z več kot štirimi stanovanji. Takoj po sprejetem odloku smo o mnenju in naslednjih korakih povprašali Rudija Capudra, zastopnika in prokurista podjetja Trival Kompoziti d.o.o., ki je solastnik nepremičnine na omenjenem področju, ter župana Marjana Sarca, ki sta oba izpostavila korekten odnos v zadnjih pogovorih in nakazala možnost kompromisov, ki jima oba pripisujeta odločilno vlogo pri reševanju statusa in usode trenutno »deprivilegiranega območja« na Zebljarski ulici. V e na 2. strani. Minula sobota v znamenju gorskih kolesarjev V centru Kamnika je v sklopu prireditev Kamšport v soboto, 23. junija, potekal 15. Kamniški kros pod okriljem organizatorja Calcit Bike Team-GT. Krosa se je udeležilo okoli 260 kolesarjev iz 6 evropskih držav, najpomembnejši zmagi v skupini Elite sta odšli na Poljsko in v Ukrajino. Kolesarji kraljevske skupine Elite (na fotografiji) so na tehnično zahtevni progi štartali v klanec proti Žalam. Več na 13. strani. 51. leto Kamnik, 29. junij 2012 Juhuhu, zaslužene počitnice so končno tu! Za večino učencev in dijakov so se prejšnji petek pričele najdaljše počitnice v letu, nekaj dela pa čaka tiste, ki so si prislužili kakšen popravni izpit. V šolske klopi se bodo vrnili v ponedeljek, 3. septembra. Za dva meseca so pospravili šolske zvezke, knjige in torbe, saj je pred njimi obilje prostega časa, zabave in lenarjenja, za marsikaterega starša pa se v poletnih dnevih postavlja vprašanje, kam poslati otroka v dopoldanskem času, ko je še vedno na dnevnem redu služba, do dopusta pa še kar nekaj dni. V lepem poletnem dopoldnevu smo v Kamniku našli nekaj dobrih alternativ za preživljanje nepozabnih počitniških dni. Obiskali smo po-čitnikarje v poletnem varstvu MC Kotlovnica (na fotografiji), na odbojkarskih igriščih in kopališču Pod skako. Reportažo objavljamo na 9. strani. V^T0 , -1 t [ * k* M— —-> r D a Poletne jezikovne delavnice 2012 v juliju in avgustu p D E 1 DUDE - Center za 1 svetovne jezike 1 Breznikova ul. 15 | 1230 Domžale tel.: 01 721 69 13, 01 729 24 86 GSM: 041 317 444 dude@dude.si www.dude.si tus MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ZA VAŠ PIKNIK Kamniški srednji šoli bosta združeni Gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo, ki delujeta v okviru Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, naj bi čez poletje združili v enovito šolo. Zaradi načrtovane reorganizacije šolske mreže naj bi za začetek prišlo do združitve osmih slovenskih srednjih šol, na seznamu je tudi kamniška. Starši in učitelji o tem menda niso bili neposredno obveščeni in so zaradi tega zaskrbljeni, učitelji tudi za svoja delovna mesta. Več na 4. strani. Klemen Strajhar odhaja na olimpijske igre v London Najboljši slovenski lokostrelec Klemen Štrajhar, član Lokostrelskega kluba Kamnik, je dosegel sanje vsakega športnika - uvrstitev na Olimpijske igre. Predpisano kvoto za Slovenijo je dosegel na tekmi za svetovni pokal v članski konkurenci, ki je potekala v mestu Ogden v ameriški zvezni državi Utah, kjer je v konkurenci 80 loko-strelcev dosegel odlično 3. mesto. S tem uspehom bo Slovenija po 12-ih letih zopet imela predstavnika na Olimpijskih igrah v lokostrelstvu. Iskrene čestitke Klemenu, držali bomo pesti za dober nastop tudi na Olimpijskih jag igrah! Več na 12. strani. \ Dragi bralci, prihodnja predpočitniška številka Kamniškega občana bo iznla 13. julija. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 6. julija; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 11. julija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si IZ VSEBINE KULTURA, SREČANJA strani 5, 7 Rezbarji so se srečali in ustvarjali na Šutni Motničani na Prangerjadi Vreme tokrat naklonjeno srečanju krajanov Zapric Vse več krvodajalcev Druženje ob kulturi na poletni muzejski noči Zanimiva razstava Andreja Schlegla: Kdo so Kamn'čani? KOLEDAR PRIREDITEV ZANIMIVOSTI stran 8 Večer med vrtnicami - kraljico vrtov Nedeljsko popoldne v družbi kamniških godbenikov in mažoretk Kresni večer v Budnarjevi hiši POČITNIŠKA REPORTAŽA stran 9 NASA ŠPORTNA DRUŽENJA stran 11 Na treningu z Janijem Brajkovičem Uspela košarkarska maratona na Duplici in v Stranjah Jekleni kamniški fantje, modri dirkači Trisporta, pred Ironman izzivi ŠPORT strani 12-14 19. dan vaterpolistov je za nami Calcitovci z okrepitvami tudi letos naskakujejo vrh Odlični dosežki tekačev KGT Papež se nadaljujejo Rekordna udeležba na Ambrož trialonu Kamnik Gorski kolesarji so se povzpeli na Veliko planino Namizni tenis: na turnirju KS Duplica zmagala Štefaničeva in Sikošek Izvrsten zaključek sezone kamniških kegljačev Vabljeni na Veliko planino! Nihalka vozi od ponedeljka do četrtka od 8. do 18.ure, od petka do nedelje od 8. do 20.ure. Zaradi prireditve bo veljala zapora mesta (Kamnik center) od sobote 30.6 od 14. ure do nedelje 1.7. do 18. ure. Več na www.kd-alpe.si in www.kamnik.si Huht 2 29. junij 2012 AKTUALNO Kamniški OßCAN S seje Občinskega sveta Občine Kamnik 27.6.2012 Poslednja pravna varovalka proti nekontrolirani gradnji v kamniški občini Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta Občine Kamnik so svetnice in svetniki razpravljali in sprejeli vse sklepe, razen Predloga Strategije razvoja športa v občini Kamnik od leta 2012 do leta 2020, ki so ga prestavili na jesensko sejo. Svetnice in svetniki so potrdili vseh 13. točk dnevnega reda in med drugim potrdili vršilko dolžnosti direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urško Kolar. Seja je potekala v duhu enotnosti in kooperativnosti tako koalicije kot opozicije, bolj vroča razprava pa se je vnela pri obravnavi županovega predlaganega odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta K3 Graben, ki ga je občinski svet na koncu tudi sprejel (15:12 glasov za odlok). Takoj po sprejetem odloku smo o mnenju in naslednjih korakih povprašali Rudija Capudra, zastopnika in prokurista podjetja Trival Kompoziti d.o.o., ki jje solastnik nepremičnine na omenjenem področju, ter župana Marjana Sarca, ki sta oba izpostavila korekten odnos v zadnjih pogovorih in nakazala možnost kompromisov, ki jima oba pripisujeta odločilno vlogo pri reševanju statusa in usode trenutno »deprivilegiranega območja« na Žebljarski ulici. Veseli smo, da usklajujeta javni in zasebni interes. Razrešena Andreja Eržen, potrjena Urška Kolar Po potrditvi predlaganega dnevnega reda je Občinski svet Občine Kamnik s 15 glasovi za in nobenim proti sprejel sklep oziroma soglasje k razrešitvi direktorice in imenovanju vršilke dolžnosti direktorice javnega zavoda »Zavod za turizem in šport v občini Kamnik«. V. d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik je tako postala Urška Kolar. Prednosti Razvojnega partnerstva središča Slovenije in Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije za občino Kamnik Občina Kamnik je z namenom povečanja prepoznavnosti in pomena razvojnega povezovanja občine na subregijski ravni v okviru Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS) in Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije (LAS) predstavila dosežene rezultate v okviru programa dela RPSS ter rezultate izvajanja razvojne strategije LAS. Občina Kamnik je članica in so-financer Razvojnega partnerstva središča Slovenije od ustanovitve v letu 2006 in ima v partnerstvu pomembno vlogo, se posebej na področju turizma. Razvojno partnerstvo kot interesno povezovanje občin je v razvojnem programu opredelilo prioritetna področja, ki se realizirajo skozi različne lokalne, regionalne in mednarodne projekte. V tem obdobju se je oziroma se na območju razvojnega partnerstva tako izvaja 18 mednarodnih projektov z različnih vsebinskih področij, za katere je bilo pridobljenih 2,1 mio evrov evropskih razvojnih sredstev in so na območje občine prinesli številne merljive in nemerljive rezultate. Na ta način se krepijo tudi kompetence sodelujočih akterjev z območja občine in razvojnega partnerstva ter vpetost občine in partnerstva v nacionalne in evropske mreže. Razvojno partnerstvo se je tako razvilo kot interesno partnerstvo občin osrednje slovenske in zagorske Slovenije za pridobitev več finančnih sredstev za razvoj regij, saj se občine skupaj potegujejo za finančna sredstva na pomembnih razpisih (državnih in EU) in tako posamezne občine pridobijo večja sredstva z manj lastnega vložka. Občina Kamnik je tudi članica in sofinancer LAS Srce Slovenije od začetka delovanja v letu 2007. LAS Srce Slovenije je prepoznana kot ena najuspešnejših LAS v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številni obiski domačih in tujih skupin na območju LAS. V tem obdobju je bilo z LEADER sredstvi sofinanciranih 13 projektov z območja občine Kamnik v skupni višini cca 160.000 evrov in 12 skupnih projektov območja ter vodenje LAS v višini cca 115.000 evrov. To združenje temelji na tripartitnem sodelovanju, saj se lahko na razpise prijavijo podjetja iz državnega, javnega in privatnega sektorja in tako laž pridejo do sredstev (85% stopnja pokritosti s strani države). Občina Kamnik nima strategije razvoja podjetništva Martina Bajde je predstavila poročilo o podpori podjetništva v občini Kamnik, ki je bilo vključeno v letni program dela Občinskega sveta za leto 2012. V poročilu so zajeti ukrepi, ki jih z namenom pospeševanja podjetništva in malega gospodarstva izvaja Občina Kamnik. Predstavljeno je delovanje Območne obrtno - podjetniške zbornice Kamnik in poročilo o delu strokovne službe Mrežnega podjetniškega inkubatorja Savinjske regije - mrežni spin-off Univerze v Mariboru poslovne enote v Kamniku za leto 2011. Marko Vrhovnik, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik, je podal jedrnato poročilo. Povedal je, da je točka e-VEM trenutno v Kamniku mrtva in da pričakuje pomoč občinskega sveta pri vzpostavitvi zadnje točke VEM v Kamniku, ki je trenutno odprta le se na Obrtni zbornici Kamnik. Predsednik zbornice je povzel njihove glavne aktivnosti: organizirajo seminarje, trudijo se z izobraževanjem, skrbijo za promocijo Kamnika - vsakega člana podprejo s 500 EUR pri udeležbi sejmov, za kar pridobijo tudi sredstva države. Po njegovi oceni Občina Kamnik lahko pomaga podjetništvu v Kamniku tako, da zgradi nove obrtne cone (pa ne na oblakih), ki jih lahko podjetniku ponudi po sprejemljivih cenah. »Občina bo morala ponuditi roko majhnemu in srednjemu podjetništvu - v Kamniku drugega nimamo,« je zaključil Vrhovnik. Tina Naglič, Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije, je povedala, da imajo trenutno v Kamniku 13 članov v podjetniškem inkubatorju in 2 člana v univerzitetnem inkubatorju (154 podjetij v Sloveniji). Med aktivnostmi so objavili 19 prispevkov za spletno stran občine, skupaj z občino so pripravili članek za promocijo v Kamni-skem občanu, izvedli 11 delavnic v Kamniku (v Sloveniji je skupaj 15 inkubatorjev, ki so izvedli cca 150 delavnic), s katerimi želijo razširiti pogled kaj je inkubator, kakšna je pot inovativnega ali visoko tehnološkega projekta, pripravljajo poslovni načrt z osnovnimi smernicami, zbirajo NAJ podjetniške ideje, v Kamniku so pomagali ustanoviti 5 novih podjetij. Svetniki o razvoju podjetništva Svetniki opozicije so poudarili, da Občina Kamnik nima strategije razvoja podjetništva. Po njihovi oceni bi morala prostorski načrt in strategija podjetništva iti z roko v roki, s tem da bi morala biti strategija razvoja podjetništva na prvem mestu. Apelirali so na občinsko upravo, naj bolj resno pristopi k tej tematiki. Opozicija se ni strinjala z izjavo koalicije, da občina nima veliko pristojnosti na področju podjetništva, ker to področje pokriva predvsem država. Opozicija meni, da se na to preveč zanašamo. Državni poslanec mag. Matej Tonin, NSi, je mnenja, da je za ustvarjanje splošnih pogojev za podjetništvo res odgovorna država, za mikro pogoje pa je lahko odgovorna občina in je od njene iznajdljivosti in samoinciativnosti odvisno kakšno okolje za podjetništvo bo ustvarila. Janez Balantič, ZARES, se je strinjal, da na področju podjetništva Občina nima veliko pristojnosti in pozval poslanca mag. Tonina, če lahko vpliva na državne organe. Povedal je, da bodo v nekaj mesecih pripravili nekaj predlogov in poskušali na ta način doprinesti k razvoju podjetništva. »Premalo sredstev namenjamo za razvoj podjetništva - potrebno bo nameniti več sredstev, sicer ne bomo želi uspehov na tem področju,« je prepričan koalicijski svetnik. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, DESUS, pa je bila presenečena kako malo delovnih mest v področju turizma, predvsem gostinstva, imamo v naši občini. Zaradi racionalizacije šest mest manj, kot jih predvidevajo normativi v Vrtcu Antona Medveda Kamnik Poročevalka Katarina Sčetinin Sever je povedala, da Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 108. členu izrecno določa, da sistemizacijo delovnih mest za vrtec določi ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem, in sicer na podlagi predpisanih normativov in standardov. Zavod je v šolskem letu 2011/2012 deloval s 54 celodnevnimi oddelki ter 1 poldnevnim oddelkom na 15 lokacijah. Z novim šolskim letom 2012/2013 bo vrtec prav tako oblikoval 54 celodnevnih ter 1 pol-dnevni oddelek predšolske vzgoje, a na 14 lokacijah. Oddelek v enoti Mavrica se namreč zapira zaradi povečanega vpisa šoloobveznih otrok v OS Marije Vere, na novo - kot rezultat izvedene investicije s strani Občine Kamnik - pa se bo za prvo starostno obdobje odprl nov oddelek v že obstoječi enoti Cepe-tavček v Nevljah. Potrebno bi bilo sistemizirati 168,31 delovnih mest, vendar pa z vidika racionalizacije ravnateljica predlaga ustanovitelju, da se v šolskem letu 2012/2013 sistemizira 163 delovnih mest. Renata Hojs, ravnateljica, je povedala : »Zelo skrbno smo pripravili sistematizacijo, ker se zavedamo stanja v državi, zato je predlaganih 6 mest manj, kot jih predvidevajo v kadrovskih normativih.« Občinski svet je sklep sprejel, prav tako amandma, da mora biti vsak delavec, ki je zaposlen v vrtcu, seznanjen z ukrepi za varstvo proti požaru. Usklajevanje javnega in zasebnega interesa na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta K3 Graben Kot pojasnjuje občinska uprava, je občina s sprejetim odlokom zaščitila javni interes, ki je tudi eno od temeljnih načel prostorskega. Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi občina tudi načrtuje prostorski razvoj, kar je ena od njenih izvirnih pristojnosti. Občina pa na svojem območju lahko zavaruje svoje interese tako, da s prostorskimi akti posamezna območja nameni dejavnostim, ki so v interesu razvoja občine in regije in v skladu s svojimi pristojnostmi pri urejanju zavaruje interes razvoja ter prepreči spekulativne in škodljive posege na območje. Kot pravijo na občinski upravi, se predvsem mesto Kamnik zaradi precej stihijskega prostorskega načrtovanja v preteklih letih, ko se je zlasti v mestu Kamnik izvajala intenzivna, predvsem večstanovanj-ska gradnja, kateri pa ni sledilo ustrezno načrtovanje prometne, zlasti pa družbene infrastrukture, ta hip srečuje z drastičnim pomanjkanjem prostora v obstoječih šolah, pa tudi s pomanjkanjem mest v vrtcih. Za nadaljnje načrtovanje prostora je v bližnji prihodnosti nujno, da se za kakršne koli načrtovane prostorske ureditve, ki bi pomenile nove priselitve prebivalstva in s tem povečanje števila predšolskih, zlasti pa šoloobvez- nih otrok, sočasno načrtuje tudi družbena infrastruktura. OPN je predvidel sprotno načrtovanje družbene infrastrukture, vendar le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, načrtovanju zelenih in drugih odprtih javnih površin ter centralnih dejavnosti. Zaradi uveljavitve starega mestnega jedra kot središča mesta Kamnik pa naj se na območju ob starem mestnem jedru gradijo elitnejsa stanovanja višjega bivalnega standarda. Prav tako se z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti načrtujejo prenove večstanovanj-skih objektov. Občinski prostorski načrt predvideva obvezo izdelave podrobnih prostorskih načrtov v primerih, ko se načrtuje gradnjo večstanovanjskih objektov z več kot štirimi stanovanji. Na seji so bili soglasno sprejeti se Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v občini Kamnik v drugi obravnavi in Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Kamnik v skrajšanem postopku ter Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »ravnanje z odpadki«, v skrajšanem postopku pa tudi Predlog Sklepa o opustitvi javnega dobra, Predlog Sklepa o soglasju k ustanovitvi stavbne pravice in Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik. Poročevalka seje NINA IRT Sprejeti odlok naj bi zavaroval pred brezglavo pozidavo Rudi Capuder, prokurist in zastopnik Trival Kompoziti d.o.o., ki je solastnik nepremičnine na Žebljarski poti 5, je pisno in ustno seznanil župana in občinski svet s trenutno situacijo njihovega podjetja in lastniško povezanih podjetij ter njihove vzroke za odločitev odprodaje nepremičnin na Žebljarski poti 5, katerih večinska solastnica je njihova družba. Obrazložil je, da zaradi aktualne gospodarske krize z osnovno dejavnostjo niso več sposobni servisirati stroškov vzdrževanja in financiranja kreditov, ki bremenijo njihove nepremičnine. Če hočejo ohraniti osnovno dejavnost in z njo povezana delovna mesta, morajo nujno odprodati vsaj del od poslovno nepotrebnih nepremičnin. V nasprotnem primeru bodo te nepremičnine nekontrolirano prodajale banke, ki si bodo tako poplačale dana posojila, zavarovana s hipotekami. Po njihovem mnenju vztrajanje na določilih s strani župana predlaganega in s strani občinskega sveta sprejetega Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta K3 Graben (predvsem imajo v mislih prepoved prometa z nepremičninami, ki jih ta odlok prinaša) lahko usodno vpliva na eksistenco treh povezanih kamniških podjetij (Trival kompoziti, ALU Alprem in Alprem oprema), ki zaposlujejo preko 60 ljudi, pretežno Kamničanov. Tako so oddali vlogo za pridobitev projektnih pogojev za potrebe spremembe namembnosti industrijskega objekta v večstanovanjski objekt in zaprosili za projektne pogoje. Po njegovih besedah v idejnem projektu zajetih 24 stanovanj še ni dokončna odločitev. Kot družbeno odgovorno podjetje menijo, da je stanovanjska dejavnost v samem centru mesta precej bolj sprejemljiva za Kamnik, kot pa odprodaja predmetnega objekta najemnikom, ki bi obdržali industrijsko namembnost objekta, ki poseduje vsa gradbena in uporabna dovoljenja. Po njegovih besedah se z njihovim stališčem strinjajo tudi prebivalci tega območja, pa tudi strokovna javnost, ki so ji predstavili to problematiko. Menijo, da predlagatelj župan s predlaganim in sprejetim odlokom predvideva nesprejemljivo možnost: rusitev legalno zgrajenega poslovno stanovanjskega kompleksa. Po njihovi oceni je imela njihova družba do sedaj cca. 600.000 EUR stroškov z odkupom lastniških deležev kompleksa od 47 denacionalizacijskih upravičencev. Zato je po njihovi oceni popolnoma nerealno pričakovati, da bodo sedaj namenili cca. 50.000 EUR za pripravo OPPN, na sprejem katerega bodo čakali nekaj let, nato plačali še cca. 150.000 EUR za rušenje objektov, ki imajo cca. 2.000 m2 bruto uporabnih površin in končno našli kupca, ki bi za vsaj 800.000 EUR odkupil parcelo namenjeno gradnji dvostanovanjske hiše in nam tako povrnil stroške vlaganj. »Na sestanku pri vodji Oddelka za urejanje prostora mag. Tadeji Križna r Jamnikar smo prejšnji teden sicer uspeli predstaviti naša stališča glede te problematike. Dobili smo pozitiven vtis, da s strani stroke vendarle obstaja pripravljenost za sporazumno, kompromisno reševanje te problematike. Problem je sicer prevladujoče politično stališče, da se v Kamniku prepove kakršnakoli stanovanjska gradnja. Glede na nekatere zgrešene prostorske projekte v preteklosti je taksno stališče do neke mere celo razumljivo (sicer ne vem, v katero občino bomo preselili naše otroke?). Vztrajanje na takšnem izhodišču za vsako ceno pa v našem primeru pomeni, da se je občina odločila za ohranjanje industrijskega kompleksa v samem mestnem jedru,« je v pismu svetnikom in svetnicam med drugim zapisal Rudi Capuder, ki pa se zaveda, da brez sodelovanja občine oz. njenega oddelka za urejanje prostora problemov na kar treh odprtih območjih (območju B 15 Spodnji Alprem, območju Žebljarska 5, območju Psi v B 11 Titan Svit) sami ne morejo reševati. Že dne 18.2.2011 je v pismu županu navajal, da sami tudi ne morejo sprejeti ustreznega OPPN-ja za območje K7 Alprem, na katerega čakajo že deveto leto. Lahko pa trenutnim najemnikom oz. posameznim zainteresiranim kupcem odprodajo 9.305 m2 zemljišč in 5.480 m2 raznih skladišč ter industrijskih hal, ki se nahajajo na tej lokaciji in imajo ustrezna uporabna dovoljenja. Takšna prodaja se zdi na prvi pogled precej družbeno neodgovorna (ožje mestno jedro se namreč še dolgo ne bi rešilo industrije). Vendar bi morala Občina v tem primeru glede na svojo 9 let trajajočo ignoranco pri sprejemanju OPPN-ja vso odgovornost prevzeti nase. Capuder je v takratnem pismu županu med drugim zapisal: »Cilj nase družbe namreč ni gradnja stanovanj na območju, temveč odprodaja predmetnih nepremičnin, ki nam bo omogočila poplačilo bančnih kreditov, ki s hipoteko bremenijo tudi te nepremičnine. Tako imamo na izbiro le dve možnosti: Odprodajo 5.480 m2 predmetnih poslovnih prostorov in 9.305 m2 stavbnega zemljišča trenutnim najemnikom oz. posameznim zainteresiranim kupcem po tržnih cenah. V tem primeru se na lokaciji ohranja proizvodno skladiščna dejavnost, za katero imajo poslovni prostori vsa uporabna dovoljenja ali pa odprodaja 9.305 m2 zazidljivega stavbnega zemljišča z možnostjo stanovanjske gradnje. Cena zemljišča je v tem primeru odvisna od pozidljivosti parcele, ki jo definira za to področje sprejeti OPPN. Brez veljavnega OPPN-ja investitorja oz. kupca, ki bi verjel obljubam Občine, seveda ne bomo našli. Vsakomur, ki se vsaj malo spozna na nepremičnine, mora biti jasno, da je prva možnost za nas finančno precej bolj vabljiva, predvsem pa takoj uresničljiva. Kljub temu smo devet let odlašali z odločitvijo v pričakovanju, da bo Občina sprejela ustrezen OPPN za to območje. Govorimo o ustreznem OPPN, saj ideje o otroških igriščih oz. parku na tem območju prav gotovo niso ekonomsko opravičljive in ne bi našle ustreznega investitorja. Sedaj se sprašujemo, ali se Občina (ali pa nekateri odgovorni na Občini) zares dokončno odreka možnosti ureditve tega območja? Z našim mnenjem, da je stanje na področju prostorskega urejanja v Občini Kamnik nevzdržno, se strinjajo vsa kamniška podjetja in obrtniki, ki si že več let neuspešno prizadevajo reševati svojo prostorsko stisko. Neradi se postavljamo v položaj, ko bomo morali zaradi zaščite naših delovnih mest interese podjetja postaviti pred interese Občine.« V upanju, da bi v skupnem razgovoru vendarle našli kakšno za vse bolj sprejemljivo rešitev, so tako župana zaprosili za sestanek, ki so ga pred dvema dnevoma tudi realizirali. Nam pa je v izjavi takoj po sprejetem spornem Odloku na občinski seji Capuder povedal: »Ne gre za nagajanje občinske uprave na osebni ravni - sprva sem tako mislil, nato sem videl, da je drugače. Vendar pa zaznavam strah zaradi slabih izkušenj z gradnjo in pozidavami iz preteklosti in mi smo postali kolateralna škoda preteklih nenadzorovanih gradenj. Gospa Križnar, vodja oddelka za okolje in prostor, je bila v naših razgovorihkorektna, prav tako župan.« Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, je takoj po sprejetem odloku za Kamniški občan podal izjavo: »Ta odlok smo sprejeli zato, da zavarujemo interes občine v smislu popravljanja napak iz preteklosti, kjer se je zidalo brezglavo - zato smo s tem odlokom zadevo ustavili dokler se z investitorjem ne dogovorimo natančno koliko bo stanovanj, koliko bo ustreznih parkirnih prostorov,...in da bo zagotovili, da bodo ljudje, ki bodo prebivali v teh stanovanjih, dejansko imeli ugodne bivanjske razmere, ki si jih zaslužijo. Povedati moram, da je bil gospod Capuder do mene zelo korekten, tudi jaz do njega in takoj, ko se bomo uskladili z njim in dosegli ustrezni kompromis, ki bo sprejemljiv za zaščito javnega interesa in hkrati zasebnega interesa, bomo ta odlok razveljavili. Gre namreč za poslednjo možno pravno varovalko proti nenadzorovani gradnji v naši občini. Čudi pa me, da mora investitor čakati že 10 let. V preteklem mandatu so sestavljali koalicijo tako Lista Toneta Smolnikarja kot tudi LDS, zato me čudijo očitki na moj račun, saj bi te zadeve že lahko uredili v prejšnjem mandatu glede na dolgo čakalno dobo. Če takrat ne bi bilo nenadzorovanih pozidav brez ustrezne infrastrukture, tudi občinska uprava danes ne bi imela takšnih zadržkov pri novih gradnjah.« Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 29. 6. 2012. Kamniški OBČAN POGLED NA SLOVENSKO DRŽAVNOST 29. junij 2012 3 Slovesnost ob dnevu državnosti v Kamniku Boljše domovine ne bi mogli imeti Kamnik se je 25. junija pridružil praznovanjem po vsej domovini, ko smo se že enaindvajsetič spomnili osamosvojitve, trenutka, ko smo Slovenci prvič samostojno nazdravili vsem narodom sveta. Ne več majhni in s prgiščem zgodovine, ki je bila doslej najlepše zapisana v Sonetnem vencu, ampak s prvo pravo državnostjo. Po uvodnih zvokih Zdravljice je zbrane v dvorani Doma kulture Kamnik najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek. V svojem govoru je poudaril, da so veteranske in domoljubne organizacije ustanavljali kot sestavni del civilne družbe, ki skrbijo za interese svojega članstva in kot organizacije, ki vidijo svoje poslanstvo v tem, da ohranjajo pozitivne vrednote tako Maistrovih Slavnostni govornik župan Marjan Šarec je na slovesnosti ob prazniku slovenske državnosti zbranim v dvorani Doma kulture Kamnik razkril svoj pogled v preteklost, na sedanje dogajanje in zazrtost v prihodnost. Izpostavil je, da boljše domovine ne bi mogli imeti. borcev kot narodnoosvobodilne borbe in osamosvojitvene vojne ter o tem seznanjajo nove rodove. »Moram priznati, da je sedanji Župan s svojim pristopom in pogledom na dan državnosti na lepi poti, da nas bo tu vsako leto več in več. K tej množičnosti pa v veliki meri vsa leta pripomoremo tudi veterani vojne za Slovenijo.« »Pozdravljena Slovenija« izpod instrumentov Mestne godbe Kamnik je naznanila prihod slavnostnega govornika župana Marjana Sarca. »Nocoj je slovesno, saj praznujemo največji praznik naše domovine Republike Slovenije. Slovenska osamosvojitev je nesporno zadnje dejanje dolge epopeje slovenskega naroda, ki je bil vse do leta 1991 prepuščen na milost in nemilost evropskim dogajanjem in volji drugih, večjih narodov. Vsaka proslava je priložnost za tri stvari. Pogled v preteklost in obujanje spominov, pogled na sedanje dogajanje in zazrtost v prihodnost. Koliko pomena dajemo tem trem vidikom slovenske samostojnosti, je odvisno od več dejavnikov. Na to vpliva naša starost, značaj in nenazadnje vloga, ki jo je imel takrat posameznik v prelomnih trenutkih. Pogled v preteklost bi moral biti jasen, saj so se dogodki že zgodili, doživeli smo jih vsak na svoj način. S puško v roki, s peresom, politično dejavno, s šolskimi torbami na ramah, mnogi pa se takrat še niso niti rodili Ravno za slednje je šlo. Za generac je, ki prihajajo. Vsak na s\>oj nač, smo trepetali za obstoj slovenskega naroda in uresničitev edinsh>enepriložnosti v danem trenutku. Pogled v preteklost kaže na izreden pogum, voljo in odločenost naroda poseči po z\>ezdah. Tega dejanja ne more nihče umazati in zanikati, če bi se še tako trudil. Takšne pojave zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne in prispevka današnjih veteranov vojne za Slovenijo, tedanjih pripadnikov teritorialne obrambe in veteranov policijskega združenja Sever, moramo najostreje obsoditi. Res je, vojna ni trajala dolgo, a smrt je kosila neusmiljeno. Ko danes poslušam besede, češ saj ni bilo nič posebnega, dobim vtis, da bi si želeli večje število žrtev, ne samo nekaj. Bi bila potem to resna vojna? Naj tisti pogledajo v oči svojcem žrtev in jim to povejo v obraz. Skratka, pogled nazaj je veličasten, ne zamegljujmo ga s podtikanji.« Bolj zapleten je pogled na današnji čas, ki ga je župan Marjan Šarec osvetlil v nadaljevanju svojega razmišlju-jočega govora, zaokrožil pa ga je s pogledom na prihodnost. »Naša prihodnost naslednjih 20 let je odvisna predvsem od tega, kako uspešni bomo pri postavljanju st\>a-ri na pravo mesto v vseh segmentih družbe. Najprej bo potrebno doseči Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek je poudaril, da veteranske in domoljubne organizacije ohranjajo pozitivne vrednote tako Maistrovih borcev kot narodnoosvobodilne borbe in osamosvojitvene vojne ter o tem seznanjajo nove rodove. umik politike kot glavne teme sporov. Država postane normalna takrat, ko se ljudje zavedajo svoje državljanske dolžnosti in izobešajo zastavo, imajo svoje politično prepričanje, a ga ne vsiljujejo drugim. Hodijo vestno na volitve, ne pa da ostanejo doma, potem jih pa vse moti. Kdor ne hodi na volitve, tudi nima pravice kritizirati. Že star rek pravi, da se zaradi politike ni vredno prepirati, zato smo politiki, da se prepiramo namesto ljudi. Spoštovani, ni vse en sam brezup, nesmisel in brezciljnost. Mnogo nas je, ki vidimo tudi kaj dobrega v tej družbi in nas tudi ni strah za prihodnost. Imamo posameznike, ki nam kažejo pot naprej. Naj omenim pogumnega policista, Kamničana San-dija Sheiko, ki je rešil življenje deklici ob prometni nesreči. Ni rekel, da ima nizko plačo in tega ne bo storil. Za majhen denar rešuje življenja in pri tem t\>ega lastno, zavedajoč se strahu s\>oje družine. Ali pa uspehi kamniških športnikov, denimo uvrstitev lokostrelca Klemena Štrajharja na olimpijske igre v Londonu, da drugih ne našte\>am, ker jih je pm>eč. To so resnični junaki, ki nam dajejo upanje, da ni vse zaman. Verjamem, da bi bili, če bi bilo to potrebno, spet pripravljeni braniti svojo domovino pred vsakršnim zlom. Kljub govorjenju, da je povsod boljše kot v Sloveniji, sam nisem tega mnenja. Iskreno vam čestitam ob našem prazniku in ostajam prepričan, da boljše domovine ne bi mogli imeti, rojevala se je v boju, naj uživa zasluženi mir!« V dvorani je bilo čutiti duh domoljubnosti in ponosa, da živimo v svobodni državi. Slovenščina je jezik, ki poje. V stotih in tisočih akordih, v melodijah vseh tonov, bojevito in tiho, tož-no in veselo, zmagoslavno in bridko. Z našim jezikom smo od nekdaj izrekali, kar nas radosti in boli, po besedi obstajamo, ker z njo izražamo dušo. Leto so nam s skladbami Moja domovina in Korotan napolnili člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča ter Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik s pesmimi Kje so tiste stazice - (narodna prir. H. Lavrenčič), Pojdam u rute - (koroška prir. S. Vremšak), Izročilo - (Fani Okič) in Cantate Domino - (T. Vulc). Z izbranimi recitali Leona Ponik-varja - Nočni pohod in Simona Gregorčiča - Bratje v kolo se vstopimo v izvedbi Uroša Potočnika se je samo še poglobila misel, kako lepa je naša dežela. Malo samoljubna, malo uživaška, a včasih tudi neizmerna in nenasitna; hoče čez, v presežnost. Presežnost lepote, presežnost govorljivosti narave, presežnost različnosti, polnosti in nepopolnosti. Veliko v majhnem, majhno s preobiljem danega. Za pest zemlje, vendar polno prgišče lepega. Janja Zorman Macura Fotografije: Bojan Sverko S slovenskim jezikom smo od nekdaj izrekali, kar nas radosti in boli, po besedi obstajamo, ker z njo izražamo dušo. Le-to so s skladbami Moja domovina in Korotan napolnili člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča ter Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik (na fotografiji). PRIJATELJSKO DRUŽENJE NA GORI PRI SV. MIKLAVŽU Domov v Slovenski kraj, me vleče krasni maj. Tam rože imajo lepši diš, tam ptice znajo dosti vizij, ti Slovenski kraj, si moj zemeljski raj (odlomek iz recitacije). Turistično društvo »Gora sv. Miklavž« je letos že devetič, odkar društvo obstaja, proslavljalo »Dan državnosti«. Vreme, kakršnega si za praznovanje na prostem le želimo, nam je streglo v nedeljo, na predvečer dneva državnosti. Pohodniki iz sosednje KS Srednja vas so se tudi letos iz doline povzpeli na Goro, vsak je prejel lepo izdelano kolajno z napisom »Gora 2012«. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi iz vse občine, predvsem pa smo bili veseli kamniškega župana Marjana Šarca. V svojem nagovoru je izrazil veselje in zadovoljstvo, ko vidi kako lepo sodelujeta župnija in turistično društvo. Slovenski pregovor pravi »V slogi je moč«. Ne zdi se mu primerno, da na tako velik praznik, kot je rojstvo domovine, proslava na državnem nivoju razdvaja ljudi. Tudi domači župnik mag Simon Lorber je v pridigi lepo orisal zgodovino slovenskega naroda vse do dne, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Sedaj, ko smo sami gospodarji svoje domovine, moramo biti ponosni nanjo in jo imeti radi. Kulturni program se je pričel z državno himno, ki jo je zapel MEPZ-Mavrica iz Srednje vasi, program pa je lepo povezala Maja. Mladenki Jana in Urška sta recitirali pesmi Domov v slovenski kraj in Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Boris je na harmoniko zaigral domačo vižo. Za podoknico domovini so zaigrali še »Oferači«. Predsednik TD Jože Korošec je izrazil veselje ob veliki udeležbi prireditve in poudaril, da je to priznanje društvu, ki deluje v pravo smer. Srečanje in druženje z znanci in prijatelji se je nadaljevalo na prireditvenem prostoru pred kaščo, od koder se je nudil lep razgled na Zasavsko sv. Goro, Limbarsko goro, Goličaj, Kamnik, Veliko planino in domače vasi. Stelka Legedič Odkritje spominske plošče v Mekinjah Na praznik slovenske državnosti, 25. junija, je Občina Kamnik s Policijskim veteranskim društvom Sever Ljubljana organizirala slovesnost v spomin in zahvalo na izredno pogumno in veliko domoljubno dejanje sester Mekinj-skega samostana v času osamosvojitvenih aktivnosti v Sloveniji leta 1991. V prostorih samostana je bilo tajno skladišče orožja Policijske postaje Kamnik in na zvoniku Uršulinskega samostana v Mekinjah so ob letošnjem prazniku odkrili spominsko ploščo. Po besedah podpredsednika PVD Sever Ljubljana Zvoneta Logarja, ki je bil organizator tajnega skladišča orožja v Mekinjskem samostanu, so bile »zaloge orožja prikrito odpeljane v poznih nočnih urah skozi neosvetljeno dvorišče Mekinjskega samostana v atrij zgradbe. Od tu pa v prostor samostana, v zvonik cerkve. Ker je bilo potrebno zaloge hitro odnesti v predvideno lokacijo, mi dovolite, da ob tej priložnosti omenim, pomoč tedanje predstojnice sestre Irene Janež, sestre Bogdane Fekonja in sestre Fani Žnidaršič, ki so poprijele za zabojnike in pomagale policistom. Lokacija je ostala do konca vojne prikrita javnosti. Tudi po 21. letih je le malokdo vedel, da je bilo v Mekinjskem samostanu tajno skladišče Policijske postaje Kamnik. Še danes pa to pomeni za marsikoga presenečenje. Tajno skladišče je ostalo na tem mestu do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije«. v Župan Marjan Šarec je ob tej priložnosti izrazil veselje, da so na slovesnosti v Mekinjah zaplapolali vsi prapori. »Takšna prireditev in tako pomemben praznik, kot je dan državnosti, nas mora združevati, ne pa nas ločevati, kot se je to zgodilo na državni ravni. Tukaj na lokalnem nivoju medsebojno sodelujemo, ne glede na ideološke razlike in politična prepričanja. Druži naj nas skupni cilj, da naredimo kaj dobrega in pomembnega za lokalno skupnost«. Slavnostni govornik podpredsednik PVD Sever Ljubljana Zvone Logar pa je spomnil na nekaj pomembnih datumov in z njimi povezanih dogodkov. Poleg Zvoneta Logarja, ki je bil med osamosvojitveno vojno imenovan tudi za komandirja PP Kamnik, sta pri izvedbi tajne lokacije sodelovala tudi pomočnik komandirja Stjepan Kovačevič - Štefan in vodja I. varnostnega okoliša Janko Brinovec. »V skladu s pričakovanimi standardi je bila lokacija Uršulinskega samostana zelo primerna. V luči odnosov med državo in cerkvijo, glede na čas pred osamosvojitvenimi procesi, pa je bila ideja precej drzna in morda nekoliko nenavadna. Odločitev ni bila težka. Predstavil sem jo tudi takratnemu sodelavcu, pomočniku komandirja Stjepanu Kovačeviču - Štefanu, s katerim sva nato odšla na razgovor k predstojnici samostana sestri Ireni Janež. Priznati moram, da je bilo prvo srečanje nenavadno, a zelo iskreno. Takoj se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna«, je povedal Zvone Logar. Povezanost med Policijsko postajo Kamnik in občani do tedaj še nikoli ni bila tako intenzivna in iskrena. Prepričan sem, da bomo težko dosegli stopnjo sodelovanja in medsebojnega zaupanja, kateremu smo bili priča v letu 1991. Prav je, da se v kolektivno zavest in zgodovinski spomin ljudi zapišejo tudi dejstva in dogodki v času osamosvojitvene vojne, ki smo jim bili priča tudi tukaj na lokalnem nivoju. Pravično je, da jih obeležimo in se jih s spoštovanjem spominjamo.« V kulturnem programu je sodeloval kvintet Policijskega orkestra in Ženska vokalna skupina Brinke. Besedilo in fotografije: Janja Zorman Macura Prostori Uršulinskega samostana v Mekinjah so bili skoraj pretesni za vse veterane in ostale obiskovalce slovesnosti, kar potrjuje domoljubje in spoštovanje domovine. Na kratko Preko 450 pripomb na razgrnjen Občinski prostorski načrt V torek, 19. junija, se je zaključila javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta in Okoljskega poročila Občine Kamnik. Veliko večino pripomb k razgrnjenem gradivu so na Občini Kamnik prejeli v zadnjih dneh razgrnitve. Kot smo izvedeli, so prejeli preko 450 pripomb, ki jih na Oddelku za okolje in prostor pregledujejo, v kolikor pa bodo potrebne dopolnitve, bodo pobudnike tudi pisno pozvali k dopolnjevanju dokumentacije. Ker je pri OPN potrebno sodelovanje najrazličnejših institucij, so posebej za Upravno enoto Kamnik organizirali predstavitev OPN, ki so se je udeležili tudi predstavniki izdelovalca OPN, podjetja Locus, Leon Kobetič in Tomaž Kmet. Predstavniki UE so v triurni razpravi podali veliko konstruktivnih pripomb in vprašanj, ki bodo nedvomno koristna za nadaljnje delo pri pripravi OPN. WiFi internetno omrežje v mestnem središču K promociji in turistični ponudbi Kamnika naj bi prispevala tudi postavitev brezžičnega WiFi internetnega omrežja na lokaciji mestnega središča občine Kamnik. Omrežje je prosto dostopno za vse uporabnike, ki uporabljajo naprave za brezžični dostop do spleta (mobilni telefoni, dlančniki, prenosni računalniki, tablični računalniki). Opravljene so bile testne meritve, ki so pokazale, da je najprimernejša lokacija pri Turistično informacijskem centru na Glavnem trgu, kjer bi se lahko namestili dve dostopovni točki (DT) WiFi oddajnika. Predvidena lokacija v celoti pokrivata prostor proti kavarni Veronika, Glavni trg in v smeri proti sedežu Občine. Podpredsednik PVD Sever Ljubljana Zvone Logar in sestra Irena Janež sta na zvoniku Uršulinskega samostana v Mekinjah slavnostno odkrila spominsko ploščo v spomin in zahvalo na izredno pogumno in veliko domoljubno dejanje sester Mekinjskega samostana v času osamosvojitvenih aktivnosti v Sloveniji leta 1991. V prostorih samostana je bilo namreč tajno skladišče orožja Policijske postaje Kamnik. 4 29. junij 2012 AKTUALNO - RAZVOJNI PROJEKTI Kamniški OBČAN Kamniški srednji šoli združeni v novem šolskem letu Gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo, ki delujeta v okviru Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, naj bi čez poletje združili v enovito šolo. Zaradi načrtovane reorganizacije šolske mreže naj bi za začetek prišlo do združitve osmih slovenskih srednjih šol, na seznamu je tudi kamniška. Šolniki in sindikat temu, da je šol preveč, otrok pa premalo, pritrjujejo, a opozarjajo, da takšnih sprememb ni mogoče izvesti tako hitro. Informacije, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravlja obsežnejše združevanje in ukinjanje srednjih šol, so prišle na dan v začetku junija. Starši in učitelji o tem menda niso bili neposredno obveščeni in so zaradi tega zaskrbljeni, učitelji tudi za svoja delovna mesta. v Na Šolskem centru Rudolfa Maistra združitve šol niso pričakovali 25. maja je vodstvo SCRM Kamnik prejelo pisno vabilo na sestanek na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, na katerem sta bila 1. junija oba ravnatelja kamniških srednjih sol, mag. Semso Mujanovič in dr. Tatjana Novak, seznanjena z namero o združitvi sol. Zakaj ravno kamniški šolski center, ne vesta, predvidevata pa, da zaradi manjšega števila dijakov v zadnjih letih. Na soli so že prejeli osnutek ustanovitvenega akta, s katerim se center ukinja in namesto njega ustanavlja enotna šola, ki se bo imenovala Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra. Vlada naj bi ustanovitveni akt na zadnji seji pred počitnicami, 19. julija, potrdila, sklep o združitvi naj bi na šoli prejeli do konca julija, avgusta pa bodo morali pripraviti vso potrebno dokumentacijo za novo šolsko leto. To poletje bo torej na šoli še bolj delovno. Oba ravnatelja kamniških srednjih šol - gimnazije in srednje ekonomske šole, Semsa Mujanoviča in Tatjano Novak, čaka delovno poletje, saj se bosta šoli z reorganizacijo združili. ©CRM se bo po novem imenoval Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra. Spremembe naj ne bi bile opazne Po besedah ministrstva naj bi šole z združitvijo spremenile le pravni status, medtem ko se za dijake in učitelje ne bo nič spremenilo. Dijaki bodo se naprej hodili v iste šole in imeli iste programe. Tudi selitev sol ne bo. Ravnatelji, ki bodo odveč, pa bodo lahko delali kot učitelji. Sedanji ravnatelj gimnazije Semso Mujanovič vidi pri združitvi sol problem zgolj v tem, da so se dijaki vpisali v eno šolo, zaključili jo bodo v drugi soli. Že v preteklosti je šola uspešno delovala pod vodstvom enega ravnatelja, zato zapletov ne pričakuje. Solski center Rudolfa Maistra z dvema samostojnima organizacijskima enotama - gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo je bil sicer ustanovljen leta 1996. S potrditvijo sklepa o združitvi sol na vladni seji se preneha mandat obeh ravnateljev. Delovno mesto ravnateljice srednje ekonomske šole se ukinja, dosedanjega ravnatelja gimnazije in direktorja SCRM mag. Semsa Mujanoviča pa bodo z začetkom novega šolskega leta imenovali za v.d. ravnatelja nove združene šole. V roku enega leta pa bodo morali izpeljati nov javni razpis za imenovanje ravnatelja s polnim mandatom. »Na nov razpis za mesto ravnatelja se bom prijavil, saj želim dokončati nekatere projekte. Ce bom dobil podporo, bom vesel, če ne, tudi ne bo konec sveta. Sam na mestu ravnatelja še nisem dolgo, zato se ob spremembah, ki nas čakajo, ne čutim prizadet,« pravi Šemso Mujanovič. Novakova pa glede nove reorganizacije ni najbolj optimistična. »Ves čas svojega ravnateljevanja sem delala na viziji, da šola pridobi na teži in renomeju tako v lokalni skupnosti kot na državnem nivoju. Trudila sem se, da se število vpisanih v prvi letnik ohranja oz. povečuje, kar nam je v zadnjih letih tudi uspelo, zatorej so bili zadnji dogodki okrog reorganizacije zame hudo presenečenje,« je razočarana Tatjana Novak. Zatrjuje, da s predvideno reorganizacijo prihranki zagotovo ne bodo veliki, žalosti pa jo način, s katerim se deluje na ravni države. »Bojim se, da z združevanjem ne bodo več v ospredju posamezni programi,« je kritična. Opozorila je tudi, da bodo vse te spremembe dolgoročno občutili predvsem dijaki, saj bo padla kakovost srednjih šol. »Ko je preveč programov, nimaš več pregleda. Zdaj smo lahko vse težave spremljali in jih reševali sproti, kar bo ob večjem številu dijakov in različnih programov nemogoče«. Tatjana Novak, katere mandat ravnateljice Srednje ekonomske šole prekinjajo ravno na sredini, se bo znova vrnila v razred, kjer bo tako, kot pred nastopom ravnateljske funkcije, ki jo sicer opravlja že dvanajst let, poučevala biologijo, obenem pa iskala nove izzive. »To pomeni, da bo kolega, ki je zaposlen za določen čas, ostal brez službe.« Ob tem upa, da preko poletja ne bodo spreminjali se normativov, sicer jih čaka zmanjševanja kadra se pri knjižničarjih, v svetovalni službi, računovodstvu, tajništvu ... V novem šolskem letu bo učence pričakalo še nekaj sprememb V novem šolskem letu bo vpisanih okoli 195 učencev (podatek v tem trenutku se ni natančen, saj imajo učenci se vedno možnost vpisa), 5 razredov gimnazijcev, 1 razred ekonomskega tehnika ter predšolske vzgoje. Cez poletje bodo v mali telovadnici na južni strani zamenjali vsa okna, če bodo zadostovala pridobljena finančna sredstva, jo bodo tudi prebarvali. V veliki telovadnici bodo zamenjali luči in lesene stenske obloge, preuredili pa bodo tudi eno žensko garderobo. Ostaja tudi želja, da pri vhodu v soli preuredijo steno, namenjeno zlatim maturantom. Zagotovo bi šola potrebovala se kakšen popravek, a so bila finančna sredstva s strani ministrstva za letos žal za polovico zmanjšana, poudarja Semso Mujanovič. S preteklim šolskim letom sta ravnatelja nadvse zadovoljna Tako Semso Mujanovič kot Tatjana Novak sta z dijaki na soli zelo zadovoljna. Tudi v pravkar končanem šolskem letu so bili dijaki znova zelo pridni in uspešni. Novakova izpostavlja program predšolske vzgoje, ki se je v dveh letih, odkar obstaja na kamniški soli, že močno zakoreninil in je prepoznaven tudi na državni ravni. »Pojavljamo se z dijaki tudi izven Kamnika, izvajamo pa tudi edinstven projekt v Sloveniji 'Jezikovno sporazumevanje z malčki', ki dijake uči neverbalne komunikacije z malčki od 6. meseca starosti dalje. S tem projektom nosimo ime nase šole tudi v Anglijo, v Avstrijo, v Litvo... Tudi dijaki ekonomske šole so bili uspešni na raznih tekmovanjih na državnem nivoju in so znova potrdili kakovost nase šole,« ponosno razloži Novakova. Tudi Mujanovič postavlja v ospredje uspešnost gimnazijcev mladih raziskovalcev na tekmovanjih na državnem in mednarodnem nivoju ter uspešnost na jezikovnem področju, saj je zelo veliko dijakov opravilo mednarodno diplomo iz nemškega in angleškega jezika. Oba v en glas povesta, da se se vedno 'splača' biti dijak kamniških srednjih sol. In tako bo tudi v prihodnje. BOJANA KLEMENC Izbrani trije projekti občine Kamnik v okviru LAS Srce Slovenije V torek, 19. junija, je v Dolu pri Ljubljani potekala seja Razvojnega sveta LAS »Srce Slovenije«, na kateri je bil potrjen predlog projektov, ki bodo vključeni v načrt izvedbenih projektov za leto 2012. Na javni razpis za prijavo projektov za izvajanje »Razvojne strategije LAS Srce Slovenije« občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji je prispelo 27 vlog. Komisija je izbrala 12 projektov, ki bodo sofinancirani v skupni višini približno 280.000 evrov. Med izbranimi projekti so tudi trije projekti občine Kamnik (v skupni vrednosti približno 70.000 evrov), trije projekti pa se bodo izvajali na celotnem območju vključenih občin LAS »Srce Slovenije«. Prvi v Sloveniji povezali ponudbo za avtodomarske turiste Center za razvoj Litija je povezal turistične ponudnike Srca Slovenije in prvi v Sloveniji oblikoval nov produkt - avtodomarski turizem. V mrežo postajališč za avtodome so se vključili tudi ponudniki iz kamniške občine: Piknik center pri Jur'ju, Kamp Alpe, Kamp Resnik in Terme Snovik. V prihodnosti bodo v mrežo vstopili še drugi turistični ponudniki iz Kamnika in okolice. Srce Slovenije je junija gostilo dve karavani avtodomov, ki sta obiskali točke, vključene v mrežo novih postajališč. Osem avtodomov je v začetku junija obiskalo južni del območja od Višnje Gore do GEOSS-a nad Vačami. Odrasli in otroci so uživali v razgledih, okušali domače pridelke in kulinariko, predvsem pa preživeli aktiven vikend na kolesih, konjih in v krošnjah dreves pustolovskega parka. Sredi junija so se avtodomarji ponovno odpravili na pot, tokrat pod Kamniške Alpe. Druščina se je zbrala v že prepoznavnem Kampu Resnik v Kamniku. Prijeten prostor z veliko zelenimi površinami, v neposredni bližini mestnega kopališča ter teniških igrišč je pozitivno presenetil obiskovalce. Skupaj z lokalno vodnico so udeleženci karavane ob večernem sprehodu doživeli utrip srednjeveškega mesta Kamnik. Večer so preživeli pod kozolcem kampa, kjer jim je gostitelj postregel z domačo obaro in žganci. Karavana je sobotno jutro krenila proti Črnemu grabnu in v Šentvidu pri Lukovici obiskala Vidov sejem. Obiskovalci so se udeležili družabnih iger in rokodelskih delavnic. Lokalna vodnica je goste popeljala po grajskem parku na Brdu, kjer pa so padli v zasedo rokovnjačev. Še sreča, da je bila le igra. Kasneje so se v gostilni pri Bevcu do solz nasmejali pripovedovanju vaških furmanskih zgodb črnograbenskih fantov. V Lukovici je sicer oskrbovalna postaja za avtodome na bencinski črpalki ob avtocesti. Svojo hišo na kolesih lahko za dan ali dva parkirate tudi na parkirišču Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, od koder je čudovit panoramski pogled na Črni graben. Udeleženci karavane so v nadaljevanju izbirali med obiskom Arboretuma Volčji Potok, Naravnim zdravilnim gajem v Tunjicah in osvežitvijo na kopališču v Kamniku. Popoldne so se zbrali v piknik prostoru Pri Jur'ju v Kamniški Bistrici. Ta avtodomom nudi vso potrebno oskrbo. Ker je bilo na jasi ob izviru Bistrice tako prijetno, so nekateri tam ostali še cel naslednji dan. Drugi so odkrivali lepote Velike planine in se osvežili v Termah Snovik, ki se lahko pohvalijo z novo vzpostavljenim počivališčem za avtodome z vso oskrbo. V Termah Snovik so članom karavane pripravili prav poseben program. Eden od udeležencev karavane je povedal, da »program predstavlja novost v slovenskem prostoru, saj odpira področje karavaninga, ki je pri nas še dokaj nepoznano, v turistični Evropi pa je že nekaj časa priljubljena oblika aktivnega turizma.« Zaradi dobrega odziva Center za razvoj Litija v jesenskem času načrtuje že nove programe, v katere bo vključil še več turističnih točk. GABRIJEL RESNIK, Kamp Resnik: »Pozitivno ocenjujem razvoj novega produkta avtodomar-ski turizem v Srcu Slovenije, saj lahko turisti na tak način spoznajo tudi manjše kraje po Sloveniji. V našem podjetju, ki je družinsko, se bomo še naprej trudili, da bomo zadovoljili goste in jim ponudili najboljša doživetja.« MARJAN JERAJ, Piknik center Pri Jur'ju: »Že osem let gostimo avtodo-marje iz različnih evropskih držav, po zaslugi tega projekta in nove zloženke pa računamo, da nas bo začelo obiskovati tudi več domačih gostov. Kamperji so zelo dobri gostje, zato jim vedno poskušamo pomagati z nasveti o ostali ponudbi v okolici.« www.srce-slovenije.si V SRCU SLOVENIJE In the Heart of Slovenia REPORTAŽA - SREČANJA - DEDIŠČINA 29. junij 2012 5 Srečanje v spomin na mojstra baročnega rezbarstva Maksa Berganta v Rezbarji so se srečali in ustvarjali na Sutni Sto let rojstva znamenitega Kamničana, mojstra baročnega rezbarstva Maksa Berganta so kamniški rezbar Roman Kokole in drugi rezbarji iz okoliških krajev počastili s srečanjem na Šutni pred Maistrovo hišo. V soboto, 16. junija, so tako obiskovalci dogajanj na osrednji ulici starega mestnega jedra občudovali ustvarjalnost rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Teks in foto: VERA MEJAČ V Kamniku in okoliških krajih deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, kijih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Med njimi je tudi 70-letni Jože Močnik iz Preserij pri Radomljah, ki ga je pred tremi leti za rezbarstvo navdušil mentor, priznani rezbar Marijan Vodnik iz Domžal, za kar mu je neizmerno hvaležen. Na Sutni smo občudovali njegove mojstrovine iz lipovega lesa, le žabo, kakršna živi v deževnem pragozdu Bolivije, je upodobil v les hruške. Na fotografiji (z leve) so v les upodobljeni: Sancho Pansa in Don Kihot, boginja Afrodita, del jaslic, žaba, zamorčka, ptič tukan, sejalec, planinec. Sobotna predstavitev rezbarstva je oživila Sutno, obiskovalci so se z zanimanjem ustavljali pri rezbarjih ter spraševali in si ogledovali kaj vse izdelujejo in ustvarjajo iz lesa s svojimi ostrimi dleti. Rezbarski mojster in mentor trzinskim rezbarjem 72-letni Marijan Vodnik iz Domžal je s svojimi čudovitimi izdelki poznan ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Ob svojih številnih mojstrovinah je rezbaril in prijazno razlagal pomen in simboliko njegovih del: izvir zaživetja iz tise, zmajevo leto iz lipe, plesalka iz octovca, roke ljubezni in prošnje iz mandljevega lesa ... Motničani na Prangerjadi Turistično drušvo Motnik se je v nedeljo, 24. junija, na Rečici ob Savinji udeležilo 15. Prangerjade, na kateri je na nastopilo 12 krajev iz vse Slovenije, ki imajo v svojem kraju še ohranjen pranger. Člani TD Motmk so na svoji stojnici predstavljali tako Motniško dolino, kot tudi celotno občino Kamnik. Prvič letos JADA 2012 se je predstavilo tudi Bvognarsto iz Motnika, kar je še dodatno popestrilo motniško stojnico. Vsem članom, ki so sodelovali na prireditvi gre velika zahvala, saj s takšno prireditvijo veliko pripomoremo k prepoznavnosti Motnika in starih motniških običajev. Na zaključnem sestanku vseh članov prangerskih krajev se je dogovorilo, da bo naslednja prangerjada v Motniku, saj kraj Motnik prihodnje leto praznuje 590 let od podelitve trških pravic in s tem organizacije tedenskega sejma. UO TD Motnik Vreme tokrat naklonjeno srečanju krajanov Zapric 16. junija smo ponovno pripravili srečanje za vse krajane KS Zaprice. Na igrišču pred OŠ Toma Brejca se nas je zbralo kar lepo število, saj nam je bilo vreme tokrat naklonjeno. Veseli nas, da so se srečanja udeležili tako mlajša kot starejša generacija. Spletejo se nova poznanstva ali pa se srečajo stari znanci, ki se že dolgo niso videli, pa čeprav živijo dve ulici narazen. Čas nas neusmiljeno preganja, zato je vsak trenutek, ki ga preživimo sproščeno in v dobri družbi, zares dragocen. Zahvaljujemo se vam za udeležbo in podporo pri našem delovanju, želimo pa slišati tudi vaše predloge. Nemalokrat se na sestankih KS Zaprice sprašujemo, kakšne so vaše potrebe, težave in predlogi za kvalitetnejše življenje v naši krajevni skupnosti. Težave pa imamo tudi pri obveščanju krajanov o akcijah, odlokih in razpisih, ki se tičejo naše krajevne skupnosti. Ker je nemogoče, da bi hodili od hiše do hiše in se posvetovali s posamezniki, smo se odločili, da pripravimo oglas- ni deski pri otroškem igrišču na Ljubljanski za Tušem in pri otroškem igrišču na vogalu Jenkove in Kersnikove, kjer bomo objavljali vse dokumente in obvestila. Poleg je nabiralnik, ki čaka na vaše predloge in vprašanja. Svet KS Zaprice Nives Sušnik Podeljena priznanja krvodajalcem in zaslužnim aktivistom Rdečega križa Vse več krvodajalcev Slovesnost ob podelitvi priznanj krvodajalcem in zaslužnim aktivistom Rdečega križa, ki se je 2. junija odvijala v klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik, je bila namenjena počastitvi nesebičnim in plemenitim prostovoljcev in krvodajalcem. Območno Združenje Rdeči Križ Kamnik navaja, da se je število krvodajalcev v letu 2011 povzpelo na 1.809, kar je za 207 krvodajalcev več kot leta 2010, prvič pa darovalo kri kar 200 krvodajalcev. Na področju krvodajalskih akcij smo bili v občini Kamnik aktivni in uspešni na letošnjih dveh akcijah, druga je namreč potekala nedavno 7. in 8. junija, tretja pa bo 15. in 16. oktobra. V Območnem Združenju Rdečega križa Kamnik si srčno želijo dobrega odziva krvodajalcev in poudarjajo iitudi vaša kri lahko rešuje življenja!« Vse zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik Območnega Združenja Rdečega križa Kamnik dr. Vladimir Breznik, ki je tudi podelil priznanja štirim zaslužnim članom - aktivistom Krajevnih odborov Rdečega križa, ki so jih predlagale same Krajevne organizacije. Krajevni odbor Duplica je izreklo priznanje Marjanu Bajde-tu. Krajevni odbor Godič Ladu Burji, Krajevni odbor Moste Osnovni soli Komenda Moste, Krajevni odbor Šmartno Mariji Modrijan. Podeljena so bila tudi priznanja 52 krvodajalcem občine Kamnik za 20-, 30-, 40-, 50-, 60-, 70-in celo 80-krat darovano kri. Vse darovalce in udeležence slovesnosti je pozdravil tudi župan Marjan Ša-rec in poudaril, »da nas življenje lahko kaj hitro preseneti in nas opomni, da le ni tako samoumevno, kot si ga v vsakodnevnem življenju predstavljamo in, da kri krvodajalcev lahko reši življenje tudi tebi, tvojemu bližnjemu, prijatelju, sosedu ali pa nekomu, ki si ga le bežno spoznal«. Za nesebično pomoč se je zahvalil častnim članom, dobitnikom priznanj in ostalim skritim junakom, ki vsakodnevno rešujejo življenja s pomočjo darovanja krvi. Za kulturni program so, pod vodstvom mentorice Karle Urh, poskrbele učenke in učenci OŠ Stranje. Za kar 80-krat darovano kri je priznanje prejel Alojz Jeras. Za lepšo urejenost mesta in tkanje prijateljskih vezi s krajani Ko se sprehodimo po mestu Kamnik, lahko opazimo, da je vse bolj urejeno, okenske police in balkone krasi cvetje, po mestu in pred lokali ter hišami nas pozdravljajo cvetoče zasaditve. Lepšo podobo mesta gre pripisati tudi akciji KS Kamnik-Center, ki s tekmovanjem za urejenost mesta spodbuja vse krajane in lastnike za lepšo ureditev hiš, vrtov, kmečkih poslopij in balkonskih oken. Ocenjevanje poteka od 1. junija preko celega poletja, komisija pa se že pridno sprehaja po mestu in ogleduje okna, balkone, hiše in vrtove, prejeli pa so že kar precej predlogov in fotografij. So pa v teh dneh člani sveta KS na čelu z Emilom Milanom Grzinčičem v polnih pripravah na krajevno praznovanje, ki je letos nekaj posebnega, tudi če sodimo po pestrem programu in znanih, priljubljenih imenih nastopajočih - Manca Špik, Slovenski muzikantje, ansambel Stanka Petriča, ter glasbena družina Poljansek. To sobotno popoldne, 30. junija, se tako obeta prijetno družabno srečanje krajanov, prav gotovo pa bodo gostoljubno sprejeli druge obiskovalce....da bo veselo in začinjeno s humorjem pa zagotavlja moderator Franc Pestotnik -Podokničar. 6 29. junij 2012 POGLEDI - ANKETA Kamniški OBČAN IZ poslanskih klopi VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA! Slovenija je v 20. stoletju prehodila neverjetno pot: od avstroogr-ske province, jugoslovanske banovine in socialistične republike, vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne države. Malo je bilo tistih, ki so verjeli, da je kaj takega mogoče, večje bilo tistih, ki so nas prepričevali, da nas je premalo in da smo premajhni za lastno državo. Svobodne in demokratične volitve so se še v osemdesetih zdele utopija, komunistična oblast pa nezlomljiva. Zlom komunističnega bloka konec osemdesetih nam je na stežaj odprl vrata v samostojnost, vendar, če pred njimi ne bi stali pogumni in odločni posamezniki, najverjetneje ne bi bilo nič s svobodnimi in demokratičnimi volitvami, še manj pa z lastno državo. Socialistična federativna republika Jugoslavija je začela razpadati s Titovo smrtjo. Njenega dokončnega razpada nista mogla preprečiti niti preostala dva vezna člena: Zveza komunistov in JLA. Jugoslavija je razpadla zaradi nevzdržnega ekonomskega sistema. Pritisk civilne družbe in pripravljenost komunistov na sestop z oblasti so ustvarili podlago za prve povojne demokratične in svobodne volitve. Kljub številnim prednostim, ki so jih imele nekdanje družbenopolitične organizacije, preoblikovane v stranke (SDP-ZK, ZSMS), pred novonastalimi opozicijskimi strankami, je zmago na volitvah aprila 1990 slavila opozicija, povezana v koalicijo Demos. Čeprav je bila za osamosvojitev Slovenije odločujoča zmaga Demosa, njegova vloga v procesu osamosvajanja ni bila izključna. Ne glede na vse, slovenskim komunistom ni mogoče odreči njihovega deleža v procesu demokratizacije in osamosvajanja. Komunisti so pomembno prispevali k mirnemu prehodu iz enostrankarskega političnega sistema v večstrankarskega, ker se družbenim spremembam niso agresivno postavili po robu, kar bi lahko sprožilo prelivanje krvi. Komunisti so z izražanjem skepse in nasprotovanju osamosvojitvi Demos prisilili, da se je projekta osamosvojitev lotil bolj premišljeno. Ničesar nam ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo se bojevali zoper nenaklonjenost svetovnih velesil. Naša edina sreča je bila ta, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački. Rezultati volitev, deloma pa tudi naključje, so hoteli, da so v ključnih zgodovinskih trenutkih državotvorne resorje vodili ljudje, ki so jim bile dane funkcije pisane na kožo. Konec osemdesetih in začetek devetdesetih so bila za slovenski narod prelomna leta. Ob zgolj nekaterih drugačnih potezah, bi bil lahko tok zgodovinskih dogodkov popolnoma drugačen. Z osamosvojitvijo so bili postavljeni temelji za gospodarski razvoj Slovenije in njeno uveljavitev v mednarodni skupnosti. Postali smo člani Evropske unije, zaenkrat edini med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Smo člani NATA, imamo evro. Kot prva država iz nekdanjega socialističnega bloka smo predsedovali Evropski uniji. Zgodovina kaže, da smo pri velikih projektih vedno uspešni in med prvimi, se pa težko znajdemo pri vsakdanjih vprašanjih, ki zadevajo razvoj države. Mogoče je sedanji čas globoke moralne in politične krize priložnost, da znova obudimo duh odločnosti, osredotočenosti in enotnosti iz časov nastajanja naše države. MATEJ TONIN, poslanec Prvi letošnji vročinski val je v začetku junija zajel Slovenijo »Za vsakim dežjem posije sonce« pravi star pregovor, na katerega se je v junijskih vročih dneh marsikdo spomnil. Po sušnem obdobju, ki je trajalo skoraj celo jesen in zimo, smo imeli pomlad z obilo padavin. Ko smo se že skoraj vsi strinjali, da imamo padavin in nizkih temperatur za nekaj časa dovolj, nas je praktično čez noč presenetil prvi letošnji vročinski val. Oranžni alarm pomeni, da so vremenske razmere nevarne za zdravje ljudi Kljub temu, da je marsikomu poletno, vroče vreme zelo všeč, so lahko visoke temperature nevarne za zdravje. Na spletni strani Me-teoalarm je bilo v drugem tednu junija opozorilo, da je na območju večjega dela Slovenije razglašen oranžni alarm, ki pomeni, da so vremenske razmere nevarne za zdravje ljudi. Temperature so se ponekod že zjutraj gibale okrog 20 stopinj Celzija, preko dneva pa so se povzpele do 35 stopinj Celzija. »Mlajši, zdravi, športno aktivni ljudje vročino večinoma prenašajo dobro. Najbolj na zdravje in počutje vročina vpliva pri majhnih otrocih, duševno prizadetih, starejših osebah, bolnikih, posebno tistih s srčno žilnimi boleznimi. Poleg težav s srcem je najpogostejša težava dehidracija, predvsem zaradi nezadostnega uživanja tekočin«, opozarja Sašo Rebolj, dr. med. Ni odveč upoštevati navodil strokovnjakov in poskrbeti za primerno hidracijo telesa, kar dosežemo s tem, da spijemo vsaj 2 litra tekočine na dan, najbolje vode. Alkohol, kava in zelo sladke pijače niso priporočljiva pijača v vročih dneh. »Zaužite tekočine naj bo toliko, da nismo žejni, nimamo suhih ust in da odvajamo svetel urin«, priporoča dr. Rebolj in hkrati poudarja, da se čez dan zadržujmo v prostorih, ki smo jih ponoči dobro prezračili, še bolje, če so klimatizirani. Ce je še vedno prevroče, se lahko ohladimo s prhanjem s hladno vodo. Telo se lažje ohlaja, če smo oblečeni v lahka oblačila, svetla se na soncu segrejejo manj. Tudi fizične aktivnosti prestavimo na jutra ali večere, ko so temperature nižje. Športnim aktivnostim pa se je v tem času bolje izogibati ali jih omejiti. Poletne nevihte so lokalnega značaja Vroče vreme pa poleg vročine prinaša tudi nevihte. Poletne Tabor Nove Slovenije v Ormožu: slavje ob vrnitvi v parlament 10. junija je v Ormožu potekal tabor NSi, ki se ga je udeležilo skoraj 4000 članov in simpa-tizerjev stranke iz vse Slovenije. Poleg vodstva stranke na čelu z ministrico Ljudmilo Novak je zbrane nagovoril tudi kandidat za predsednika države dr. Milan Zver. Slavnostna govornica Ljudmila Novak se je najprej spomnila zgodovinske vrnitve stranke v parlament. Izpostavila je prihajajoče ukrepe za zagon gospodarstva in razloge NSi proti uvedbi kvoruma v zvezi s spremembami referendumske zakonodaje. Vlada bo namreč »julija sprejela obsežen paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, v jeseni pa že naslednjega, ki bo prinesel bistvene novosti tudi glede trga dela in bolj prožne delovnopravne zakonodaje. Sedanja se namreč kaže kot velika ovira za novo zaposlovanje.« Glede varčevalnih ukrepov je dejala, da smo v NSi kot prvi zagovorniki družinske politike bistveno pripomogli, da se sredstva za varstvo otrok in porodniški dopust niso drastično zmanjšala. Glede referenduma je Novakova poudarila, da NSi podpira zaostrovanje pogojev za razpis (več podpisov), »da bi ga razpisali res takrat, ko se velik delež prebivalstva ne strinja z določenim zakonom.« Nasprotujemo pa uvedbi 35-% kvoruma (referendum bi bil veljaven, če bi se ga udeležilo 35 % volivcev), »saj s tem omalovažujemo vse tiste volivce, ki se redno udeležujejo volitev in referendumov, potuho pa dajemo tistim, ki ne opravijo svoje državljanske dolžnosti.« Kvorum bi namesto aktivnega državljanstva spodbujal pasivnost. Vrnitev NSi v parlament so proslavili tudi člani OO NSi Kamnik in Domžale, vključno s poslancem Janezom Vasletom. Skoraj 50 jih je v Ormož prispelo s skupnim avtobusom, nekaj pa jih je zaradi drugih obveznosti prišlo z lastnim prevozom, med njimi tudi vodja poslanske skupine NSi in predsednik OO Kamnik, mag. Matej Tonin. nevihte so lokalnega značaja, kar lahko pomeni, da v Mekinjah ni dežnika, ki bi nas zaščitil pred močnim nalivom, na Duplici pa v istem času sije sonce. Poletne nevihte največkrat pridejo iznenada, pojavijo se po vedrem, soparnem vremenu. Nevihta se pojavi zaradi hitrega segrevanja ozračja. Običajno je prvi znak nevihte temen. nevarnost bolj v smislu podiranja dreves in letečih predmetov ob sunkih vetra, poškodb na ljudeh, ki bi jih neposredno poškodovala toča, praktično ne beležimo«, nam je odgovoril dr. Rebolj. Žal pa v službi nujne medicinske pomoči opažajo ob večji toplotni obremenitvi povišano umrljivost med kroničnimi (večinoma srčnimi) bolniki in zelo pogosto neupoštevanje navodil za ravnanje ob visokih zunanjih temperaturah (kot so izrazito preveč oblečeni ljudje, večinoma starejši tudi v več volnenih jopicah), kolesarski ravnanja v primeru nevihte. Pred nevihto se je najbolje zateči v zaprti prostor (stavbe s pravilno izdelano strelovodno zaščito, avtomobili s kovinsko karoserijo, kabine gradbenih strojev, bivalne prikolice ter kabine žičnic), ki nudi najboljšo zaščito. Ce nas nevihta ulovi na prostem, upoštevajmo Ce nas nevihta kljub vsemu ulovi na prostem je najboljši položaj čepeči, roki pri tem objemata koleni, nogi pa sta čimbolj skupaj; nikakor pa se ne uležite. Ne nahajajte se na najvišjem delu hriba ali gore, izogibajte se naslanjanja na stene, večjim skupinam ljudi, bližine osamljenih dreves, razglednih stolpov, telefonskih vodov, kovinskih ograj in mrež. Manj nevarno je v gozdu, kjer so enakomerno Strele nad Kamnikom. Foto: Uroš ©raj. kopast oblak nekje na zahodu, ki hitro preide v temen oblak, ki se nahaja v centru nevihte in se strokovno imenuje kumulonim-bus. Zračni pritisk prične padati, nebo se pomrači, pojavita se grom in blisk, dež in sunkoviti, močni udarci vetra. Ko taka nevihta mine, se običajno nadaljuje lepo vreme brez vetra. Toča kot občasna spremljevalka poletnih neviht Poletne nevihte velikokrat spremlja tudi toča, katere se vsi nekako bojimo. Nihče si ne želi, da mu uniči jeklenega konjička, še manj pa pridelke na vrtu. Kmetje včasih po nevihti z grozo ugotovijo, da je toča uničila letni pridelek. Zanimalo nas je, če v enoti nujne medicinske pomoči Kamnik beležijo povečan obseg dela v času ne- izleti nekaterih društev starejših, tudi ko temperature presegajo 30° C v senci, opravljanje košnje ali drugih fizičnih del neposredno izpostavljeni soncu itd. Zato ob tej priložnosti ponovno opozarjamo na previdno ravnanje v vročih poletnih mesecih. Dokler se ne zabliska in zagrmi, se nevarnosti sploh ne zavedamo Strela je tudi stalna spremljevalka vročinskih neviht. Dokler se ne zabliska in zagrmi, se nevarnosti sploh ne zavedamo, kljub temu, da je po besedah hidrometeorologov nevarnost za udar strele še pol ure po zadnjem slišanem gromu. Strela je nevarna tako za ljudi, kot za naprave, saj se sprosti velika količina energije. Stavbe so zato zaščitene s strelovodi, ljudje pa se moramo pred direktnim udarom strele za- viht s točo. »Neurja predstavljajo ščititi z upoštevanjem priporočil in celo življenje. visoka drevesa, vendar se umaknite od višjih dreves in od roba gozda. Najvarneje je počepniti vsaj tri metre od debla drevesa. Vsekakor je bolje biti moker kot iskati zavetje med nizkimi, gostimi vejami. Stara vraža pravi, da v lipo ali bukev nikoli ne udari strela, kar po mnenju strokovnjakov nikakor ne drži. Na kamniški urgenci se pojavljajo posamezni primeri poškodb zaradi udara strele, zgodijo pa se vsakih nekaj let. Kljub temu, da jih je malo, pa previdnost ni odveč. Vreme je pomemben del naravnega okolja. Tako ali drugače vpliva na veliko naših aktivnosti, pa ga vseeno najbolj opazimo takrat, ko nas nase opozori z izjemnimi ali nevarnimi pojavi, ki lahko ogrozijo tako naše imetje, kot našo varnost Vrnimo se k nastopu skupnega kandidata NSi in SDS na jesenskih predsedniških volitvah dr. Milana Zvera. Poudaril je, da skupaj z NSi začenja novo poglavje slovenske politične zgodovine, vendar pa svoje kandidature ne razume zgolj kot strankarske. Želi namreč biti kandidat vseh tistih, ki vidijo v samostojni Sloveniji največji zgodovinski dosežek slovenskega naroda. Dejal je, da nas preteklost sicer določa, a da moramo spoštovati resnico in poudarjati tisto, kar nas povezuje. »Tisti, ki niso imeli vizije, so nas zaposlovali s preteklostjo in nas, namesto da bi nas povezovali, raje delili na naše in vaše, na rdeče in bele, na pivo- in drugorazredne. Toda moja in naša skupna kandidatura ne izhaja iz preteklosti, ampak iz prepričanja o pomenu skupne prihodnosti. Kot predsednik države bom ustvarjal pogoje, da nas bo prihodnost bolj združevala, kot nas je preteklost ločevala,« je poudaril. Zavzel se je za to, da Slovenija ne bo (več) prostor, kjer imajo nekateri vse, drugi pa so ujeti v brezupu. »Oblast, ki ni do vseh enako prijazna in pozorna, ni ne demokratična ne ljudska. Hočem, da je Slovenija za vse njene sinove in hčere prijazna domovina. Hočem, da smo vsi prvorazredni! Vsak človek, vsak od nas, je pomemben. Občutek pripadnosti je temeljna potreba in krepost človeka. Zato je najpomembnejša naloga predsednika vračanje duše slovenski državi!« Njegovo kandidaturo so podprli že številni ugledni Slovenci, mdr. nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, in sicer v projektu Združujemo za prihodnost, katerega izjava o poslanstvu med drugim navaja, da »pomeni kandidatura dr. Milana Zvera nadaljevanje misli in dela tistega Slovenca, s katerim je predsedniški kandidat najgloblje povezan, človeka, ki mu dolgujemo misel na demokracijo in samostojno republiko, dr. Jožeta Pučnika. Podpisniki smo enotni, da je dr. Milan Zver oseba, ki lahko začeto delo očeta slovenske državnosti uspešno nadaljuje v prihodnjih letih.« PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik Po dolgotrajnem deževnem vremenu prave poletne temperature Naše tokratne sogovornike smo povprašali kako prenašajo poletne visoke temperature in kaj menijo o poletnih nevihtah. Ugotovili smo, da visoke temperature prijajo nekaterim bolj, drugim manj, se pa vsi strinjajo, da je potrebno do naravnih pojavov, kot je poletna nevihta, gojiti zdravo strahospo-štovanje in upoštevati priporočila, ki veljajo v takih primerih. Špela »Težav z vročino nimam, me pa zelo moti to nenehno spre-I m i nj a n j e I vremena, praktično čez noč preidemo iz »deževnega aprila« na »avgustovski vročinski udar«, prehodov med letnimi časi sploh več ne poznamo.« Poletnih neviht se Špela zelo boji, odkar je direktni udar strele zadel hišo njene sestre se še bolj zaveda kaj lahko povzroči »nedolžna« nevihta in tudi iz tega razloga je njen strah pred nevihtami še malce večji. Živa ima poletje zelo rada. »Vročina me ne moti, bolj kot to me motijo prehitre spremembe ozračja: danes vro- če - jutri mrzlo in obratno. Ko je zelo vroče se ohladim na bazenu, grem na »samoten maln«, v Arboretum ali gozd; skratka nekam, kjer je kakšno stopinjo hladneje.« Živa upa, da bo poletje vroče in sončno in ne hladno in deževno, kot prva polovica junija. Sebastjan »Takšne vremenske motnje in e k s t r e m i so slabi za zdravje in počutje. Otroci so dosti bolj bolni in tudi mi smo dosti bolj vremensko obremenjeni v tej vročini. Deloma smo sami krivi, ker uničujemo naravo in nam le ta na svoj način vrača, drugače pa se bomo pač morali naučiti živeti v okolju, ki se tedensko drastično spreminja. Meni osebno tale vročina ne paše, temperature tja do 25 stopinj so čisto dovolj.« Petra vročino dobro prenaša, vendar skrbi za hidra-cijo in se ne izpostavlja direktnemu soncu. »V hudi vročini je zelo pomembno, da poskrbimo tudi za domače živali, ki morajo imeti na voljo svežo vodo in sen- co«, opozarja. »Ob nevihtah se počutim nelagodno, upoštevam varnostne ukrepe, me pa zelo čudi, da tudi novejše zgradbe nimajo strelovodov. Po mojem mnenju bi moral biti strelovod obvezen del zgradbe.« Urša »Vročino prenašam zelo dobro, pravzaprav uživam v poletnih mesecih, saj imamo teh v primerjavi s tropskimi kraji le dva meseca na leto. Zato se ne pritožujem! Z družino izkoristimo vsak prosti trenutek za poletne radosti. Se pa primerno zaščitimo s pokrivali in sončno kremo, ko je zelo vroče, pa se zadržujemo v senci. Seveda k vročini spadajo tudi vročinske nevihte in toča. Na morju nas je na sprehodu presenetila nevihta, pa smo zavili na eno kavico in počakali, da je minilo. Kot pravijo, za vsakim dežjem posije sonce.« MAJA ROŽMAN Kamniški OBČAN KULTURA DRUŽENJE OB KULTURI NA POLETNI v MUZEJSKI NOCI Poletna muzejska nočje v soboto, 16. junija, že desetič brezplačno pozno v noč odprla vrata slovenskih muzejev, galerij in številnih drugih zavodov in ustanov s programi s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine. Organizatorja Poletne muzejske noči sta Že od leta 2003 Skupnost muzejev Slovenije in Mednarodni grafični likovni center, vsako leto pa se tretjo soboto v juniju prireditvi pridružuje vedno več krajev in institucij po celotni Sloveniji. Že od vsega začetka pri tej prireditvi sodeluje tudi Kamnik in Medobčinski muzej Kamnik na Gradu Zaprice. Poletna muzejska noč ima svojo moč Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih kulturnih ustanov, povezovalni Celovečerni program, stkan iz različnih dogodkov, tudi na Zapricah V kamniškem muzeju so obiskovalcem tudi letos pripravili pester program za različne okuse. Prireditev so že tradicionalno odprli s koncertom kamniškega Otroškega pevskega zbora Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik Sledil je nastop udeležencev Male impro šole Kamnik pod vodstvom Gorana Završnika, ki so navdušili obiskovalce s svojimi iznajdljivimi, navilianimi in zabavnimi improvizacijami ter dokazali, da se za tovrstno kulturno zvrst v Kamniku ni potrebno bati. Mlajši obiskovalci prireditve so se lahko priključili Reciklarjem, ki so v okviru zanimive delavnice »Igramo se z legendarno skupino« prisotne usmerjali pri izdelavi ogromnega gradu, Z Reciklarji so najmlajši Kamničani lahko iz odpadnih materialov sestavili pravcati grad, na las podoben Gradu Zaprice. predstavila z repertoarjem priredb skladb iz zakladnice ljudskega in klasičnega ustvarjanja. Nenavadna zasedba kitare (Marko Mozetič), violončela (Petra Gačnik Greblo), violine (Tina Mozetič) in harmonike (Marko Brdnik) je izvedla priljubljene skladbe v domiselnih, nenavad- Kamniški podmladek letošnje Male impro šole Kamnik je dobro nasmejal zbrano občinstvo. Občinstvo je s pomočjo Gorana Završnika dajalo naloge mladim improvizatorjem, ki pa so dokazali, da so se v šoli improviziranja zagotovo zabavali. projekt pa je bil že od začetka zasnovan tako, da predstavlja ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. Ideja se je porodila iz poznavanja podobnih dogodkov v tujini in iz želje na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem. Namen Poletne muzejske noči je zagotovo ozaveščanje ljudi, da muzeji niso le ustanove, v katerih se na številnih zbirkah nabira prah, temveč želijo sodelujoči preko dogajanja povečati zanimanje za muzeje in pokazati, da gre za žive organizacije, kjer vsaka zbirka govori svojo zgodbo. Poletna muzejska noč želi javno in nazorno pokazati to, za kar si predvsem muzeji in galerije prizadevajo zadnja leta, to je odprt in prijazen, obiskovalcu naklonjen odnos. ki so ga ustvarili iz množice odpadne (predvsem kartonske) embalaže in ga na koncu tudi živopisano pobarvali. Za starejše obiskovalce je bilo pripravljeno javno vodstvo po razstavi Odsevi kamniških tisočletij, po njej sta jih popeljali kustosinji Zora Torkar in Janja Železnikar. Uro pozneje je s kustosinjo Sašo Bučan potekala predstavitev novo-nastalih Kam'nčkovih pedagoških kotičkov v okviru razstave Odsevi kamniških tisočletij, ki so nastali iz želje in potrebe poskrbeti tudi za najmlajše pri obisku družine v kamniškem muzeju. Koncert Teater quarteta vrhunec muzejske noči Vrhunec muzejske noči je bil nastop nove slovenske, zelo humor-no naravnane zasedbe TEATER QUARTET, ki se je prvič v Sloveniji nih in humornih aranžmajih vodje zasedbe Marka Mozetiča. Koncert, ki je več kot navdušil okoli 120 poslušalcev, je bil del cikla JazzZapri-ce 2012, ki ga organizira Društvo glasbenikov Slovenije s podporo Občine Kamnik. Po huronskem navdušenju nad glasbo se je odprla še multimedijska razstava profesorja likovne vzgoje Andreja Schlegla z naslovom kAmN'ČANL Kamn'čani so figure, drobne plastike iz kamna in kamenčkov, z različnih koncev sveta, najdeni na počitnicah, potem pa v miru povezani v majhne skulp-ture. Poigravajo se s svojim težiščem, mestom v skupini, množici, ki jo je kot razstavni projekt oblikoval Andrej Schlegel. S prireditvijo zadovoljni tako obiskovalci kot prireditelji Marko Kumer, organizator sobotnega dogodka, je z letošnjo prireditvijo zadovoljen, saj jo je obiskalo okoli 700 obiskovalcev, česar v muzeju niso pričakovali. Zelo so navdušeni, da niso bile dobro obiskane le prireditve, temveč da se je močno povečalo tudi zanimanje za ogled muzejskih razstav, le-te pa so resnično v zadnjem času obiskovalcem vse bolj privlačne, prijazne in vabljive. Uspešna prireditev, ki ji je letos odlično služilo tudi vreme, se je iztekla v prijetnem večeru s sproščenim pogovorom in v izmenjavi mnenj obiskovalcev, ki se zaradi tovrstnih dogodkov v muzej vedno znova radi vračajo. Se vidimo naslednje leto! BOJANA KLEMENC Vrhunec prireditve Poletna muzejska noč je bil inovativen koncert novo nastale zasedbe Teater Quartet pod vodstvom Marka Mozetiča. Foto: Damjan Hančič. Kdo so Kamn'čani? Zanimiva razstava Andreja Schlegla z naslovom Kamn'čani je v Medobčinskem muzeju Kamnik na ogled do konca poletja Kamn'čani so figure, drobne plastike iz kamna in kamenčkov, z različnih koncev sveta, najdeni na počitnicah, potem pa v miru povezani v majhne skulpture. Poigravajo se s svojim težiščem, mestom v skupini, množici, ki jo je kot razstavni projekt oblikoval Andrej Schlegel. Večina ga dobro pozna; vsaj kot slikarja z ateljejem v središču starega mestnega jedra, nekateri tudi kot umetnika, ki v Kamniku ustvarja skoraj že znamenite majcene slike; na njih se z mojstrskim obvladovanjem tankih čopičev in potrpežljivim nizanjem potez pojavljajo mnogi, predvsem pa vsem najljubši in najbolj zaželeni motiv - kamniški Mali grad (slike so za-željene tudi zaradi ročno izdelanih okvirjev in škatlic). Avtor si je ime ustvaril kot portretist, največ medijske odmevnosti pa je dosegel s slikami New Yorka. Na tem mestu opozorimo le na cikel risb s tušem, ki je bil izpostavljen v diplomski nalogi in nosi naslov Ekspresije trenutka. Tokratni projekt Andreja Schlegla sploh ni le vizualen, je povsem drugačen. Tisti, ki so že kdaj pokukali v njegov atelje, ga povprašali po delu ali celo kupili katero od slik, morda slutijo ... Kakorkoli, projekt sicer izpostavlja asociacijo na prebivalce mesta Kamnik, a predvsem kaže premislek o razmerju posameznika do kraja, mesta, kjer se rodimo, ali do mesta, kjer poženemo korenine. Mesto nas določa, zaznamuje in vtisne svoj pečat; avtor se poigra in preigra njegove simbole, simboliko, ki ni vselej prijazna. Kaj se skriva v tem kamniškem kotu, da nas tako tesno povezuje s prostorom? Zakaj je mesto, kjer smo, dobilo ime po kamnu? Ali lahko govorimo o življenju? Življenju, ki je vselej individualno, lastno, razlikujemo se le v koreninah, ki jih imamo ali pa smo brez njih. Korenine tudi bremenijo. Tako kot kamen, ki je vseprisoten. Ali iz njega izhajamo? Ali se k njemu le vračamo? Marsikomu predstavlja mejo, celo pregrado, drugim pa daje zavetje in v njem najdejo svojo identiteto -Kamn'čani. Avtor se je naslonil na znan postopek, ko likovno delo ni več objekt, temveč okvir prepoznavanja, samorefleksije, nenadoma smo mi opazovani, proučevani, še več, z najnižje točke, tal, od koder se nam je zdelo, da smo se nekoč odlepili. Andrej Schlegel tokrat izkorišča osebne izkušnje, ki se prelivajo v kolektivno projekcijo - množico figur, ki se zdi, da čaka, miruje, a že, ko se sklonimo k njim, zaznamo njihov nemir, vršanje posameznikov, nas samih? Vsaka figura je svoja, lastne podobe in lastnega značaja. Le čaka, da bo odšla, da jo bomo vzeli s seboj (dogovorite se z avtorjem ali muzejem!). So tisti simbol našega vsakodnevnega odhajanja in pri- hajanja, v ta kamniški kot, našega nemira, ki nas kljub jutranjemu odhodu spet vrne v objem kamna. Andrej Schlegel je tisti slikar, ki kljub izrazito trdnim, realističnim osnovam, h katerim ga je vodil in zavezal znani profesor risanja Tone Žnidaršič, s svojim ustvarjanjem, predvsem pa neizmernim elanom posega v nadrealno in fantastično. V najprijetnejši noči leta so se na gradu Zaprice, v tako imenovani Muzejski poletni noči, v zračnem in navdihujočem prostoru, v drugem nadstropju Medobčinskega muzeja Kamnik, naselile figure iz kamna! Delo slikarja, ki ga navdihuje prav vsak material, ga spodbuja k ustvarjanju in oblikovanju. Andreja Schlegla odlikuje prav ta ustvarjalna in življenjska energija, elan, s katerim se loteva svojih projektov, pa naj bo to le okolica ateljeja, ali pa slika velikega formata. Ali bi Rene Magritte, Mark Rothko in Leonardo da Vinci naslikali takšne slike, če bi poznali Kamn'čane? MMK Turistično-informacijski _ __ center Kamnik /^v. tel: +386 1 831 82 50, WamnlV www.kamnik-tourism.si l\Q||ll üfN KOLEDAR PRIREDITEV Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism. si. 01 831 82 50 Nedelja, 1. julij 2012, ob 9. uri. Glavni trg 6. KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT ob 9. uri: start maratona ob 12.30: prihod prvih tekmovalcev v cilj ob 15. uri: razglasitev zmagovalcev Organizator: KD Alpe POLETJE V KAMNIKU 2012 Več informacij o navedenih ogledih in dogajanju ter dodatnih izletih na spletni strani www, kamnik-tourism.si ali na telefonski številki 01 831 82 50. Potrebne so predhodne najave. TURISTIČNE SOBOTE 30. junij 2012, ob 10. uri: Sadnikarjev muzej 7. julij 2012, ob 9. uri: Peš na Sv. Primoža 14. julij 2012, ob 10. uri: Svečama Stele VERONIKINE DELAVNICE NA MALEM GRADU Vsako soboto do 8. septembra, od 9. do 13. ure. KROŽNA VOŽNJA OKOLI KAMNIKA Vsako nedeljo do 9. septembra, ob 8.30 in 15. uri. Tuhinjska dolina - Kamnik - Kamniška Bistrica - Tunjice -Arboretum Volčji Potok - Tuhinjska dolina - Kamnik VODENI OGLEDI VELIKE PLANINE Vsako nedeljo do 2. septembra, ob 9. uri. VODENI OGLEDI KAMNIKA Vsak torek do 4. septembra, ob 19. uri. Dom kulture Kamnik www.domkulture.org, 031 775 700 ali 01 839 76 06 Sobota, 30. junij 2012, ob 10. uri, na Šutni Ana Desetnica po kamniško ŠUGLA & Ljudov laboratorij AGENCIJA ZA OSVOBAJANJE DUHA Ulična predstava, ogled brezplačen! Organizator: KD Priden možic Sobota, 30. junij 2012, ob 10.30, na Šutni Ana Desetnica po kamniško Djugleddy (NEM) EL DIABOLO Ulična predstava, ogled brezplačen! Organizator: KD Priden možic Od petka, 10. avgusta 2012, do nedelje, 19. avgusta 2012 KD Priden možic in koproducenti KAMFEST 2012 Poletni kulturni festival z razgledom Programski sklopi: Glavni oder, Otroški oder, Večerni oder ter DDV program Več informacij kmalu na: www.kamfest.org Krajevna skupnost Kamnik - Center 041 705 231 (Emil Milan Grzinčič, predsednik) Sobota, 30. junij 2012, ob 17. uri, Glavni trg SREČANJE OB GLASBI Tkanje in poglabljanje naših medsebojnih stikov bodo popestrili: Slovenski muzikantje, Ansambel Stanka Petriča, Matjaž, Tina in Teja Poljanšek, Manca Špik in Franc Pestotnik Podokničar. ßß Velika planina d.o.o. www.velikaplanina.si, tel.: 031 680 862 Nedelja, 1. julij 2012, od 10. ure dalje, pastirsko naselje na Veliki planini PRAZNOVANJE NEDELJE SLOVENCEV PO SVETU Nastop dijakov iz Argentine in Kanade, Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik ter zabava z ansamblom Trio domačini. Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 831 12 17 Torek, 3. julij 2012, ob 19. uri, dvorana Matične knjižnice Kamnik POGOVOR O KNJIGI REŠEVANJE V GORAH Sodelovala bosta člana uredniškega odbora in gorska reševalca Vladimir Habjan in France Malešič. Pogovor bo vodila Marinka Mošnik. ßß Zveza borcev za vrednote NOB Kamnik Glavni trg 24, Kamnik Sobota, 7. julij 2012, ob 11. uri, Menina planina OSREDNJA ZGODOVINSKA SLOVESNOST Spominsko srečanje pripravlja: Organizacijski odbor za Me-nino planino (nos. ZB NOB Mozirje) Nedelja, 8. julij 2012, ob 15. uri, Gradišče v Tuhinju 70. OBLETNICA SPOMINA NA TRAGEDIJO V VASI GRADIŠČE Spominsko srečanje pripravlja: Zveza borcev za vrednote NOB Kamnik 8 29. junij 2012 ZANIMIVOSTI Nedeljsko pop|jdn||i>družbi kamniških godbSifeov in mHHHB Nedeljsko popoldne 17. junija na prijetnem vrtu edinega kamniškega hotela Malo-grajski dvor ni bilo povsem običajno popoldne. Mestna godba Kamnik je namreč pripravila koncert - generalko pred letnim koncertom, ki so ga v petek, 22. junija, odlično izvedli na Glavnem trgu. Ponovno so dokazali, da godbenike in godbenice različnih generacij povezuje medsebojno druženje, ljubezen do glasbe in igranje različne zvrsti glasbe. Na hotelskem vrtu so obiskovalcem kljub vročemu, sončnemu vremenu predstavili kar precejšen del repertoarja letnega koncerta, tako klasičnega programa za orkestre kot tudi orkestralnih uspešnic. Prijetno poletno popoldne so »začinile« še kamniške mažo-retke iz skupine Veronika, ki so nastopile tako v prepoznavnih modro-belih uniformah, nato pa še kot temperamentne kan-kan plesalke v pisanih, razkošnih kostumih. VERA MEJAČ 1 « - m.m i>i fm» w : m m Bm^m Večer med vrtnicami - kraljicami vrtov Junija v rozariju Arboretuma Volčji Potok zacveti dvesto sort vrtnic. Vsaka s svojim sortnim imenom in svojo zgodovino je osebnost zase. Rožni vrt je na sedanjem mestu v šestdesetih letih ustvaril Miha Ogorevc, dolgoletni direktor Arboretuma Volčji Potok. Ob poteh na trati si je zamislil po dve vrsti gred v obliki šahovnice, vse skupaj pa je obdal z zelenim okvirjem iglavcev. Nasadi vrtnic so bili leta 2002 v celoti obnovljeni in razširjeni. Prevladujejo sodobne sorte, ki se odlikujejo z lepim cvetjem in z odpornostjo proti boleznim. Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok vsako leto priredita Dan vrtnic, ki se ga udeležijo številni ljubitelji vrtnic iz vse Slovenije. V petek, 15. Poznavalec vrtnic Matjaž Mastnak je obiskovalcem predstavil posebnosti kraljice vrtov, še posebej plezavk in popenjavk, ki so jih posadili pred dvema letoma. Vrtnice so med ljudmi zelo priljubljene. Lahko bi rekli, toliko kolikor okusov, toliko tudi vrtnic. Imajo različne barve, oblike in velikosti cvetov. Nekatere vrtnice cvetijo večkrat in druge le enkrat v istem letu. Število različnih sort vrtnic je ogromno, vsaka pa ima tudi svoj vonj. Mnogi smo občudovali prekrasno in omamno dišečo vrtnico gospe Kociper iz Preddvora. I I I V I I ■ v Pravljični kresni večer Naši predniki so ob kresu slavili moč sonca in verjeli, da je v tej noči možno najti zaklad, izvedeti za prihodnost, se s kresnimi rastlinami zavarovati pred nesrečo do naslednje kresne noči. Predvsem pa izročilo pravi, da je to noč možno razumeti govorico živali, če se v našem žepu ali čevlju po naključju znajde praprotno seme. Vse to in še več so na prvi poletni dan, 21. junija, izvedeli otroci, ki so obiskali Budnarjevo domačijo. V junija, smo se v cvetočem rožnem vrtu nad kraljico vrtov navduševali na devetem slovenskem dnevu vrtnic. Letošnji dan oziroma večer je bil namenjen vrtnicam popenjav-kam in plezalkam. Obiskovalci smo ob strokovn o vo den em ogledu uživali v prijetnem poletnem večeru ter čudovitih, barvitih in omamno dišečih cvetovih vrtnic. Vrtnice in čas njihovega najlepšega cvetenja v mesecu rožniku (mimogrede, je edini mesec, ki nosi ime po cvetu ali roži) je zanimivo in izčrpno predstavil strokovnjak iz Arboretuma in velik poznavalec vrtnic Matjaž Mastnak. Ob zaključku slovesnosti je številne ljubitelje vrtnic pozdravil direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek, ki je med drugim poudaril in obljubil, da bodo zaposleni kljub neugodnim gospodarskim razmeram v Slove- Obiskovalci so glasovali o najlepšem cvetu popenjavk, ki so jih prinesli člani društva in drugi ljubitelji vrtnic ter jih razstavili pod arkadami stare uprave. Največ glasov so namenili priljubljeni, romantični Eden Rose, poznani tudi kot Pierre de Ronsard. niji in v svetu tudi v prihodnje skrbeli za pestro in zanimivo dogajanje v lepo urejenem parku. Prav za to priložnost so povabili citrarko Katjo Triler in vsi smo bili mnenja, da so izbrane, nežne melodije dodale romantični pridih prijetnemu večeru. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Sadnikarjeva donacija za spominsko sobo Rudolfa Maistra sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik smo pripravili prav poseben dogodek. Kresne pravljice je pripovedovala pravljičarka Ivanka Učakar, na dvorišču domačije pa sta potekali ustvarjalni delavnici; izdelovanje ve-nčkov in mosnjičkov v izvedbi Marte Grkman in Jerce Hrastovec. »lani društva so otroke presenetili z domačim metinim sokom in slastnimi miškami. ALENKA HRIBAR Pred dnevi sta župan Marjan Šarec in častni občan občine Kamnik dr. Nikolaj Sadnikar podpisala »donacijsko listino«, s katero je dr. Sadnikar za namen ureditve Spominske sobe Rudolfa Maistra doniral originalno diplomo oziroma zahvalo ob 60-letnici, ki jo je zastopstvo kamniške občine predalo Rudolfu Maistru leta 1934, ter omaro iz druge polovice 19. stoletja, ki prikazuje notranjo opremo tistega časa. Dr. Nikolaj Sadnikar se je odločil donirati posamezne predmete, ki so vezani na čas, v katerem je živel Rudolf Maister, z namenom ohraniti neprecenljive vire človeskezgodovine. Župan Marjan Šarec se je dr. Sad-nikarju iskreno zahvalil za donacijo in poudaril, da smo na dobri poti do ureditve dolgo pričakovane Spominske sobe Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši na Šutni, ki bo v ponos vsem občankam in občanom. »Simbolna in zgodovinska vrednost Maistrove hiše je velika, žalostno in nespoštljivo pa bi jo bilo pustiti samevati. Občina Kamnik želi v pritličnih prostorih Maistrove hiše s programom, ki bo voden in upravljan s strani muzej- sko pedagoške dejavnosti in pod okriljem Medobčinskega muzeja Kamnik, širši javnosti nameniti vpogled v rojstno hišo našega generala. In tudi z današnjo donacijo smo dokazali, da mislimo resno, saj se zavedamo pomena našega rojaka, generala Rudolfa Maistra.« JANJA ZORMAN MACURA Zadovoljni ob podpisu donacijske listine za ureditev spominske sobe Rudolfa Maistra (z leve): predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Sekavčnik, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar, častni občan dr. Nikolaj Sadnikar, župan Občine Kamnik Marjan Šarec in višja svetovalka za družbene dejavnosti občine Kamnik Lilijana Juhart Mastikosa. Kamniški ObČAN POČITNIŠKA REPORTAŽA 29. junij 2012 Juhuhu, zaslužene počitnice so končno tu! Za večino učencev in dijakov so se prejšnji petek pričele najdaljše počitnice v letu, nekaj dela pa čaka tiste, ki so si prislužili kakšen popravni izpit. V šolske klopi se bodo učenci vrnili v ponedeljek, 3. septembra. Za dva meseca so učenci pospravili šolske zvezke, knjige in torbe, kar pa ne velja za njihove učitelje. Pred njimi in ravnatelji je do sredine julija še veliko dela. Potegniti bodo morali črto pod to šolsko leto in pripraviti organizacijo pouka za prihodnje. Pri tem se je pojavilo več neznank, saj je med ministrstvom za izobraževanje, šolniki in sindikatom odprtih še kar nekaj vprašanj. Pred šolarji sta dobra dva meseca prostega časa, zabave in lenarjenja, za marsikaterega starša pa se v poletnih dnevih postavlja vprašanje, kam poslati otroka v dopoldanskem času, ko je še vedno na dnevnem redu služba, do dopusta pa še kar nekaj dni. V lepem poletnem dopoldnevu smo v Kamniku našli nekaj dobrih alternativ za preživljanje nepozabnih počitniških dni. Poletno počitniško varstvo z MC Kotlovnica Tudi letos MC Kotlovnica s pomočjo sofinanciranja Občine Kamnik skozi vse poletje na osnovni šoli Toma Brejca organizira poletno varstvo za učence od 1. do 3. razreda, letošnja novost pa je organizirana počitniška aktivnost tudi za učence 4. in 5. razreda. Gordana Kotnik, vodja projekta, pravi, da zapolnijo dneve s pestrim in aktivnim programom, ki zajema ustvarjalne in športne delavnice, tematske dneve (indijanski, čarovniški, gusarski dan...), obiskali bodo tudi gasilce, TIC, muzej... Vsak dan po kosilu ob lepem vremenu obiščejo tudi kamniški bazen. Opažajo, da so potrebe staršev za počitniško varstvo iz leta v leto večje, letos pa je največje zanimanje za termine v sredini julija in konec avgusta, ko je že prijavljenih 40 otrok. Odziv tako staršev, kot otrok je vedno pozitiven, saj jim je všeč zares raznolik program. Skozi vse poletje sodeluje pri programu pet mentorjev iz naše občine, radi pa povabijo tudi zanimive zunanje sodelavce, denimo pravljičarko... Direktor Kotlovnice Boštjan Košir poudarja, da se vsem zahvaljujejo za pomoč pri izvedbi projekta, saj s tem marsikateremu otroku omogočijo ugodno varstvo. So tudi edini v celotni regiji, ki niso komercialni pri organizaciji, saj otroci za 7 evrov na dan dobijo res veliko. Letos so ravno zaradi tega dobili prijave tudi iz Domžal, Moravč, Litije, a prednost imajo vedno učenci kamniške občine. Projekt se vsako leto nadgrajuje in opažajo, da so ga tako starši kot otroci sprejeli za svojega. Boštjan razlaga, da gre tu predvsem za druženje. Odbojkarski tabor na mivki Odbojkarski klub Kamnik se je letos ponovno odločil, da organizira otroški tabor odbojke na mivki na kamniškem igrišču Pod skalco, saj so bili lanskoletni odzivi več kot odlični. Letos je bilo povpraševanje še večje, zato so morali prijave že kmalu omejiti. Še vedno želijo, da bi za odbojko navdušili čim več otrok, ki še niso v odbojkarskem klubu, seveda pa so poskrbeli tudi za otroke, ki so že včlanjeni v klub in z njimi intenzivno gradijo na napredku pri igri odbojke. Živa Cof, vodja odbojkarskega tabora, je vesela takšnega odziva in interesa otrok za odbojko na mivki. Na taboru so udeleženci razdeljeni v skupine glede na starost in znanje odbojke. Dan je razdeljen na osredotočanje na odbojko na mivki, otroci imajo dva treninga dnevno, starejši se že učijo igre dva na dva, tako kot se igra na državnem prvenstvu, imajo celo dve ekipi, ki se bosta udeležili državnega prvenstva v skupini do 16 let. Ravno zaradi prave kombinacije med športom in druženjem prijateljev se marsikdo popoldan sploh ne želi odpraviti domov. Poletna osvežitev na kamniškem bazenu Letos je kamniški bazen v začetku aprila prevzel v upravljanje kamniški Zavod za turizem in šport. Grega Žore in Vlado Vučko zatrjujeta, da se sprememba upravljalca ne čuti ali opazi. Ekipa je še vedno ista, tudi bazen je pridobil na še večji kvaliteti, saj so zamenjane tribune, postavljeni so novi tuši s toplo vodo, na novo je pobarvana školjka bazena, preurejen je parkovni del bazena, postavljena so nova stojala za kolesa... Vlado Vučko, vodja plavalnih tečajev, pravi, da je tudi letos veliko zanimanje za plavalne tečaje. Razpisani so trije 14-dnevni termini, kjer se otroci v več skupinah pod budnim nadzorom plavalnih učiteljev naučijo veščin plavanja. Zelo se pozna, koliko otrok že preko zime obiskuje plavalne tečaje, ki jih izvajajo v bazenu v Ciriusa, kjer so bili letos polni vsi termini. Druženje na bazenu je vedno imenitna popestritev poletja, za plavalce, ki so se preko zime vozili na treninge v Ljubljano ali Kranj, pa najboljši trening pred domačim pragom. Vlado zatrjuje, da je celoten bazenski kompleks za Kamnik zares pomemben, razveseljujejo tudi naraščajoče število obiskovalcev, čemur zagotovo botruje urejenost bazena in nizka cena karte. Pomembno dejstvo je, da je voda v kamniškem bazenu po meritvah med najčistejšimi bazenskimi vodami v Sloveniji. Konec junija je bazen gostil tudi nekaj pomembnih športnih prireditev, kar daje bazenu dodatno vrednost in veljavo. Obisk bazena zelo variira glede na vremenske razmere. Pomembno je, da se obiskovalci vračajo, veliko jih je na bazenu skoraj vsak dan. Kamniški bazen bo odprt vsak dan do konca avgusta. Vodna zabava je zagotovljena tako za mlade kot starejše občane, seveda pa si vsi želimo čim več lepili sončnih dni. trening odbojke na mivki, vmes pa se dogajajo številne športne igre. Otroci tekmujejo za Calci-tov pokal, kjer se izbira najboljša ekipa v vseh športih. Igrajo med dvema ognjema, nogomet na mivki, štafetne in vodne igre, po asfaltu se riše maskota. Po kosilu gredo otroci na bazen, kjer se v sproščenem vzdušju prosto zabavajo. Tabor poteka vsak dan od 9. do 15. ure. Živa obljublja presenečenje, do konca tedna naj bi otroke obiskal znani odbojkar Jan Planinc. Tudi v letošnjem letu so se v OK Kamnik odločili le za en teden organiziranih počitniških aktivnosti, predvsem pa jih veseli, da je v taboru letos več fantov kot deklet. Posebnost tabora je Kaj pa pravijo mladi počitnikarji v Kamniku? mi liii Hlf ■lil Blaž in Jurij: Zelo sva vesela, da se je šola končala. Sva sošolca in oba sva letos že drugič v varstvu. Najbolj nama je všeč, da smo zunaj, v naravi, da gremo na bazen in da se občasno lahko igramo tudi v telovadnici. Ko nisva tukaj, sva na bazenu tudi s starši, komaj pa čakava, da gremo na morje. Še vedno pa nama je najbolj všeč, da lahko med počitnicami zjutraj dalj časa spiva. Nal, Jan, Izak in Val: Tukaj se imamo super. Všeč nam je, da nam pustijo odprte roke, lahko se veliko igramo in ni učiteljic, ki bi nam dajale domače naloge. Najboljše pa je seveda na bazenu. Všeč nam je, da je konec šole, saj Eldin: Počitnice so zakon, saj lahko veliko igram igrice. Ko pa je lep dan in sem naveličan igric, igram s prijatelji košarko. Nočem igrati le 'Playstation'. Sem zelo vesel, da so počitnice, ker grem potem tudi večkrat na obisk k bratrancu. Čeprav včasih mislim, da so počitnice res dolge, mi nikoli ni dolgčas. Neli: Na odbojkarskem taboru sem zaradi odbojke in dobrih prijateljev. Želim se naučiti še več odbojke, predvsem igre na mivki ter dva na dva. Kaj bom počela med počitnicami še točno ne vem, verjetno pa bom veliko časa preživela na tem igrišču, s starši pa grem tudi na potovanje. Na taboru sem bila že lansko leto. Treniram odbojko, imam jo zelo rada in vedno izveš kaj novega, skratka, dolgčas mi zagotovo ne bo. se lahko spočijemo, sprostimo, naspimo in veliko igramo. Gremo tudi na morje in v hribe, se družimo s prijatelji ... Počitnice so čisto prekratke! Alja: Letos sem tukaj že drugič in sem navdušena, saj smo vsak dan na bazenu, če bomo pridni, pa nas bodo učitelji mogoče tudi peljali na sladoled. Doma se bom veliko igrala s sosedo. Šole še ne pogrešam, so mi pa počitnice včasih kar dolge. V šolo grem rada, veselim se že novega razreda, saj se bomo začeli učiti angleščino. Jan: Na tabor sem prišel zaradi prijatelja, ki ima zelo rad odbojko. Me je povabil. Čeprav ne treniram odbojke, sem bil na taboru že lansko leto in sem zelo zadovoljen. Tudi igram že kar dobro, sem se že fajn naučil. Treniram hokej in bom šel tudi na hokejski tabor na Bled, potujem pa tudi na Češko in na morje. Dolgčas mi ni, čeprav bom verjetno malo pogrešal sošolce. Tudi učiteljico, ki je bila zelo prijazna. Jeseni dobim nove sošolce in se že veselim. . ' M ftS.i.'1' I Rok, Tim in Rok: Nismo pogosto na bazenu, a danes smo tu, ker je lep dan in je toplo. Počitnice so super, ker imamo veliko prostega časa. Veliko bomo skejtali in uživali. Lara, Maja, Zana: Počitnice so super. Smo na bazenu, gremo na morje, ven s prijateljicami. Na bazenu bi si želele le toplejšo vodo, drugače se imamo lepo. Verjetno bomo malo pogrešale sošolke in šolo, a počitnice ponavadi čisto prehitro minejo. Blaž, Tjaša, Vita: Na bazenu dvakrat dnevno treniramo vaterpolo in tudi v prostem času lahko tukaj počnemo marsikaj. Radi tekmujemo v plavanju. Ko nismo na bazenu, gremo na sprehod, predvsem s psički. Ves čas kaj počnemo, da nam ni dolgčas. Miha: Rad pridem na bazen. Starša nista vedela, kam naj grem, pa sem prišel sem. Tukaj mi je tudi bolj všeč kot doma, saj imam družbo. Potem bom šel letos že četrtič v kolonijo v Savudrijo, kjer mi je všeč, saj hodimo dvakrat na dan na plažo, nisem pa navdušen, da se moram vsak večer stuširat. Anja in Vanja: Upava, da bova čim več na bazenu, tu se bova igrali in čofotali. Veseliva se tudi že morja. Če ne bova tukaj, bova doma kaj ustvarjali in se igrali. Dolgčas nama ne bo. Počitnice imava zelo radi, fajn je, ker se nama ni potrebno učiti. Med počitnikarji v Kamniku je bila BOJANA KLEMENC Suskovo slovo od samskega stanu Zaključilo se je šolsko leto in z njim se je končala tudi nogometna sezona, ki je bila za selekcijo U-7 NK Calcit Kamnik zelo uspešna, nogometaši letnika 2004 pa so za odlične rezultate poskrbeli tudi v zadnjih štirinajstih dneh, ko so se udeležili še treh turnirjev. V soboto, 16. junija, so se udeležili turnirja v Mengšu, dan pozneje pa so se odpravili v Domžale, kjer so zaigrali na turnirju Memorial Antona Hribarja. Udeležilo se ga je deset ekip, Kamničani pa so se pomerili z NK Koprom, NK Olimpijo, NK Domžalami in NK Simer šampionom iz Celja ter zasedli drugo mesto. Sezono pa so z osvojenim prvim mestom dokončno zaključili preteklo nedeljo, 24. junija, ko so se v Črnučah udeležili turnirja Črnuška pomlad. Nogometaši skupaj s trenerjem Matjažem Klanškom sedaj že uživajo zaslužene počitnice, ki so jih pozdravili skupaj s starši na prijetnem pikniku. BARBARA KLANŠEK 3. kvadratlon v gasilskih disciplinah Čeprav se časi spreminjajo in vedno več parov živi na koruzi, je poroka na naših tleh vedno veljala za enega najpomembnejših in najlepših dogodkov v življenju. Združitev v zakonsko zvezo naj ne bi pomenila zgolj matičarjeve potrditve velike ljubezni, marveč začetek novega življenja. Pred skokom v zakonski jarem pa mora ženin še skozi zadnjo preizkušnjo - fantovščino! Da je ta običaj še kako živ, smo bili priča minulo soboto na trgu pri Maistrovem spomeniku, kjer so Alešu Sušniku, trenerju triatlonskega kluba TK Trisport, klubski kolegi pripravili poseben preizkus prehoda fanta med može. Opraviti je moral s sprint triatlonom, kar pomeni 10 minut plavanja, 30 minut kolesarjenja in 20 minut teka, kolikor rabijo najboljši tekmovalci za 750 m plavanja, 20 km kolesa in 5 km teka. In vse to je opravil kar na licu mesta in v dresu, v katerem so trisportovci tekmovali pred mnogimi leti. Ni kaj, rumen dvodelni dres je res zažigal! Še plavalno kapo, očala in skok v vodnjak, temperatura vode je bila s 26 stopinjami idealna za dober rezultat. Po kravljanju v dobrem ritmu je bilo na vrsti vrtenje pedal, kjer se je Aleš s povprečno hitrostjo 40 km/h še posebej dobro odrezal ob glasni spodbudi številnih triatlonskih prijateljev. Hiter pa je bil tudi na tekaškem delu na trasi do slaščičarne na Šutni in nazaj, na kateri je navdušil tudi obiskovalce letnega koncerta kamniške godbe na Glavnem trgu. Skratka v soboto smo imeli kaj videti. Bilo je zabavno in prijetno. Še en dokaz, da fantovščina ni zgolj popivanje, mučenje na križu in nage »babe«. Čeprav je tudi slednje najbrž prišlo na vrsto medtem, ko smo mi že trdno spali. Aleš je fantovščino prestal z odliko in želimo mu vse dobro na novi življenjski poti, ki jo bo s svojo izvoljenko Katjušo pričel na zadnji junijski dan na gradu Zaprice. ANITA MEJA» ■ Ä V V soboto, 23. junija, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik pripravili 3. kvadratlon v gasilskih disciplinah, na katerem so v štirih preizkušnjah nastopile trojke operativnih gasilcev. Če je bil prvi kvadratlon pred tremi leti obarvan s športnimi disciplinami in zabavnimi igrami, drugi s športnimi in gasilskimi disciplinami, lahko tokrat zapišemo, da so bile vse štiri discipline izključno z gasilsko tematiko. Na tekmovanje so povabili vsa gasilska društva iz gasilskih zvez Kamnik in Komenda, odzvala pa so se poleg domačega društva še tri in sicer: Duplica, Šmartno v Tuhinju in Srednja vas. Skupaj je nastopilo sedem moških in ena ženska trojka. Pri prvi preizkušnji sta si morala dva gasilca iz trojke najprej nadeti izolirna dihalna aparata, tretji pa jima je pri tem opravilu pomagal. Nato sta morala gasilca na pripravljenem poligonu prenesti od ene do druge točke šest kanistrov penila, premagati višinsko oviro ter prenesti lutko, ki je tehtala približno 55 kg do nosil, ki jih je pripravil tretji gasilec. Uspešno položena lutka na nosila je pomenila zaključek naloge. V drugi disciplini se je preverjala hitrost gasilcev pri napeljavi cevi od hidranta do gasilske avtocister-ne (napajanje vozila z vodo) ter v drugi fazi izvedba »napada« na namišljen požar oziroma uspešno podrtje tarče. Po drugi disciplini je sledil zaslužen krajši odmor za malico in počitek, saj je vroče vreme dodatno poskrbelo za napornost tekmovanja, čeprav so gasilci vročine vajeni in jih ne sme presenetiti. V tretji preizkušnji so morali gasilci povleči 20-metrsko cev, napolnjeno z vodo, skozi rov ter preko podesta, kar je simuliralo fizične prepreke, ki jih morebiti čakajo pri gašenju požarov. Na koncu poligona pa so morali pokazati tudi spretnost pri vezanju vozlov. Zadnja disciplina se je dotikala tehničnega reševanja. Trojka je imela na razpolago vrv ter dva škripca s pomočjo katerih so morali kar najhitreje povleči približno 350 kg težko gumo. V omenjeni disciplini zahtevnemu tekmovanju ni prišlo do nobene poškodbe med tekmovalci, kar kaže na to, da gasilci dobro poznajo svoje sposobnosti ter znajo najti ravnotežje med željo po najboljših rezultatih in skrbjo za lastno varnost, ki je v gasilstvu eden izmed osnovnih stebrov dela. Pri razglasitvi rezultatov je bila deležna najbolj bučnega aplavza trojka gasilk iz PGD Duplica v sestavi Tamara Kramar, Maja Pohiin in Marta Pregl. Operativne gasilke so pri premagovanju ovir pokazale veliko mero fizične moči in vztrajnosti, hkrati pa moramo omeniti tudi dejstvo, da je omenjena trojka gasilk sodelovala že na vseh treh kvadratlonih, za kar so jim prisotni namenili še poseben aplavz. V moški konkurenci je 1. mesto zasedla ekipa Duplica 2, 2. mesto ekipa Kamnik 2,3. mesto ekipa Šmartno v Tuhinju 2, 4. mesto Duplica 1, 5. mesto Šmartno v Tuhinju 1, 6. mesto Kamnik 1 in 7. mesto trojka iz PGD Srednja vas. Prehodni pokal se po dveh letih iz PGD Kamnik zasluženo seli k V KAMNIKU SE PLEŠE Plesno društvo, znano pod imenom Plesni klub Šinšin iz Kamnika, deluje drugo leto in že osvaja prve stopničke na državnih prvenstvih. Plesni klub je usmerjen v moderne tekmovalne plese, jazz balet, show dance, hip hop, modern, poleg tega razvija predšolsko plesno znanje z osnovnimi koraki plesa skozi igro. V letošnjem letu so se zaradi zanimanja plesalcev kluba včlanili v Plesno zvezo Slovenije. Plesalci so se skupaj s trenerji resno posvetili koreografiranju. Na državno prvenstvo so se kvalificirale: Zala Kaker, Barbara Matičič, Vesna Drolc, Nina Homar, Nina Vajde ter mala skupina modern člani, ki jo sestavljajo: Mojca Vidmar, Ana Medvešček, Tina Habun, Tina Leskovšek in Neža Spruk. Skupina je osvojila odlično 2. mesto. Največje presenečenje je bil uspeh Nine Čehič in Naje Justinek, ki sta pod vodstvom koreografinje Maje Krizmanič v kategoriji show dance pari - otroci osvojili 3. mesto. Dejavni so tudi na kulturnem področju. V tem letu so pripravili prvo plesno predstavo v galeriji Domžale, za zaključek sezone pa pripravljajo poletno produkcijo s plesno zgodbo, ki bo to soboto, 16. junija, v Domu kulture Kamnik. ANA se je preverjala taktična iznajdljivost (kako najbolje uporabiti dano opremo) in fizična moč. Pred razglasitvijo doseženih rezultatov sta navzoče nagovorila podžupan občine Kamnik Damjan Hribar, ki je tudi prostovoljni gasilec, in predsednica domačega društva Simona Oblak Zorko. Gasilcem sta čestitala za pogum in udeležbo na tekmovanju ter izpostavila pomen tovrstnih srečanj, ki krepijo tako prijateljske kot tudi strokovne vezi med kamniškimi in okoliškimi gasilci. Kot pozitivno sta ocenila tudi dejstvo, da kljub dupliškim gasilcem. Ob koncu tekmovanja so si organizatorji in sodelujoči zaobljubili, da se naslednje leto srečajo na 4. kvadratlonu, ki bo predvidoma v jesenskem času. Do takrat pa gasilce PGD Kamnik čaka organizacija še nekaterih drugih prireditev, saj v letošnjem letu praznujejo svojo 130-letnico nenehne in nesebične prostovoljne pomoči ljudem v nesreči. Več o prihajajočih prireditvah si lahko preberete na spletni strani www. pgd-kamnik.si. Luka Schnabl, PGD Kamnik KOŠARKA VRHPOLJE : STRANJE Skupinska slika nastopajočih skupaj z županom Marjanom Sarcem. V soboto, 16. junija, se je na športnem igrišču pri OŠ Stranje odvijala tradicionalna 12-urna košarkarska tekma med ekipama Stranj in Vrhpolj. V izredni vročini smo videli zanimivo srečanje treh peterk na vsaki strani, ki so se medsebojno merile v košarki. Vmes so potekale dobro organizirane spremljajoče de- javnosti, ki so popestrile dogajanje ter animirale gledalce in tudi nastopajoče. Na začetku so povedli domačini in se obdržali v vodstvu vse do 13. ure, ko so prešli v vodstvo gostje iz Vrhpolj in ga zanesljivo obdržali vse do konca. Vmes je bila že drugo leto zapovrstjo organizirana tekma veteranskih ekip, ki je že kot običajno ena najbolj priljubljenih in zanimivih. Končni rezultat je bil 653:723 za gostujočo ekipo iz Vrhpolj, ki je tako po osmih sušnih letih znova premagala večne rivale. Sledila je himna v izvedbi pevke Martine Šraj in slovesna podelitev pokala, M ga je iz rok župana Marjana Šarca prevzel kapetan zmago- vite ekipe Vrhpolj Janez Balantič. Sledila je zabava z duom, večer pa se je končal ob čudovitem ognjemetu in prijetnem druženju. Zahvala ravnatelju OŠ Stranje in vsem sponzorjem za nesebično pomoč pri organizaciji. Nasvidenje na novem spektaklu v letu 2013! JANEZ BALANTIČ USPEL ŠE EN KOŠARKARSKI MARATON NA DUPLICI V soboto, 16. 6. 2012, so člani Košarkarskega kluba Kamnik uspešno priredili tradicionalni košarkarski maraton na igrišču Vila na Duplici. Z igranjem smo pričeli že ob 8. uri zjutraj, ko sonce še ni bilo tako vroče. Ekipa Košarkarskega kluba Kamnik je bila sestavljena iz njihove veteranske in članske ekipe, okrepljena pa je bila še z ekipo domačinov iz Duplice. Nasproti so jim stali fantje iz okolice Duplice, združeni pod imenom Tara in Sport Cafe. V pomoč pa jim je prišla še ekipa Š.D.Policist. Zanimivi boji pod obema košema so potekali skozi ves dan. Še posebej pa so se izkazale mlajše ekipe Kamniškega kluba, ki so svoje znanje prikazale v času od 12. do 16. ure. Fantje stari do 10 let so se spopadli z ekipo Heliosa iz Domžal, ostale ekipe (U12, U14 in U16) pa z ekipami Lastovke, prav tako iz Domžal. Verjetno so letos prav fantje iz mlajših ekip priborili dokaj visoko prednost točk za končno zmago. V zadnjih letih je bilo namreč že skoraj pravilo, da se maraton odloči v zadnji uri igranja. Letos pa je članska ekipa Košarkarskega kluba Kamnik v zadnjo uro igranja stopila s 40 točkami prednosti. Končni rezultat je bil 709:738 za domačo ekipo Košarkarskega kluba Kamnik. Z igranjem so končali natanko tri minute čez 21.uro in tako simbolično obeležili 783. letnico mesta Kamnik. Ko je sonce že zašlo, so udeleženci prijetno utrujeni in za- dovoljni še nekoliko posedeli, se okrepčali s hrano in pijačo, na plan pa so prišle marsikatere zanimive košarkarske zgodbe. Po končanem maratonu pa člani Košarkarskega kluba Kamnik že pripravljajo nove dogodke. Že konec meseca avgusta jih čaka organizacija košarkarskega tabora za mlajše selekcije v Kočevju, nato pa se prav kmalu že začne nova ligaška sezona. ROBERT PROSEN Jekleni kamniški fantje, modri dirkači Trisporta pred Ironman izzivi Trije jubilanti, udeleženci skupinskega padca pred mesecem dni na Tri-sport kolesarski rundi, po prisilnem počitku napovedujejo vrhunske dosežke. Glavni trener Šole triatlona Trisport Alprem Grega Zore bo za 30. rojstni dan opravil prvega Ironmana, njegov varovanec Pero Mandič za 40. rojstni dan tudi prvega, ustanovitelj in predsednik kluba Miro Kregar pa za 50. rojstni dan že kar 20. Ironman. Seveda so tukaj se ostali, malo manj »okrogli« fantje, ki bodo v naslednjih dneh prelili nekaj kapljic znoja več kot ponavadi. V nedeljo, 1. julija, bosta na Ironmanu Celovec najprej nastopila Miro Kregar in Andraž Vehovar, srebrni olimpijec na divjih vodah iz Atlante. Matej Zrimsek je nastop zaradi poškodbe prestavil na Wales. Teden dni pozneje, 8. julija, pa se bodo v legendarnem nemškem Rothu podali na bojna polja Grega Zore, Tomaž Planko, Klemen Kočar, Ivan Maradin, Matjaž Bojanc, Aleš Podgoršek in Pero Mandič. V Trisportu so v njegovi 15-letni zgodovini domovali prenekateri odlični Ironmani, ki so se danes zapisani v triatlonski anale. Štirje od petih najhitrejših slovenskih Ironman časov so svoje najboljše dosežke dosegli v barvah Trisporta - Damijan Žepič z lunarnimi 8 urami in 19 minutami v Podersdorfu, Igor Kogoj Modri dirkači Trisporta (z leve): Aleš Podgoršek, Domen Hribar, Tomaž Planko, Pero Mandič, Matic Romšak in Grega Zore, spredaj na kolesu Miro Kregar. (8:33 - Celovec) ima se vedno rekord havajske skupine nad 40 let, skupaj z Mirom Kregarjem (8:52 - Almere, 5. mesto IM Brasil, 5. mesto Podersdorf) sta lastnika doslej edine članske medalje z Evropskih prvenstev (tretji je bil Uroš Velepec s časom 8:34). Jani Tomšič (8:44) je bil kar nekaj let vodilni slovenski Ironmenas, v Trisportu pa je že od »malih nog«tudi Matic Romšak (9:04 -Podersdorf). Potem so tu se Anton Škrlep, Jani Železnikar, Kralj Alen, Nino Cokan itd. Tudi pri ženskah je podoba enaka - legendarna jeklena dama Nataša Nakrst je več kot 10 let nosila dres Trisporta,zadnjih 10 let pa jo prekaša trenutna naša prva in edina olimpijka Mateja Šimic, ki čez slab mesec dni potuje na Olimpijske igre v London. Prvi dve nedelji v juliju torej držimo pesti za kamniške jeklene fante. Starti so ob 7. uri zjutraj. Če vas bodo ob štirih popoldan že pošteno bolele roke, vedite, da njih boli se vse kaj drugega. Ampak kot pravijo, brez muje se se čevelj ne obuje... Zato potrpite in prav gotovo bodo potrpeli tudi oni, vse do ciljne linije. MATJAŽ ŠERKEZI V NEPAL Leta 1979 je Aleš Kunaver ob pomoči PZS in PZJ, začel izvajati usposabljanje Nepalcev za varnejše delo v gorah - plezanje, vodenje in pomoč odpravam. Z državno pomočjo je bila zgrajena tudi šola. Po Kunaverjevi smrti so delo nadaljevali drugi, tako da je bilo do lani ob pomoči predvsem slovenskih inštruktorjev izvedenih že 26 tečajev, na katerih je več kot 800 udeležencev pridobilo osnovno znanje in tudi prakso za varnejše delovanje v gorah. Lani se je v usposabljanje začela intenzivneje vključevati tudi UIAA (mednarodna zveza planinskih organizacij). V teh dneh pa je v Nepal odpotoval Matjaž Šerkezi, član kamniškega AO, ki bo tam do 25. julija glavni svetovalec, nadzornik in nekaj časa tudi skupaj s predsednikom skupine planinske komisije UIAA za tehnične standarde usposabljanja Stevom Longom preverjal in pomagal, da bodo dosegli mednarodne standarde. Za zdravniški del tečaja bo skrbela Ivana Vukov, zdravnica iz Novega Sada. NA TRENINGU Z JANIJEM BRAJKOVIČEM Le slab mesec po tem, ko smo Alpe obkrožili z Grego Boletom, nas je v Kamniku obiskal še en profesionalni kolesar svetovnega formata, ki letos sodi med najožji krog favoritov na sloviti francoski pentlji. Ko sem izvedela novico, da na povabilo organizatorja Maratona Alpe Scott Janeza Jarma v Z Janijem Brajkovičem na vrhu Pavličevega sedla, ki smo ga tokrat premagali iz Logarske doline. Najtežji del je bil za nami, zato smo si zadovoljni oddahnili, čeprav je bila pot do doma še dolga. Kamnik prihaja Jani Brajkovič, nedavni zmagovalec 19. dirke po Sloveniji, ki ima predviden trening na nizki moči po trasi Maratona Alpe, sem bila v istem hipu odločena, da grem zraven. In to kljub vremenski napovedi, da nas v četrtek, 21. junija, čaka zelo vroč dan. Ker take priložnosti ne gre zamuditi, sem sporočila šefu, da me naslednji dan ne bo v službo in se pridružila množici kolesarskih navdušencev, ki so na Glavnem trgu v centru Kamnika nestrpno pričakali zmagovalca 19. dirke po Sloveniji. Zopet smo lahko doživeli to enkratno izkušnjo, da smo se lahko pridružili profesionalnemu kolesarju na treningu po trasi, na kateri bomo pomerili moči to nedeljo, 1. julija. S to razliko, da je bila tokrat vožnja malo manj »turistična«. Ker je Jani v Kamnik prikolesaril iz Planice, kjer biva v višinski sobi, smo krog okrog Alp prekolesa-rili v obratni smeri. Jani je na čelu kolone vseskozi narekoval tempo, ki tudi v zavetrju ni dopuščal vrtenja pedal v prazno. Kaj za Janija pomeni nizka intenzivnost, se je pokazalo že na prvem vzponu na Črnivec. Čeprav je bilo med nami kar nekaj najboljših amaterskih kolesarjev, so mu do vrha prelaza z zadnjimi močmi sledili le redki. Profesionalnega in amaterskega kolesarjenja pač ni za enačiti. Jani je na vrhu vseh treh prelazov (Črnivec-Pavličevo se-dlo-Jezerski vrh) počakal, da smo skupaj nadaljevali pot. Tisti, ki smo mu lahko sledili. In res je bilo peklensko vroče, še posebej je žgalo v 7-kilometrski klanec na Pavliča. Ampak ko si enkrat gor, v hipu pozabiš, da je bilo težko. Narava in gorski ambient naredita svoje. Tudi Jani je bil navdušen nad lepotami krajev okrog Kamniško-Sa-vinjskih Alp, tudi zanj je ta dan pomenil prijetno izkušnjo. Z Jezerskega do Preddvora, kjer se je Jani poslovil in odkolesaril v dolino pod Poncami, je vseskozi letelo »na polno«, ne vem natančno koliko, saj se vso dolino Kokre nisem upala niti pogledati na števec, ki je po 130 kilometrih pokazal povprečno hitrost nad 30 km/h. Služba je tistega dne počakala, sama pa sem bogatejša za še eno nepozabno doživetje. Jani v teh dneh odhaja na Tour, dirko po Fran- ciji, na kateri ga bomo z zanimanjem spremljali in držali pesti, da upraviči vlogo favorita. Predvsem pa mu želimo srečo, ki jo bo v treh tednih dirkanja še kako potreboval. ANITA MEJAČ V Kamniku je Janija Brajkoviča poleg več kot 40 kolesarjev, ki so z njim prevozili krog okrog Alp, pozdravilo tudi veliko ljubiteljev kolesarstva, med njimi tudi kamniški župan Marjan Sarec in vodja Maratona Alpe Scott Janez Jarm. 12 29. junij 2012 ŠPORT Kamniški OBČAN Kamniškj lokostrelec Klemen Štrajhar odhaja na olimpijske igre v London Najboljši slovenski lokostrelec Klemen Štrajhar, član Lokostrelskega kluba Kamnik, je dosegel sanje vsakega športnika - uvrstitev na Olimpijske igre. Predpisano kvoto za Slovenijo je dosegel na tekmi za svetovni pokal v članski konkurenci, ki je potekala v mestu Ogden v ameriški zvezni državi Utah, kjer je v konkurenci 80 lokostrelcev dosegel odlično 3. mesto, kar mu je zagotovilo nastop na Olimpijskih igrah v Londonu. S tem uspehom bo Slovenija po 12 letih zopet imela predstavnika na Olimpijskih igrah v lokostrelstvu. Komaj 17-letni Kamničan, dijak Gimnazije Šiška, je v zadnjih sezonah nizal uspeh za uspehom. Medtem, ko je v letu 2011 dosegel dva evropska rekorda v kadetski konkurenci in leto zaključil z ekipno bronasto medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem, je v letu 2012 opozoril nase na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, kjer je evropsko lokostrelsko javnost presenetil z odličnim 2. mestom v članski konkurenci. V Združenih državah Amerike so organizirali zadnjo tekmo, na kateri je še bila možnost za uvrstitev na Olimpijske igre. Klemen jo je odlično izkoristil in v svojem zmagovalnem slogu poskrbel za veselje v slovenski lokostrelski javnosti. S tem velikim uspehom si je Klemen zagotovil mesto med 64 najboljšimi lokostrelci s celega sveta in se priključil tistim slovenskim športnikom, ki bodo zastopali slovenske barve v Londonu. Klemen bo v London odpotoval skupaj s svojim trenerjem Matejem Zu-pancem, ki ima pri tem uspehu veliko zaslug. Njuna naveza je po dolgih letih sodelovanja obrodila sadove. Na tako velik uspeh smo iskreno ponosni in bomo z veseljem držali pesti za našega Klemena v času njegovega nastopa na Olimpijskih igrah. »lani LKK Calcitovci bodo tudi letos naskakovali vrh Precej naporno obdobje je za vodstvom Calcit Volleyballa, saj se je 20. junija končal prvi prestopni rok, po katerem je znano okostje vseh slovenskih ekip. Tako je tudi z obema kamniškima ekipama. Pri dekletih so ekipo okrepile Kamni-čanka Urša Podlesnik, ki se na mesto prvega kamniškega libera vrača po enoletnem premoru, Mariborčanka Maja Guštin pa bo okrepila ekipo na mestu blokerja. V ekipi ostajajo podajalki Tea Lenarčič in Eva Mori, blokerka Tisa Ljubetič, spre-jemalke Petra Kramolc, Elmina Handa-novič, Ana Katarina Hribar in Nika Mori ter korektorka Tjaša Turnšek. V ekipi se želijo okrepiti še na blokerskem in spre-jemalskem mestu. Ekipo so zapustile vse tri tujke Ana Bogdanovič, Amela Hadžič in po vsej verjetnosti tudi Tamata Kmezič, Petra Vrhovnik in Lea Urbančič. Ekipo bo še naprej vodil Oleg Gorbachov, pomagal pa mu bo Aljoša Jemec. Pri moških pa je znanega že precej več. Novinci v ekipi so mladi Jan Bru-lec, podajalec iz Krke (Ach Volley), Žiga Štern iz Slovenske Bistrice - sprejemalec in Danijel Pokeršnik- korektor, ki prihaja iz Triglava. V ekipi so ostali podajalec Martin Hrast, sprejemalci Jan Pokeršnik, Jan Planine in Domen Kotnik, libero Klemen Hribar, blokerji Jošt Novljan, Boris Brus, Žan Novljan in Jernej Stavbar ter korektor Matjaž Sušeč. Iz ekipe so odšli podajalec Matija Jereb, OK Salonit ni pristal še na enoletno posojo, čeprav so si v kamniškem klubu močno prizadevali, da bi Jereba obdržali. Matej Mihajlovič se je vrnil v Maribor, Aleksander Ribič bo preizkusil srečo v Črnučah, Jernej Smrekar pa se bo priključil trenerskim vrstam. Status Bernarda Bezka zaenkrat še ni znan. Ekipo bo vodil Marko Brumen, pomagal pa mu bo Aleš Hribar. Tako dekleta kot moški bodo letos nastopili v štirih tekmovanjih in sicer v domačem Državnem prvenstvu in Pokalnem tekmovanju ter v Evropskem pokalu in mednarodni srednjeevropski ligi. Torej vrhunskih odbojkarskih tekem v Kamniku tudi letos ne bo manjkalo, zato bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji vrhunske odbojke. CICO1 SVETOVNI POKAL BEST FIGHTER KICKBOXING Hana Mihelčič ponovno na stopničkah »lani Kluba borilnih veščin Domžale so na Svetovnem pokalu, imenovanem Best fighter, v Riminiju v Italiji v začetku junija zastopali slovensko kickboxing reprezentanco s približno 90 člani Kickboxing zveze Slovenije. Kadetinja Hana Mihelčič iz Komende je dosegla odlično 3. mesto, mladinec Andrej Repnik iz Kamnika je dosegel 5. mesto, boril pa se je v kategoriji mladincev in članov. Premagal je članskega reprezentanta iz Ukrajine , za las pa mu je ušla še zmaga proti močnemu članu iz Švice. 9. junija je v Izlakah potekal mednarodni kickboxing turnir IZLAKE kickboxing open za kadete in mladince, ki se ga je udeležila Hana Mihelčič in bila ponovno odlična! V kadetski kategoriji do 42 kg je dosegla 1. mesto, v kadetski kategoriji do 46 kg pa odlično 2. mesto. Klemen Štrajhar in trener Matej Zupane na sprejemu pred Lokostrelsko zvezo Slovenije v torek, 26. junija. .ClT Tjaša Turnšek bo še razveseljevala kamniške navijače. Klemen Hribar bo še naprej poveljeval Calcitovi obrambi. 19. dan vaterpolistov je za nami V petek in soboto, 22. in 23. junija, je bil bazen Pod skalo v znamenju vaterpolistov, ki so se zbrali na tradicionalnem druženju. Letošnji dan vaterpolistov je prvič potekal v okviru Kamš-porta. Tekmovalni program se je začel v petek ob 18.15 z malim vaterpolom rekreativcev, V na- mesto Koper, 5. mesto Olimpija. Kadeti do 14 let so imeli dve tekmi, reprezentanca Slovenije je dvakrat igrala s Primorjem, vsaka ekipa je po enkrat zmagala. Veterani in člani so igrali po eno tekmo. Tekma med veterani modri in veterani beli se je končana z rezultatom 4:4. ^^WMSB QftKMMwi min ■i *s«* üSgä m* 19. dan vaterpolistov se je zaključil s člansko tekmo med ekipama Kamnik in Olimpija, ki se je končana z rezultatom 8:13. V pozno popoldne sta tekmovalce in obiskovalce pospremili glasbeni skupini - Toni Tuhinjski, ki je že tradicionalni spremljevalec DV, in D" Plagiators. V uradnem delu 19. dneva vaterpolistov nas je pozdravil podžupan občine Kamnik Damijan Hribar. S predsednikom Športne zveze Kamnik Branetom Golubovičem in predsednikom Vaterpolske zveze Slovenije so podelili priznanja ekipam do 11 let in priznanja VD Kamnik za osvojena druga mesta v DP Slovenije za sezono 2011/12 mladincem, kadetom in dečkom do 13 let. Na letošnjem dnevu vaterpolistov je igralo tudi nekaj deklet. Čeprav dekliških ekip ni bilo, sta imeli ekipi Trsta in Kamnika v svojih vrstah tudi deklice, ki se v mlajših kategorijah enakovredno kosajo s fanti in upam, da se nam v naslednjih letih zopet pridružijo ženske ekipe. Za uspešno izpeljano prireditev velja zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji, pokroviteljem in donatorjem, največja zahvala gre staršem članov VD Kamnik, ki so nesebično pomagali, da se je vse lepo izteklo, ekipi mladincev in članov, ki so poskrbeli, da je tekmovanje nemoteno potekalo, DSVS ki je dovolil sodnikom, da sodijo tekme, ter Občini Kamnik, Zavodu za turizem in šport, in Veliki planini d.o.o., da smo lahko koristili bazen. Eno obdobje letošnjega leta je končano, a s tem naših aktivnosti še ni konec, pred nami je poletje, ki ga želimo čim bolj izkoristiti, saj se želimo na domačem bazenu pokazati v najlepši luči. DiH Veselje mladincev. petih bojih so prvo mesto odnesli Mroži iz Ljubljane, drugi so bili Kamničani, tretja pa ekipa, Obla gorica iz Radovljice. Petkov večer se je nadaljeval s tekmami mednarodnega turnirja starejših dečkov letnika 1999, ki se je zaključil v soboto popoldan Vrstili red je bil naslednji: 1. Pri-morje Rijeka, 2. AVK Triglav, 3. Kamnik, 4. Trst. Rezultati: PrimorjeTriglav 12-5, KamnikTrst 12-10,TriglavTrst 8-7, Kamnik:Primorje 23-3, Kamnik: Triglav 12-8, PrimorjeTrst 10-4. V soboto so na zadnjem turnirju državnega prvenstva 2011/12 igrali dečki in deklice do 11 let. Kamničani so na turnirju osvojili 3. mesto, zmagal je Triglav, 2. mesto je osvojila ekipa Trst, 4. Dečki in deklice do 13 let. Odlični dosežki tekačev KGT Papež se nadaljujejo Dež in spolzka proga ni preprečila odličnih dosežkov najmlajših tekačev v St. Margareten v Avstriji. Kar 31 najmlajših tekačev KGT Papež je teklo v različnih kategorijah in osvojilo 16 pokalov. Med najmlajšimi tekači U6 (200 m) je Nik Potokar zasedel 2. mesto, deklice Živa Perko 4., Uranič Špela 6. in Stella Cosič 9. V kategoriji U8 (670 m) je bila prvakinja Tia Vidovič, Hana Perko tretja, Sara Dobovšek četrta in Lara Potokar šesta. Med dečki in deklicami U10 (1340 m) so prva tri mesta zasedli Miha Podbregar, Aleš Prelovšek in Žan Uršič. Žan Grčar je bil sedmi. Pri deklicah je 3. mesto pripadlo Izi Škrtič, četrto pa Tjaši Uršič. V kategoriji U12 (2010 m) so zmagovalne stopničke zasedli: 1. mesto Rok Sušnik, drugo Luka Uranič in tretje Matej Šlebir. Sledili so: Nejc Uršič-6. m, Igor Cosič-9. m., Vid Kališnik in Rok Podbregar -13. m. Med deklicami je 1. mesto pritekla Ana Milovič, drugo Tjaša Čirovič, Hana Dobovšek pa sedmo. Pri dečkih U14 (2010 m) je bil četrti Anže Kališnik, sedmi pa Grega Zagorc. Nuša Uranič je bila tretja. Med st. dečki in deklicami U16 (2680 m) je zmagal Matevž Škrtič, drugi je bil Uroš Čirovič. Lucija Pevec pa je bila zmagovalka med deklicami. Zadovoljni z dosežki so tek zaključili z nagradnim kopanjem v jezeru sredi kampa. Na Atletskem pokalu Slovenije za pionirke in poinirje (U16) v Celju je Karmen Orehek s časom 3:06 pretekla 1000 m in za sekundo zgrešila 3. mesto. Gregor Mlakar pa se udeležil koroškega trekinga. Na 28 km dolgi progi je v deževno-megle-no-vetrovnili razmerah osvojil odlično 1. mesto. Matjaž Miloša in Jasmina Klanč- nik pa sta tekla po stopnicah na tekmi Avaz Tower Running v Sarajevu. Stolpnica Avaz Twist Tower je med najlepšimi na svetu, ima pa 36 nadstropij in 780 stopnic, ki jih je Matjaž pretekel v 4:12 in osvojil 2. mesto, Jasmina pa ji časom 7:41 sedmo. Zupančič in Zupanova (oba KGT Papež) sta državna prvaka na 11. ekstremni preizkušnji -Gorski maraton štirih občin. Na ekstremnem maratonu štirih občin (38,5 km) je 258 tekmovalcev premagalo kar 2500 v. m navkreber in 2800 višincev spusta po raznovrstnih terenih (planinskih poteh, kolovozih, asfaltiranih in makadamskih cestah, travnikih), premagati pa so morali tudi hudo vročino. Med 188 moškimi je letos s precejšnjo prednost- jo slavil Marjan Zupančič s časom 3:54:17, tretja je bila Spela Zupan (4:41:19). Franci Teraž je bil 19., Mirko Janjatovič pa 31. Maraton je štel tudi za državno prvenstvo Slovenije; tako sta Marjan Zupančič in Spela Zupan (oba tekača KGT Papež) dosegla laskavi naslov državnega prvaka. Dragi tekači, odlični ste! MIRA PAPEŽ Zupanova in Zupančič, državna prvaka na gorskem maratonu. Zadovoljni tekači KGT Papež s 16 pokali v Avstriji. Minula sobota v znamenju gorskih kolesarjev V centru Kamnika je v sklopu prireditev Kamšport v soboto, 23. junija, potekal 15. Kamniški kros pod okriljem organizatorja Calcit Bike Team-GT. Krosa se je udeležilo okoli 260 kolesarjev iz 6 evropskih držav, najpomembnejši zmagi v skupini Elite sta odšli na Poljsko in v Ukrajino. Proga je težka, tehnično in fizično zahtevna, z atraktivnim spustom po skakalnici na koncu Streliške ulice. Domači tekmovalci v članski kategoriji tudi tokrat niso bili kos močnim tujcem, ki jih je v Kamnik privabil sloves dobre dirke in tudi mednarodna kategorizacija UCI C.2, ki prinaša pomembne točke za olimpijske kvalifikacije, šteje pa tudi za slovenski in hrvaški pokal. V skupini Elite je zmagal Piotr Brzoz-ka (POL) pred Evgeny-jem Pečeninom (UKR) in bratom Adrianom Brzozko (POL). Od Slovencev je bil najboljši Matjaž Budin (Orbea Geax) na 5. mestu, od Kamničanov pa Urban Ferenčak (Calcit Bike Team), ki je zasedel 11. mesto. V skupini U19 je bil najboljši Gregor Dimic (Energija Team), drugo in tretje mesto pa sta zasedla Kamničana Peter Zupančič in Gregor Kranjc, oba Calcit Bike Team. Odličen tretji v tej kategoriji pa je bil novinec med Calcito-vimi kolesarji Gregor Kranjc. V elitni konkurenci je med ženskami Na predpraznično nedeljo, 24. junija, je potekal 7. gorsko kolesarski vzpon iz Term Snovik do Zelenega roba. Gorski kolesarji so morali prevoziti traso iz Term Snovik, mimo Osredkarja, Poljan, Črnivca, Kasne planine, Kranjskega Raka, Ravni, Marjaninih njiv, Ušivca, Mačkinega kota do Zelenega roba na Veliki planini. Prav posebna in izredno zahtevna proga je dolga 28 kilometrov, kolesarji pa so premagali kar 1500 metrov višinske razlike. Najhitreje je progo prevozil Jure Kukovič s časom 1:32:21, tik za »petami« oziroma kolesom je bil Boštjan Hribovšek s časom 1:32:32, tretji Fredo Rajter s časom 1:39:51 ... Že v petek pa je isto traso pretekel tekač Klemen Janša v manj kot treh urah - natančno 2:48:25. POLONA GRAHEK Kolesarje so pozdravile tudi poletne prebivalke planine. slavila Ukrajinka Iryina Popova, mednarodnega značaja na naj-med mladinkami pa je najvišjo višjem nivoju, stopničko osvojila Tina Perše ANITA MEJAČ (Calcit Bike Team). Dobro for- Foto: Gregor Miklič mo je z drugim mestom med veterani pokazal tudi Jure Kukovič, vsestranski kolesar Calcita, ki cilja na najvišja mesta tudi na maratonu Alpe. V Kamniku so dirkali tudi mladi (Uli, U13, U15) in najmlajši gorski kolesarji (Ü7 in U9), ki so se pogumno podali na progo, na kateri so pogumno pokazali svoje znanje in talent. Klub Calcit Bike Team-GT je znova dokazal, da je poleg odličnih tekmovalcev, ki se enakovredno kosajo s svetovno elito, kos organizaciji dogodka Razgibano in slikovito 28-kilometrsko progo s 1500 metri višinske razlike od Term Snovik do Zelenega roba na Veliki planini je najhitreje prevozil Jure Kukovič s časom 1:32:21, tik za njim Boštjan Hribovšek, oba Calcit bike team - GT. REKORDNA UDELEŽBA NA AMBROŽ TRIATLONU KAMNIK V okviru prireditve dnevi Kamšporta v Kamniku se je minulo nedeljo, 24. junija, uspešno zaključil Ambrož triatlon Kamnik. Triatlon ima v Kamniku sicer že več desetletno tradicijo. Sprva (pred več kot 16 leti) je triatlon potekal v organizaciji Kolesarskega kluba Kamnik, pozneje pa duatlon in akvatlon v organizaciji Triatlonskega kluba Trisport. Miro Kregar, uspešen ultra triatlonec in predsednik triatlonskega kluba, pa je zadnja tri leta odgovoren za organizacijo triatlona v Kamniku in že tradicionalnega triatlona na Bledu. Udeležba na Ambrož triatlonu Kamnik je bila letos rekordna. Tekmovalo je skoraj 170tekmovalcev, proga pa je bila izredno slikovita. Tekmovalci so plavali na kamniškem bazenu, posebej prirejen most čez Nevljico pa jim je omogočil tek do menjalnega prostora. Kolesarska proga je peljala med novo sosesko z varovanimi stanovanji proti Godiču, tekaška proga pa preko travnika ob Nevljici do Oševka. Čeprav je bil dan izredno vroč in posledično razmere na progi relativno zahtevne, je bilo med tekmovalci in gledalci slišati same pohvale. Prvi so se s Cici triatlonom spopadli najmlajši in domači so po pričakovanjih pobrali skoraj vsa odlikovanja v vseh kategorijah. Vita Škrjanc, Aljaž Berlec, Tara Mandič, Nejka Spruk in Jan Škrjanc so bili najmlajši zmagovalci. Prav tako odlični so bili dečki in deklice v Super Sprint triatlonu. Tinkara Capuder in Matevž Planko se lahko pohvalita z zlatom v kategoriji. Rekreativci so se pomerili vTriatlonu za vsakogar in štafetnem triatlonu za vsakogar. Tudi v teh kategorijah so ostali naslovi v Kamniku. TejaBela Kočarje dosegla zmago v kategoriji, Maja Dobovšekje bila druga. Ženska štafeta (Sandra Zore, Anita Mejač, Anja Premic) so zmagale. Prav tako tudi moška štafeta (Žan Špenko, Klemen Hančič, Gregor Mlakar) in mešana štafeta (Kristina Uršič, Simon Koželj, Pero Mandič). Zmagovalec osrednjega Sprint triatlona je Uroš Seme iz TK Mamut. Drugo mesto je zasedel mladi Jaka Kaplan izTK Ribnica in odličen tretji je bil Domen Hribar iz domačega TK Trisport Kamnik. Absolutno 6. mesto je zasedel Aleš Podgoršek iz TK Trisporta z najboljšim časom na kolesu. Med ženskami sta bili najboljši Monika Oražem in druga Eva Troha - obe iz TK Ribnica. Tretje mesto je zasedla Laura Šimenc iz TK Gorenjska in odlično četrto Kamničanka Liza Uršič. Miro pravi, da so poleg tekmovalcev za uspešno izpeljavo tekme zaslužni vsi, ki so pomagali pri organizaciji. Posebne pohvale gredo tudi Komunalnemu podjetju Kamnik, ki je prizadevno opravil dela na cestah, osebju, ki skrbi za urejenost bazenskega kompleksa Kamnik ter razumevanju in sodelovanju osebja Doma starejših občanov Kamnik. Lahko rečemo, da so bili vvročem nedeljskem popoldnevu zmagovalci vsi, ki so prispeli skozi ciljna vrata. Podrobnejše rezultate si lahko ogledate na www.trisport.si ali na strani www.timinqliubljana.si. ROMANA CAPUDER Foto: Edo Perko Najmlajša tekmovalka triatlona Greta Vršič, ki bo šele septembra sedla v šolske klopi, nam je povedala, da je to njena prva triatlonska tekma. Da ni bilo nič težko, saj z očijem velikokrat tečeta okrog domače hiše in tudi kolesarita. Plava že od svojega tretjega leta. Ze skoraj eno leto trenira triatlon tudi pri Nataši Planko, ki po Gre-tinih besedah »obvlada vse«. Izkušeni triatlonki sta tudi Gretini starejši sestri, štirinajstletna Kristina in šestnajstletna Liza. Na tekmo je šla zato, da vidi kako hitra je lahko. In bila je hitra, saj je osvojila drugo mesto v kategoriji najmlajših. Poleg triatlona pa je njen največji hobi nabiranje školjk. Prvi trije moški v Super sprint triatlonu z Andražem Vehovatjem. Na odličnem tretjem mestu je Domen Hribar iz domačega TK Trisport Kamnik Triatlonske kratke 1. Mateja Šimic gre kot prva slovenska predstavnica vtriatlonu na Olimpijske igre v London. 2. Mlada Maruša Klemene pod vodstvom trenerja Grega Zoreta uspešno zastopa barve kluba in državne reprezentance na tekmah evropskega pokala. 3. Na državnem šolskem prvenstvu za OŠ v akvatlonu sta Tinkara Capuder in Matevž Planko osvojila naslova državnih šolskih prvakov. 4. V nedeljo 8. julija bo v nemškem Rothu potekala preizkušnja v dolgem triatlonu - IRONMAN. Na preizkušnjo se odpravljajo »Ironmani« Tomaž Planko, Klemen Kočar, Andraž Vehovar in Aleš Podgoršek. Prvič na teh razdaljah se bodo preizkusili Grega Zore, Pero Mandič, Ivan Maradin in Matjaž Bojanc. Srečno fantje! S progo je odlično opravil tudi domačin Boštjan Hribovšek, ki je v kategoriji moški Elite dosegel odlično 12. mesto. * * ^"JP Obetavni Luka Vrankar (letnik 1993) je nastopil kot eden najmlajših kolesarjev v najmočnejši kategoriji Elite in dosegel 23. mesto. V Kamniku so dirkali tudi mladi (Uli, U13, U15) in najmlajši gorski kolesarji (U7 in U9), ki so se pogumno podali na progo, na kateri so pogumno pokazali svoje znanje in talent. Gorski kolesarji so se povzpeli na Veliko planino 14 29. junij 2012 ZA VSAKEGA NEKAJ Izvrsten zaključek sezone kamniških kegljačev Dopustniško branje novih romanov v Matični knjižnici Kamnik Calcit s pokalom končal sezono 2011/12 Za vsakega bralca se najde prava knjiga! Končala se je kegljaška sezona 2011/12, ki je bila za KK Kamnik ena najuspešnejših doslej. Tako moški ekipi Calcit, kakor tudi ženski ekipi ETA, se je uspelo uvrstiti tudi v mednarodne pokale. Obe ekipi bosta v začetku oktobra nastopili na NBC pokalu v Banjaluki v Bosni in Hercegovini. Tik preden je padel zastor nad zadnjo sezono pa so imeli keglja-či v moški konkurenci na državni ravni še zaključek ekipnega pokala Slovenije. Nastopil je tudi Calcit in to izredno uspešno. V četrtfinalu so igrali proti Rudniku iz Hrastnika, sicer B ligašu. Za Hrastničane so bili premočen tekmec in visoko zmagali s 7:1 (3244:3076). Mnogo težje delo pa jih je čakalo v polfinalu proti Ljubelju iz Tržiča. Tekma je bila odigrana v Pivki na zelo visokem kvalitetnem nivoju, o čemer pričajo tako posamični kot tudi ekipni rezultati. Po izredno izenačeni tekmi se je na koncu tekma končala neodločeno 4:4. K sreči so Kamničani dobili kar štiri Reprezentanta Mahkovic in Hafnar sta nova člana KK Kamnik V drugi polovici junija je na sporedu prestopni rok za kegljače. Izredno aktivni so bili tudi v KK Kamnik. V svojo sredino so zvabili kar dva vrhunska igralca Klemena Mahkovica iz Litije in pa Damjana Hafnarja iz Stražišča pri Kranju. Oba sta tudi reprezentanta in si bosta jeseni prizadevala tudi za uvrstitev v reprezentanco za SP posameznikov, ki bo konec oktobra v Lesznem na Poljskem. S tem okrepitvam pa bodo igralci Calcita (s tem imenom Kamničani nastopajo v moški konkurenci) celo med favoriti za naslov prvaka, skupaj z aktualnimi prvaki Konstruktorjem iz Maribora, ki so se okrepili z nekdanjim svetovnim podprvakom Mitjem Gornikom in pa Triglavom iz Kranja. dvoboje, saj so po kegljih izgubili s 3406:3423. Zaradi tega je odločala razlika v nizih, ki pa je bila občutno v korist igralcev Calcita, ki so bili boljši s 16 proti 8 in se tako uvrstili v finale Pokala. Tu pa so jih čakali igralci Konstruktorja, sicer državni prvaki. Ti pa so ravno tako do zmage prišli zaradi boljšega izkupička v nizih proti Interoknu iz Dravograda. Le razlika je bila mnogo manjša (12,5:11,5). Samo finale pa se je igralo že naslednji dan po poifinalih in to v Postojni. Tekma je bila izenačena, obe ekipi sta dobili po tri dvoboje. Toda v podrtih kegljih so bili boljši Kamničani s 3484:3478. Razlika je bila torej le šest kegljev, toda zlatih kegljev v korist Calcita, ki je tako prvič prišel do pokalne lovorike. To je do sedaj največji ekipni uspeh KK Kamnik v sicer zelo bogati zgodovini. Za uspeh so zaslužni vsi fantje, ki so nastopili v ekipi in pa seveda tudi trener Franci Sprak, ki je v odločilnih trenutkih tekme znal modro umiriti fante in jim s tem pomagal, da so prišli do te velike zmage. STANE KADUNC Kamničani po uspehu v Pokalu se niso rekli zadnje besede! Namizni tenis Na turnirju KS Duplica zmagala Stefaničeva in Sikošek V počastitev dneva krajevne skupnosti Duplica, ki je po številu prebivalcev največja KS v občini Kamnik, smo v soboto, 16. junija, v OŠ Marije Vere priredili zanimiv turnir v namiznem tenisu. Zbralo se je manjše število igralk in igralcev, kot smo jih pričakovali (18), toda kvaliteta dvobojev je bila na visokem nivoju. Mojstri bele žogice so prikazali veliko znanja, tekmovalnosti in želje po zmagi. Najuspešnejša v ženski kategoriji, mlada Ana Štefanič, je suvereno zmagala. Vprašali smo jo od kod tako znanje in dobili odgovor:»Začela sem v OŠ Toma Brejca. Učitelj me je kot zelo talentirano napotil v namiznoteniški klub Edigs Mengeš. Vadim 2 do 3-krat tedensko. V tem letu sem osvojila že kar nekaj kolajn. Rada igram in še raje zmagam«, je dejala nasmejana Ana. V moški konkurenci je vlogo favorita upravičil Edo Sikošek, ki je prejel pokal in titulo zmagovalca Duplice. Eden izmed najboljših kamniških namiznote-nisačev, osvajalec kolajn in pokalov z različnih tekmovanj po Sloveniji, je suvereno opravil s konkurenco. Največ težav mu je povzročil v finalni tekmi mladi up novoustanovljenega kluba NIK Kamnik Dejan lokič. »Kljub porazu z 1:3 sem izjemno zadovoljen. Dobiti niz proti takemu mojstru, kot je Edo, velja več kot petka iz matematike«, je z nasmehom izjavil Dejan, učenec OŠ Marije Vere. Najboljši štirje v ženski in moški kategoriji so se veselili kolajn. Tekmovanje so za KS Duplica vzorno in brez zapletov orga- nizirali člani NTK Kamnik pod taktirko Miroslava Suhadolčana. Zapisal: Zeljko Durič foto.: Leja Na dopustu si vzamemo več časa za branje, zlasti za počitniško leposlovje. Knjižničarji v Matični knjižnici Kamnik se vsako leto v tem času počutimo nelagodno, ker na povpraševanje po določeni knjigi pogosto odgovorimo, da je gradivo izposojeno ali da ga nimamo. Zakaj je temu tako? Nabava knjižničnega gradiva poteka v skladu z našim dokumentom Nabavna politika MKK, ki si ga v celoti lahko preberete na naši spletni strani. Dokument smo pripravili leta 2010 in v njem natančno razdelali kriterije in cilje nabave knjižničnega gradiva. Knjižnično gradivo financirata obe občini ustanoviteljici Kamnik in Komenda ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport glede na število prebivalcev. Na podlagi dokumenta in glede na finančna sredstva izdelamo letni načrt nakupa, v katerem opredelimo konkretne naloge in število izvodov posameznega naslova. Cilji nabave so izgradnja knjižnične zbirke, s katero lahko zadovoljujemo potrebe različnih ciljnih skupin uporabnikov v skladu s finančnimi sredstvi, ki nam jih namenijo naši financer-ji, dopolnjevanje knjižnične zbirke in zadovoljevanje izobraževalnih, raziskovalnih, sprostitvenih in kulturnih potreb okolja. Kriterije smo oblikovali na osnovi standardiziranih določil, ocen potreb okolja in analize stanja knjižnične zbirke. Standardi določajo, da mora biti 60 % nabavljenih naslovov strokovne vsebine in 40 % leposlovne, 70 % gradiva mora biti za odrasle in 30 % za mladino. Nudimo tudi oddaljen brezplačen dostop do nekaterih baz podatkov: IUS info, ogromnega števila strokovnih in znanstvenih člankov v bazu EbscoHost, Encikopedije Britannice, Grove Art Online, Grove Music Online in do Digitalne knjižnice Kamnik. Pri nabavi upoštevamo tudi potrebe okolja. Demografski podatki kažejo na velik prirast rojstev in največje število najmlajših, kar je najbolj izstopajoč podatek v demografski podobi kamniške in komendske občine. Ta podatek upoštevamo pri nabavi in oblikovanju zbirke za predšolske, šolske otroke in mlade družine ter glede na posamezne ciljne skupine (dijaki in študentje, zaposleni, upokojenci, nezaposleni). S tem omogočamo izpolnjevanje istih pravic vseh skupin prebivalcev. Nabavljamo gradivo in dopolnjujemo posebni zbirki, to sta domoznanska in planinska zbirka. Kamničani so veliki ljubitelji gora in med njimi so tudi vrhunski alpinisti, zato smo v knjižnici oblikovali planinsko zbirko. Obvezno nabavljamo domoznansko gradivo, ki obsega vsebinsko in oblikovno raznovrstno gradivo s področja občin Kamnik in Komenda. Nabavljamo Plezalo se je v bližnjih stenah . TABOR PIPA MIRU Letos je bilo vreme ugodno, zato je bil 10. alpinistični tabor »Pipa miru« izveden v tradicionalnem terminu konec junija - od 21. do 24. junija na Petkovi njivi pod Korošico. Poleg osnovnega namena - druženja, plezanja, saj naj bi se takrat »zakopale vse bojne sekire« in pokadila »pipa miru«, je bil tabor posvečen tudi spominu na Mateja Mošnika, ki se je ponesrečil v Andih leta 2004. Udeležilo se ga je več deset članov kamniškega AO, nekateri udeleženci zadnje alpinistične šole so pa opravili tudi izpitno turo in tako postali mlajši pripravniki. tudi starejše knjige, ki jih iščemo v antikvariatih. Upoštevamo vsebine bibliopeda-goških dejavnosti in projektov ter dejavnosti za spodbujanje bralne kulture (pravljične urice, predšolska bralna značka Veronikin zaklad, Poletno družinsko branje, organiziran obisk osnovnošolcev, Srečanja). Za potrebe pravljičnih uric kupujemo po en izvod igral- nost, terjajo nov pristop dela, zato se poraja potreba po konkretnih kriterijih in navodilih, ki jih najdemo v dokumentu Nabavna politika MKK. Obseg zaradi krize krčimo in poleg strokovnega gradiva zavračamo tudi naslove leposlovja, saj tudi izbrano počitniško leposlovje nabavljamo po štiri izvode. Upamo, da smo vsaj nekoliko osvetlili naše kriterije in cilje nabave knjižnične- »e ne najdete najnovejših naslovov počitniškega branja, vam svetujemo naslednje knjige, ki so sicer poletne, a vseeno z dobrim sporočilom in zrncem soli: Tove Jansson: Poletna knjiga (2007). Babica in vnučka preživljata poletje na finskem otoku, a to je posebno poletje, saj je vnučki umrla mamica. Kako se babica spopada s tem? S humorjem, domišljijo, toplino. Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce (2002). Babica piše pisma svoji vnukinji, vmes je pretrgan člen - mrtva hči in mama ter družinske skrivnosti. Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru; Vsakih sedem valov (2010). Emma po nesreči vtipka napačen e-naslov, ki prispe k Leu. Ne poznata se, njene vztrajne tipkarske napake privedejo do dialoga in do virtualnega flirta. Bosta imela dovolj poguma, da se srečata? In kaj, če se? In kaj, če se ne? Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor; Župnikov zverinski služabnik; Srečni človek; Dedu za petami (in drugi naslovi). Paasilinna je finski avtor, ki je znan po svojem prefinjenem humorju in zanimivem načinu pisanja. S svojimi deli vam bo zanesljivo popestril tudi letošnje počitniške dni. Če boste imeli srečo, lahko naletite na njegov roman Srečni človek (priporočljivo za tiste, ki imajo ambicije v lokalni politiki) in Prikupna struparka (za starke, ki mislijo, da so nemočne). Jodi Picoult: Preprosta resnica; Rojena iz tvojega življenja (2007 in 2007). Prvo je roman o preiskavi ob smrti novorojenca v zaprti amiški skupnosti, drugo pa zgodba o deklici, ki je bila rojena, da bi rešila sestrino življenje z darovanjem organov. Obe zgodbi nam bosta dali vpogled v preizkušnje, ki so nam sicer tuje. Carlos Ruis Zafon: Senca vetra; Igra angela (2006 in 2009). Gre za hitro berljivi knjigi o obsedenosti z literaturo in ljubeznijo ter o tem, kam takšna obsedenost vodi ter o temnih kotičkih človeške duše. Alice Sebold: V mojih nebesih (2003). V romanu je prvoosebna pri-povedovalka najstnica Susie, ki dogajanje opazuje in opisuje iz nebes - bila je namreč posiljena in umorjena. Opazuje svojo družino, ki se ne zmore soočiti z njeno izgubo, jo preboleti in na novo zaživeti. Asne Seierstad: Knjigarnar iz Kabula (2006). Sultan Khan, kabulski knjigarnar, ki je preživel vse režime, ki knjige tihotapi tam, kjer drugi tihotapijo orožje. Kot zaveden musliman ima Sultan zelo stroge poglede na vzgojo otrok in vlogo ženske. Patrick Süskind: Parfum (več ponatisov). Roman je postavljen v 18. stoletje, ko se iz mest širi smrad po urinu in podganjih iztrebkih. V tem času otrok, ki je brez lastnega vonja, odkriva vonje mimoidočih ljudi, predvsem brhkih deklet, ki postanejo njegova žrtev. Roman o geniju in serijskem morilcu, ki je za idealni vonj pripravljen iti skozi vse moralne zadržke. Eden najbolj branih in zanimivih romanov zadnjih let. Lauren Weisberge: Hudičevka v Pradi; Lov na diamantni prstan; Usodna noč v hotelu; Vsi, ki kaj veljajo. Weisbergerjeva ostaja zvesta svojemu slogu, ki je dobro poznan iz uspešnice Hudičevka v Pradi. Lahkotno poletno branje, ki vas ne bo razočaralo. Ildefonso Falcones de Sierra, Morska katedrala (2008). Roman se dogaja v Kataloniji na začetku 14. stoletja. Barcelona je v razcvetu. Gradi se veličastna cerkev, katedrala ob morju Santa Maria del Mar ali Morska katedrala. Arnaua Estanyola se je rodil kot podložnik, kasneje postane ugleden menjalec denarja, častitljivi pristaniški konzul. Michal Viewegh: Angeli vsakdanjega dne, Čudoviti pasji časi, Roman za moške, Roman za ženske. Najbolj brani češki avtor ne bo razočaral ne zahtevnih in ne počitniških bralcev. In še: knjige Ivana Sivca, Ferija Lainsčka, Draga Jančarja, preverite predlanske kresnike in še predpredlanske, Andreja Skubica, Gorana Vojnoviča ... nih knjig. Sodelujemo z materinsko šolo v Kamniku, zato dokupujemo gradivo s področja porodništva in razvoja ter vzgoje otrok. Upoštevamo tudi predloge in zahteve naših uporabnikov. Množičnost založniške dejavnosti in novi naslovi, ki jih je v letu 2011 izšlo preko 5.000, ter kriza, ki je prizadela tudi našo dejav- ga gradiva. Da pa ne boste odšli na dopust brez čtiva, vam svetujemo, da posežete po nekoliko starejših romanih, ki vas bodo sprostili v vročih poletnih dneh. Priporočamo vam tudi obisk naših krajevnih knjižnic v Komendi in Šmarci, kjer se najde novejše gradivo, ki je v Kamniku izposojeno. Jana Uršič in sodelavke MKK UST -Wffmm Nekateri so si zavetje našli kar pod previsi. Vaša 99 Matična knjižnica Kamnik Obvestilo o spremenjenem poletnem obratovalnem času od 1. julija do 31. avgusta Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik Tel. 01 831 12 17, mkk@kam.sik.si Ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 Četrtek, petek: od 9.00 do 15.00 Sobota zaprto! Knjižnica Komenda, Glavarjeva 37, Komenda Tel. 834 32 98 Ponedeljek in torek od 8.00 do 15.00 Sreda, četrtek in petek od 13.00 do 19.00 Sobota zaprto. Knjižnica Šmarca, Trg padlih borcev 2 Tel. 839 43 11, 839 43 12; tatjana.tratnik@kam.sik.si Ponedeljek, torek: od 14.00 do 19.00 Četrtek: od 9.00 do 15.00 Sreda, petek, sobota : zaprto Razstava Holylandscape v galeriji Doma kulture Foto klub Kamnik je v sklopu letošnjega festivala meseca fotografije - Fotonični tretnutki 2012 organiziral samostojno razstavo izraelske avtorice Adi Shalmon z naslovom Holylandscape. Leta je zbirala fotografije, kraje, občutke in močno vez z njeno osebno in javno sveto deželo. Razstavo v galeriji Doma kulture Kamnik so 2. junija odprli vodja projekta Simon Podgoršek iz Foto kluba Kamnik, direktor festivala Mesec fotografije Dejan Sluga, direktorica Muzeja_ novejše zgodovine Celje Andreja Rihter, župan občine Kamnik Marjan Šarec in avtorica razstavljenih fotografij Adi Shalmon. Razstava je na ogled še do 1. julija. Pomladne poroke POROKE V MARCU - JUSIC SEJAD, Ljubljana, Litostrojska c. 27, star 49 let in AHMETAŠEVIC ZUHRA, BIH, Donja Lučka, stara 43 let - MUJEVIC ELVIS, Srbija, Tutin, star, star 23 let in RASTODER ALDINA, Domžale, Vir, Papirniška c. 5, stara 19 let POROKE V APRILU - OŽEGOVIC AHMED, Cazin, Ponjivici 1, star 24 let in LIČINA ALMA, Kamnik, Ulica Matije Blejca 20, stara 21 let - KRMAVNAR DAMIJAN, Zagorica nad Kamnikom 5A, star 29 let in GRADIŠEK IRENA, Cerklje na Gorenjskem, Sveti Lenart 3, stara 23 let - KOLAR KAZIMIR, Kamnik, Groharjeva ulica 18, star 33 let in ŠTOR TINA, Ravne na Koroškem 5, stara 30 let - STUPICA FRANC, Domžale, Vir, Zoisova ulica 38, star 43 let in PRODNIK DARJA, Domžale, Vir, Zoisova ulica 38, stara 41 let - VIRIJANT MATEJ, Gradišče v Tuhinju 8, star 30 let in LUŽAR ERIKA, Šmarca, Orehova ulica 9, stara 29 let POROKE V MAJU - MALI MATEVŽ, Ljubljana, Pržanjska ulica 10A , star 34 let in LOMOVŠEK METKA, Buč 31, stara 29 let - PROSEN PRIMOŽ, Gmajnica 238, star 33 let in LAMUT DAŠA, Ljubljana, Štihova ulica 18, stara 29 let - PUNGERTAR MATEJ, Vrhpolje pri Kamniku 200, star 26 let in GOSTIČ NINA, Vrhpolje pri Kamniku 161, stara 26 let - TROBEVŠEK GAŠPER, Bistričica 29, star 34 let in MATIČIČ URŠA, Županje Njive 4B, stara 25 let - KIRN ANDRAŽ, Domžale, Ulica Nikola Tesla 18, star 27 let in JERINA TADEJA, Domžale, Ulica Nikola Tesla 18, stara 26 let - BRNOT BOŠTJAN, Domžale, Krivčevo 49, star 34 let in ŠIMC DARJA, Domžale, krivčevo 1A, stara 32 let - DROLC DARJAN, Mekinje, Cankarjeva c. 8, star 28 let in JUKIC TATJANA, Trbovlje, Partizanska c. 16, stara 33 let - HRIBAR PETER, Trbovlje, trg Franca Fakina 3, star 31 let in DIVJAK NADJA, Jesenice, Cesta revolucije 8, stara 27 let - HAFNER ALJAŽ, Kamnik, Zikova ulica 2, star 29 let in URH URŠKA, Ljubljana, Brodarjev trg 7, stara 24 let - PODBELŠEK GREGOR, Krivčevo 12G, star 34 let in KUHAR TATJANA, Krivčevo 12G, stara 32 let - NARAT BLAŽ, Podgorje 76, star 28 let in HABAT SUZANA, Mengeš, Slamnikarska ulica 8, stara 24 let - MANDELJ JURE, Domžale, Vir, Žnidaršičeva ulica 11, star 25 let in PANČUR KSENIJA, Mekinje, Cankarjeva c. 54, stara 25 let - KOVAČEVIC UROŠ, Ljubljana, Milčinskega ulica 68, star 24 let in STRAŠEK SAŠA, Vrhnika, Podlipa 70D, stara 23 let Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Veliko prezgodaj si nas zapustil, dragi oči, mož, očim, brat, stric, dedek in prijatelj BOZO BIOKSIC 10. 1. 1962-19. 6. 2012 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, denar in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali te bomo. Vsi tvoji Junij 2012 ZAHVALA Dopolnila je 77 let. Dolgo let se je borila s hudo boleznijo, na koncu je popustilo srce nase drage TONČKE MESTEK iz Šmarce Hvala vsem, ki ste jo tistega sončnega sobotnega dne pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala patronažni in reševalni službi v Kamniku ter osebju v splošni ambulanti na Novem trgu 26, Kamnik. Posebna zahvala tudi službi Prevozi Meri-Impex, ki so jo zadnji dve leti skrbno vozili k specialistom. Vsi njeni Šmarca, junij 2012 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik POGREBNIKd jop. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) PRODAJA POGREBNE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) V SPOMIN 29. junija mineva žalostno leto odkar nas je nepričakovano zapustil ljubljeni sin in brat ROMAN JERAS »Roman, ti ne veš kako boli, ker te ni!« Vsem, ki postanete ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali ste v mislih z njim, iskrena hvala. Mami Ana, oče Ivan in sestra Brigita z družino Šmarca, junij 2012 ZAHVALA V 84. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš ata ANTON ŠIMENC Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili sožalje in zapeli lepe pesmi. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego v njegovih težkih zadnjih mesecih življenja. Žalujoči: žena Francka, sin Franci, hčerki Vida in Helena z družinami Junij 2012 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, mami, stare mame, tašče, sestre in tete FANI SPRUK roj. Kuhar, iz Šmarce, Gornji log 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku Lojzetu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! Mož Ivan, sin Marko in hčerka Mateja z družino Junij 2012 Organiziramo izlete 28. 7. Grossglockner 4. 8. Višarje- Belopeška jezera 31. 8-1. 9 Medžugorje Vozimo na kopanje v Izolo ter nakupovalni Lenti in Trst. VRANKAR-BUS d.o.o, Buč 20, Laze v Tuhinju Pokličite na: 01 834 60 23, 041 606 321 Fani Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje 15% POPUST NA LEZISCA do razprodaje zalog Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo... (J. W. Goethe) ZAHVALA V 88. letu starosti je od nas tiho odšla naša draga mama in stara mama MARIJA ŽAVBI Tišlarjeva mama iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu z lepimi mislimi, cvetjem, svečami in darovi za svete maše ter jo pospremili k večnemu počitku. Hvala mag. dr. Ahlinu za pomoč pri dolgoletnem zdravljenju, sestri Marjani in patronažni sestri Alojziji. Hvala gospodu župniku Tomšiču za lepo opravljeno pogrebno daritev, govornici Ivici, praporščakoma, pevcem kvarteta Krt in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Junij 2012 Zdaj si spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Ti dovršila življenja si boj, uživaj v nebesih pri Bogu pokoj. ZAHVALA V dopolnjenem 85. letu starosti se je tiho poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta ANGELA ŠTUPAR iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisna in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom g. Piberniku, g. Kališniku in g. Humarju, pevcem Tunjiškega okteta in trobentaču. Zahvala vsem, ki ste bolezen naše mame spremljali z molitvijo in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni Junij 2012 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih živiš. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek ALOJZIJ POTOČNIK Prekletov Lojze iz Stahovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala g. župniku Antonu Prijatelju za opravljeno sv. mašo, pevcem za ganljivo petje in Mateju za prelepo poslovilno melodijo. Vsi njegovi Stahovica, junij 2012 Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje v prijetnem in mirnem okolju z zagotovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih ' pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost. "Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino." Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si. Hi Dolenjgrad DOLENJGRAD d. o. o. Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si S.p. VWWWAW TAXI ODKUP IN PRODAJA VOZIL www.taxialma.si 041 686-520 Taxi prevoz Kamnik 3 €, Kamnik-Domžale 7 €, Kamnik-Ljubljana IS €, Kamnik-Brnik IS €. V JULIJU 10% POPUSTA Ljubljanska 9 (nasproti Mercator centra Kamnik) odprto vsak dan od 6h do 22h, tudi ob nedeljah in praznikih naročila sprejemamo tudi po tel.: 070-370-337 VELIKA IZBIRA DNEVNO SVEŽEGA KRUHA IN PECIV ŽEMLJE IN LEPINJE ZA PIKNIK - tudi po BUREK IN PIZZE naroči|u P E U G E OTnmuttToTAL Več o paketnih cenah za pregled klimatske naprave na www.peugeot.si ali pri pooblaščenem prodajalcu Peugeot. UP^Nf^ BDDA4 Izkoristite ugodno priložnost in si zagotovite brezhibno udobje v poletnih mesecih. ' «mi premiki Obiščite pooblaščeni servis Peugeot in opravite pregled klimatske naprave že za 10 evrov! V KINU OD 5. JULIJA Pohitite in se pripravite na poletje, saj akcija traja le do 31. julija 2012. MOTION & EMOTION PEUGEOT ROD EX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, se™s: O I /729 9201, prodaja:Ol /729 92 OO, 722 81 3 1, 03 I /669 367 • HUAWGI HUAWGI Honor vfeian HONOR • izjemna vzdržljivost baterije • 4,0 inčni HD zaslon • 1,4 Ghz procesor • 8 Mpx fotoaparat z avtomatskim ostrenjem VISION • inovativen 3D uporabniški vmesnik • 3,7 inčni zaslon • 5 Mpx fotoaparat z avtomatskim ostrenjem • Priložena 4GB spominska kartica V / OBIŠČITE AKUSTIKA nas V: GROUP AKUSTIKA GROUP d.o.o. PE DOMŽALE PE KAMNIK PE JARSE Vojkova 58, AKUSTIKA GROUP d.o.o. AKUSTIKA GROUP AKUSTIKA GROUP d.o.o. SI-1000 Ljubljana Ljubljanska 73, d.o.o. Perovo 26, Kamniška cesta 24, T. +386 /0/1 563 64 65 SI-1230 Domžale SI-1241 Kamnik SI-1235 Radomlje www.akustikagroup.si T. +386 /0/1 722 60 80 T. +386 /0/1 839 51 11 T. +386 /0/1 724 02 00