€dini slovenski dnevnik V
Zjedinjenih državah. %5haja vsak dan Izvzemfi (nedelj In praznikov.

GLAS NARODA

Ust sio?«asmh delavcev v Ameriki.
The only Slovenic da&*r
In the United States Issued every* day Sundays and Hofiday^
		
ESLXTON PIS ARHIVE: 4087 OOBTLAHDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 OORTL ANDT.
NO. 179. — ŠTEV. 179.	NEW YORK, MONDAY, AUGUST 2, 1909. — PONEDELJEK, 2. VEL. SRPANA, 1909.	VOLUME XVIL — LETNIK XVIL
Nesreča na železnici. Deset ljudi ubitih.
T DRŽAVI WASHINGTON STA ZADELA SKUPAJ DVA ELEKTRIČNA VLAKA.
se je pripetila pri Coldwell, Wash. Najmanj 60 ljudi je bilo ranjenih.
POMOŽNI VLAK.
SpoLane, Wash., 2. avgusta. Na 0pokan« and Ingland Railway se je včeraj pripetila velika nesreč? s tem sta dva vlaka za vozila jeden v drugega. Pri tem je bilo deset ljudi na meetu ubitih, in najmanj šestdeset jih je bilo ranjenih. Kolizija se je pripetila pri Coldwellu, Wash., kte-m postaja se nahaja med Spokane ■i Coer d'Alene. Proti zapadu vozeči vlak je dospel baš t Coldwell, ko je od nasprotne strani pri vozil drug risk in a vso silo za vozil v prvega.. Oba vlaka sta vozila z hitrostjo po M mili na trro. Pri tem je mnogo potnikov popadalo raz svojih sede-iev in nekoliko jih je tudi padlo skozi okna.
Gostje, kteri pri tem niso bili ranjeni, so o nesreči takoj sporočili v Spokane, od kjer so poslali pomožni vlak na lice mesta, s kterim so odpeljali ranjence in mrtvece semkaj.
Kitajska osveta. Podkonzula ustrelil.
NEK NEWYORŠKI KITAJEC JE USTRELIL ZASTOPNIKA "NEBEŠKEGA CAR-STVA".
To je storil, ker ni hotel morilca iz-poslovati službe.
"V SILOBRANU".
OSAKA V NAJVEČJI NEVARNO-STL
Plameni grozijo celo važno japonsko mesto uničiti.
Osaka, Japonska, 31 .julija. Požar, ki je izbruhnil danes zjutraj ob 4. uri in kterega do večera ie niso mogli dobiti pod kontrolo, grozi to
celo veliko in važno trgovsko mesto, ki šteje čez 700,000 prebivalcev, uničiti. Požarna bramba je že omagala in sedaj gasi vojaštvo. Ker že dolgo ni bilo dežja, je vse suho in vode za gašenje je tudi malo. Razven tega veje pa tudi precej močan veter, ki plamen vedno podpihuje. Tisoč poslopij, med temi slovit Budov tem-pel, je že padlo požrešnim plamenom ▼ žrtev. Tudi mnogo ljudij je zgorelo.
Minolo soboto se je pripetila v New Yorku in sicer v kitajskem konzulatu zopet jedna kitajska tragedija, kajti Kitajec Matuda Young, alias Wong Bow Cheng, ki je star 30 let, je po daljšem boju ustrelil kitajskega podkonzula Lock Winga. Morilca so po daljšem boju in zasledovanju prijeli in mu odvzeli orožje, nakar je pričel pripovedovati čemu je izvršil zločin, vendar je pa bilo njegovo pripovedovanje tako, da iz tega ni mnogo posneti. Tako je povedal, da sta se s konzulom sprla, nakar ga je skušal konzul napasti in praskati in končno ustreliti. Njegov revolver pa ni hotel streljati in tako je vzel on svoj revolver iz žepa in pognal konzulu svinčenko v hrbet ter mu prestrelil pljuča. Vse to se je pripetilo tekom popoludneva na mo-atovžu pred kitajskim konzulatom 18 Broadway.
Morilec je večkrat prišel h konzulatu. kjer je prosil, naj mu najdejo kako mesto, kar se pa ni zgodilo. Večkrat je bil tudi v Washingtonu pri kitajskem poslaniku Wu. Ker pa kljub vsemu temu ni dobil dela, je končno pričel misliti, da je konzul kriv njegovej nesreči in tako je prišlo do žaloigre.
Amerikanski konzul umrl.
London, 31. julija. Francis Wm. Frigont, ki je bil že 40 let pri tuk. konzulatu in zadnje čase pomožni generalni konzul, je danes umrl na raku. Njegova soproga je umrla pred dvemi meseci.
Iz Avstro-Ogrske. "Generalni štab".
—o-
GENERALNI ŠTAB AVSTRIJSKE VOJSKE SE LOČI OD VOJNEGA MINISTER-STVA.
Avstrijska vlada je v velikih skrbeh radi nameravane ustanovitve rusko-italij anske zveze.
ČASTNIŠKA IN ČIFUTSKA "ČAST".
0 potresu » Mehiki. Nad 500 mrtvih.
mesti c ttttipanc hingo in a-capt7lco sta popolnoma razdejane
Takega potresa v Mehiki že 25 let niso imeli. Velikanska škoda.
V GLAVNEM MESTU, o
Mexico Ciudad, Merico, 31. julija. Potres, o kterem se je že v petek in soboto poročalo, je bil mnogo večji, kakor so javila prva poročila, kajti potres je bilo čutiti od Atlantika do Pacifika in od Cuerato na severu vse do Paxace na jugu, tako, da me-
Prebivalci se niso upali iti v hiše, dokler se ni popolnoma zdanilo.
Da bode prišlo do katastrofe, so siromašnejši ljudje že v naprej vedeli, kajti pred nekoliko dnevi se je pričel sneg na ognjeniku Popocatepetl tajati. Stara indijanska pravljica namreč trdi, da bode tedaj, ko zgine sneg na imenovani gori, zgino-lo tudi mesto Mexico.
Škoda, ktero je napravil potres tukaj, ni velika. Takoj po prvem sunku so vse električne luči v mestu ugasnile in v mestu je zavladala popolna tema. Le kadar se je bliskalo, je bilo nekoliko videti. Indijanci, ki tvorijo večino prebivalstva, so takoj bežali na javne prostore, kjer so pričeli glasno moliti in jokati, tako, da je bila groza še večja. Ljudje, ki so se zbrali na prostem so bili le na pol oblečeni. Ko se je končno zopet zdanilo, so odšli zopet v svoja stanovanja k zajuterku.
Jedva pa so bili pri zajuterku, že se je pripetil tretji sunek in sedaj je
Po revoluciji v Barceloni, Catalonia.
VLADINO VOJAŠTVO JE PORAZILO REVOLUCLTONARJE V BARCELONI IN S TEM JE UPOR KONČAN.
Vodje revolucije morajo umreti; po-streljali jih bodo sistematično.
DEZERTERJI.
Madrid, 31. julija. Vlada zatrjuje, da se je položaj v Cataloniji izdatno poboljšal. Kralj Alfonzo in mini-sterski predsednik Maura -sta sedaj
prepričana, da je najhujše že končano, in da bode red v vladinem smislu kmalo zavladal. Dosedaj se vlada še ni upala javnosti naznaniti, koliko ljudi so morali vojaki na njeno povelje pomoriti v Barceloni in kolika je škoda v imenovanem mestu.
Iz zasebnih poročil je razvideti, da je bilo prolivanje krvi v Barceloni nepopisno. Zatrjuje se tudi, da kralj obžaluje, ker je vojaštvo streljalo na prebivalstvo s topovi. Neprestano prihajajo poročila, da so vsi samostani in cerkve razdejane, kajti prebivalstvo je pred vsem napadalo nepotrebne samostane in v svoji jezi je potem naravno požgalo tudi cerkve.
Sedaj se je pričelo revolucionarno gibanje tudi v Biskayskih pokrajinah. Delavci v Bilbao so dobro or-ganizovani in sedaj so pričeli pretiti oblastim. Vlada se tudi boji, da ne bodo skušali Karlisti na Španskem razviti svojo zastavo. Ljudski vodje
taloniji odlikovale ženske. V Barceloni so se bojevale na barikadah za-jedno z možkimi in so jih vzpodbujale naj vztrajajo do zadnjega di-hljaja. Povsodi so se ženske najbolj upirale preiskavam hiš, ko je orož-ništvo iskalo vojaških novincev.
Pied vsem je bila ljudska volja naperjena proti samostanom in cerkvam. Cerkve in samostane je ljudstvo neusmiljeno plenilo in potem, ko je odneslo vse vrednostne predmete, je poslopja jednostavno požgalo. Redovnike in nune so odgnali, kakor živino na polje in medtem je vsa množica kričala "proč s cerkvijo 1"
V	Granolleres, 16 milj daleč od Barcelone, so požgali dva samostana. V Ameriju pri Geroni so oplenili in razdejali tamošnji samostan *1 kar-melitaris". Nune so razkropili in so bežale na vse strani, ker le n.", ta način so si za mogle rešiti življenje.
Hendaye, Francija, 31. julija. Španski vojaški begunci prihajajo sedaj kar trumo ma preko meje. Samo tekom zadnjih dni jih je prišlo nekaj nad 3000. Skoraj vsi so brez denarja in pričakujejo, da jim sorodniki pošljejo denar, nakar se bodo izselili v Ameriko.
Bayonne, Francija, 1. avgusta. Glasom zanesljivih zasebnih poročil iz Španske, revolucijonarji v Barceloni, oziroma v Cataloniji še vedno niso premagani, dasiravno trdi vlada, da se jej sedaj ni ničesar več bati. Večji del mesta Barcelona je še vedno v lasti revolncijonaijev, kterim vojaštvo ne more niti s topovi do živega.
V	Bilbao je vlada poslala kor vojaštva pod vodstvom generala Burgas, kajti tam namerava delavstvo ki je prav dobro organizovano, pričeti z generalnim štrajkom. Med prebivalstvom Biscave vlada nepopisna razburjenost in vsakdo upa, da bode revolucija vspela. Sedaj je mobilizirana vsa španska vojska in vlada je pozvala pod zastave vse novince in rezerviste. Osmi vojaški kor je sedaj
Nov Janez Krstnik.
30 let starega, v hotelu štev. 125 3 Avenue v New Yorku stanujočega gedbenika Johna At tale so prepeljali v opazovalni oddelek Bellevue bolnice. Ima se namreč za svetega Janeza Krstnika in hoče rešiti svet. Tri dni se je postil, nakar je zlezel v če-bei kopalne sobe v hotelu in zatrjeval, da je voda v čebru reka Jordan.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
» I 10.85 ............ 50 kron,
80 55 ............ 100 kron,
m 4L10 ............ too kron,
■a 102.75 ............ 600 kron,
■a «05.00 ............ ltod krem,
aa 1020.00 ............ 6000 krom
Poitarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Nsie denarne poiiljatve izplačuje s. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-nejs do $25.00 v gotovini v pripor o-Seaem sli registriranem pismu, vsčje sneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft.
FBAHK SAKS BR OO, Bernnit WL. Hew York, T. 5104 flt Clair An, M. K,
Dunaj, 31. julija. Uprava avstrijske vojske se nekoliko spremeni in sicer vsled tega, da se napravi nekoliko novih mest za razne častnike, kterih imajo v Avstriji toliko, da ne vedo kam z njimi, ki pa morajo v zabavo imeti tudi nekaj opravka. Tako se je sedaj sklenilo, da se generalni štab popolnoma loči od vojnega ministerstva. Na ta način bode se ustanovil poseben urad generalnega štaba, v kterem bodo nastavili mnogo častnikov, za kterih ni mesta pri mučenju vojakov. Ta načrt so predložili cesarju in mu raztolmačili pravi in tudi navidezni namen novega urada, nakar je cesar vse potrdil. S tem se izdatki za vojaštvo naravno še povečajo, toda ljudje še vedno lahko plačujejo davke. V nadalje bode zavzemal generalni štab isto mesto, kakor vojno ministerstvo. 2e sedaj se zatrjuje, da bode v nadalje ali vojno ministerstvo, ali pa generalni štab nepotrebno, dočim zopet drugi trdijo, da se ne potrebuje niti ministerstva, niti generalnega Štaba.
Dunaj, 31. julija. V vladinih krogih so skrajno nejevoljni, ker se Avstriji Italija vedno bolj izneverja. Tako se sedaj poroča, da pride v kratkem med Italijo, Rusijo in Francijo do popolne vzajemnosti in sporazuma, kar znači, da se ustanovi proti Avstriji nova trozveza, v kteri bode tudi sedanja avstrijska "zaveznica" Italija.
Bndimpefrta, 31. julija. Tukaj je prišlo do dvoboja med nekim čifut-skim bankirjem in rit mojstrom Je-neyem, kteri slednji je bil nevarno ranjen. Dvobojevala sta se, ker se je častnik nepovoljno izrazil o čafntih.
postavili pred oltaije in jih pobili ali pa po streljali, dočim so na pol oblečene nune gnali na prosto. Samostane so požgali in le malo redovnikov se je rešilo.
V, T ~
Boji
v Maroku. Spanskejzgube.
V ZADNJEJ BITKI SO Tim.f ŠPANCI NAD 3000 MOŽ MRTVIH IN RANJENIH.
Domačini v Maroku se izvrstno boj^ jejo in Španci se morajo neprestano umikati.
NOVE POMOČI.

kabili — ali prebivalci maroka —, kteri so porazili
ŠPANCE
(Zgoraj kabilska krasotica, v sredi kabilsko taborišče in spodaj kabilski
bojevnik.
ri potresovo ozemlje 1000 štirijaških milj.
Takega potresa v Mehiki že četrt stoletja ni bilo. Mesto Chilpanchin-go je razdejano in tudi od mesta A-capulco je le malo ostalo. Koliko je bilo pri tem ubitih ljudi, ni znano, vsekako bode pa število žrtev presegalo sto. V mestu Mexico je bil potres tudi jak, toda razdejanje ni bilo izredno veliko.
Največ je moralo prestati prebivalstvo mesta Chilpanchingo, ktero mora seiaj bivati na prostem. Koliko ljudi je bilo tam ubitih, naravno ni natančno znano. V imenovanem mestu je trajal potem potres še vso noč in poleg tega je deževalo, kakor že dolgo ne.
Prvi potresni sunek se je pripetil zjutraj ob 4:15 in je bil tako jak, da so pričeli zvonovi raznih cerkev v tukajšnjem mestu sami zvoniti in da se je po posameznih stanovanjih pobilo mnogo posode.
Jedva da so se prebivalci tukaj-finjega mesta nekoliko pomirili, že se je pripetil drugi potresni sunek, ki je bil še jačji kakor prvi. Vsled tega so vsi prebivalci bežali na prosto. Velika poslopja so zadobila velike razpokline vendar se pa ni ni-jedno podrlo. V onih krajih pa, v kterih bivajo siromašnejši sloji prebivalstva, se je pa mnogo hiš podrlo.
Glasom policijskega izvestja, je bilo v Merico Ciudad in okolici vsled potresa ubitih 6 osob, dočim so bile štiri osobe nevarno poškodovane.
zopet vse bežalo na ulice. Ta sunek je bil sicer slabši, kakor prva dva, vendar pa dovolj krepak, da je ljudem pokvaril zajuterk. Ko so zjutraj skušali brzojaviti v razna mesta ob Pacifiku, so pronašli, da je vsa zveza z zapadom razdejana. Iz mesta Guererro, ki je bilo najbrže središče potresa, še vedno ni poročil. Kasneje je prišlo prvo brzojavno poročilo, ki je javilo, da je mesto Acapulco v razvalinah in da so v razvalinah našli do tedaj štiri mrtvece.
Mexico Ciudad, Mexico, 1. avg. Glasom danes semkaj došlih poročil, je škoda, ktero je napravil potres, izdatno večja, kakor se je prvotno poročalo, kajti pet mest je bilo popolnoma razdejanih in najmanj 500 ljudi je ubitih. Od tu pošiljajo posebne vlake s potrebščinami v kraje kjer je divjal potres. V razne kraje je poslala vlada tudi vojaštvo, kajti pričakovati je nemirov. V mestih Chilpanchingo, Chilapa, Coneepcion, Fetilla in Coatepec je ostalo par hiš nepoškodovanih. V Chilapi je na ducate ljudi pokopanih pod razvalinami. V imenovanem mestu je po potresu nastal tudi požar, tako da je mnogo ljudi zgorelo. Jednsko se glase tudi poročila iz CfcSpenehingo T državi Guerrero. Tndi mesto Mazat-lan, ktero je bilo pri zadnjem potresu razdejano, in ktero so potem
so na severnem Španskem ljudstvo dobi o organizovali.
Generalni kapitan mesta Barcelona brzojavlja, da so se revolucijonarji udali in da je sedaj on gospodar položaju. O številu žrtev se ne javlja. Topništvo je razdejalo 23 poslopij. Vodje revolucije bode sedaj sodilo vojno sodišče, nakar jih bodo sumarično postreljali.
Cerbere, Francija, 31. julija. V Figueraa, na Španskem je zopet/'zavladal red. Neštevilno izgrednikov so zaprli, »mnogo jih je pa všlo in sedaj s^ pribežali preko meje.
' pripravljen za vzdrževanje miru v mestih Vigo, Oronze, Lugo in Coru-'na.
V Barceloni so včeraj zjutraj ustrelili 200 vjetih revolucijonarjev. Ustaja je bila skrbno pripravljena, tako da je bila vlada popolnoma iz-nenadena. Poleg tega vojaštvo ni hotelo streljati na nstaje in ljudstvo j« najpreje svojo jezo ohladilo nad nepotrebnimi redovniki in redovnicami vsled kterih jfe Španska tako propadla, da se je spremenila iz najbo-gatejie dežele v najsiromašnejšo. Ko je množica napadla in osvojila sa-
Madrid, Šanska. 31. julpija. Iz Melille se brzojavlja. da je španska križarka Numancia pričela bombardirati kabilske posadke v gorovju Garuga, ktero je polno Arabcev ali Kabilov. Slednji se pripravljajo na nove boje, kterih je v kratkem pričakovati. Tudi iz trdnjave Alhuce-mas so ričeli sedaj streljati na arabske pozicije v bližini. Španski poveljnik general Marina je brzojavno vladi sporočil, da bode potreboval še 75.000 mož, ako hoče ostati gospodar položaja.
Melilla, Maroko, 31. julija. Domači bojevniki so ostavili bližino tukajšnjega mesta. Najbrže se pripravljajo na nov napad. Svoje mrtve, ktere niso mogli vzeti seboj, so sežgali na bojnem polju. Ko so domačini odšli, so pričeli Španci nabirati svoje mrtve, ktere so potem pokopali v oni soteski, v kteri so Arabci postreljali dve veliki koloni Špancev, ktere so zvabili preje v sotesko. Vsa soteska je bila polna španskih mrtvih vojakov. Slednjim so Arabci odvzeli vse njihovo orožje.
V glavnem stanu španske vojske vlada nepopisna zmešnjava, kajti generalni štab je popolnoma demorali-ziran. Štab tudi neče podati javnosti natančno število ubitih in ranjenih, kajti to število je tako veliko, da kaže, da je bil španski poraz grozen. —
Ceuta, Maroko, 31. julija. Domačini okrog Ceute se zbirajo, da se pridružijo svojim rojakom, kteri preganjajo Špance pri Melilli. Od Ceute pa do Mulmuge se agitira za sveto vojno in v vsej deželi je zavladal skrajni fanatizem. Domačini, ki so se zbrali na gorovju Guruga, so se tiiko utrdili, da se Šancem ne bode posrečilo njihove pozicije zavzeti. V kolikor je mogoče ceniti, je tam zbranih najmanj 30,000 Arabcev. • Tangier, Maroko, 31. julija. Med vojskama Nogija in sultana Mulaj Hafida je prišlo zopet do novih bojev. Sultan se boji, da bi mu Španci ne predložili računa za njihovo vojno v severnem Maroku.
Pariz, Francija, 31. jjj|ija. Poročilo o groznem porazu Špancev v Maroku je tudi Francijo dokaj, vzru-jalo, kajti vsled zmage domačinov v Melilli in okolici zamore priti končno tudi do upora domačinov v Al-gieru in Sudanu. Nekteri časopisi so žc pričeli pisati, da je sedaj dolžnost Francije priti Špancem na pomoč. Zopet drugi listi pa trdijo, da je sedaj pri Šj ancih, oziroma v njitovi vojski opažati še vedno one napake, vsled kterih so bili svoječasno poraženi na Cubi. Vsled tega se svetuje španski vladi, naj takoj preneha z vojno v Afriki, ker inače bode po-menjala ta vojna konec Španske.
Cena vožnja«
Parni ki od A ostro-Americana prog®
OCEANIA odpluje 4. augnsta,
MABTHA WASHINGTON odpluje 11. augusta.
ta New Torka t Trst in Reko. 8 »ml <pmi*i dospejo Slovenci is Hrvati najhitreje ▼ svoj rojetai kraj.
Vožnja stane iz New Yorka dos Trsta, «|f H,** <f0r>I JsMfftne
"GLAS NARODA"
(Siov«nlo Dally.;
Owned and published by the Slovenlo Publishing Co.
fa corporation.) FRANK SAKSEB, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Ra*iness of the corporation and
eddraama of above officers : 82 Cortland t
Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
I* celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leta.........1.50
m leto za mesto New York . . .	4.00
leta za mesto New York . .	5.00
po za vse leto • . . .	4.50
pol leta.....2.50
četrt leta ....	1.75
pol 1« Evro
^GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") •sued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00,
Adv*rtlM*m*nts on agi »einTit,
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Kwimo, da se nam tudi pre]dn]e vallšče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-tšo v :
"OLAS NARODA"
^iCortUndt St.,	New York City.
Telefon 4687 CortlandL
"Delo za vse",
Pod tem naslovom pišejo "New York Times*' o predlogu "Liberal Immigration League", ki se na to nanaša, naj se ljudij, ki ne morejo dobiti dela, pošlje v one kraje, kjer £e vedno povprašujejo za delavcL
''Times" pravijo, da je na iztoku naše dežele vse polno krepkih delav-eev, ki nimajo niti dela, niti kraha.
V	drugih okrajih dežele, posebno v poljedelskih okrajih zapada, se pa vedno povprašujejo po delavcih.
To je vse lepo in res, a kje naj dobi reven delavec brez zaslužka toliko denarja, da se odpelje na zapad! Ali naj dela tedne in tedne, a zaslužil ne bode več, kolikor ga je vožnja stala.
Da bi se temu odpomoglo, predlaga "Liberal Immigration League", naj se pošlje take delavce na stroške Zjedinjenih držav na tako oddaljene kraje, kjer zahtevajo delavne roke.
V	razlogih) tega predloga je zatrjevanje, da bi na tak način dobilo tisoče in tisoče delavcev zaslužek in kruh in da bi se na ta način dosedaj neobljudeni okraji oživili z ljudmi.
Na prvi pogled je videti ta predlog prav lep. Toda iz stališča delavcev je pa le veliko premislekov in posebno organizirani delavci imajo vzroke, da vse preje natančno pre-udarijo, pred no se zadovoljijo s tem predlogom.
Zastonjska odprava delavcev na kraje, kjer se baje dobi delo, da kapitalistom v roke sredstvo, da lahko vsak štrajk, sploh vsak delavski boj takoj uničijo ali preprečijo. Vzemimo slučaj, da bi se vlada zadovoljila s tem predlogom in zastonj odpravljala delavce v take kraje. Toda kje je pa zasiguranje, da ne bodo kapitalisti, če bi iz gotovih vzrokov grozil upravičen štrajk, da se ne bi na stroške vlade preskrbeli z drugimi delavci, ki jim morajo potem služiti kot skabje, ker nimajo sredstev in delo bi dajali pa itak samo kapitalisti.
To je sicer samo en ugovor izmed mnogih, ki se čujejo proti načrtu "Liberal Immigration League". O-meniti je samo še to, da je v teh predlogih naznanilo, da se delavce spravi zastonj na prostore dela, ne pa tudi nazaj.
Če se dalj časa bavimo z načrtom "Liberal Immigration League", bolj pridemo do prepričanja, da to ne more biti splošno dobro za vse delavstvo. Take predloge meipanskih reform za "dobrobit delavcev" se mora vedno prav natančno preiskati in prerešetavati. Za takimi "ljudomil-nimi" načrti se največkrat skriva v resnici kapitalistični vrag.
Uboga Španija!
Kaka ironija svetovne zgodovine! Potomci onih junaških Maurov, kte-rih zadnjega kralje Boabdila je premagal leta 1492 Ferdinand, imenovan Katoliški, in ki je moral z ostanki svojih bojevnikov bežati v Afriko, ti potomci so sedaj storili, da se špan ski prestol tako nevarno maje. Ta krat, koncem petnajstega stoletja, je bilo zjedinjenje Aragona in Kastilije izvorna točka omogočenja Španije, ki se je takrat povzdignila do svetovne vladajoče države. Fanatizem i i neomejena grozodejstva zaznamu jejo to vlado, ki se je pričela s tem, da je uničila staro arabsko kulturo i"» da je na tisoče v deželi ostalih Maurov spravila na grmado. In iz krvi in solz je rastla moč njenih kraljev, dokler ni jede izmed njih izrekel ponosne besede: "V moji državi sclnce ne zahajal"
In danes f Bazbita je moč, izginila slava, revna je nekoč tako bogata dežela. In armada, ki je svoječasno premagala vse nasprotnike, je slaba. Res se bojuje mala kopica Špancev, ki naj bi v Afriki obdržali ugled svojih prednikov na površju, s pogumom obupa proti divjim rodovom Maurov, ki jih oblegajo. Toda, če ne pride kmalo pomoč, so njih ure štete. V domovini pa grozi državljanska vojna — ljudstvo se brani slušati klice k orožju, vojaki se puntajo in revo-lucijoname stranke so vsak dan močnejše.
Mogoče se posreči mlademu kralju, ki neustrašeno zastavlja vse svoje mo6i| da bi s pomočjo zvestih čet še enkrat premagal upornike. A če se mu to tudi posreči, mu krona ne bo več tako trdo stala, kakor doslej.
Po dolgem zatiranju je špansko ljudstvo burno pozdravljalo novega, mladega kralja, ko je postal polnoleten, ter si pridejal ime Alfonz — trinajsti. Še pred štirimi tedni ga je množica navdušeno pozdravljala, ko se mu je rodil tretji potomec. Ko je pa te dni v nakratnem strahu prišel iz svojega letovišča nazaj v Madrid, ga je ljudstvo zasmehovalo in iz-žvižgavalo. Trinajsti Alfonz! Pomenljiva je ta številka!
Dogodki v Afriki stanejo Španijo mnogo in kralja mogoče prestol, kte-rega je nekdaj ugrabil prednikom Maurov, ki se sedaj bojujejo v A-friki!
Bolezen vzrok samomora.
Že dalj časa bolni tobačni delavec Albert Jones, 50 let star, v New Torku si je vzel življenje z vdihovanjem plina. Ko so ga našli sosedje v kuhinji ležečega, je imel plinovo cev v ustih. Živel je še nekaj časa, a ko je prišel zdravnik, je bil že mrtev.
dodan samomor.
V Londona je neka Bresley izvršila samomor na ta način, dm je požrla 144 šivank. Ko so ji med groo-nimi bolečinami pobrali igle ▼ bolnišnici, je umrla. Rastelesenje je pokazale, da je prodrla ena šivanka le do area in ga nabodla, kar je pro-smrt.
Boj za denar.
V kranjski deželi se že nekaj mesecev vrši velika prememba na gospodarskem in financijalnem polju. Premoženje našega naroda začelo se je gibati in premikati in konečno o-sredotočevati. Nastala sta dva gospodarska tabora, recimo dve gospodarski stranki, ki se borita za gospodarsko, politično in narodno prvenstvo v kranjski deželi.
Povsod, kjer se le nekaj malega prekucne, nastanejo novi odnošaji, nastanejo cele krize, iz kterih se poraja novo življenje. Pred pragom trke krize se natlajamo na Kranjskem. To krizo prizadeti krogi sicer umetno prikrivajo, ali bistremu opazovalcu je zakriti ne morejo. Naša dolžnost je, da položaj tako predoči-mo, kakoršen je v resnici v naši deželi, in upamo, da z nepristransko kritiko ustrežemo ne samo veliki javnosti, nego tudi državnim oblastim, ki so dosedaj vsako pravično kritiko uduševale.
In kaj se je zgodilo na Kranjskem t Zgodilo se ni nič nezakonitega, nič kaznivega. Po zakona ima vsak samostojen državljan pravico razpolagati s svojo imovino. Tako ima posestnik pravico prodati svoj travnik, ako ga le hoče in ako denar potrebuje. Nihče v državi mu ne more tega braniti. Ako ima kdo gotovino, sme jo oskrbovati po svoji volji. Sme jo komu drugemu posoditi na obresti ali plodonosno naložiti v denarnem zavodu. Tudi je vsakomur na prosto voljo dano, da sme dvigniti svoj denar in ga prenesti drugam, kjer misli, da je večja varnost.
Nič druzega, le to se je zgodilo v Ljubljani. Iz znane "Kranjske hranilnice" so začeli ljudje dvigati denar, do Česar so imeli po hranilnič-nih pravilih pravico, a "Kranjska hranilnica'* je ravno po istih pravilih imela dolžnost in obveznost, izplačevati vloge. Vlagatelji so se to-raj posluževali svoje pravice, in kakor znano, državni pravdnik ni radi tega še nikogar preganjal, ker te pravice nima. Ali preganjal je nas druge, kteri smo mislili, da slovenski kmet že ve, kaj dela in zakaj tako dela. To dviguje iz "Kranjske hranilnice" bilo je spočetka podobno neznatnemu curku, ali potem je na-rastlo do povodnji Takih nesreč: povod nji, lakote in kuge pa se bo|i vsak človek, in strah je Sinil tudi v staro ''Kranjsko hranilnico" v Ljubljani.
Ljudje so spočetka mislili, da to le v njen« ni nič posebnega, in da '' Kranjska hranilnica" vse to lahko prenese Sami Nemci, ki so gospodaiji te hranilnice, smejali so se in so naznanjali po nemških listih, da "Kranjska hranilnica" ne more priti v denarne stiske, naj se zgodi karkoli. Tako so pisarili v svet, sebe tolažili, a nas varali.
Ko so gospodje ravnatelji in kura torji bolj natančno pogledali v obsežne knjige "Kranjske Iranilnice'", spoznali so resen položaj in so začeli o njem premišljevati. Videli so, da so prej imeli premoženja 68 milijonov po poročilu nemških listov. Ako vpoštevamo, da pripisane obresti v zadnjem času znašajo le 5 milijonov kron, potem konštatujemo, da se je iz "Kranjske hranilnice" dvignilo celih 27 milijonov kron. Tako so tudi izračunili gospodje ku-ratorji.
V	vsakem gospodarstvu mora tak preobrat izpremeniti položaj in naposled provzročiti krizo, a lahko tudi katastrofo. Ne trdimo tega iz sovraštva. Kjer gre za denar, za premoženje ljudi, ki s težkim trudom zbirajo vinarje in krone, tam ne sme odloševati slepa strast, ampak hladni razum. Mi vemo, da ima še slovenski kmet mnogo denarja v "Kranjski hranilnici", a vsakdo gotovo ve, da slovenskemu kmeta ne želimo izgube. Ako toraj govorimo o "Kranjski hranilnici", govorimo nepristranski, brez strasti, ker nikomur ne želimo škode. Istina je, da je "Kranjska hranilnica" v Ljubljani izgubila 27 milijonov in da ji je ta primanjkljaj, kakor sama priznava, omajal stališče. Premaknilo se je razmerje med njenimi aktivi in pasi vi tako daleč narazen, da se zavod več ne more pravilno razvijati; recimo, da je obtičal. Nastala je vojska med aktivi in pasivi, kakor med dvema sovražnima vetrovoma, in nihče ne ve konca. Mi, ki položaj zdravo in strokovno sodimo in ki so nam razmere v deželi znane, menimo, da bodo o-magali pasivi, a to bode, ker aktivi niso v redu in zdravi, imelo slab konec.
Za pričo kličemo številke, ker številke ne lažejo. Po zadnjem izkazu je imela "Kranjska hranilnica" vlog za 46 milijonov kron. Ta denar je bil približno takole naložen: do 30 milijonov v hipotečnih in občinskih posojilih, čez 1 milijon v menicah in lombardu, ostalo pa brez vsake dvojbe v papirjih. Kaj pravijo te številke? Te številke nam razkrivajo tajnost, katero so skrivali gospodje ravnatelji v "Kranjski hranilnici", namreč tajnost, da v "Kranjski hranilnici" res nimajo denarja.
Čudno in neverjetno se to glasil Ta bogata "šparkasa" nima denarja ! Ta zavod, ki je nemško ime (šparkasa) vcepil v naš narod, tako, da starejši rod pozna le šparkasof Kako je toraj mogoče, da ta šparkasa nima denarja? Saj imajo tam še toliko milijonov, a mi trdimo, da nimajo denarja. Mi resno mislimo in še enkrat pravimo, da nimajo denarja in da so v velikih skrbet^ kje bi ga dobili, in kaj bode, ako ga bo vedno tako zmanjkovalo. Ta črv razjeda in grize do kostL
Blaga j nice v "Kranjski hranilnici" so prazne. Ni jih treba videti, to ve in izve lahko vsak Človek, ker nam to naznanjajo in pričajo mesečni izkazi. Vsak mesec se v "Kranj-sk- hranilnici" več vlog izplača, kakor pa vplača, vloži, in sicer je vlož-n* minus večji za pol milijona, za četrt milijona, za 200,000 kron in za 100,000 kron. Ta proces se vrši vsak mesec. "Kranjska hranilnica" mora le izplačevati, mora vedno le dajati. Novih vlog ni. Tako se je dvignilo 27 milijonov kron in so se s tem izčrpali vsi denarni viri.
Kar ima "Kranjska hranilnica", to je naloženo v hipotečnih in občinskih posojilih ter v papirju. Ali ta denar je kakor prikovan, kakor s sedmerimi ključi zaklenjen, blagajnik ne more do njega. To je istina, ktere ne more ovreči Dolžnika je treba posojilo na pol leta odpovedati, treba je toraj pol leta čakati, kar pa je predolgo, ako so blagajnice prazne, a vlagatelji zahtevajo denar nazaj. V tem skrajno neugodnem položaju godi se "Kranjski hranilnici"" tako, kakor tistemu bogatinu, k. ima mnogo dolžnikov, vendar pa v roki niti vinarja.
V	takem položaju se nahaja danes "Kranjska hranilnica". Tak položaj pa je kritičen in utegne postati osodepoln. Ako bi zavod modro in previdno ravnal, mogel bi si pomagati, tako pa se je, kakor znano, postavil v nasprotstvo proti Sloveneem v deželi kranjski. Deloval je zoper Slovence, od kterih je odvisen, in naposled je še napovedal vojsko vsem slovenskim hranilnicam v deželi. Kdo bode v tej prisiljeni vojski *m»g»1, to nam pokaže bližnja bodočnost. Vsekakor že danes lahko rečemo, da je taktika "Kranjske hranilnice" napačna, nepremišljena in bode zato
njeno pogubo, ako se o pravem
času ne strezni.
(Dalje prihodnjič.)
Kako je napravil kitajski polk naskok.
Jako zanimivo dogodbo poroča potnik, kteri je obiskal Kitajsko ob času ustanka bokserjev. Potnik se je mudil v angleškem vojaškem oddelku, v bližini Tsingtau, uprav ko se je močan oddelek bokserjev zbiral v naskok. Ta se je pa kaj hitro izvršil.
Medtem, ko so se angleški vojaki postavili v četverokotnik ali k&rre, da sinove nebes dobro sprejmo, so hkrati ugledali, da so se vsi vojaki s kitami vlegli na hrbet in noge kvi-ško molili, potem pa zopet kviško poskočili in obnovili napad. Angleži so napad odbili in več Kitajcev, med njimi tudi poveljnika vjelL Ko so poveljnika vprašali, kak namen je imel pri vleganjn na hrbet, se mandarin zaničevaje nasmehnil in rekel, da morajo Angleži vendar dobro vedeti, da je to izvrstno sredstvo za zmago; češ, saj so njih beli bratje Rusi predvčerajšnjim ravno tako storili,. ko so napadli kitajsko trdnjavo Win-Hang, sam mandarin jih je opazoval.
Angleži so se temu čudili. Poizvedovanje pa je dognalo, da Kitajec ni lagal, toda vzrok Rusov, da so se na hrbet vlegli in kviško noge molili pri napadu, je Ml malo drugačen, nego si ga je domneval mandarin. Ruski vojaki so pri napadu na trdnjavo morali prekoračiti- jarek, napolnjen z vodo. Ko so ruski vojaki pri napadu zopet na kopno dospeli, je zapo-vednik ukazal se jim na hrbet vleči in noge kviško moleti, da je voda stekla iz njih škorenj, potem pa so napad nadaljevali. To vežbanje pa so Kitajci v svoji modrosti smatrali kot jako dobro evropejsko vojno sredstvo pri naskokih in to tudi vestno posnemali.
Pozor rojaki!
Uradna izjava glede amnestijske odločbe iz leta 1907.
Ker se amnestijska odločba iz leta 1907 velikokrat napačno tolmači, navajamo sledečo uradno izjavo:
L Prosilcu, kterega se zasleduje, ali se ga bode zasledovalo, ker je pred 2. decembrom leta 1907 pobegnil od nabora, se preiskava in kazen, ter vsled tega prestopka podaljšana službena doba odpusti in spregleda, če se prosilec naknadno OSOBNO javi za postavno določeno vojaško službovanje PRED 1. decembrom 1909 pri politični oblasti, pod ktero je pristojna njegova občina.
Mladeniči, kteri so se v domovino povrnili in so bili pred izstopom iz tretjega razreda (namreč v 24. letu) asentirani, so podvrženi vojaški sln-žbeni dolžnosti; ako se pa oni vrnejo, oziroma so asentirani po izstopu iz tretjega razreda (bosansko-herce-govinski možki prebivalci po izstopa iz četrtega razreda), so podvrženi vojaščini do 31. decembra onega leta, v kterem dopolnijo svoje 33. leto.
Med tem časom morajo svojo dejansko službo in k tej spadajoče o-rožne vaje odslužiti, oziroma jih dopolniti.
Na primer: Ako prosi v 26. letu stoječi stavni begunec pomiloSčenja, se mora v za to določenem času sam osobno prijaviti, iti na nabor, in v slučaju, da je sposoben za vojaško službovanje, odsluži samo obvezano svojo dejansko službo, oziroma osem tednov vojaške vežbe in potem še one orožne vaje, ktere je še dolžan odslužiti.
Če je pa stavni begunec 33. leto že dovršil in prosi pomiloščenja, mu ni treba iti na nabor, vendar pa se mori do najkasneje 31. decembra 1909 pr: politični oblasti svoje občine prijaviti.
2.	Vsi oni, ki pripadajo vojski in mornarici in kteri se niso pred 2. decembrom 1907 pokoravali vojaškim zapovedim, ko so bili klicani k službovanju, oziroma so prvič pobegnili i a se tako odtegnili svoji vojaški dolžnosti in jih radi tega zasledujejo oblasti, ali pa imajo pričakovati zasledovanja ali kake disciplinarne kazni, se odpušča zasledovauje, preiskava in kazen, toda le pod tem pogojem, če se najkasneje do 1. decembra 1909 pri kaki politični ali vojaški oblasti glede prošnje za pomilo-ščenje OSOBNO prijavijo.
Tem osobam, ktere so deležne pomiloščenja, se vSteje tisti čas, ko so pobegnile, v službovanje, zamujena piezentna služba in pa osemtedenska vojaška vežba se mora dopolniti popolnoma, zamujenih orožnih vaj ni treba odsluževati
3.	Za onega, kteri je pobegnil : prezentne službe ali pa iz izjemnega

miNEXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, khkor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje z
P AJN-EXPTTT iT iTTRJEM, priznano dobro domače nedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.
F. AD. RIOHTER t 00.,
215 Pearl St. New York.
Slovensko i«»ty»ijfkfE
Pazite na 1 stveno znamko z sidrom.
aktivnega slnžbovanja, ni pomiloščenja.
Takemu beguncu se pregleda preiskava in kazen le potom najvišje milosti, seveda le takrat, če je pobegnil prvič in govore zanj olajšujoče okolnostL
V tem slučaju je državno vojno ministerstvo pooblaščeno stavljati Njegovemu Veličanstvu posebne predloge.
To in ono.
Italijanski senator de Martino o trozvezi.
V italijanskem senatu je govoril te dni senator de Martino ter povdarjal, da trozveza ni še nikdar nudila takih zagotovil za mir in varnost Italije, kakor sedaj. Vendar ta zveza Italije ne sme ovirati še teenejega pobrat imstva Italije s Francijo. — Tn-ai je potrebno, da se Italija bolje oboroži___
Kako bi se to reklo f Bojim se ne, ali strah me je! De Martino se nam predstavlja sicer kakor velik pristaš trozveze, ali z eno nogo sili vendar k Franciji, to je: iz trozveze. Igra teraj dvolično nlogo, kakor je že v navadi pri ljubih prijateljih Avstrije v Italiji. Hotel bi sititi kozo trozveze, objednem pa vendar ohraniti nedotaknjeno travo — tesnega prijateljstva s Francijo. S takimi prijatelji utegne Avstrija v resnih slučajih, ko bode trebalo doprinašati tudi žrtev zavezništva, imeti z njo kaj britkih izkušenj.
Grki v današnji Italiji
Profesor Schubring pripoveduje v jed nem svojem delu, da je v južnih delih Italije zadel na nekterih krajih na grško narečje, ktero se tudi še danes govori med Bazilijanci okolu Zolflna in Galatine. V okolici O-tranta v današnji Apuliji govori o-koli 15,000 prebivalcev novih selišč in mest še danes v grškem narečju. Druga grška kolonija se nahaja v o-kolici Bore, jugoiztočno od Reggio di Calabria v bližini predgorja Spar-tiventa. Tamošnja kolonija iteje 5000 duš. O teh Grkih in njihovem jeziku se nahaja celo velika in precej obširna literatura. Ko so osvojili Arabci Sicilijo v začetku devetega stoletja, so se mnogi Grki z družinami odselili v Calabrijo. — Danes imajo Bazilijanci v Italiji še jedno jedino naselbino in ta je znameniti samostan sv. Nila v Grotti Ferrati pri Rimu, kjer se bavijo izključno le z znanostjo in poukom ter nimajo ni-kakega stika z drugimi grškimi naselbinami v Apuliji in CalabrijL Danes so vsi Grki okoli Otranta in Bore katoliki z latinsko liturgijo, dočim se poslužujejo Bazilijanci še grškega (pravoslavnega) obreda.
čudna oporoka.
Čudno oporoko je napravil neki Adam Scbeidt, ki se je pred 11 leti naselil v Kielu na Nemškem in si tam kakor krošnjar pridobil 2000 mark premoženja. Scfcieidt je nedavno temu obolel in na smrtni postelji odredil, naj ga spremi k zadnjemu počitku 50 rokodelskih pomočnikov, ki se nahajajo v kielskih prenočiščih. Za to naj dobi vsak zastonj kosilo, večerjo, prenočišče, naslednje jutro kavo in povrhu še eno marko. Nedavno tema se je vršil pogreb, na kterem je spremljalo svojega bivšega tovariša na pokopališče 50 potujočih rokodelskih pomočnikov.
Mir po dnevu in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, nenralgiji in lumbago s Dr. Riehtezjevim "Pain Ezpeller" Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilof Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom.
podp.društvo

sveteBarbars
Za 2jediqjene države Sev
Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe JI. januarja IH2 v driavl
N1X3 3
Pr»frednfr : ALOJZIJ ZA VIR L, P. •. Box 074, Fores* C&ft Podpredsednik: XABTIN OMKRŽAN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TZLBAN, Bex 907, Ton* City, Pa. IL tajnik: ANTON 96TIR, 114» K. OOth Bt^ CWvelaad, & BUcajmk: MARTIN MUHKC, Box <17, IWeet Oty, Pa.
NADBOKNIO :
magmi OTRCKAN, pwfciiaik, w« KAJfcOL EALtAMf L aadewnik, P. ft. Box M7, PRANK KNAJTZLJC, £L eadsornik, 00»
dock, Pa.
PRASK SUNK, HL —ditralk, M Mili

PCKOTHI IN PKIZrVNI ODBOR: PAVEL 8BXJQGAR, predeedaik porota*** JGBEP PTJE1NEL, L yewtaik, P, «L ln ITAK TOKMIC, XL ynrtnik, P. Box CO, Tm
DopW naj ee pofitjaje L tajska: IVAJT TKLBAX, I
Forest (Sty, Pa.
Drdftveno fissile je "GLAfl NASODA1".
•s. i
Olepšanje Pariza.
V prihodnjih štirinajstih letih nameravajo potrošiti Parižani za olep-šanje svojega mesta 640 milijonov frankov. Deseti del te svote se npo-rabi za gradnjo novih šolskih poslopij, 100 milijonov za gradnjo kanalov in za ureditev reke Seine, 22 milijonov za gradnjo novih mestnih poslopij, 22 milijonov za gradnjo klavnic, 20 milijonov za gradnjo drugih raznih mestnih poslopij in 4 milijone za popravke. Za olepšanje parka Bois dc Boulogne se potroši 4 milijone, 12 milijonov za nasade novih parkov in za otroška igrališča. Nad 40 milijonov se izda za olepšanje in čiščenje pariškib ulic, dočim še ni določena svota za gradnjo novih kopališč. O-lepšanje v ožjem smislu, to je naprava novih ulic, nasadi z drevesi, olepšanje obstoječih nasadov in javnih trgov bode stalo 360 milijonov.
Guillotina v AlJHm
Proti koncu zadnje zime sta bila v Alžirju umorjena gozdni nadzornik Dubris in gozdni prokurator Barbier. Ota so našli ležeča v krvi v Bossuetu pri Alžirju (francoska Afrika). Uboji ce, trije na številu, so bili vjeti, postavljeni pred porotno sodišče in obse jeni na smrt. Obsojenci so prosili francoskega predsednika Falličresa za pomiloščenje, a predsednik je prošnjo odbil in vsi trije so bili te dni guillotirani. V Alžirju ni bil že 13 leč noben guillotiran.
Žalostni konec izseljenca.
Neki izseljenec iz Ogrske se je s parnikom Auguste Victoria peljal v Ameriko. Med vožnjo mu je bila ukradena vsa njegova gotovina 100 dolarjev. Ko je mož zvedel, da mu ameriške oblastnije ne dovole, da se izkrca, ker nima denarja, se je vrgel v morje in utonil.
SMESNIOB.
Mesar (ki goni teleta) psu: "Marš, od zadaj lajaj 1"
51etni fantiček: "Stric, kako bo od zadaj lajal, ker ima spredaj gobec T"
Župnik: "Janez, Janez, kakoršno življenje, taka smrti" Janez: "E, življenje je Že dobro,
kar manjka, pa prikupim 1" • • *
Potnik za pivo: "Kako se vam je dopadlo moje zdravilsko pivof" "Izborno, tako sem se ga napil, da
sem postal bolan."
* ♦ *
Čevljar: "Če bi imel smolo, bi bil srečen I"
# e •
Sodnik: "Vi ste razbili stol na giavi svoje soproge!"
Obtoženec: "Da, gospod sodnik; jako mi je žal... stol je bil najboljši, kar sem jih imel."
Iščem mojega soproga FRAN 3TB-FANČIČA, kteri je šel od dum še v septembru L L in me postfl brez vse pomoči in denarja s štirimi malimi otroci in eden se je r^ dil potem ko me je postil. Jas se* v veliki revščini in Se ne vem, aH je moj mož še živ ali ne. Prosim cenjene rojake če kdo ve, kje ee nahaja, naj mi naznani, za kar WM
bom zelo hvaležna. — Mrs. ne Stefančič, Box 264, For»t Pa.
NASTAVILO.
V	tisku je in v kntkse ninriva knjiga:
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama e r štirih dejanjih. 2iva nih septemberskih dogodkov v vini L 1008.
V	isti knjigi izide tudi poveet hi življenja ameriških Slovenec▼:
"NAJDENO SRCI".
Cena 40 eentov. Za Av*t*i£» in ee sprejemajo tudi
Naročila se takoj sprejeaej* pri:
869 K. 73rd St., N. t,
(15-6—15-9 2x t) Cleveland, Otte.
POZOR
rojaki f
Kdor kapa j« aro ill droit zlatnino, asi
k*ai afevearid senik. Ceae'ao'zeio aSS.^iKje m na blago. Pišite daaea po cenik.
»ERGANCE, W1DETICH * CO, 1622 Arapahoe St*
Kje je moj brat IVAN GAKBIC f Jaz njegova sestra Jera Oarbic (omožena Sehilz) bi rada zvedela za njejrvv nasi r. Pred Starimi meseci nri je pisal is Denverja, Colo., toda bres naslova. Prosim cenjene rojake v Denverju in okolici, da mi blagovolijo nastaniti njegov naslov, ali naj se pa sam javi — Mrs. Jera Sebiltk, Box 272, Oregon City, Oregon.
Nitje podpisana priporočan potujočim Slovencem in Hrvatom »voj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim v e d n o dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
PotujeCi'Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Pestreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FR1DA von KROGE
107-109 Oreeavlcfc Street, NEW YORK, N. V.

HARMONIKE
bontsl kakorinekou vrste izdelate* »
CSEJT1 "tj1114^ ceaA, a delt trpeto® in naesliivo. V popravo n eesl j 1 ve vaskdo potlje, ker =sm te mm* 1« le« taka) v tem posle ln sedaj t m. Jem lastnem dome. V popravek n«> mem kranjske kakor vse drage harmo* Bike te računam po del« kakor*« o «4« Vfctrva bra nadalfnib nnraSanl.
1017
JOHN WENZEL.
O.
—
■■MHHHHHMHBMHHKii
			#	•
iJUgOSl	(ovan	skd		iKatoLJednota.
				1
dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELYrMINNESOTA.
DBiDMU:
: RAMI M2D06, 0483 Ewia* Ave., Bo. Cfcieego, m. Mpredaedaik: IVAN GERM, P. O. Box «7, Br&ddoek, Pa. W*wm tajaik : JURIJ L. HEOZlC, P. O. Bos 4M, By,
tajnik: MAKS EEEllSOTK, L. Box MS, Rocks Spriag,
Kegajaft - IVAN GOVtE, P. O. Box IOC, By, V1DMRNKI t
ALOJZIJ VUEANT, predsednik nadzornega odbeia, eor. 10l are. *
OUeet, Boatk Lorain, a IVAN PTLOfOŽlC, IL sadsarnik, P. O. Box 041. Crakth, ICnn. MJHAP, KXOBUCAJL, m. aadxornik, 11» — T. Street, Oalnmet,
porotnega odbora, P. tL Bos 100,
IVAN KXBfttNDC,
Pa.
FVAJC X. Q06AS, H. porotnik, 6310 Batler Street, Pittekarg, Pa. IVAN MgRTTAB, HL porotnik, Box OS, By,
Vrhovmi aiiavadk : Dr. MAMIN J. IVBC, 711 Neirtk CUeege Stn
Krajema draltva naj blagovolijo pošiljati ree dopise, premetnbe ia drage listine aa glavnega tajnika: GEORGE L. BROIZICH, Box By,	, po evogea tajnika in nobenem dragem.
Denarn« pofiljatrs ar' pošiljajo krajevna dreOtva aa blagajnika : JOHN GOUtŠ, P. O. Box 106, By, Minn., po -rojem zastopnika i« ao-keaem dragem Zastopni!' krajevnih d mit« v naj pošljejo iaplikat vsake #elUjatve tadi aa glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnik društev Jednote aH posameznikov ««g pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, O« 130, Budi*« Pa. Pri:»jaai morajo biti vsaki matadbd podatki vm> km pritafb*
Drattveae glaeOs je GLAS NAJBODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVIC*.
V	Amerika. Z južnega kolodvora
v Ljubljani se je odpeljalo 19. julija v Ameriko 40 Hrvatov ia Slovencev.
Umrli to v Ljubljani: Dne 15. julija: Ana Kucler, gostija, 76 let; Josip Ben iger, zemlj. knjigovodja, v p. 63 let
Dne 16. julija: Marija Lavrič, gostija, 75 let.
Zaradi tatvine vode sta prišla nedavno v zapor policiji znana Fran Lavrin in Gabriel Hinterschweiger. Neki trgovec na Dolenjski cesti v Ljubljani je napolnil sodček z vodo in ga postil na dvorišču. Ko sta prišla ta dva mimo sta sodček vzela, •misleč, da je v njem žganje in ga odnesla na Gruberjevo nabrežje. Tam sta se ^legla v travo in sodček odprla. Ko sta odstranila zamašek in hotela pokositi "zlato kapljico" sta napravila kisle obraze, kajti mesto Žganja sta pila — vodo. — Stražnik jih je opažal, ko sta sodšek nesla in še p redno sta mogla vodo iztočiti, sta že bila aretovana in izročena sodišču radi tatvine vode.
Pil kovanju je utonil 18. julija popoldne v Ižici 191etni mizarski pomočnik in posestnikov sin iz Ilovice Lovro Zajec. Skočil je v vodo, prijel ga je nenadoma krč in se začel potapljati. Ko ga je hotel njegov prijatelj Fran Kramar rešiti, se ga je ta tako oklenil, da se mu je rešitelj komaj izvil. Utopljenca so čez eno nro potegnili iz vode in ja na prošnjo staršev prepeljali domov.
V	Ostein ob Savi jo 18. julija svečer utonil pri kopanju Josip Hla-ser, zidarski pomočnik iz Dunaja. Utopljenec je bil 19 let star. Vsi rešilni poskusi so bili zastonj in je Hlaser atomi takorekoč pred očmi navzočega tovariša in drugih oseb.
Koliko je gostiln v Ljubljani? V Ljubljani je oddanih 211 gostilniških, 17 kavarniških, 10 žgajjetoških in 16 ixkukdrskih koncesij.
Zverine ia kočevskih gozdov? Piše se iz Hrastnika: Nedavno smo imeli priliko slišati in videti na hrastniš-kem kolo<l. oru nekaj povsem nenavadnega. Ko je pripeljal v postajo poštni vlak iz Ljubljane, začulo se je nakrat strašno tulenje. Začudeni nad to redko prikaznijo smo vpraševali, ima — li morda poštni vlak v zadaj pripetih nekaj voz za zverine kake menežarije. Kmaln smo izvedeli, od kod prihajajo ti živalski glasovi. Tolpo pijanih Kočevarjev, našomlje-rih s trakovi kakor o pa tu, peljsla se je mime Hrastnika. Neumorno so ti dvoasšsi talili svoj karakteristični "heal", keloč pri tem sliko enogl*-vega nemšk. orla. Vprašamo, kaj bi se zgodile e Slovencem, ki hi se drznil kaaati aa okoln n. pr. srbski, grb. Odgover na to lahko dobimo — v
Na pisarniško pestsjenašelnika v Postojni golobi, tuj go-
lob, pismo noša. Golob je jako krotek, načelnik ga je vjel in zapazil na levi peruti s štampiljo pritisnje-no sledečo vsebino: "Je viens de Rome, apr.. m'avoir soigne rendez — moi ma liberte s. v. p. Pod desno perutnico se bere: "Jules Bisut Bel-glque 7115 N." Na eni nogi ima obroček iz gumija s št. 219 E, na drugi obroček iz aluminija s št. 85.701 P. N. B. D. Goloba je seveda takoj izpustil, toda ne mudi se mu v Belgijo, ker si je izbral že družico med golob-jo družino tuk. načelnika.
PRIMORSKE NOVICE.
Velik rop v stolni cerkvi v Kopru.
Dne 16. julija, okolu tričetrt na eno popolnoči je opazil nek mestni redar, da so vrata stolne cerkve, ki so obrnjena proti cerkvi D. M. Kar-melske, odprta. Poklical je drugega redarja in pri pregledovanju notranjosti cerkve sta se torej uverila, da se gre za cerkven rop.
Pred glavnim oltarjem so bile raztresene hostije, a tabernakelj je bil s silo odprt. Tudi vrata v zakristijo so bila s silo odprta. V zakristiji so se tatovi polastili ključev do zakladnice, iz ktere so ukradli 300 kron v gotovini, tri navadne srebrne kelihe, dragocen in velik kelih iz masivnega zlata v gotiškem slogu, umetniško delo iz leta 1500., ki je bil podarjen koprski stolnici od nekega škofa in je vreden nad 40.000 kron. Premestili so z mesta tndi znamenito mon-stranco piramidalne oblike, a se je bržkone radi njene teže niso upali nesti proč. Poleg omenjenega je bilo ukradenit šest paten, več dragocenih križev in drugih umetniških relikvij. Pustili so nedotaknjeni dve hranilni knjižiei tržaške in koperske "Cassa rurale".
Vrednost ukradenih predmetov znaša nad 60.000 K
V	zakristiji so ulomili en predal, v kterem so ključi cerkvenih vrat, vzeli so ključe ter odprli vrata na strani proti karmelski cerkvi.
Bila je takoj alarmirana vsa policija in orožništvo, obveščeno je bilo tudi tržaško redarstveno ravnateljstvo. Do danes zvečer so bila vsa poizvedovanja za tatovi brezuspešna. Gotovo je samo, da je moralo biti več oseb, ki so se zaprle zvečer v cerkev ter začele svoje delo, čim so bila vrata zaprta. A jasno je, da so morale biti to oeebe, ki dobro poznajo razmere v cerkvi. Tujci niso bili. Tatove treba na vsak način iskati v Kopru. V mesto vlada radi te tatvine veliko razburjenje.
Toča je nedavno po noči hudo pobila po zapadni Istri zlasti krog Bnj in Umaga.
ŠTAJERSKE NOVIČK
Utopljenko so potegnili 10. julija dopoldne v Celju pri brvi Savinje. Stara je okrog 26 let.
V	tej zadevi se poroča: Zjutraj je nesla mlekarica Ana Petek mleko v mesto. Blizu Levea vidi naenkrat neko ženeko v Savinji, ki je hotela re-
. A	.
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica, prebitek ia aerazdeljeal dobički fi 2-500.000,00
Drogi pripomočki.....................§15.000.000,00
URADNIKI t
Charles C. Dickinson, President. J as. Ross Curran, Vice-President. Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trees. Bob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ramaue, Trust Officer. Levestbr G. Ball, Anditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo b« vlog« posameznikov, tvrdk In korporacij. Plačujejo ae obresti na čekovne vloge, kakor tadi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oddajo za letno najemččino po $5 in več.
ko prebresti. Zabredla je pa v globo-čino, klicala še na pomoč, a jo je deroča voda odnesla. Sedaj sklepajo* da je utopljenka dotična ženska. Kdo je, se še sedaj ne ve.
Nesreča. Nedavno je peljal voznik Franc Jager svojega strica 741etnega Andreja Ahaca, vpokojenega tovarniškega delavca iz St. Pavla iz Celja domu.
Ko se pripeljata na I*vi do železni*
ce, ustavi Jager konja, ker je ravno prihajal vlak iz Celja proti Petrov-čam. Konj pa se je splašil, se vzpel in zvrnil voz; pri tem je padel stari iJiac na železnični trr ia "vlak ga je povozil. Vzeli so ga sicer takoj na vlak, a že 5 minut pred dohodom v Žalec je vslcd notranjih poškodb umrl. 201etno dekle, ki »se je vozila z obema na vozu in Jager sam sta o-stala nepoškodovana.
Strela jc udarila 16. julija v kozolec veleposestnika Pospeha v Grižah, poslopje z vso vsebino je popolnoma pogorelo.
Strupene kače. Na vrtu vojaške bolnice pod ptujskim gradom so ubili vojaki nedavno gada, ki ni zbežal, ko je opazil bližajoče se ljudi, temveč ^e je celo v bran postavil
Ulom. Nedavno so vlomili tatovi pri Pueonji na M. p. in odnesli različnega blaga ter svilnatih rut v vrednosti 2.400 K.
Velik požar. V Zabovcih blizu Sv. Marka nile Ptuja je pogorelo 18. julija 6 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo je tudi mnogo že spravljenega sena. Ogenj je nastal baje zaradi slabega dimnika pri neki svinjski kuhinji.1
Konkuiz je dovolilo okrožno sodišče v Celju za premoženje neproto-koliranega trgovca Mateja Zeleznika v Laškem trgu.
balkanske novice.
Srbski prestolonaslednik v Rogatcu. Rogatec, 19. julija. Semkaj je prišel srbski prestolonaslednik Aleksander. Kraljevič je simpatičen mladenič, ki vzbuja med gosti splošno pozornost.
koroške novice.
Umrl je 17. julija Anton Potočnik, zemljiški posestnik in župan na Koroški beli v 42. letu svoje starosti.
RAZNOTEROSTI.
Menih — operni pevec. V Floren-ci je nastopil v Verdijevem Trouba-durju nov, izboren tenorist, ki je bil dosedaj menih. Imenuje se pater Francesco Burroni in kritika mu o-beta sijajno karijero.
Roman v rodbini dunajskih Roth-schildov. Najmlajši sin "barona" Alberta Rothsohilda, Oskar je 12. julija nagloma umrl, zadela ga je kap na možganih. V informiranih krogih pa pripovedujejo, da se je mladi Oskar zaljubil v njih guver-nantko. Ko je odslužil enoletno vojaško službo, je očetu povedal, da želi vzeti guvernantko za ženo. Oče ga je poslal na pot okeln sveta. Ko se je sin povrnil s potovanja je očetu svojo željo ponovil Oče pa ni hotel o tem nič Bližati. Prišlo je med očetom in sinom do trdih besed in ker mu oče nikakor ni hotel dovoliti k tej ženitvi, se je Oskar Rothschild ustrelil.
Iz družinskega življenja angleškega kralja Edvarda priobčujejo listi ta-le ljubeznjiv dogodek: Nedavno je sedel kralj z družino pri obedu; razpoloženje je bilo izborno, a najbolj živahen je bil najmlajši kraljev vnuk. Nujno je klical kralja: "Ded, ded!" No, ta pa ga je okregal, čei, naj pusti starejše preje govoriti in molči dotlej. Otrok je res umolknil; ko so drugi povedali svoje, se je kralj nasmehnil malemu in rekel: "Zdaj pa še ti povej, kar si hotel preje reži. *' Odgovor malega je bil rezigniran: "Oh, zdaj je že prepozno, zdaj si že pojedel polža, ki sem ga videl v solati."
Književna produkcija v Rusiji leta 1908. Lansko leto je izšlo na Ruskem 23.852 književnih del in referatov v 70 milijonih izvodov. Stroški znašajo 25 milijonov rabljev. Od teh del je napisanih v ruskem jeziku 18.286, v poljskem 2063; ostala dela so izšla v 42 drugih raznih jezikih, med njimi nekteri v esperanto.
Domača obit na Moravakem. Na Moravskem pripravljajo prihodnjo zimo razstavo domače obrti, ki je po
celem Moravskem zelo razširjena. Obrtni nadzorniki so nabrali iz te stroke ogromen materijal, ki je bil objavljen v dveh debelih knjigah. Na Moravskem se peča z njo do 100 tisoč ljudi t. j. skoro 5 odst. vsega prebivalstva. V tej domači obrti se izdelujejo: noži, lesena posoda, pohištvo iz zakrivljenega lesa, tapeti s trstja, palovi gumbi itd. Posebno razširjeno je pa tkalstvo. Samo v o-kolici Brna se peča 13.000 delaveev na domu s tkalstvom. Zaslužki v tej stroki so pa neizmerno majhni. OČe, mati in sin zaslužijo celo leto skupaj komaj 430 do 440 kron, kar je komaj dovolj za krompir. Ti reveži mesa niti ne vidijo, v nekterih krajih niti suhega kruha ne, otrokom do 6. leta ne morejo kupiti druge obleke ko srajco, zato ne pridejo ti revčki v zimskem času po pet do še«t let iz zaduhle sobe na zdrav zrak. V drugih krajih izdelujejo gumbe z niti ter zasluži pri tem delu po 24 do 30 vin. na dan.
Divji velblodi Pred kratkim se je poročalo, da so podlegle neki živalski epidemiji zadnje evropske opice. Stanovale so po pečinah in na obronkih Gibraltarja. Sedaj je našel neki angleški lovec novo posebnost v gozdih južne Španije, namreč divje velblode. Največ jih je videl v .močvirnih gozdih med Cote de Omana in Gvadalkinom. Značilno pri tem je da smo smatrali velblode dosedaj izključno le kot žival, ki biva samo v obsežnih peščenih puščavah. Vendar pa so se morali tudi v gozdnih in močvirnih krajih dobro aklimati-zirati, kajti to so nasledniki še one črede plemenskih velblodov, ktere je pripeljal v Španijo s Kanarskih o-tokov še Diego Barrera v letu 1829. Imel je namen jih v Španiji popro-dati posestnikom in jih uvesti kot domačo tovorno žival. To pa se mu ni posrečilo. Niso se mogli namrei tako hitro udomačiti, ter so poleg tega povzročali tudi veliko neprilik tovornikom in voznikom, ker so se pred njimi domače živali dosledno plašile. Zato je spustil celo čredo v tamošnje prostrane gozdove, kjer so se še do danes ohranili. Kakor se poroča, je žival jako plaha in se ji lovec le težko toliko približa, da bi uspešno La njo streljal.
[METANJE PARNIKOV.
Sedeči paniki odpU0e»»fe NEW YORKA:
AUSTRO . AWBKTCAV PBOOA. Is New Torka ▼ Trst-Reka:
Martha Washington...... 1L av«
Argentina .......................L sepi
Laura .................. lft. ^
Martha Waahingtoa......9ft. sapi
HAMBURG AMERICAN PROGA Is New Torka t Hamfcezg:
Kaiserin Av«. Vietorie .... 7. avf.
DentAhland ............ 14. iff
President Lincoln ........ It. av*
Cincinnati (novi) ........ 2L avy.
Blueeher ................ 26. avg.
Amerika ................ M
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleiaste in golobrad-ee od kterera v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki In brada popolnoma zrastejo. He-amatizem la trganje v rokah, nogah is krita, kakor potne noge, kurje oEesa, brad o vice in ozebline, vse te bolezni te
JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box «9, CLEVELAND, 0.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja isvreta* VEN1A, ktera v kakovosti nadkriijnj* jo tm dima amerilka vina. NAJHAHJiS NAJtOOlLO &A TIHO JE M OALOV.
RUDfeCE VINO (Coneord) pgoia jam oo 50et- gaiono. — BELO VIN* (Catavba) po TOot. grlom.
HRENJEVBC, za kterega mm im-puttual brinje is Kraa^ka, velja IS stsi-lewie sedaj «13.00. TROPIN* VBC $MM gakma. DBOtHK «.71 galona. — N^jmanje njeso Naročilom je yriWHti Za obfls naroČila ee
tm
SLOVENCI Of SLOVIMO, NAROČAJTE n NA "OLA8 NABa
da", največji ur KAioarv
šj slovenski dm ev muli
RED STAR PROGA. Iz New Torka v Antwerpen: Kroonland .............. 7. av«.
I^P^d ................................avg.
Vaderland .............. 21. avp.
Zeeland..................28. avg
HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Rotterdam:
Rotterdam (novi) ........ 10. avg.
Ryndam ................ 17.
New Amsterdam..........91 avg.
Potsdam ................ IL av»
Noordam ................ 7. sapi.
Rotterdam .............. 14. m&pL
Ryndam ................ 21. sept
AMERICAN PROGA. Iz Ne Torka v Southampton:
Philadelphia ............ 7. avg.
St. Paul ..................14. avg.
New Tork .............. 2L avg
St. Loviš ................ St. avg.
Philadelphia ............ 4. sept
S'. Paul................ll. mpgt
New Tork .............. 18. sept.
SEVERO NEMŠKI LLOYD. Iz New Torka ▼ Bremen: George Washington (novi).. 6. avg. Kronprinzessin Cesilie .... It. avg
Bremen .................. avg.
Koenigin Louise..........14. avg.
Prinz Friedr. Wiftelm____17. avg.
FRANCOSKA PROGA. Iz New Torka v Havre:
La Savoie .............. i. avg
La Touraine ............ 12. avg
La Bretagne ............ 14. avg
La Lorraine ............. St. avg
La Touraine ............ X sspt
La Provenee ............ t. espt
La Savoie ......... ..... 16. sept
La Lorraine ............ 23. mpt
WHITE STAR PROGA. Iz New Torka v Southampton:
Teutonic ................ IL avg.
Adriatic ................ It. avg.
Majestie ................ St. avg.
Oceanic ................ L
Teutonic ................ t.
Atlriee«eeeeeeeo#o#ee IS* Mpt«
BOLEZNI V VROČEM VREMENU VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNIJ VROČEGA LETNEGA ČASA.
To je isti letni čas, v katerem čioveiko telo največ slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski organi rajpristopnejSi raznim pogubelnim kalem bolezni.
Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri, KATERA DANES POTREBUJE. PiSite v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k nafiin svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo ne varne jih boieznij in posledic.
Prav nič ne stori
Vroči poletni čas jenajnevar-neji za otroke.
Ne pustite Vafiih malih, katere toliko ljubite, oveneti ter jih telesno
uničiti v tem poletju, radi VaSe zanemarjenosti.
Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali piSite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo.
PoSljite takoj za 15 centov
__nih znamk za Dr. E. C. Coiimsa
g? znamenito knjigo "Človek, njegovo življe-| nje in zdravje" pisano v slovenskem jeziku m katera obsega 240 strani iz katere bodete P razvidih, kako ohraniti trdno zdravje in H kako izgubljeno nazaj dobiti.
| COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ■ 140 West 34th Street
kakšni so simptom i Vafie bolezni, kako slabo se počutite, ker tukaj zadobite takojšnjo sigurno pomoč. Pustite se se tudi Vi od naših
New York City. | Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdlavniSka ravnatelja.
| URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob I | nedeljah in praznikih od 10-1. V torek in petek od 7-8 zvečer i
■BlKBUlKRIBlBinKB ' ■ :iiB:!tBDB3IBHlB!IK!nBlBn B:!!B:!:
Bmaaawumwti:
Velika zaloga vina In žganji
Marija Orill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" Cmo vino po.............50c. "
Drofuik 4 galonc za....................fll.00
Brinjevec 12 steklenic za...............#13.00
ali 4 gal. (sodček) za..................116.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA ORILL,
8308 St. Glair Ave., IN. E., Clevelend/O.
Bmzplačno si %iia 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-I] pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem Času. Oddamo jihf ker telimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednen leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo « za slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbary Parku. N. J. Ne opustit« lep« prilike. Poilfite money order za $6.00 danes in mi Vam polijemo listine Pišite:
CO., New York City.
se bod tudi
PRINCE 99 Naaaa j Street,
REALTY
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
»»LB1SY P1VQ»»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Bad* tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * fertt svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset »o..]stn J gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TrsvoiksHa 6102 St. Ctsi» »« i E 5 '% kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
I
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenijša parobrodna črta za Slivence in Hnrate.

Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko*
Cene voznih listov iz New Torka za IIL ruic4 m In
TRSTA............................................186.10
LJUBLJANE..................................... 3t.it
REKE.............................................. 36.00
ZAGREBA......................................... 87^0
KABLOVOA...................................... 37^®
IL R A KRED do TRSTA ali REKE......................060.00, 55.00 i 60.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New T«k
Vsi spodaj navedeni; novi parobro-di nn dva vijaka imajo brea-ittni bnsojav: ALIOS.	LAURA,
MARTHA WASHHTGTOH
• ABGENTOA. Tmnedmajtia Jufjnaebo-
deiaaoonl navodenenn brodovju peidrnxila fte dva droga nova pot-niika parnika.
asst«
-jj&IJISU
Vstanovljena dne 16. avgusta I90S. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v državi Pen na.
s sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pa.
MIAlfi BOVANSiX; R. F. D. Na. 1,
GBORG BOSS, 624 Broad St, Johaatawa, Pa. tajnik: IVAN PAJK, L. Box 928, Conemuqfe Pa. tajnik: STEFAN ZABRIC, P. 0. Box Ml, Cosemaafh, Pa.
FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaafh, Pa. Uafajaik: IVAN BKBZOVBC, P. O. Box #, CWmaa^k, Pa.
NADZORNIKI:
KOCJAN, predsednik nad*, odbora, Box W7, Carratt, Pa. PERE», sadsonrik, P. a Box 101, Omemasgh, Pa. DREMHLJ, nadzornik, L. Box 275, Oonemssffc, Ps.
POROTNIKI:
BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 243, Dsslo, Pa. KSIVXC, porotnik, Box S24, Primero, Gole. GLAVIC, poant taik, P. O. Box «23, Conemasgk, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Iti BRALLEEK, Groeve St., Conemasfk, Pa.


drsštra, oziroma njik aradniki so mljadao proleai po£ljaii ta blagajnika in aikommr dragem, vse drage iopise po

Mesečni imenik društvenih uradnikov.
i
Društvo "Boritelj" št. 1 Coaemaugb, Pa. Mihael Rovanšek, predsednik, R. F. D. No. 1; Ivan Glavič, tajnik, Box 323; Frank Perko, bla-fajnik, Box 101; vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v v dvorani društva sv. Alojzija.
Družtvo ''Pomočnik" št 2 Johnstown, Pa. Albin Gačnik, predsednik; Martin Ključevšek, tajnik; Josip Glavač, blagajnik. Vsi na R. F. D. No.
§ Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. J. Kukenberger.
DraStvo "Zaveznik" št. 3 Franklin, Pa. Andy Vidrich, predsednik, Box Stefan Zabric. tajnik, Box 541; Anton Stražišar, blagajnik, Box fill. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri g. J. Mele-tu.
Društvo "Zavedni. Slovenec" št. 4 Lloydell, Pa. Josip Culjkar, predsednik, Box 106; Josip Culjkar. II. tajnik, Box 106; Matija Hribar, blagajnik, Beaverdalle, Pa Box 1048. Seja vsako tretjo nedeljo v seen na Lloydell, Pa.
Društvo "Avstrija" št 5 Ralphton, Pa. Ivan Dedič, predsednik, Jelicjan VolČko, tajnik, Frank Supanie, blagajnik. Vsi na Ralphton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
J Društvo "Zvesti Bratje" št. 6 Garrett, Pa. Jacob Strucelj, predsednik; Ivan Kralj, tajnik, Box 227; Martin Baje, blagajnik, Box 90.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
_ - .....— - -
Društvo "Jedinost" št. 7 Claridge, Pa. Mihael Praznik, predsednik; Anton Pintar, tajnik, Box 315; Lovrenc Bitenc, blagajnik, Box 452. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Društvo "Planinski raj" št. 8 Primero, Colo. Andrej Kocjes, pred-sednik, Box 451; Mihael Krivec, tajnik, Box 324; Frank Slanovič, blagajnik, Box 452. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo "Zavedni Štajerc" št. 9 Johnstown, Pa. Martin Zupane, predsednik; Frank Span, tajnik, 265 Baron Ave.; Georg Koos, blagajnik, 604 Broad St. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Georg Koos.
Društvo "Jasna Poljana" št. 10 Brownfield, Pa. Ivan Gregorčič, predsednik, Box 51 Lemont Fumaofe, Pa.; Ivan Gorše, tajnik, Box 58 Brownfield, Pa.; Ivan Stritar, blagajnik, Box 6 Brownfield, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Brownfield, Pa.
Društvo "Zarja Svobode" št. 11 Dunlo, Pa. Frank Bavdek, predsednik, Frank Kaučii-, tajnik, Box 191; Frank Doles, blagajnik, Box 2H. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Dunlo, Pa.
Društvo "Danica" 6tev. 11 Heilwood, Pa. Frank Punter, predsednik, Josip Volčanšek, tajnik, Tony Rataj, blagajnik. Vsi na Heilwood, Pa. fisja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Z bratskim pozdravom vdani
IVAN PAJK, glavni tajnik
L. Box 328 Conemaugh, Pa.
V nndl«ahovej senci
Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P.
PETA KNJIGA.
Po škipetarski deželi.
(Nadaljevanje.)
"Ali si sedaj zadovoljen?" me vpraša.
"Za enkrat, da. Toda še več zahtevam od tebe; tvoj policist Selim, ti je povedal veliko laž, da bi nam škodoval, kar mn je najbrž Mibarek naročil."
"Tega pa ne vrjamem."
"Jaz pa vrjamem; ker je tudi voznika pregovoril, da je krivo proti SMoi pričal"
"Ali je to resnica?"
Tako vptaia sodnik voznika, ki je bil sedaj prepričan! da mn Miba-nk ne moro več Škodovati, torej lahko govori odkritosrčno.
"Ti vidiš torej," rečem proti sodniku, "da temo možu nikakor ni-Sam po življenju stregel. Opazil sem, da služi starcu za ogfodoha, torej sem ga vzel s seboj, da se o stvari natančneje prepričanih Ce me hočeš aato kaznovati sem pripravljen na svoj zagovor."
''Gospod, o kasni niti govoriti ne moremo, ker nisi povzročil no-kriviee," reče eodnik.
eiotajm da opazijo draštveni tajniki pri mesečnik poročilih, aH lah kjeraibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj ta m«m*doma naznani na urad glavnega tajnika da te v prihodnje fMvt
Braitvsao glasilo je "Glss Naroda".
"Torej tudi mojega spremljevalca no moreč kaznovati, poč po jo krivee čisto nekdo drugi."
"Kdo je?"
"Ti sam sL"
"Jaz kako?"
"Ko je bil Ibarek pokraden, je prišel k tebi, da ti naznani tatvino. In kaj si ti storil, da epolneš svojo dolžnost?"
"Vse, kar sem mogel."
"Tako? Kaj pa je bilo to?"
"Policistu Selimu sem naročil, naj premisli, kaj se mora v tej zadevi ukreniti."
"In drugim policistom nisi ničesar povedal?"
"Ne, ker bi bilo odveč in oni tudi ne bi ničesar dobili."
"Torej so tvoji policisti veliki tepci, ker že naprej veš, da ne bodo ničesar dosegi L Tatvina se je zvršila. Zakaj si pa baš Selimu naročil, ki še ni dolgo v tem kraju, naj išče za tatovi?"
"Ker je najbolj pametezf izmed vseh."
"Meni se pa zdi, da imaš ti povsem drugačen vzrok."
"Gospod, kakšne vzroke naj imam jaz."
"Dober uradnik stori vse, kar je v njegovi moči, da kaznuje pregreho. Ti si pa vse zamolčal in še onemu, kteremu si o stvari poročal, dal cel teden časa, da si stvar premisli. Meni se kar zdi, da bi bilo tebi najljubše, če tatovi pobegnejo."
"Efendi, kaj vendar misliš od mene?"
"Jaz mislim ravno tako kot ti delaš. Ti bi moral za tatovi iskati v Ostromdži."
"Saj so vendar v Do j ran jahali?"
"Ja pač velik norec, kdor kaj tacega vrjame. Noben tat ti ne bode povedal, kam se bode podal s svojim plenom, toliko bi že moral vedeti, če si študiral vse šole. Kaj pa če jaz prinesem na dan, da si ti. sam prijatelj tatov?"
Sodnik začne grozno tresti z glavo, tako se je prestrašil.
"Gospod, ne vein, kaj naj na to odgovorim."
"Najbolje je, če molčiš, ker moje mnenje ostane vseeno neizpreme-njeno. Ce bi se potrudil kot je bila tvoja sodnijska dolžnost, tedaj bi bili tatovi že zdavnej pod ključem.''
"Morebiti misliš, da pridejo tatovi prostovoljno k meni in mi povedo, da so kradli?"
"Ne; pač pa mislim, da so uzmoviči v Ostromdži."
"Nemogoče. Niti v je dnem konaku se niso trije jezdeci oglasili"
"Vrjamem. Saj se vendar ne bodo kazali na onem prostoru, kjer so kradli. Najbrž so se skrili."
"Ali naj jaz vem, kje?"
"Zakaj pa ne? Jaz sem tujec, pa vseeno vem, kje so."
"Kaj? Ti veš?"
"Da, zelo natanko."
"Torej si vsegaveden." T "Ne, toda naučil sem se misliti Enaki lopovi se skrivajo samo pri svojih tovariših. In kdo je največji lopov v Ostromdži?"
"Mogoče meniš Mibareka?"
"Uganil si."	»
"Torej so lopovi pri njem?"
"Na vsak način."
"Vendar se motiš."
"Tako se motim, da s teboj lahko stavo začnem. Ce hočeš tatove
uloviti, moraš iti k razvalinam."
Kodža baša pogleda proti Mibareku, ki odvrne s pogledom. Zdelo se
mi je, kot bi bila oba dobra prijatelja.
"Pot bo zastonj, gospod," reče kodža baša.
''Meni se pa zdi, da ne bomo samo tatov ulovili, temveč tudi ukradene stvari. Torej te poživljam, da s svojimi policisti slediš z menoj k razvalini."
"Ti se samo šališ." "Ne, temveč mislim popolnoma resno." "In v tej temi ti naj sledim?"
(Nadaljevanje prih."
ll
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni parniki so:
"La Prove ce" na dva vijaka......
* La Savoic" " " " ............
4 La Lorraine" " " " "La Ten rain«" 44 " " "La Bretagne"..................'*.'
"La Gascogne"............................... * uoo " 9.O0O " "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebrougb Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne u pristanišča Itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.:
14,20(1 ton, PO 000 konjskih mod 12,000 " 2.r> 0< 0 " l* ]2itrJ 44 25 o •* *' 10 1*1) •« ]2 «>0 " •• . 8 ( < u " it 000 " ••
•LA SAVOIE "LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE
•LA TOURAINE
5. avg. 1909. *LA PROVENCE 9. eept. 1JK* 12. avg. 1909. *LA SAVOIE	16. sept. 1901
1». avgasta 196» "LA LORRAINE 23. sept 1MI 24. av* l®0t *LA PROVENCE 30. sept. 190S 2 mmpi	*LA TOURAINE 7 uktobra 1909
POSEBNA PLOVTTBA. Parnik FLORIDE na dva vijaka odpluje 14. avgusta ob 3. uri popoludn« Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. un popoludn* Parnik na dva vijaka "CALIFORNIE" odpluje 21. avg. ob 3. ari popol. Parnla s zvezdo zazaaaovuri imajo p« dva vijaka.
M« W. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St., Chicago, I1L
NIKDAR VEC TAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo sa deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17, stane sedaj pri nas
SAMO «4.70. Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno m umetnilko izdelanimi pokrovi, ki ■o s čistim zlatom platirani. Ura ima najbolje in naj točneje id oče kolesje na 7 dragih kamnov'(rabinov. )
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejle in najmodernejie vrste in platirs-
uro In veriiico polljite nam naprej samo fl in mi vam poiljemo takoj uro in veriiico, kakor tudi
Cenike poiiljamo zastonj čbe adresirajte na naslov:
Vsa pisma, denar in naročbe
NEW YORK AUCTION! CO., -43© East 67th Strast,	New York, IS.
Y.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in i^kusenost v zdravljenju Vam GARANTIRA da Vaa zamore ▼ kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
v
Ze vec kot 10 letno uredovanje
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
Dr. J. E. Thonpton.
SLOVENSKEM ZDRAVISCI) V NEWY0RKU
V»m je dosti jasen dokaz, da je nai .lavni svetovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON,
SS^^JSS^i ka<furfKm,nje,T8ak.ft lo1eten iohI° p®"«'« in kateri ima popolno izku-še.ost v zdravljenju vsih bolezni, zato Yam ne bede nikdar žal ako se takoj Vjemu po-
dotoftl™ Jel,,e,	tak° Z8m0gI! b0dC,e T kratkem "željeno zdrahe
^ Ni je spolne možke ali ženske bolezni
katera bi ne bila Dr. J. E. TH01P80NU popolnoma dobro ne poznata In katere bi ze on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti.
Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo garantirati da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si pode za katerikoli akntni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni inteško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več ?totin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje natančni opis Dolezni v pismu, akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki ne morejo ali niso mogli ozdraviti. Bolehate li, ali ako sc počutite slabi in nemočni, tedaj nikdar ne odlašajte temveč se takoj edino obrnite le na dobrega, izkuienega in poStenega zdravnika.
sledečih Semj^" Vam'8mCi hitro in P°PoIno uspešno idravl jen je
Posledice onanije, tri per; čanker, sifilU; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občeuja; polnci jo, ali gubitek moSkega iivotnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla-u5e«, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katarein prehlad, neuralgijo, zlato žilo; boijast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; sr-bečino, liSaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenji vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
, . STOKAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko m pokrivanja ali snunovanja c/pisite »voxj bolexen v materinem «loven«kem jeziku ter v piamu natanko naznanite, kako je bolezen naatopila. koliko faaa tTaja, in vK druie podrobnosti ter pisma naslavljaj t« edino le na sledeči naslov :
♦ Slovensko zdravišč
. T.
342 W. 27th St.,	NEW YORK IN Y
Uradne ure bo: ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne.	V nedeljo in prazniki'od 11 u« do 1 ur* nooolud«.
frank saicser co^
S2 Cortlandt Street,	New York, N >
Podružnica
«04 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O
BYslrljsRi denar
kupujemo m prodajanji ^ dnevnem kurzu. Ako potuiel v staro domovino in imaš jvote denarja ali draft, i>to lar.ko pri nas zmeujaS m »upi* ick za ljubljansko kreditno I^nko. Ta ti Ček takoj »zpiaČ^ aemore ti ga nihče v k ras ti, kev njemu ne bo plačan. Iroašl: iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piSi svojcem vplačajo t Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplača n>f
He prezreti!
Ima teli r staro domovino koma ko pooblastilo poslati, obrnite se a* nas, mi vam ceno in brzo postreie <no, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k ter vojak biti oproščen od orožnih raj in preglednih 2 bor o* tfKontrolsversammlung) naj se obrne na nas in poilie fojažko knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imeT *' Tt*c**v, so se domu vrne
jffio si namenjen
Seno, otroke, ali p* nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuješ človes*. kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zaneshi»c a* •aas, ker bodei najjiošteneje in najbolje postrežem Mj pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje iis* ce po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podn^f mo .ujaac sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, 4» aim a jo nobenih zaprek. Na naselniškem urmrio (Ellis tožimo jim vedno v najboljfto pomoč.
na vae kr?je sveta najhitreje in najceneje. narna pošiljatev po nas poslana pride v stan Jtt* do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k : hraniluica. Nikdar se že ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes -vso*-krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico, Qt»w od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje-
Denarje pošiljamo
tfažao n rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino % docmn, » brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere >etintgi B	-	, izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasi*
vom "Kretanje parnikov' in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it :ai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj ^i uredi potovanje tako, d» pj.ds en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav*. acu' pride v New York in na ktero postajo; na§ človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prt agt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki <4087 Cortlandl in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2m^zn,B angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne nročue nikomur niti centa predno niste v naši hiSi, ktero vidite tu naslikano. To je selc *ažnt za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* % ljudi dvomljiv« vrednosti« Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotov* veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ti veliko zahtevajo od Vas, a Vas ie prv dajo brezdušnim oderaboas. kteri tptUejo ljudi aavadao m slab« ptrnik«. To j« ado ~ koristno*
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NB UPRAVNI-STVO NE UREDNldrVO.