IM ETOVALE j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.l Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 12. V Ljubljani, 30. junija 1929. XLVI. VSEBINA: Agrarna banka. — Naš napredek v poljedelstvu. — Pred ajdovo sevo. — Koruzni molj ali biljek. — Novi način pridelovanja žita. — Slabi uspehi s setvijo trav. — Setev —. najpoglavitnejše delo kmetovalca. —■ Belokrajinski steli-niki. — Dela v sadovnjaku. — Za molzne krave — dobro seno! — Pitanje svinj na meso. — Razstava perutnine na letošnjem Velesejnmi od 30. maja do 4. junija 1929. — Sadjarski tečaji v radovljiškem srezu. — Vprašanja in odgovori. — lz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Uradne vesti. -Agrarna banka. Na vzpodbudo Nj. Veličanstva kralja Aleksandra je kraljevska vlada z zakonom od 16. aprila t. 1. ustanovila Privilegirano Agrarno banko, da ž njo započne s temeljitim izboljšanjem kmetijstva, ki se nahaja danes v hudi gospodarski krizi. Predvsem bo naloga tega zavoda, dajati kmetovalcem cenen kredit. l'o akcijo bo razvila v največji meri v južnih pokrajinah države, da zajezi tam nezaslišano ode-ruštvo kinetskega prebivalstva od strani takozvanih zelenašev. Ti oderuhi dajejo kmetom spomladi posojila proti zastavi letine, to je še zelenih rastlin, in jim potem odvzamejo pridelke po nizkih cenah. Pri tem se obresti gibljejo od 30 do 50 odstotkov. Poskušalo se je z raznimi zakoni omejiti delovanje teh ljudskih pijavk, toda dosedaj brezuspešno. Pri nas v Sloveniji ta akcija ni toliko potrebna, ker imamo zelo razvito zadružništvo1. Vendar je umestno, da tudi Slovenci podpremo to kraljevo akcijo in pokažemo, da nam je na srcu dobrobit vse države. Kralj sam je pokazal, kakšno važnost polaga na delovanje Agrarne banke, ko je podpisal za dva milijona Din njenih delnic. Direktorij Kmetijske družbe je v svoji seji dne 20. t. m. podprl to akcijo in podpisal 150 delnic v znesku 75.000 Din. S tem je poudaril pomen, ki ga bo imel novoustanovljeni zavod za izboljšanje kmetijskih razmer v vsej državi. Želeti je, da se tej akciji, ki je našla splošen odziv v vseh slojih prebivalstva, pridružijo tudi kmetijski krogi Slovenije, ki bodo posredno imeli od tega koristi. Delnice so po 500 Din in se obrestujejo po 6 odstotkov. So pupilarno varne in jamči država zanje in za njih obrestovan je. Zato je tudi na ta način vložen denar popolnoma varen. Priporoča se torej tistim udom Kmetijske družbe, ki imajo kaj razpoložljivih sredstev, da vpišejo primerno število delnic Agrarne banke. Kmetijska družba. Naš napredek v poljedelstvu. Slep bi moral biti, kdor bi trdil, da se v zadnjih 50 letih naše poljedelstvo ni čisto nič izpremenilo in dvignilo. Je le treba pogledati naše poljane in naše travniške lege, da se prepričamo, kako lepo napredujejo te naše kulture. Temu se pa tudi ni čuditi, če pomislimo, koliko umetnih gnojil pokupi naš kmetovalec za izboljšanje svojih pridelkov in koliko boljšega orodja in strojev se je v zadnjih petdesetih letih vpeljalo na naše kmetije, da ž njimi izboljšujemo obdelovanje, čistimo in sortiramo semena itd. Kar se tiče porabe umetnih gnojil smo bili že v bivši Avstriji na drugem mestu, sedaj smo pa v naši državi gotovo na prvem. Smelo in neupravičeno je torej trditi, da obdeluje naš kmet svoja zemljišča tako kakor pred 50. leti. Ce ne moremo povsod globokeje obdelovati naših njiv, ni to krivda našega kmetovalca, ampak je krivda krajevnih razmer. Mnogo je pri nas kraškega sveta, ki ne dopušča globjega obdelovanja, mnogo pa tudi plitke zemlje in prodnatih leg, ki jih ne moremo globokeje orati, ne da bi zadeli na kamnite in druge ovire. Po Gorenjskem in Dolenjskem imamo mnogo ravnega sveta, ki pa vsled svoje plitkosti ne dopušča globjega obdelovanja. Sicer je pa naše polje lepo in skrbno obdelano. Prav sedaj je veselje gledati po naših poljanah, zlasti po Gorenjskem, kako skrbno so obdelani njivski sadeži in kako čiste so njive. Ce pa navzlic tej skrbni obdelavi ne dosežemo tako bogatih pridelkov kakor v Nemčiji, je iskati vzroka v raznih drugih činiteljih. ki so bolj izven našega območja kakor ne. Plitva zemlja, sušne lege, prodnata spodnja plast itd. zožujejo naše pridelke. |K vsemu temu se pridružujejo pa še slabe letine, ki nas pogosto obiskujejo: Tudi plevela se bo pri nas težje iznebiti kakor drugod, to pa zaraditega, ker so naše njive z različnimi sadeži preveč vprežene in ker ostaja premalo časa za obdelovanje praznih njiv, t. j. za krajšo pra-ho, ki je drugod v veljavi. Ko spravimo en sadež, pride že nova setev na vrsto in tako gre skoraj brez prestanka naprej. Gitajte In shranjujte „Kmetovalca"l V odbiranju semena srno tudi napredovali. To nam razodevajo štev ihti" čistil ni stroji, ki jih nahajamo danes >po kmetih, za kar si je stekla že lepe zasluge prav naša Kmetijska družba, ki pospešuje širjenje raznih poljedelskih strojev. V teh pogledih ni kaj očitati našim poljedelcem, pač pa se lahko spodtikamo ob ravnanje in gospodarstvo s hlevskim gnojem in gnojnico, ki še vedno ni tako skrbno, kakor bi moralo biti. Pa tudi tukaj imamo že mnogoštevilne častne izjeme zlasti po Gorenjskem, pa tudi po drugih krajih. Sicer pa kaže naš kmetijski napredek presojati bolj po vsebini naših govejih hlevov in svinjakov in po višini užitka, ki ga imamo od živinoreje, kakor pa po višini naših žitnih pridelkov. V pridelovanju krme m v živinoreji tiči naš spas in naša bodočnost! Tukaj treba zastaviti naše delo, z dosedanjim napredkom poljedelstva smo pa lahko zadovoljni. R. Pred ajdovo sevo. Ajda je hitro rastoča rastlina, ki hitro kali, hitro raste in hitro zori. Naravno je zaraditega, da potrebuje v tem času dobro pripravljeno zemljo. Ker je treba strnišče takoj preorati in pripraviti za setev in ostaja za obdelovanje le malo časa, je važno, da skrbimo vsaj za potrebna umetna gnojila, če nam je na tem, da bomo kaj več pridelali. Ajda potrebuje za hitro rast in popoln razvoj lahko raztopno hrano, ki takoj učinkuje. Ker sejemo ajdo po žitu, ki pobere iz zemlje mnogo fosforove kisline in kalija, je zlasti važno, da ji pomagamo z lahko raztopnimi fosfatnimi in kalijevimi gnojili. Če smo gnojili predsadežu s hlevskim gnojem, ostaja v zemlji navadno zadosti dušika za ajdo. Po dosedanjih izkušnjah najbolj ustrežemo ajdi, če ji dajemo lahko raztopno fosforovo kislino v obliki superfosfata, kalij pa v obliki kalijeve soli. Fosforova kislina vpliva ugodno na razvoj cvetja in zrnja, kalij pa na popolnejši razvoj rastline in na ugodnejše zorenje. To gnojenje se je pri nas tako obneslo in udomačilo, da ni treba drugega, kakor da nanj opozorimo naše poljedelce, zlasti tiste, ki nimajo za ajdo dosti močne zemlje in jim je treba skrbeti za gnojenje. Navedena gnojila vplivajo posebno ugodno tudi na rastline, ki jih sejemo med ajdo, zlasti na rdečo deteljo, ki ji fosfatna in kalijeva gnojila najbolj teknejo. Za mernik posetve potrebujemo 30 kg superfosfata in 15 kg kalijeve soli. — r — Koruzni molj ali biljek. Na tega škodljivca smo opozorili naše čitatelje že 1. 1925. Pri nas, hvala Bogu, ni še tako zelo razširjen in tako opasen, kakor je na pr. V Banatu, Ba-čki, Barauji in osješki oblasti, kjer pridelujejo ko^ ruzo v velikih množinah. Vendar je treba, da smo nanj tudi pri nas pozorni, ker je tudi ta škoda, ki jo sedaj napravlja, na marsikateri njivi tako velika, da ga je treba zatirati. Škoda, ki jo dela na koruzi, je znana. Črv, ki ga koruzni molj zareja, vrta znotraj koruznega stebla in ga s tem tako slabi, da trpi cela rastlina v svojem razvoju in v svoji plodovitosti. Napadene rastline poznamo na tem, da so preluknjane in da se po teh luknjicah iztresa gosenčje blato. Tako piškave rastline se rade na prevrtanih mestih zlomijo in začno sušiti, s čemer je pridelek najbolj ogrožen. Ker ta škodljivec ni splošno znan, prinašamo danes njegovo sliko in kratek popis njegovega življenja. Koruzni molj je metulj, znan v prirodopisu pod imenom proseni molj (nem. Hirseziinsler, lat. Botys nubilalis). Tega metulja nam kaže v naravni velikosti slika 28. Spodnja krila metulja so rjavo- Slika 28. Koruzni molj. Na levo metulj (a samica, b samec), na desno črv „biljek" pri c. rumena, zgornja pa rjava kakor rja. Ta metulj, ki leta meseca junija, odlaga jajčeca na koruzna stebla, pa tudi na proso, konoplje in hmelj. Iz jajčic se čez 14 dni izleže gosenica, ki se zarije v notranjost stebla do stržena, kjer kot črv ,,biljek" vrta in izpod-jeda rastlino. Gosenica (črv) je gola, belorjavkasta in ima črno rižo po hrbtu. Olb obeh straneh posameznih obročkov ima po dve črni piki. Glava sama je črnorjava. Gosenica rije po steblu, pa tudi po klasju. V tem primeru je njena škodljivost še večja. Največjo škodo utrpimo, če se nam ob vetrovnem vremenu polomijo splošno napadene rastline. Proti temu škodljivcu se je težko boriti. Ker se črv navadno v spodnjem delu stebla zabubi, se priporoča, da pospravljeno koruzno^ strnišče takoj, ko smo koruzo obrali ali potrgali, z ostro brano pre-vlečemo in poravnamo in na to pa vsaj 15 cm globoko podorjemo. Nastale brazde kaže zopet pobra-nati in vse nepodorane štrclje in ostanke sežgati. Če je pa koruzišče ostalo nedotaknjeno do spomladi, moramo zadnji čas do maja izruti in na kupih sežgati vse koruzne štrclje, da po možnosti zatremo to škodljivo golazen. R, Novi način pridelovanja žita. Ta način, o katerem poročajo nekateri časniki, ni nov, ampak je že star in nima za naše razmere nobene važnosti. Izumil ga je ruski inž. Demčinsky. V poštev prihaja za kraje, ki imajo rahlo in lahko zemljo. Ves način pridelovanja je posnet prosto po okopavinah, ki jih presajamo, okopu jemo- in osipu-jemo. Po tem načelu je zasnovan tudi Demčinskyjev način žitnega pridelovanja. Na malem prostoru in na prhki, rodovitni zemlji in ob ugodnih podnebnih razmerah se da tudi na ta način in s prav dobrim uspehom žito pridelovati, drugod pa pomeni tako priporočilo le beganje naših poljedelcev. — r — Slabi uspehi s setvijo +rav, Letos se je v par slučajih dogodilo, da travna mešanica ni izkalila in da so ostali dotičn-i prostori prazni. V takih primerih se zvrača krivda navadno na slabo seme. Seme je bilo za nič, tako se tolmačijo taki neuspehi. To pa ni vselej res. Danes, ko od zunaj vpeljana taka semena strogo kontrolirajo in glede napovedane kalivosti preskušajo, se ne morejo taki neuspehi pripisavati kratkomalo samo semenu, katerega kalivost je ugotovljena točno po odstotkih. V takih primerih moramo iskati vzroka slabim uspehom tudi drugje. Če se dogodi, da ostane vsa njiva nn nosetvi prazna, ie že to pojav, ki kaže, da mora biti vzrok kje drugje, kajti, če bi bilo seme še t''ko slabo kalivo bi ga vendar vsaj nekaj izklilo in bi nognalo bilke. Če ie oa ves prostor prazen, potem so gotovo drugi vzroki, da setev ni uspela. Vzrok so lahko vremenske neorilike, kakor na nr. pripekajoče solnce. če je zalotilo setev med kalcijem in v prvi dobi rasti, zlasti, če ni bila travna setev zaščitena s kakim vmes posejanim ovsem in če ie vrhutega zemlia plitva in peščena. Fn dan kritične vročine na lahko zamori vso setev trave. In prav letos so lahko podlecrle take gole nosetve. če so bile iznostavlfene solnčni vročini, ki je takrat nrav nevarno nastopala. Take nežne posetve morajo biti zasenčene in zavarovane z vmes rastočim ovsem kar se pa v nredstoiečih primerih ni zgodilo. Drugi vzrok, ki se bolj redko dogaja, je pripisati živalskim škodljivcem in rastlinskim boleznim, ki se lotijo mladih posetev in jih lahko v kratkem pokončajo. Tretji vzrok, ki je pa manj verjeten, bi utegnil biti tudi ta. da se je drobno travno seme pregloboko zagrnilo, tako da ne more nežna klica do površja. Mnogo semena se na ta način pogubi vsako leto tudi pri setvi, ki je bila sicer prav izvršena. Če nam setev ne izide, moramo v vsakem takem primeru preiskati vzroke, da doženemo krivca in da ne obsojamo po krivem semena, ki je bilo glede kalivosti preiskano in pni katerem je bilo v odstotkih ugotovljeno, kako je kalivo. Pri tem pa moramo opozoriti naše poljedelce, da ne sejejo travnega semena brez varstvene rastline. Najbolje ga je sejati med oves, ki ga moramo pokositi za zeleno klajo, kakorhitro začne delati latje. Oves ima kot zaščitna ali varstvena rastlina dvojno nalogo. Prvič obsenčuje mlado setvo in jo varuje pred pripekajočitn solncem, drugič pa zadržuje plevel, ki je takim setvam zelo nevaren. R. Setev — najpoglavitnejše delo kmetovalca. (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Da se bova, dragi kmetovalec, bolje razumela, se pogovoriva najpoprej o setvi z roko in kako pripravijo posestniki zemljo za setev. Na težki zemlji (ilovnati) prepahnejo (presekajo) že zorano njivo, jo pobranajo in šele potem obsejejo-. To je prav. Če pa razorjejo njivo (n. pr. krompirišče, kako dobro sprlmelo praho itd.) in jo obsejejo, ne da bi prej brazdo poravnali, potem tako delo ni dobro, kajti, kjer se stikajo brazde ena z drugo, nastanejo jarki. Čeprav niso ti jarki globoki, pa vendar ni prav, če zorane njive pred setvijo ne pobranamo, ker pade pri setvi preveč semena v te jarke. Na ta način ležijo zrna pregosto skupaj, med jarki pa ostajajo prazne pleše, kjer se navadno naseli nepotrebni plevel, ali pa ostanejo ti prostori prazni. Veliko teh zrn ne izkali, ker so zasuta pregloboko v zemljo. jKolikor pa ga prihode iz zemlje, raste pregosto, ker so bilke ena tik druge. Iz takih rastlin ne more kaj prida zrasti in prinesti blagoslovljene žetve. Najdemo pa posestnike, ki prhlo zemljo pred setvijo na vsak način pobranajo in jo obsejejo z roko. Ta način setve je boli*-i od prvega, vendar na ni na pravem mestu. Z roko posejana njiva ne odgovarja docela, ker se seme med brananjem koli-kortoliko navlači na kupe. vmes pa ostanejo tudi orazni prostori. CVIeivf si 7 roko- posejano nfvo ko začne seme k-'lit i. Nekoliko teca semena .i'1 ravno orav pokritega z čemijo, nekatera zrna so r>a pregloboko v zemlri Tam v!dimo bilke, ki visijo samo na eni korenini vmes na ležiro zrna na nnvršju zem-lie t-or niti ne ska-le Ali ni to- velika nofi-ata zgrnile in škoda na semniiu kakortudi ivrmhi na nt-idr-lkih ki so vrhuteea pičli in šlabeiše kakovosti? Ako bi se dalo take prazne n-o-sitore izračuna^ na n^sejatip-m poli" v vsej Sloveniij ali vsej Inp-osla viii bi b;le to velikanske no-vrširie obdelane in tako pognojene zemlie in ne bi bilo treba klrat-i ..Več kruha". Glede branania na omenim tole- Kamo- stopi živinče na posejani njivi, zgazi ali potisne seme tako globoko v zemljo, da ne more kliti. posebno če je zemlja rahla ali pa preveč vlažna. Pri dvovpregi jc to osem nog. ki potiskajo seme pregloboko v zemljo in ki nikoli ne skali. To je tudi potrata semena, ki nanese leto za letom zlasti pri večjih posestnikih veliko škode. Na take prostore navleče sicer brana nekoliko semena, ali pomisliti je treba, kje ostane pregloboko potisnjeno seme po takih stopinjah? Kdo si upa reči, da vse dosedaj omenjeno ni res? Dandanes so take razmere, da moramo izvleči čimveč in čim lepših pridelkov iz zemlje. Ne gre več po starem, ker se moramo takorekoč še z naravo bojevati, o čemer se našim prednikom niti sanjalo ni. Ako hočeš imeti lepo, povoljno in bogato žetev, ti je treba najpoprej semensko zrnje očistiti, ne skozi rešeto in ne skozi navadni trijer, temveč s pomočjo čistilnega stroja, ki obenem sortira zrnje, t. j., da ga obenem prebere. Tako dobiš potem drobno, srednje in debelo zrnje, seveda vsako posebej. Najlepše razvita in debela zrnja ne kaže boljšim posestnikom sejati z roko, temveč s sejalnim strojem, ki zasluži, da si ga na predstoječi sliki zopet enkrat ogledamo. Ta stroj je preprosto izdelan in ima priimek „Samsej". Za brežne lege je imeti 11- aH 13-vrstni stroj z zavoro. Oddaljenost vrst ali redi znaša 11 ali 13 cm. Za ravnine se priporoča 15- ali 17-vrstni sejalnik „Samsej".* En tak trinajstredni sejalni stroj „Samsej" z zavoro vred imam že 17 let; ž njim sejem tudi v brežnih legah in tudi drugim posestnikom. O tem stroju imam v teku 17 let dovolj izkušenj in prepričanja. Prednosti setve s sejalnim strojem se kažejo v sledečem: Ko je njiva že pobranana, nasipljemo v stroj seme, ki je očiščeno plevela in odbrano naj- S tem strojem lahko delamo tudi črte, po katerih sadimo krompir. Velikega pomena pri strojni setvi je tudi to, da prihranimo do polovico semena. Ako si ne moreš takega stroja nabaviti sam, ga lahko naročijo dva ali trije sosedi skupno. Priporočila vredno bi tudi bilo, da bi se kmetijske podružnice začele zanimati za vpeljavo in nabavo takih strojev. _ Belokrajinski steljniki. Fr. Malasek, Ljubljana. V Ljubljani imam priliko razgovarjati se z raznimi inozemskimi udeleženci ekskurzij, ki prihajajo v Jugoslavijo in si ogledujejo razvoj našega gospodarstva in lepoto naših krajev. Ekskurzije vodijo, priznani vseučiliščni profesorji kmetijskih visokih šol, in me je ob taki priliki Slika 29. Sejalni stroj „Samsej". lepše zrnje. Ako je njiva dobro obdelana in zagnojena, sejemo bolj redko, ker se vsa setev dovolj obraste in zgosti, posebno pri ozimni setvi. Na stroju je pritrjen regulator, s katerim se uravna setev na redko, srednje ali bolj na gosto. Lemeži, skozi katere pada seme, režejo v zemljo in polagajo zrna eno za drugim v zemljo v enaki oddaljenosti ter se zemlja za njimi sproti zasipava. Ker so zrna enako dobro razvita in ležijo v redu eno za drugim v precej enaki oddaljenosti, dalje, ker so enako globoko v zemljo zasuta, ker so redi ali vrste enako narazen in ker je zemlja na slogih ali postatih enako globoko zorana, enako obdelana, enako gnojena in torej v enakem kulturnem stanju, nam vsa posejana zrna enakomerno kale, enako dorastejo in donašajo enake in veliko boljše pridelke. S tem strojem lahko sejemo oves, deteljno seme s pripravo, katero je posebej naročiti, proso, pesno seme, grašieo, koruzo, drobnejši fižol, ki se seje obenem s koruzo, ajdo, repo, ječmen, rž, pšenico. * Te vrste strojev izdeluje K.-E. Ježek, livarna in tvornica poljedelskih strojev v Mariboru, Meljska cesta 103. I vprašal vodja poljske in češke ekskurzije, zakaj imajo v Beli Krajini na njivah in pašnikih cele poljane praproti in vresja. Zakaj se ta svet ne obdeluje? Pojasnil sem mu, da so to takozvani „steljniki". In v razgovoru sem težko poslušal neugodno kritiko z ozirom na delo kmetijskih strokovnjakov, ki pač temu niso krivi. Ako se gre ljudem za nastil, je praprot in v res je zelo slab nastil, ker slabo pije' gnojnico in slabo drži trdne izmečke. Ce bi ljudje take steljnike plitvo po košnji preorali in z brano prevlekli, bi se korenine vresja in praproti zasušile in bi odmrle. Na jesen, oktobra meseca, bi pa morali taka zemljišča še enkrat, 20—25 cm globoko preorati iti sprašiti. O učinku mraza na zorano zemljo je imel že vsakdo priliko se prepričati, in je znano, da posevki na takih zemljiščih bolje uspevajo in se lažje obdelujejo ter tudi sušo lažje prenašajo, kakor na zemljiščih. zoranih spomladi. Ako bi na taka zemljišča posejali oves ali pa koruzo, bi videli, kako bi take posetve uspevale, v prvem letu tudi brez gnoja. Ali ne dobimo na ta način več slame za nastil in tudi zrnja za prehrano živine in ljudi? Vsak tujec vidi nedostatke našega gospodarstva, mi sami pa ne kažemo nobene dobre volje, da bi jih odpravili, ampak samo tožiti znamo. Bela Krajina je lepa, prijazna pokrajina in bi se v posameznih legah lahko gospodarsko tako dvignila, da bi ne bilo treba poslušati stalnih pritožb o siromaštvu, slabih letinah itd. Dolžnost nas vseh je, da se za boljše obdelovanje takih zemljišč zavzamemo. Tudi oblastem je na razvoju našega kmetijstva mnogo ležeče, in bodo prizadeti, ki si nameravajo z izboljšanjem takih zemljišč pomagati, gotovo našli vso potrebno gmotno in moralno podporo od te strani. Posebno zgledno bi se dali kultivirati občinski pašniki ali ,,gmajne", ki predstavljajo večje komplekse in so danes še zelo zanemarjena zemljišča. Tega prepričanja mora biti vsakdo, kdor presoja položaj teh prostorov. Razgovarjal sem se o tem vprašanju tudi z g. dr. Matouškom, profesorjem visoke poljedelske šole v Pragi, ki je prevzel stoli co za kmetijsko rastlinstvo po svetovnoznanim učenjakom dr. Julijem Stoklaso, čegar učenec in so-trudtiik je bil, in njegovim docentom g. dr. Zdar-skym, ki je sedanji pomočnik gori omenjenega profesorja. Ta dva znanstvenika sta mi rekla, da se naši poljedelski pridelki tako dolgo ne bodo dvignili, dokler se ne bo na splošno namesto spomladi, v jeseni globoko oralo, in opustila setev takoj: za plugom no brazdah, brez skrbnejše priprave zemlje, in dokler se ne bo opustilo oranja na ozke kraje, in za počel a d obra oskrba gnoja in gnojnice. Tudi domači strokovnjaki trdimo isto in vendar nas ljudstvo še vedno premalo posluša. Zato m trdim, da je iskati edino rešitev našega kmeta v geslu ..Pomagaj si sam in Bog ti pomore!" Dela v sadovnjaku. Z raznih vidikov smo opazovali poškodbe po pozebi na sadnem drevju ter upali, da ne bo občutne škode. Sedaj, koncem pomladi, šele lahko presodimo škodo in obseg zimske pozebe na sadnem drevju. Tako različno ni še nikdar drevje odganjalo in tudi ne cvetelo, kakor letos. Tako so ponekod in v nekaterih legah orehi pozebli, v drugih pa ostali zdravi in bodo tudi letos rodili. Tudi breskve, marelice, črešnje, da, celo jablane in hruške so ponekod izredtio trpele; vršički so sicer odgnali, ponekod tudi odcveli, sedaj so se pa veje posušile. Dovolj je torej suhega vejevja in poškodovanega mladega drevja v naših sadonosnikih. Treba bo torej že sedaj nekaj ukreniti in drevju odpomoči. Zaman išče človek kakega pravila, po katerem je nastopala letošnja pozeba. Zares čudna je n. pr. tudi pozeba v drevesnicah. V družbeni drevesnici je trpel najbolj najstarejši letnik, ki bo prišel letos jeseni na vrsto za oddajo. Drugi mlajši letniki niso toliko trpeli. Pozebla so štiriletna, krepko razvita drevesa, in sicer jako različno, kakor n. pr. damason, kanad-ka, ontario, voščenke i. t. d.; najmanj pa ali sploh nič bobovec, mašanckar, carjevič itd. Zmrznila pa niso vsa drevesa v vrsti, temveč le nekatera. Pozeba se je pokazala sedaj na ta način, da so po deblu nastale podolgaste daljše in krajše rjave lise v višini približno pol metra (nad snegom), in sicer ponajveč tako, da je lub okoli in okoli debla odstopil. Mnogo dreves je pa poškodovanih tudi tako, da je deblo pozeblo le na posameznih mestih. Ni nam preostalo drugega, nego da smo skrajšali deblo pod poškodovanim mestom, nad najvišjim poganjkom, ki je odgnal na deblu. Ta poganjek se bo vzgajal za novo deblo. Drevesom pa, ki so poškodovana le deloma, smo izrezali odmrli lub do živega in na to rano za-mazali s cepilno smolo. Slične poškodbe se pa opažajo tudi zunaj v sadovnjakih. Tu si pomagajo nekateri sadjarji tudi tako, da izrežejo na pokvarjenem deblu odmrli lub, rane pa zamažejo z ilovico, ki jo ovijejo z vlažnim mahom in s cunjo zavežejo. Pričakovati je, da se bo rana, ako ni prevelika, zarasla, če ne v tem, pa v drugem letu. Dalje je odstraniti tudi poganjke, ki so pognali iz debla in iz korenjskega vratu iz zemlje, kajti ti so drevesu zelo v kvar. Dobro je tudi, da se drevje sedaj pognoji, in sicer z razredčeno gnojnico ob deževnem vremenu. S takim gnojenjem pa ne smemo preveč odlašati čez poletje. Čimprej to storimo, tem bolje, kajti drevesa, ki bi se v poznem poletju zalivala z gnojnico, poganjajo dalje do pozne jeseni ter ne zaključijo rasti; taka drevesa lahko pozebejo še pri navadnem mrazu. Sedaj je tudi čas, da pregledamo precepljena drevesa. Kjer se zajeda vez v kožo, naj se ista takoj prereže, odstrani in nadomesti z drugo1. Skrbeti je tudi za oporo cepičem, da jih veter ne polomi: po potrebi je zamazati tudi mesta s cepilno smolo. V primeru, da se je pn precepljevanju uporabljalo dva ali tri cepiče in so se vsi dobro prijeli, je pustiti najlepšega. da se lepo razrase, ostali naj se skrajšajo in puste le toliko časa. da se cepljeno mesto zaceli in zarase; na to jih je šele odstraniti. Ker ie letos nastopilo na sadnem drevju izredno mnogo škodljivcev, zlasti uši in kaparjev, posebno na slivah, se priporoča, da drevje škropimo večkrat z 1% tobačnim izvlečkom, ki smo mu orimešali 1 mazljivega mila. Kjerkoli lezejo mravlje na vrhove po deblu, se gotovo nahajajo v kroni listne uši ali pa kaparji. Vsako zatiranje mravelj ie pa brezpomembno, dokler ne uničimo listnih uši- ali kaparjev v vrhovih. Fr. Kafol. Za molzne krave — dobro seno! Dobro seno je najbolj zdrava klaja za molzno goved. Odlikuje se s tem, da je bogato na rudninskih snoveh in na tako imenovanih „vitaminih", ki igrajo tako važno vlogo tudi pri živalski prehrani. Vse to velja pa le za seno, ki je po svoji sestavi dovolj tečno in ki je bilo dobro spravljeno. Seno, ki je trpelo med sušenjem po dežju, je seveda dosti manj vredno, ker izgubi mnogo svojih rudninskih snovi in vitaminov. So pa še druge razlike pri senu. Najboljše je seno. ki so mu primešane tudi detelje, ki se odlikujejo kot stročnice posebno z bogato vsebino beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi. Za molzne krave ni boljšega sena, kakor je seno s primešano deteljo, po kateri krave največ molzejo. Tako sestavljeno seno je tako važno za pospeševanje mlečnosti, da kaže na naših malih kmetijah porabiti pridelek detelje predvsem za molzno goved, na ta način, da jo primešavamo med seno, če ima seno po svoji sestavi premalo deteljnih rastlin in obstoji poglavitno iz trav. V tem pogledu je pri nas še mnogo popraviti, če hočemo dvigniti rejo molznih krav in ž njo podpreti naše mlekarstvo. Predvsem je važno, da nehamo s slabo rejo molznih krav, ki je pri nas v navadi, tudi tam, kjer se da mleko prodajati. Kako naj dvignemo mlečnost, če dobi krava večkrat samo zjedi, ki ostajajo vprežni živini, ali se pa mora z vsem zadovoljiti, kar ji zmečemo v jasli? Pri tem se pa oziramo po boljših pasmah in pričakujemo od boljše pasme več užitka! Dokler ni prave klaje, tudi mleka ne more biti. Zato je važno, da začnemo delati razlike med klajo in klajo, med senom in senom, in da spravljamo različno seno -tako, da ga po kakovosti ločimo in da ne zmečemo vsega pridelka na en kup. Dobro spravljeno seno je ločiti od slabo spravljenega (ki je trpelo vsled moče), ravnotako od otave in detelje. To je potrebno, da lahko pokladamo tisto seno in toliko enega in drugega sena, kakor to najbolj odgovarja potrebam ozir. užitku, ki ga pričakujemo od naših živali. Posebno skrb je pa obračati krmljenju molznih krav, če hočemo, da nam bodo z mlekom vračale naša prizadevanja. Za molzno goved moramo pripraviti saino dobro seno, ki bodi zaradi primešan ih detelj dovolj tečno in močno. Pri takem senu še najlažje izhajamo brez močnih krmil, ki jih moramo sicer kupovati. R. Pitanje svinj na meso. Od obeli vrst tega pitanja (glej članek ,.Splošne misli o pitanju svinj" v zadnji številki) za nas prvi način — pitanje odstavljenih pujskov — skoraj ne prihaja v poštev. V običaju pa je zelo na Angleškem, kjer ljubijo fino, sočno, z mastjo preraslo meso. Ako začnemo pitati takoj po odstavljenju, moramo pokladati zelo mnogo beljakovinaste krme — in to je precej drago-. Pri pitanju teh pujskov s samim žitom se priporoča napraviti za dobo prvih mesecev naslednjo zmes raznih krmil: 85 kg žitnega zdroba in 15 kg beljakovinaste krme (ribje moke, mesne moke, oljnatih tropin i. t. d.). Od te zmesi, dobijo pujski dnevno potrebno, količino. Polovico beljakovinaste krme lahko nadomestimo s posnetim mlekom, katerega damo kot sladek, tou-el naiooj. Ako pitamo te pujske tudi s krompirjem, kaže napraviti naslednjo zmes: 70 kg žitnega zdroba in 30 kg beljakovinaste krme. Od te zmesi dobi pujsek 1 kg dnevno in razen-tega še kuhanega krompirja, kolikor se mu zljubi. Omenjena zmes se naravno napravi lahko- za več tednov na-nre.j in se -noklada, oz. krmi v sirovi, ne-kubani obliki. — Pitanje odstavljenih pujskov traja približno 4 mesece. Najbolj se izplača pitanje peršutnikov za pm-dn.io. V tem primeru začnemo z debel.ienjem živali v starosti 6 do 8 mesecev. Po te dobe krmimo praoče -naleti izdatno- z zeleno krmo, pozimi pa s peso. Živali se s tem krmljenjem pripravijo na boljše iz- koriščanje pitovne krme. Razširijo se jim prebavila in se utrdijo v zdravju. Ako damo peršutnikom za pitanje kot glavno krmo samo krompir, moramo- pokladati na žival še dnevno 0.25 do- 0.30 kg beljako-vinaste krme (ribje moke, oljnatih tropin i. t. d.). Navadno- pa krmimo tudi žitni zdrob in v tem primeru napravimo zmes iz: 90 kg žitnega zdroba, 9 kg beljakovinaste krme in 1 kg st-olčene krede. 0-d te zmesi dobi žival 2 kg dnevno in ra-zentega še krompirja do nasičenja. Beljakovinasto krmo lahk-o- deloma ali tudi popolnoma nadomesti posneto mleko, ki pa m-o-ra biti sladko, sicer povzroči drisko. Starejši peršutniki dobro prebavijo tudi popolnoma kislo- mleko. Samo napol kislo — kiselkasto — mleko povzroči goto-vo drisko. 1 kg ribje moke se z oziro-m na beljakovino lahko nadomesti s 13 do 15 1 posnetega mleka. Krompir je skuhati in shladiti ter je zmešati ž njim navedeno zmes, surove, nekuhane tečne krme. Posneto mleko je dati Dred to- krmo kot napoj. Glede nabave ribje moke in drugih tečnih krmil opozarjam, da moramo biti previdni, ker lahko dobimo- namenoma ali naravnim potom pokvarjeno blago-. Najbolj zanesljiva je nabava pri Kmetijski družbi. Pn gorenjem načinu pitanja se zd^beli oeršut-nik za 80 do 90 dekagraimov dnevno. Dlie kot 8 do 10 todn-ov se navadno ne izjnlača debeliti pefšutni--ke, l po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. V Ljubljani, 30. junija 1929. Kmetijska družba za Slovenijo. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. i. Slučajnosti. Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. 1. vsal 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodaien izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. V nedeljo, 14. julija 1929: Ribče-Hotič, ob treh popoldne pri načelniku, Vernek, 18; Sevnica pri Trebnjem, ob treh popoldne na Račjem selu pri načelniku; Sv. Jurij v Slov. goricah, po rani službi božji v stari šoli; Škocjan pri Turjaku, ob treh popoldne v prostorih gospoda H. Peterlina; Šmartno ob Savi: ob petih popoldne v Hrastju pri Tinčku; Žiri, ob treh popoldne v hiši načelnika Ivana Kavčiča, 6; — Kočevje, ob desetih dopoldne v prostorih kmetijske podružnice; Planina pri Rakeku, ob sedmih zjutraj v „Vilharjevem domu"; Zagorje ob Savi, ob osmih zjutraj pri Tomo Koprivcu. V nedeljo, 4. avgusta 1929: Pllštanj, po ranem sv. opravilu v gostilni Jazbec; Sv. Andraž v Halozah, ob polu osmih zjutraj, takoj po rani sv. maši v žiupnišču. Log, v soboto, 13. julija 1929. ob polu devetih zvečer pri Ivanu Remškarju, Log, 17. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancm, — Za tiskarno odgovoren Janez Vehar, Nalezljivo sramnično vnetje. »... Z zadoščenjem sem zaznal, da je izvrstno učinkujoči »Bissulin« na vele posestvu preprečil, da že dve leti ni bilo obolenja na sramničnem vnetju. Tierarzt Dr. H. Beri. Tierarztl. Wochenschr. 31. Jahrg. Nr. 36. »Bissulin« se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Tromriiisdorff Chem. Fabriik Aaclien. Zastopstvo: Ly,kos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Skodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti od '/4 do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: ZASTOPSTVO 5H0D0V1H ZAVODOV Ljubljana, ŠslenburgoDa ulica štev. 7. Telefon štev. 2966. Robkači za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.—, EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—. Planeti št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820. Žitočistilnlk Extier 4b po Din 2000. Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, trans-misija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Mlatilnice ročne ERM po Din 2720, za pogon z motorjem ali vitljem ZMI8 2200 Din, ZMVS po Din 5850, MZVS22 po Din 5250, Dobry22 po Din 25.000. Drobljač (šrotar) „GIoria 6" po Din 4950.—, MK2 za ročni pogon po Din 850.—. Kosilnica Herkules, enovprežna po Din 5200. Knotek, eno-vprežna po 3900, dvovprežna s pripravo za žito Din 5300. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad. Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500, 3HiP s pumpo 17.000 Din. Cisti obraz in pomlajenje. Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeči nos, brazgotine, solnčne pege, rumene in rujave pege, pege vsled vročine Pred uporabo Po uporabi izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme .EROS". „Eros" služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah pišegospa Dr. M. Glanzend Sijajno preiskušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16 — 3 lončki Din 34'— 6 lončkov Din 55"— Dr. Nikol Kemeny, Košice, pošt. pred. 12/L. 43. ČSR spri" specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdra-Dobiva se povsod. vo in delazmožno DR. A. KANSKV kemična tovarna LJUBLJANA GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8. 1. Prehranimo več živine. 2. Pozimi imamo sočne krme in več mleka. 3. Uporabimo vso letino, ki jo noben dež več ne pokvari 4. Ohranimo cvete in liste, bogate na beljakovini in preprečimo vsako potrato. 5. Prihranimo na prostoru in je varno proti ognju. 6. Poceni orodukcijo bolj kot nobena druga kmet. naprava. Silažaje zimska paša, jo lahko krmimogovedu,svinjamin konjem. Sporočite število glav svoje živine ter še danes zahtevajte brezplačni silo-prospekt! .IFLA-SIfcO" S I. MARIBOR KOROŠCEV A ULICA ŠTEV. 39. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Mala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Kupujemo »lato. srebro, platin, srebrne krone. Prevzamemo * pozlatenje in posrebrenje. Tovarna za ločenie feaglb kovin, Sp. Slika, Sv. Jerneja c. S. 42 Kompletna mlatilnica z gepeljnom ima poceni na prodaj Jakob Ster, posestnik. Sopd. Duplje 31 pri Tržiču. 174 Stoječi vitelj še nerabljen, 2—3 K. s., ima na prodaj za Din 2000— Ivan Šetinc, Sv. Lenart 56, p. Brežice. 169 „Ekonom" poročen, star 28 let, verziran v vseh panogah kmetijstva, želi premeniti službo. — Ponudbo je nasloviti pod št. 168 na upravo ..Kmetovalca". KMETIJSKA DRUŽBA v Ljubljani ima na prodaj sledeče kmetijske knjige: Černe: Živinoreja, vez. . Din 120.— ! Iti muk: Sadni izbor, vez. „ 90.— Humek: Praktični sadjar, vez.......... 80.— Magister: Zel in plevel, vez.......... 75,— Slivnik: Perotninarstvo, vez.......... 50.— Oblak: Naša prašičja reja, broš.......... 24.— Inž. Šivic: Gozdarstvo, broš.......... 35.— Inž. Šivic: Merjenje lesa, broš.......... 15.—- Zupane: Konserviranje sa- dja, broš........ 16,— Dr. Steuert: Konjereja, broš........,, 15,— KatoJ: Sadjarstvo, broš. . „ 10.— Inž. Turk: Gnojenje trav- nikov, broš....... 5,— Knjige se pošljejo le proti predplačilu povzetju. Varujte svoje prašiče pred rdečico! Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev ie vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile! Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ne bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni ,,pri angelju varhu" na Vrhnlkil 159 Mlado dekle iz dežele, Inteligentno, ki je izvršila ljudsko šolo, se išče za večje perutninarstvo pri Zagrebu. Začetna plača Din 250 in cela oskrba. Po treh mesecih zadovoljivem službovanju se poviša plača na Din 300. — Ponudbe je poslati na: Vlastellnstvo Jaška r Jastrebarskem pri Zagrebu. 156 Lesena koliba (šupa) 10/6 m velika, z opeko krita, v dobrem stanju in koleselj, še skoraj nov, ima na prodaj: Janez Ježek, Poljane št. 3, p. Vid nad Ljubljano. 163 -TTjTJ L J1I k 8B Gosposvctska c. 2 ifln priporoča bogato za-|QmBhI logo. PiaalnT »troji nfla/ni ,tro''za rodb'no RflnM^H^ Vozna koleia 8t/ria Dttrkoop, Ceniki za-atonj in franko. Mlado kravo, najraje montaionske pasme, ki je dobra inleka-rica se kupi. Ponudbe z navedbo cene in opisa poslati na: Nada Fedran. Stična (Dolenjsko). 181 Hidravliški oven, dvigal je vodo 3 1 na minuto, 35 m visoko in 200 m daleč, proda z rezervarjem iti cevi : Observatorij Gorje - Bled. 1S0 KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA VSA TISKARSKA IN LIT0GRAFICNA DELA V ENI ALI VEČ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD. KONKURENČNE CENE1 1BL9SNIKR NflSL. LJUBIH, BRE6 10-1Z. L Najnapešnejše »redatvo za rejo domače il-vine (e brezdvomno „MASTIN" ki peipeinje rait odebelitev in omaatitev domače, poiebno klavne ilvlne. Jaaen dokaz neprecenljive vredno«ti „MA-8TINA" »o brezštevilna zahvalna piama. Cena; i ikat, 46 Din, 10 ikat,80 Din. Lekarna TBBBOEZV Llnbllana, Mestni trg I (Zraven Rotovža.) § N a o "s > o 2 S > >■£ s §5 B — t« c v — o v , tn S ■s«. U cs © « C/3 iti O O c ~ 2.2 > S o > — c, O TO J' . , v > . aj a) c .Si •o c 2 4>-o = 2 .E « D. >0 -a T. > ti - T3 Za rejo slabotne, zahirane in oslabele živine, posebno pa za okrepljenje mlade in breje živine je brez dvoma najuspešnejše TEZAM OLDE ZA ŽIVINO ki je tudi od raznih učnih zavodov priznano in pohvaljeno. Dobi se pri M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ulica 13, ter v Ljubljani pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta. Kupujte brusne kamne ia Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnino. Poštnina plačana v gotovini. štev. 12._ V Ljubljani, 30. junija 1929. XLVL METO VALEČ. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: i/1 stran .......Din 2400— | >/6 strani........Din 400— '/» stran!........Din 1200' - j >/„ strani........Din 300— '/s strani........Din 800- - »/„ strani.......Din 200— '/, strftni........Din bOO- | >;24 sirani.......Din 100— Iriloga listu sune Din 1700 -. Metla naznanila do 20 besed stanejo Din 20— vsaka nadaljna beseda 1 Din. irnrrinrrirranr »mjiummijuj i Kmetovalci udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim ..cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržai; v Ptuju pri Kmet. društvu. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 ca 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80 kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Kalijeva sol, 42% po Din 180,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 95,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superfosfat 18/2u%. Cena uin 1^8,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje «% kalija. 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg, vreče po 50 kg Din 92.—. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, Vj % dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rudninski superfosfat 16% po Din 94.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde do Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline In 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra se je podražila: Odslej stane 18'A do 19% blago po 125 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 123 Din franko vsaka postaja Slovenije pri pet ali desettonskem odjemu 124 Din franko vsaka postaja. Krmila: Klajno apno v Izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.50 za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7,— za kg, na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lM kg po Din 20, v ročkah po 3>š kg Din 50.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogTam na drobno v pločevnastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z amabalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Eponit za čiščenje vina po Din 50— za kg Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez. Gumijeve cev za škropilnice po Din 15— za meter, tenke po Din 8.—. Gumijeve krogljice po 2,— in 2.50 Din, plošče po Din 10. ..Jullien" za čiščenje vina. za belo in za rdeče kg Din 30, bi kg Din 50. 1 kg Din 90.—. Merilo za sode, novost patent Matievlč, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat Modra galica 98/99% po 8.50 Din, za polvagonsko dobavo po 8.40 Din. za cele vagone po 8.30 Din. Natrij bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.—. Rafijevo ličje, kg po 24.— Din. Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor lz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—. Škropilnice za sadno drevje in hmel] „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640,— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad. Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austrla po Din 500,— za komad. Urania ali Silesia zelenilo v zavitkih po 1 kg in po V kg; cena za kg Din 60. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Flickov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, za drevje In hmelj po Din 110 za komad. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Tbeo Sclts no Din 120.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg. Zvcplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad Žveplalniki ročni po Din 65.—, nahrbtni Vermorel po Din 450.—, kovina po Din 420.—. Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—. Prvovrstni vrtni noži. (obrezači) ,od Din 60 do Din 82.—. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja tn trt od Din 20 do Din 30. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov in goseničnih gnezd Din 135,— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40.— do 90.—. Drevesne ščeti (kTtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—. Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80.—. Strgule za drevje po Din 30. Brusni kamni za Kundejevo- orodje 12 Din. Vrtne zalivalke „Jajag" 101 Din 180.—, 14 1 Din 215.—, 161 Din 225.—. Živinoreja in mlekarstvo. Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7,— Posnemalniki: Westfalia G045 po 950 Din, G065 po Din 1450, W75 po Din 1950, W100 po Din 2250, WH175 po Din- 3800. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500. „Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. zs 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850.— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1, za 5 1 po Din 620.—, št. 2. za 10 1 po Din 750. Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—. Sirišče JKastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10. 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—. Slkuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.—. feiečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din M Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 86; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, iri-gatorji kompletni (a 3 lltr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500, Razne kmetijske potrebščine: Grablje, železne 10—16 zob po 12.50—20 Din. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14.— Din. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23.—, s 4 po 25.— Din. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Di n80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100.— za komad. Poljedelski strofl: Sackovi plugi In plužni deli: R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS po Din 1100.—. D8MN po Din 990.— ; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.—; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.—; obračalni NW7 po Din 1150.—; NW5 po Din 1130.—; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—. Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.— ; D6MN po Din 270.—; SUN na dve brazdi 420 Din, za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300,— Din; HNW7 po Din 470.—. Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1780; z 9 peresnimi noži po Din 1890. Plužne enokolesne po Din 150. Peresni poglabljač po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—, UP6 po Di* 870.—, UP7 po Din 960.—. Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, MII 750 Din, MIVb 600 Din. Trodelna njivska la po Din 1600.—. GE3 po Din 1150.—. Lahke poševne IVaL po Din 520.—; IVbL po Din 450.—. Deske za D6MN po Din 90.—; za D7MN po Din 100.—. Travniški skarifikator na visokih kolesih Darias 14 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten Din 1280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—. Trlierji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, Il/la po Din 2300.— komad, V/2 po Din 4700.—. Trijer ..Feniks" po Din 3500, spiralni po Din 1500. Sejalni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5350.— ; 9 vrstni H9b po Din 2360; 5vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500. Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—, LEP15 za pogon z motorjem ali vitljom po Din 6000. Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VS10 po Din 1900.— VFS12 po Din 2150.—, VFS12 z verigo po Din 2300.—, VFS14 z verigo po Din 2770.—, Alpina po Din 2230.—. HLC za ročni ali motorni pogon po Din 28000; ERS s stremi noži po Din 5700.