DELOVNA ORGANIZACIJA IN VARSTVO PRI DELU Delovna organizacija je dolžna po 66. in 67. členu Temeljnega zakona o varstvu pri delu in po 6. členu Republiškega zakona o varstvu pri delu podučiti delavca ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med samim delom, če se spremenijo leolvne razmere zlasti: o nevarnosti, ki pri delu preti delavčevemu zdravju oziroma življenju; o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu; o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično. To pomeni, da je vodilno osebje dolžno organizirati in nadzirati izvajanje poučevanja delavcev o varstvu pri delu. Vzporedno s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem mora delovna organizacija poskrbeti tudi za strokovno izobraževanje o varstvu pri delu, To velja tudi pri tečajih za pridobivanje strokovnih kvalifikacij. Delovna organizacija je tudi dolžna opraviti občasne preizkušnje znanja o varstvu pri delu (7. člen Republiškega o varstvu pri delu), s katerimi ugotavlja ali so tisti, ki vodijo, nadzorujejo ali opravljajo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, zadosti usposobljeni za varno vodenje, nadzorovanje ali opravljanje takih del. Sedaj pa kako izvajamo navedene predpise v našem podjetju? Preizkus znanja smo organizirali po skupinah. V skupino A smo uvrstili člane kolegija, ki so opravili preizkus znanja pred posebno komisijo iz Ljubljane. Člani preizkusne komisije so bili: Jernej Mlakar, dipl. iur. glavni republiški inšpektor za delo, Stanislav Pirc, dipl. ing. republiški inšpektor za delo, Ludvik Kavs, dipl. ing., direktor višje tehniške varnostne šole. Preizkus znanja so opravili: Milan Župančič, dipl. ing., Vilko Lipuš, komercialni direktor, Franjo Tovornik, direktor kadrovsko splošnega sektorja, Jakob Raspotnik. dipl. ing., Zdenko Stojan, dipl, ing., Anton Žerjav, dipl. ing. V skupino B smo uvrstili vodilne delavce, ki so opravili preizkus znanja pred tričlansko komisijo. Člani komisije so bili: Zdenko Stojan, dipl. ing., Anton Žerjav, digl. ing. in Klemen Stegenšek, dipl. ing. Preizkus znanja so opravili: Milan Kocijan, dipl. ing. Ferdo Erjavec, tehnik, Bojan Marolt, dipl. ing., Štefan Veselko, tehnik, Katarina Jošt, dipl. ing., Avgust Deržek, vodja proizvodnje, Pavle Žele, tehnik, Ciril Počivalšek, tehnik, Alojz Bombač, tehnik, Jože Naraks, tehnik, Ivan Lužar, vodja operati-ve, Anton Arčan, tehnik, Peter Posinek, stroj, ing., Viktor Skale, tehnik, Jože Farčnik, tehnik, Viljem Spat, šef transporta, Janko Rebov, tehnik, Zlatko Lukašček, tehnik, Dimitrij Veber dipl. ing. V skupino C, smo uvrstili vodje obratov, delovodje in iz-menovodje, ki so opravili preizkus znanja s testi. Testiranju so prisostvovali: Zlatko Šentjurc, šef centra za izobraževanje in Rudi Malinov-sky, varnostni tehnik. Preizkus znanja so opravili: iz splošnega oddelka Stane Karner, iz priprave dela Rado Ne-doh, iz merilnega obrata Franc Škerjanc, Franc Jazbinšek, Edi Albin Turnšek, Slavko Verve-ga, Ferdo Potočnik, Ivan Poder-gajs, Ivan Kos, Rudi Kerček, iz transportnega oddelka Tone Krašovec, Franc Graber, iz strojnega obrata Slavko Bru-mec, Fpanc Romih, Franc Fridl, jjJanKo Komerički, Anton Co- Jelen, Anton Srnovršnik, iz elek-tro obrata Martin Crepinšek, Viktor Herlah, Emil Dobovišek, Franc Košenina, Drago Lamper, Blaž Šafarič, Zvonko Dimeč, lan Kristan, Bernard Čater, Karl Ramšak, Beno Pečar, Alfonz Dankovec, Martin Rojnik, (Nadalejvanje na 3. strani) I.ETO XVIII. CEI JE. Z OBČNEGA zbora SINDIKALNE ORGANIZACIJE V sredo, 16. decembra so na občnem zboru sindikalne organizacije delegati ocenili delo organizacije v minuli mandatni dobi, v razpravah pa so se dotaknili vrste problemov, s katerimi se bo morala organizacija spoprijeti v prihodnje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦c,* Predsednik osnovne organizacije sindikata tovariš Martin Andrejaš je v svojem poročilu uvodoma orisal gospodarski položaj podjetja in prizadevanja za izboljšanje le-tega. Pri tem je menil, da bi morala vladati večja prizadevnost tako pri delu kakor tudi pri iskanju novih rešitev glede preusmeritve. Pri reševanju vrste problemov in iskanju novih rešitev je aktivno sodelovala sindikalna organizacija z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, zlasti v prvem polletju. Nadalje je dejal: »V zadnjem obdobju je zopet čutiti večjo intenzivnost pri reševanju problematike, saj je delovna konferenca Zveze komunistov jasno izrazila svoje stališče do našega dela. O tem so podrobno razpravljali tudi organi upravljanja ter sprejeli vrsto sklepov, katerih vsebina in konkretnost daje možnosti za intenzivnejše iti bolj sistematično urejanje zadev na področju preorientacije. Tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic so aktivno razpravljali o položaju podjetja in o sprejetih sklepih Zveze komunistov ter samoupravnih organih.« Tovariš predsednik se je v svojem referatu dotaknil tudi preostalega dela sindikalne organizacije. V pretekli mandatni dobi je zopet močno zaživela športna dejavnost, kjer so bili doseženi vidni uspehi: tu bo treba v prihodnje doseči bolj množično udeležbo. Tudi izletništvo sc je dobro razvilo, čeprav je slišati kritike, zlasti od tistih, ki imajo lastne avtomobile. V minulem obdobju je sindikalna organizacija priskočila na pomoč so-ialno ogroženim članom kolektiva, za kar je porabila preko 90 000,00 din. Ko je govoril o finančni problematiki organizacije, je opozoril, da so bile doslej vse ostale družbenopolitične organizacije, društva in sekcije vezane na »sindikalna sredstva«. »Najraje smo pri vsakem predračunu govorili o dotaciji sindikatu, pri tem pa zanemarjali, da so. iz te dotacije financirane vse dejavnosti v okviru družbenopolitičnih organizacij v podjetju (Zveza komunistov, Zveza Borcev, Aktiv žena in obdaritev otrok ob novem letu. Zveza mladine, Počitniška zveza itd.). Zaradi tega bo potrebno, da se v podjetju pogovorimo o nadaljnjem materialnem položaju teh organizacij; dogovoriti sc bo torej treDa, katere dejavnosti še ostanejo v okviru sindikata in rešiti problem financiranja preostalih organizacij. V preteklem ie.ii je vse naštele organizacije in dejavnosti financirala naša sindikalna organizacija, čeprav od podjetja ni dobila dotacije. V najtežjih trenit kih so nam priskočili na pomoč: Republiški sindikat in-dusui jc in j uda. si v a, občinski sind.Kalni s\.e cuoor inuu-strije in ruda.siva, p.i tem pa nikaiiur ne ., torno p.ozreti velike o a.. :.- ! materialne po- moči, ki nam jo je nudila občinska skupščina.« (Nadalejvanje na 3. strani) PROIZVODNJA IN PRODUKTI VNOSI V DECEMBRU 1970 IN KUMULATIVNO V LETU 1970 ♦ Vrednost blagovne proiz- ♦ ♦ vodnje, računana po stalnih ♦ ♦ -"'nah, ie v decembru 1970 ♦ ♦ dosegla tisto, ki je bila do- ♦ ♦ sežena v novembru tega ♦ ♦ leta. V primerjavi z istim ♦ X mesecem 1969. leta pa je v ♦ « d-veirb-u 1°70 vrednos' Z Z blagovne proizvodnje manj- Z X ša za 23,13 "n. Na ta rezul- ♦ tat je vplivala manjša pro- 5 izvodn!a v talilnici in v J ! obratih žveplene kisline, ♦ kar je v zvezi z zaustav- Z lian jem proizvodnje cinka. ♦ Zaradi jtomanjkanja obrat- | Z nih sredstev 'e bila vred-5 nost blagovne proizvodnje v orgar.cd kemiji v decem bru !970 p -c.v tako manjša od tiste, ki Je bila doseže na v decembru 1969. Proiz vodnja v valjarni je bila v decembru večja od tis e v : de-.ambra 1969 leta. Večja je bila tudi poizvodn a v ♦ : kemičnem obra u III. v J Vi c.irju. V kemičnem obra- ♦ tu I. vključno z g. afiko je Z bila v de.” :id*u !973. leta ♦ proizvodnja manjša od Z : tiste v t eecrnbru 1%9. Tc « zmanjšanje proizvodnje te ga obra a je posledica x manjše proizvodn e lito- i X pena (remont), svinčevih X X uksi to., ..m.mkom. X j plošč (zaradi pomanjkanja Z | ...mamin o_.ari.ev) in su Z X p -fosfata (pomanjkanje Z X vagonov in de ovne sile). * X (Nadalejvanje na 2. strant) OSNUTEK PROGRAMA DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V letu 1970 sprejeta politična stališča in programska usmeritev sindikata je bila odraz zahtev vsega članstva. Osnovne organizacije so v končni fazi realizatorji teh nalog, ki zadevajo neposredno človeka (v Cinkarni moramo uskladiti programska izhodišča z možnostjo in stanjem podjetja). — V prvi vrsti se moramo zavzemati za hitrejše in učinkovitejše ukrepe za zmanjšanje izgube. — Povečati proizvodnjo rentabilnih proizvodov in s tem zagotoviti potreben dohodek za normalno poslovanje podjetja. Vodstvo podjetja je dolžno na tem področju ukreniti vse potrebno za ureditev gospodarskega položaja podjetja. Podjetje zaposluje dovolj strokovnega kadra za uspešno opravljanje zahtevanih delovnih nalog. — Uskladiti je treba osebne dohodke, ki jih določajo dogovori v širši skupnosti in narekujejo življenjski stroški. Nesprejemljiva je teza da se le pri osebnih dohodkih štedi, materialni stroški pa naraščajo. Nuj- no je uvesti prihranek z racionalnejšim gospodarjenjem s sredstvi za proizvodnjo in tako povečati dohodek podjetja in osebne dohodke. Menimo, da mora centralni delavski svet čimprej razpravljati in pripraviti predlog za popravke pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, katerega spodnja meja naj bi bila 800.— din za NK delovna mesta. Nagrajevanje v podjetju je tesno povezano z medsebojnimi odnosi in aktivnostjo na delovnem mestu. Materialni položaj delavca pa je osnovni pogoj razpoloženja do dela. Zato zahtevamo ovrednotenje karakterističnih delovnih mest v podjetju, določitev najvišjega možnega razpona in sankcije zoper ekscese. V času izgube podjetje ne odvaja sredstev na sklade, kar močno zavira družbeni standard delavcev. Nujno je poiskati možnosti formiranja in koriščenja več sredstev za rekreacijo, stanovanjsko izgradnjo, kolektivno prehrano, dotacijo družbenopolitičnim organizacijam in podobno. Nezadovolje-vanje družbenih potreb naših delavcev vnaša večjo pasivnost do kolektivnih nalog in s teni zmanjšuje uspehe in zadovoljstvo v podjetju. Stanovanje predstavlja enega izmed odločilnih elementov življenjskega standarda in je pomemben dejavnik za življenje, delovno razpoloženje in zdravje ljudi. Zavedajoč se izrednega pomena in vrste nerešenih problemov, v sindikatu ne moremo biti zadovoljni z načinom reševanja stanovanjskih vprašanj, s politiko zbiranja sredstev in cen stanovanjske izgradnje. Brezkompromisno je treba uvesti izgradnjo stanovanj v sestavni del programa delovne organizacije. Da bi normalizirali zamujeno (rezultat dosedanje politike) bi morali že v letu 1971 zgraditi več stanovanj oziroma zadovoljiti prioritetno listo iz leta 1969 (preko 40 nerešenih brez prošenj iz leta 1971). Ponovno je treba pregledati in dopolniti pravilnik, ki ureja stanovanjsko vprašanje. REKREACIJA IN ODDIH Počitek delavca je nujno potreben za uspešnejše delo na delovnem mestu. Zaradi tega bomo vztrajali pri takih meri- lih, ki bodo omogočala vsakemu našemu delavcu preživeti dopust izven kraja bivanja. Letni dopust ni za pridobivanje dodatnega zaslužka, temveč za stvarno odpočitje od celotnega dela. Zato je v Cinkarni še vedno najprimernejša degresivna lestvica regresa, računana na člana družine. Na tem področju je nujno treba spoštovati principe solidarnosti, ne pa arrr obliko okoriščenja. Potrebno je uvesti strožje kriterije predvsem tam, kjer so špekulacij-ski pritiski za uveljavljanje regresa. V sklad pa naj se določi toliko sredstev, kot jih določajo sprejeti dogovori, to je 300 do 600 din na zaposlenega (računano iz oproščenega prispevka 1,5 % od OD za K-15). PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST (Nadaljevanje s 1. strani) Kumulativno dosežena vrednost blagovne proizvodnje v letu 1970 je za 16,22 % manjša od tiste, ki je bila dosežena v merilu celotnega podjetja v letu 1969. Blagovna proizvodnja v osnovni metalurgiji vključno z žveplenimi kislinami je bila v letu 1970 za 29,68 % manjša, kakor v letu 1969 na kar je vplivalo zaustavljanje teh obratov. Vrednost blagovne proizvodnje v valjarni in v predelovalnih obratih je bila v letu 1970 prav tako manjša kakor v letu 1969, in sicer za 18,19" |„ kar gre predvsem na račun manjše proizvodnje cinkove pločevine, žice, zamak cinka in strešnikov. V organski kemiji so dosegli vrednost blagovne proizvodnje, ki je v letu 1970 za 0,71 % večja od vrednosti, ki je bila dosežena v 1969. letu. V kemičnem obratu III. v Mozirju so presegli vrednost blagovne proizvodnje v tem letu v primerjavi s tisto, ki je bila dosežena v letu 1969 za 62,8 " V kemičnem obratu I. (anorganska kemija In grafika) so v letu 1970 dosegli za 2,63 0 o manjšo proizvodnjo od vrednosti blagovne proizvodnje dosežene v letu 1969. Na tak rezultat je vplivala manjša proizvodnja naslednjih proizvodov: natrijevega hidrosulfita, li-topona, ultramarina, super-fosfata, zelene galice. Teh izpadov ni bilo mogoče v celoti nadoknaditi s povečano proizvodnjo ostalih proizvodov. Poprečno število zaposlenih je bilo v letu 1970 za 11,65 11 n manjše od tistega v letu 1969. Ker pa je vrednost proizvodnje padla za 16,22, ugotavljamo v letošnjem letu padec produktivnosti dela za 4,57 Zaradi postopnega zaustavljanja ekstraktivnc metalurgije ni bilo mogoče vzporedno menjavati števila zaposlenih; ta proces se bo nadaljeval še v letu 1971. Vrednost izvoza je znašala v letu 1970 5.667.185 S In je za 33,45" „ manjša od tiste, ki je bila dosežena v letu 1969. Letni plan izvoza, ki je bil planiran v znesku 7.270.000 $ je bil dosežen s 77,95 11 Udeležba izvoza na konvertibilno področje znaša v celotni vrednosti izvoza 73 STATUT IN OSTALI SAMOUPRAVNI AKTI Dosledno izvajanje in spoštovanje vseh normativnih aktov je stalna naloga nas vseh. V ta namen je nujno treba poostriti delovanje skiadno z našimi določili in tako urejati medsebojne odnose. Utrjevanje samoupravnega mehanizma v podjetju ter aktivno vključevanje vseh članov kolektiva v odločanje in izvajanje sklepov je stalna dolžnost vseh zaposlenih. Na sejah je premalo razprav, več pa je komentarjev po seji samoupravnega organa. Zato se bomo zavzemali za dosledno uveljavljanje v samoupravnih aktih napisanih načel v našo vsakdanjo prakso. Zaradi slabe obveščenosti in netočnega medsebojnega obveščanja se pojavljajo nasprotja, ki vnašajo zmedo v kolektiv in zamegljujejo pomen samoupravljanja in njih sklepe. Zato bo sindikat vztrajal na sistematičnem obveščanju kolek-lektiva o dogodkih in odločitvah. Vsem samoupravnim organom je treba pred sejo posredovati vse potrebne materiale kot to določa statut. Na osnovi medsebojnih dogovorov v širši regiji je treba tudi pri nas urediti in sprejeti določila o nadomestilu v času bolezni. Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v nobenem primeru ne sme znašati manj kot 70% OD v tekočem letu in ne manj kot 80 % OD za čas bolezni nad 30 dni. Zanima me... Vprašanje: Po tovarni govorijo, da še vedno prihajajo cin-kovi koncentrati, čeprav smo že ustavili topilnico. Baje je prav sedaj ladja s koncentrati zopet na Reki. Prosim, da mi pojasnite ta primer. Odgovor: Ko se je Cinkarna odločila, da iz znanih vzrokov zaustavi obratovanje talilnice, se je z »Zorko« v šabcu dogovorila, da ta prevzame cinkove koncentrate, ki bodo še prispeli po stari pogodbi med Cinkarno in inozemskim dobaviteljem. »Zorka« se je zavezala, da bo za vrednost prejetih koncentratov dobavila Cinkarni eleklrolitni cink. Ker Cinkarna predelave cinkovega metala ni ukinila, ji je metal potreben in ga bo zato kupovala tako v Šabcu in Trepči kot tudi v inozemstvu. O tem smo poročali že v zadnji številki »Cin-karnarja«. j SODELUJTE V 1 J Cinkarnarjn j 1 CINKARNAR NEDVIGNJENI OSEBNI DOHODEK IZ LETA 1968 Obveščamo vse spodaj imenovane tovarišice in tovariše, naj v blagajni podjetja dvignejo osebne dohodke iz 1968. leta. Navedeni zneski morajo biti izplačani do 28. februarja 1971; po tem roku zapadejo nedvignjeni osebni dohodki v korist podjetja. Anderluh Anton dec. 1968: 124.90 din, Bašagič Marjan okt. 1968; 26,60 din, Bračko Djuro dec. 1968: 43,80 din, Belič Franc dec. 1968: 1,40 din, Brumec Rajko junij 1968: 0,60 'din, Blagoje-vič Ilija sept. 1968: 0,10 din, Bo-gunovič Ilija dec. 1968: 104,20 din, Bojanič Ilija dec. 1968: 452.90 din, Bukšek Jože feb. 1968: 6,80 din, Bulec Ludvik okt. 1968: 26,90 din, Cizej Vinko marec 1968: 472,30 din, Cizej Marjan okt. 1968: 6,70 din, Čater Albin junij 1968: 18,00 din, Čer-noša Vladimir okt. 1968: 53,90 din, Črešnar Štefan nov. 1968: 94.90 din, Dananovič Ago avg. 1968: 55,70 din, Dornik Marjan junij 1968: 236,30 din, Drole Ivan april 1968: 137,80 din, Delič Omer nov. 1968: 36,40 din, Dimitrijevih Drago feb. 1968: 314,50 din, Deronjič Islam junij 1968 11,30 din, Dečman Pavel okt. 1968: 0,65 din, Denac Josip sept. 1968: 32,10 din, Djurič Gojko dec. 1968: 265,90 din, Fedlin Henrih nov. 1968: 172,40 din, Grabenšek Franc maj 1968: 45,80 din, Gračanin Ilija nov. 1968: 1,10 din, Godec Jože april 1968: 170.30 din, Geršak Franc dec. 1968: 0,70 din, Geršak Ivan avg. 1968 6225 din, Gričnik Franc, maj, junij 1968: 82,60 din, Grobelšek Franc marec 1968: 189,40 din, Gulc Ante april 1968: 1,60 din, Harboš Bajro dec. 1968: 53.30 din, Flasani Ali nov. 1968: 1,70 din, Herček Stanko jan. 1968: 87,60 din, Hotko Ivan dec. 1968 96,80 din, Hotko Ivan avg. 1968: 56,80 din, Hokman Štefan maj 1968: 57,80 din, Horvat Jože dec. 1968: 24,90 din, Ipšek Jože okt. 1968: 21,80 din, Jančič Herman julij. 1968: 0,60 din, Jankovič Ljubo dec. 1968: 0,10 (Nadaljevanje s 1. stran!) V svojem poročilu je obravnaval delovanje članov samoupravnih organov. Dejal je, da na sejah samoupravnih organov posvečamo vso pozornost man jšim zadevam, kadar pa naj bi razpravljali o kaki pomembni odločitvi, takim problemom posvečamo premajhno pozornost. Opozoril je tudi na potrebo po doslednem izvajanju sprejetih sklepov in na dosledno spoštovanje samoupravnih dogovorov in aktov ter na nujnost izdelave novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. »V osnutku programa naše organizacije niso navedene vse dejavnosti sindikalne organizacije v podjetju, temveč so nakazane osnovne smeri glede skrbi za človeka. Poleg tega bomo morali posvetiti več pozornosti družbenopolitičnemu, ekonomskemu in samoupravnemu izo- din, Jazbec Franc feb. 1968: 3,30 din, Kelc Anton junij 1968: 180,00 din, Kiseljak Suljo okt. 1968: 3.20 din, Kikek Ivan dec. 1968: 43.10 din, Knez Ivan okt. 1968: 20.40 din, Kočevar Milan julij, avg. 1968: 46,80 din, Koča Kosten sept. 1968: 2,70 din, Korošec Alojz okt. 1968: 2,00 din, Košenina Nada dec. 1968: 43,00 din, Kozlica Djuro maj 1968: 42.40 din, Kozel Štefan avg. 1968: 180,00 din, Koprivnik Franc maj 1968: 68,10 din, Ko-mesarič Mijo maj 1968: 50,80 din, Korez Albert junij 1968: 180,00 din, Korez Stanislav feb. 1968: 16,20 din, Košič Stanislav junij 1968: 22,30 din, Koželj Jože junij 1968: 1,70 din, Kovačič Jože marec 1968: 180,80 din, Kračun Vinko sept. 1968: 27,40 din, Kragel Karel okt. 1968: 46,20 din, Kresnik Ignac nov. 1968: 123,30 din, Krk Ljubo okt. 1968: 12.10 din, Krneia Živko dec. 1968: 2,00 din, Kolar Anton sept. 1968: 80,90 din, Krajnc Jože nov. 1968: 38,10 din, Krušič Franc junij 1968: 180,00 din, Kunstič Edi jan. 1968: 7,80 din, Lešnik Zlatko nov. 1968: 20,60 din, Lipovšek Ivan julij 1968: 30.20 din, Lipinski Avgust dec. 1968: 50,00 din, Lukner Jože okt. 1968 : 50,00 din, Lukač Franc junij, julij 1968: 264,40 din, Macu-ro Uroš dec. 1968: 4,70 din, Ma-glav Uroš nov. 1968: 12,70 din, Maroš Matija sept. 1968: 14,10 din, Maučič Nikola nov. 1968: 91,80 din, Medakovič Gliso nov. 1968: 30,10 din, Milovanovič Ži-van dec. 1968: 30,00 din, Mohorč Anton maj 1968: 98,60 din, Mu-stafa Fakir sept. 1968: 40,30 din, Mular Ivan dec. 1968: 2,70 din, Mužar Štefka julij 1968: 0,20 din, Opačič Dušan okt. 1968: braževanju članov kolektiva. Prav tako je nujno potrebno več sodelovanja z drugimi gospodarskimi organizacijami in spoznavanje njihovih teženj in ciljev glede skupnih akcij«, je ob koncu dejal tovariš Andre-jaš. Sekretar osnovne organizacije ZK tovariš Leopold Slapnik je v svoji razpravi zelo pozitivno ocenil enotno dejavnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. »Izredno pomemben element aktivnosti organizacij je, da se pri svoji dejavnosti v odnosu do članov kolektiva niso omejevale le na to, da informirajo člane kolektiva o raznih vprašanjih, ampak so sledile javnemu razpoloženju v kolektivu, tako da smo imeli ob sprejemanju sklepov izdelano popolnoma jasno oceno javnega razpoloženja in smo lahko sprejemali stališča. Skupne ak- 32,50 din, Pfeifer, Franc avg. 1968: 100,00 din, Pavlec Alojz junij 1968: 130,00 din, Pekez Vuko-sav maj 1968: 290,90 din, Petek Karl sept. 1968: 27,40 din, Pevec Jože nov. 1968: 21,00 din, Podpečan Ivan junij 1968: 11,50 diif," Pogladič Alojz feb. 1968: 10,70 din, Polšak Polde julij, avg. 1968: 343,50 din, Polajžar Anton marec 1968: 11,50 din, Predra-govič Franjo maj 1968: 115,60 din, Petrovič Ivan julij 1968: 31,20 din, Pušnik Milan april 1968: 197,30 din, Raušer Zora nov. okt. 1968: 119,40 din, Roljič Miloš sept. 1968: 8,20 din, Seša Ljubo okt. 1968: 42,70 din, Seša Nebojša okt. 1968: 17,80 din, Sa-rija Nedija dec. 1968: 41,00 din, Sladakovič Djuro nov. 1968 36,10 din, Stojkovič Djuraj dec. 1968: 121,90 din, Stanič Dragomir dec. 1968: 235,90 din, Strah Avgust nov. 1968: 100,00 din, Sevšek Milan sept. 1968: 27,40 din, Sredin-šek Jože okt. 1968: 51,80 din, Stanjko Stanko marec 1968: 19,10 din, Stojnšek Anton maj 1968: 145,10 din, Siminjeskovič Aleksander okt. 1968: 88,00 din, Suša Karl nov. 1968: 42,10 din, Suša Ilija dec. 1968: 91,90 din, Šabinovič Abed avg. 1968: 0,90 din, Štamberger Roland sept. Delovna organizacija (Nadaljevanje s 1. strani) iz energetike, nihče, iz gradbenega obrata Oto Tekavec, Boris Gajšek, Ivan Srnovršnik, Jože Krajnik, Andrej Jesenek, Avgust Lesjak, iz obrata nova žveplena kislina Branko Pustoslemšek, Jože Korent, Jože Goršek, Hus-nija Samardič, iz obrata PiK Ivan Veranič, Franc Teršek, Jakob Jelen, Fric Kolšek, Ivan Vičič, iz rafinacije Slavko šošta- cije so potekale na tak način, da bi zagotovili enotnost dela v podjetju na vseh ravneh odločanja. Ob tem, da smo zagotovili enotnost ciljev, smo jasno postavili nujnost, da se vsak zaposlen član kolektiva polno aktivira pri izvrševanju svojega dela. Zato je bilo naše stališče, da je odgovornost do dela nedeljiva in velja za vse člane kolektiva. Vendar pa smo menili, da se odgovornost stopnju je z delovnim mestom, na katerem posameznik dela.« V nadaljevanju svoje razprave je obrazložil oblikovanje namen stališč, ki jih je sprejela delovna konferenca Zveze komunistov in sklepov, ki jih je nedavno sprejel Centralni delavski svet (o teh smo poročali v prejšnji številki »Cinkarnar-ja«). 1968: 44,70 din, Škoberne Franc feb. 1968: 27,20 din, Šmat Ivan marec 1968: 500,50 din, Terglav Franc avg. 1968: 28,10 din, Ter-zič^Peter nagr. 1968: 150,00 din, •Torbica Janko dec. 1968: 108,40 din, Tomin Ivo okt. 1968: 32,70 din, Trivičevič Mirko sept. 1968: 35,70 din, Užrriah Janez sept. 1968: 54,80 din, Vaupotič Jakob marec 1968: 26,70 din, Vasiljevič Vengust Franc april 1968: 20,05 Stanka feb. 1968: 194,90 din, din, Velispahič Enez julij 1968: 100.00 din, Vidic Franc dec. 1967: 534,10 din, Vidovič Jože junij 1968: 7,65 din, Vrečko Franc julij 1968: 27,10 din, Vrečko Branko maj 1968: 68,10 din, Vodušek Stanko julij 1968: 150,10 din, Vovk Anton junij 1968: 21,30 din, Vunduk Jovan dec. 1968: 65,40 din, Vukovič Bajdov, avg. 1968: 12,80 din, Za-sela Omer sept. 1968: 150,00 din, Zorec Franc sept. 1968: 1,70 din, Željko Ivan julij 1968: 337,20 din, Zmiša Djuro sept. 1968; 22,90 din, Zupanc Jože dec. 1968: 70.00 din, Žaber Alojz nov. 1968: 85,50 din, Žgurič- Ivo dec. 1968: 58,60 din, Živkovih Drago nov. 1968: 46,80 din, Žmaher Anton jan. 1968: 65,20 din. in varstvo pri delu rič, Franc Jonke, iz kemije I. Jože Ljubič, Martin Zdolšek, Maks Žgajner, Franc Dečko, Franc Kovač, iz kemije II. OOB Karl Lešek, Jože Lajlar, iz obrata modri baker Karl Ceh, iz obrata grafika Stanko Celestina, Emil Gajšek, Žani Uranič, Miran Gobec, Marjan Mirnik, iz talilnice, keramike in cinko-vega belila Franc Poklšek, Ernest Bratina, Jože Šnajder, iz valjarne Tomo Žolgar, Rudi Smukovič, Zvonko Arh, Rok Unetič, iz obrata čašic, žice in žlebov Jože Pliberšek, Ivan Mlinar, Zvonko Vrunč, Maks Pečnik, iz obrata litopon Vili Kos, Stanko Mak, Jože Slatinšek, Alojz Potočnik, iz obrata umetnih gnojil Albin Zupanc, Ivan Planinšek, Karl Feguš, iz kemije III. — Mozirje Anton Franc, Peter Beričnik, Jože Mavrič, Štefan Kresnik, Stanko Sedovšek, Stanko Stakne, iz OTK Anton Jokan, Rezka Lončar, Vinko Antončič, Naip Sianovski. V skupino C2 smo uvrstili skupinovodje, ki so opravili preizkus znanja s testi. Testiranju so prisostvovali: Zlatko šentjurc, šef Centra za izobraževanje ter Rudi Malinov-sky, varnostni tehnik. Preizkus znanja so opravili: iz merilnega obrata Marjan Kos, Alojz Ivanuš, iz strojnega obrata Ivan Koželjnik, iz grad-(Nadaljcvanje na 5. strani) CINKA R N A R 3 Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE PREDLOGI SINDIKATOV SLOVENIJE ZA UBLAŽITEV DRAGINJE OD HITREGA UKREPANJA JE ODVISNA UČINKOVITA UBLAŽITEV POLOŽAJA DELAVCEV L NAJNIŽJIMI DOHODKI TER DRUŽIN L NAJNIŽJIMI PREJEMKI Lani na pomlad smo v sindikalnih organizacijah Slovenije podrobno obravnavali nezadržno povečevanje življenjskih stroškov. O tem smo sprejeli stališča, ki smo jih tudi poslali skupščini SRS in njenemu izvršnemu svetu ter svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Predlagali smo predvsem ocenitev delovanja gospodarskega sistema in tekočih gospodarskih ukrepov, ki spodbujajo nepričakovano hitro inflacijo, in se zavzeli za regresiranje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, dokler ne bi zavrli inflacije. Menili smo na regresiranje oziroma subvencioniranje tistih osnovnih življenjskih potrebščin, ki zagotavljajo minimalni življenjski standard, saj bi s tem okrepili socialno varnost predvsem delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in družin z najnižjimi družinski- skimi dohodki. Znano je, da so cene in živ-Ijenski stroški naraščali tudi v poletnih mesecih, in da naraščajo še sedaj, kar najbolj občutno bremeni življenjske pogoje velikega dela prebivalstva z nizkimi osebnimi dohodki in prejemki. V minulem septembru so bile cene že za 13 % nad poprečnimi cenami v predlanskem letu. Zaskrbljujoče naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do lani vedno dokaj stabilne in se iz leta v leto povečevale le za 2 ali 3 %. Lani v septembru so bile za 13,9 % višje od cen v predlanskem letu, za vseh devet mesecev lanskega leta pa so se povečale že za 10,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. In kar je najbolj zaskrbljujoče, poznavalci teh gibanj napovedujejo tudi za naslednje mesece enako stopnjo naraščanja cen! Potrošniki najbolj občutijo spremembe pri ceni živil, ker jih dnevno kupujejo, in spremembe cen raznih uslug. Najbolj se dražijo vrtnine, kruh, meso in mesni izdelki. Mesni izdejki so se lani podražili za tretjino, meso za več kot četrtino, jajca, mleko, mlečni izdelki izdelki iz maščobe pa za približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov je še posebej občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storitvene usluge so lani za 14,6 % dražje kot prej, saj so se povečale cene obrtnih storitev za 17,2 %, komunalnih storitev za 26,9 %, najmanj pa so se povečale stanarine. Zivljenski stroški so se V lanskih devetih mesecih povečali v primerjavi z istim obdobjem predlani 11,4%. To povečanje je že sedaj večje, kot je bilo v vsem predlanskem letu, in ko 4 CINKARNA je bilo 10,5%. Največji vpliv na povečanje življenjskih stroškov ima podražitev hrane, ki je po naši sestavi življenjskih stroškov lani za več kot 15 % dražja kot lani. Ker lahko v naslednjih mesecih pričakujemo na-daljno povečanje življenjskih stroškov, saj se dogaja tako v vsakoletnem ciklu, se nam obetajo še težji življenjski pogoji za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, družine z nizkim družinskim dohodkom in upokojence. Akcija, ki smo jo sprožili na II. konferenci sindikatov Slovenije junija lani, da ne bi bilo več dohodka v delovnih organizacijah pod 800 dinarjev, je sicer povzročila nekatere pozitivne premike. Še vedno pa prejema mesečne osebne dohodke do 800 dinarjev v Sloveniji približno 77 tisoč zaposlenih ali 17,7%. Ob tem poraznem podatku zaskrbljuje še posebno dejstvo, da delovne organizacije, ki jih tare ta problem, razen redkih izjem, še niso predložile programov za preusmeritev v tako proizvodnjo, ki bi v bližnji prihodnosti zagotavljala najnižje osebne dohodke 800 dinarjev. Vse povedano narekuje potrebo proučiti nekatere instrumente v našem sistemu, ki bodo blažili kritične socialne razlike. Zlasti bo potrebno v bodoča tržna gibanja zavestno vgraditi si-setm subvencioniranja nekaterih osnovnih življenjskih proizvodov (kruh, mleko itd.), kar delajo skoraj vse države v svetu, da s tem blažijo socialne razlike. Podražitev pšenice pri nas kaže, da se tega odrekamo, ne da bi se zavedali posledic. Pri stališču, da je treba subvencioniranje nekaterih življenjskih proizvodov oziroma potrebščin vgraditi v naš sistem, vztrajamo celo neodvisno od stopenj inflacije. Za sedanji socialno-gospodar-ski položaj družine imamo kot bistveni indikator le upravičenost do prejemanja otroškega dodatka. Dokler ne bomo imeli še drugih kriterijev, predlagamo temeljito proučiti vlogo vseh oblik otroškega varstva. Otroški dodatek prejema v Sloveniji nekaj nad 100.000 upravičencev, ki preživljajo več kot 195.000 otrok. Med upravičenci do tega dodatka je okrog 50.000 takih, katerih zakonski tovariši niso zaposleni, več kot 14.000 je samohranilcev, 82.000 upravičencev pa se preživlja samo s sredstvi iz delovnega razmerja. Od vseh prejemnikov otroškega dodatka je 45.000 zaposlenih v industriji in rudarstvu. Mesečni poprečni osebni pre- jemki na družinskega člana upravičencev do otroškega dodatka so samo 355 dinarjev! Teh nekaj podatkov kaže ob sedanjem naraščanju cen nujno spremeniti politiko otroškega varstva. V skladu za otroško varstvo so namreč določene rezerve, ki jih je mogoče porabiti za te namene brez dodatne obremenitve gospodarstva. V Sloveniji je sedaj prijavljenih pri zavodih za zaposlovaije okrog 17.000 nezaposlenih delavcev. Nizek premoženjski cenzus dovoljuje, da prejema samo 6,45% nezaposlenih nadomestilo za brezposelnost. V skladih, s katerimi razpolagajo zavodi za zaposlovanje, pa bo do konca leta že nad 9 milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega položaja brezposlenih. S predlogom republiškega zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposlenostjo je predvideno, da se bo premoženjski cenzus povečal in da se bo upoštevalo tudi število otrok, ki jih imajo brezposleni. Ker na zakon ni moč več dolgo čakati, ga bo treba čimprej sprejeti po hitrem postopku. Poleg naštetih vprašanj bo po našem mnenju treba urediti še nekatere druge zadeve, kot je npr. nadomestilo za čas delavčeve začasne nezmožnosti za delo, podpreti prizadevanje republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin, ki mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. Podpreti moramo tudi prizadevanja, da se še letos pripravi predloge za subvencioniranje stanarin tistim družinam, ki imajo nizke družinske prejemke, ker se pričakuje odmrznjenje stanarin v začetku prihodnjega leta. Na osnovi že obrazloženih ugotovitev, je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na sij 14. oktobra letos predlagalo naslednje nujne ukrepe, za katere vemo, da ne pomenijo trajnih rešitev, če jih ne bo spremljal širši program stabilizacije našega gospodarstva. • Nekatere življenjske potrebščine, med katere štejemo osnovna živila in stanarine, naj se diferencirano subvencionira oziroma regresira z družbenimi sredstvi, hkrati pa naj se to stališče upošteva pri bodočih sistemskih rešitvah. Tudi tako bo (Nadaljevanje na 5. strani) KRVODAJAISKA AKCIJA Poslovni odbor podjetja jc odobril krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, dne 15. januarja 1971. Odvzem krvi bo v obratni ambulanti Cinkarne od 5.00 do 15. ure. Vse dosedanje krvodajalce prosimo, da se tudi te akcije udeležijo, prav tako pa pridobijo tudi nove člane za to humano in človeku potrebno akcijo. S krvjo einkarnarjev smo že do sedaj reševali življenja sočloveka, oziroma sodelavca v najtežjih trenutkih. Prijavite se lahko pri vodjih proizvodnje oziroma sektorja, kot pri prejšnjih akcijah ali pri tovarišu ANDREJAŠU, telefon 215, do četrtka, 14. t. m. do 12. ure. Ambulanta pa bo sprejemala direktne prijave še v petek na dan akcije. S tem, da nesebično podpremo oddajo krvi, bomo storili svojo humano dolžnost in veliko uslugo bolnim in ponesrečenim članom našega kolektiva in njihovim svojcem. Novice iz celjskega gledališča Slovensko ljudsko gledališče je kot vsako leto tudi tokrat v mesecu decembru delalo s polno paro. Kljub maloštevilnemu ansamblu je v razliko od prejšnjih let pripravilo kar dve mladinski igri. Za najmlajše je bila namenjena »Rdeča kapica, in dedek Mraz«, za doraščajočo mladino pa musical za vojaški ! boben »Sekira«. Ker v Celju ni mladinskega gledališča | niti stalnega lutkovnega o-i dra, bo celjsko gledališče tudi v prihodnjih sezonah prevzemalo to prijetno dolžnost. Najbolj hvaležna publika so pač otroci, ki sprejemajo gledališko dogajanje z vsem žarom svojega ; domišljijskega sveta. »Rdečih kapic« je bilo v decembru kar 33, največ je bilo zaključenih predstav, pred zaključenim občinstvom, bodisi za šole bodisi za tovarniške kolektive. Seveda bosta obe igri | ostali na repertoarju še vse , do konca sezone. Prav te dni je umetniški i svet gledališča sprejel sklep, da naj bi tudi v na-1 slednji sezoni imeli dve 1 mladinski igri, vendar bi igrali za dedka Mraza le | obvezno pravljico, mladin-[ sko pa bi prestavili v me sec mladosti, v maj, ko prihaja mnogo šolarjev na izlet v Celje, kjer bi si lahko poleg drugih znamenito-1 sti ogledali še mladinsko predstavo v gledališču. Za mladinsko uprizoritev že 1 vemo, ponudil jo je znani ! mladinski dramatik Polde i Suhadolčan in se imenuje »Figole Fagole«. Pravljično igro za dedka Mraza pa bo treba še poiskati ali napisati. Vsekakor naj bi vsebovala že znane pravljične motive iz otroškega sveta, nastopil pa nai bi tudi de- mejski Slovenci so se tokrat prvikrat srečali s poklicnim gledališčem. Lahko rečemo, da je bil izbor dela za to gostovanje srečno izbran in da smo svojo nalogo dobro opravili. Tako poročajo tudi koroški časopisi, ki so polni laskavih ocen in zahval. Tako smo se tudi doga vorili za še druga gostovanja in bržčas bomo prihodnjič uprizorili »Desetega brata«. Dogovorili smo se tudi za snemanja za celovško radijsko postajo in prvo delo, ki smo ga zanje že posneli, je bila Linharto- iz šiške«, ki jo je po francoski predlogi na naša tla prestavil Žarko Petan. Na to enkratno gostovanje še posebej opozarjamo! Zdaj pa še nekaj besed o načrtih do konca sezone, ki bo pestra v vsakem o-ziru. Prve dni v mesecu februarju bo uprizorjena noviteta mariborskega dramatika Ignaca Kamenika »Galebi«, ki bo doživela v Celju svoj odrski krst. Drama pripoveduje o sodobni družini in konfliktu, ki požene enega od sinov v smrt. Sledila bo drama »Zamenjava« francoskega dramatika Paula Claudela, nato pa za konec kar dve komediji. Prva bo »Leonce in Lena« nemškega dramatika Georga Buchnerja, druga Prizor iz »Sekire« (Jadranka Tomažičeva in Bogomir Veras) va »Županova Micka«. Do ožjih stikov je prišlo tudi z obema slovenskima političnima organizacijama, ki sta zainteresirani za še tesnejše kulturne stike z našo ustanovo. Med gostovanji tujih gledališč v naši hiši bi omenili Mestno gledališče ljubljansko, ki bo 16. januarja z dvema predstavama predstavilo izredno zabavno ka medijo »Gospod Evstahij pa rimska komedija »Hišni strah,« ki jo je napisal Plaut. S L februarjem bo ponovno na repertoarju »Veronika Deseniška«, ki smo jo morali začasno odstaviti s programa. Tako si jo bodo lahko ogledali še tisti, ki so jo zamudili. Za to delo je prejel režiser Franci Križaj na nedavnem tednu slovenskih gledališč v Mariboru prvo nagrado. Slovenije za ublažitev draginje (Nadaljevanje s 4. strani) mogoče zavreti naglo naraščanje cen na tem področju in vplivajo na uravnavanje socialnih •rSzlik ter na večkrat stihijsko gibanje osebnih dohodkov. Vztrajamo pri predlogu, naj zvezni izvršni svet in odgovorni organi v Sloveniji brez odlaganja izdelajo predlog ukrepov, ki bodo trajneje stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Če navedeni organi menijo, da to ni mogoče, naj tako stališče utemeljijo in javno razložijo. Delovna organizacija in varstvo pri delu .....,__pa naj M_______ dck Mraz kot letos v Rdeč j kapici. In mogoče naj bi bila za spoznanje daljša. | Letos smo pravljici odmerili le pičlo uro, zavoljo najmlajših, ki bi jim dve debeli uri bili le predolgi. Med drugimi novicami gre omeniti še naše nedavno gostovanje na Koroškem, med našimi zamej-j skimi Slovenci. Med 6. in 18. decembrom smo gosto-1 vali z »Veroniko Deseni-| ško« v Železni Kapli, v Šmihelu, Dobrovljah in v Šent-1 jakobu. Kljub majhnim | dvoranam, ki imajo le po i 200 sedežev, si je štiri pred-1 stave ogledalo preko 2000 ! obiskovalcev. Uspeh je bil nepopisen, nepozaben. Za- • Čimprej naj se sestane republiška skupnost otroškega varstva, prouči gibanje življenjskih stroškov in njihov vpliv na koristnike raznih oblik otroškega varstva ter sprejme u-strezne ukrepe ter predloge (npr. o volarizaciji cenzusa za upravičenost do otroškega dodatka, o valorizaciji višine otroškega dodatka, o povečanju pomoči družinam, ki dobivajo otroški dodatek, o subvencijah za prehrano otrok v šolah in otroških vrtcih, o določitvi višine pomoči za novorojenčke). Posebej je treba proučiti mejne primere glede cenzusa upravičenosti do otroškega dodatka. • Skupščina SR Slovenije naj čimprej po hitrem postopku sprejme predlog zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo. Predlog zakona že pripravljajo upravni organi. • Pokojnine, priznane v prejšnjih obdobjih, naj se uskladi z novopriznanimi pokojninami in (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) benega obrata Mihael Čakš, iz obrata nova žveplena kislina Jože Pavlin, Franc Hohnjec, Lado Zorko, Mirko Lorbek, Vinko Pungeršek, Štefan Hokman, Milan Žafran, Franc Frišek, iz obrata modri baker Martin Krajnc, Anton Geržina, Avgust Krofi, iz transportnega oddelka Martin Goršek, Stanko Štek-lič, iz energetike Jože Sevšek, iz obrata žlebov Franc Agrež, iz kemije II. — OOB Karl Iva-kič, Drago Cvrtila, Vinko Mo-toh, Martin Mlakar, Ivan Ver-bovšek, Jože Mastnak, Karl Esih, Jože Ašenberger, iz obrata grafika Anton Šmajs, Mari- ja Vok, Marija Kalafatič, Stanko šoštar, Franc Vrečer. Vsi navedeni tovariši, ki so uspešno opravili preizkus znanja lahko samostojno vodijo oziroma nadzirajo delo na izpostavljenih delovnih mestih. Tovariši, ki niso opravili preizkusa znanja ne smejo po 7. in 8. členu Republiškega zakona o varstvu pri delu samostojno voditi oziroma nadzorovati dela v podjet ju, obratih in oddelkih. Na osnovi kadrovske evidence bi moralo opraviti preizkus znanja o varstvu pri delu 11 članov kolegija, preizkus pa je opravilo le 7 članov, nadalje 27 članov vodilnega osebja, preizkus pa je napravilo 19 članov, 124 članov nadzornega o-sebja, preizkus pa je napravilo 98 članov in 58 skupinovodij, preizkus pa je napravilo 32 članov. Skupaj bi moralo izpit napraviti 220 oseb, napravilo ga pa je 156 oseb. Bilo bi koristno, da bi vodje obratov prekontrolirali seznam oseb, ki so preizkus znanja o-pravile ter javili izobraževalnemu centru imena oseb, ki bi še morale opraviti preizkus znanja v najkrajšem roku (po novem letuj. Saj odgovornost za izmikanju dolžnosti po 6. in 7. členu Republiškega zakona o varstvu pri delu nosi vsak obratovodja za svoj obrat. Tekmovanje v namiznem tenisu Predlog sindikatov Slovenije v počastitev dneva republike za ublažitev draginje Namiznoteniška sekcija pri sindikalni podružnici Cinkarna Celje je organizirala v počastitev 29. novembra tekmovanje v namiznem tenisu za člane in članice. Tekmovanje je bilo v dvorani poleg ambulante v sredo 25. novembra ob 16. uri. Prijavljenih je bilo dvanajst tekmovalcev, tekmovalke pa nobene. Tekmovalci, bilo jih je devet, so bili razdeljeni v dve skupini, kjer so igrali vsak z vsakim. Prvi in drugi iz vsake skupine pa so igrali v polfinalu in finalu. Doseženi so bili naslednji rezultati : Skupina A Rezultat Seti Zolger :Jezernik 2 : 0 21 : 10, 21 : 10 Pohole : Smeh 2 : 0 21 :13, 21 : 19 Zolger : Pohole 2 :1 16 : 21, 21 : 5, 21 : 10 Jezernik : Smeh 0 : 2 19 : 21, 14 : 21 Pohole : Jezernik 2 : 0 21 : 13, 21 : 13 Zolger : Smeh 2 : 0 21 : 10, 21 : 18 Vrstni red v skupini A zmage — porazi set razlika 1. Zolger 3 — 0 6 :1 2. Pohole 2 — 1 5 : 2 3. Smeh 1 — 2 2 : 4 4. Jezernik 0 — 3 0 : 6 Skupina B Rezultat Seti Dečman : Zorko 2 : 0 21 : 13, 21 : 10 Posinek : Mirnik i : 2 21 : 15, 12 : 21, 14 : 21 Zorko : Leskovšek 0 : 2 13 : 21, 10 : 21 Dečman : Posinek 0 : 2 19 : 21, 11 : 21 Zorko : Mirnik 0 : 2 12 : 21, 14 : 21 Leskovšek : Dečman 2 : 1 15 : 21, 21 : 8, 21 : 15, 27 : 25 Posinek : Zorko 2 : 0 21 : 8 Dečman : Mirnik 0 : : 2 15 : 21, 13 : 21 Posinek : Leskovšek 2 : 1 21 : 13, 15 : 21, 21 : 19 Leskovšek : Mirnik 2 : 1 11 : 21, 21 : 14, 21 : 17 (Nadaljevanje s 5. strani) valorizira, pri čemer se mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. To je treba storiti s 1. januarjem 1971 na način in v višini, kot to predlaga skup-, ščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Pri tem dajemo podporo predlogom o blažji degresivni valorizaciji življenjskih stroškov. • Se letos se naj prouči subvencioniranje stanarin zaposle- Brzoturnir v počastitev praznika 29. novembra Šahovskega brzoturnirja se je udeležilo osem tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Iskren Pipuš, dipl. inž., ki je osvojil vse možne točke in s tem ponovno dokazal, da mu pripada prvo mesto med šahisti. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Iskren Pipuš, dipl. inž. 7 točk, 2.—3. Vlado Zeleno-vič, dipl. inž. 5 točk, 2.—3, Mio-drag Lazič 5 točk, 4.—5. Franc Dečko 4 točke, 4.-5. Stanko Brglez 4 točke, 6. Miro Mežnar 2 točki, 7. Marjan Čretnik 1 točko, 8. Ivan Krok brez točk. M. M. nim z nizkimi osebnimi dohodki oziroma družin z nizkimi prejemki zaradi predvidene od-mrzitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril izvršni svet Skupščine SR Slovenije na osnovi stališča svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in stališč plenuma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Predsedstvo republiškega sveta Zveze Sindikatov Slovenije opozarja, da uresničitev predlaganih ukrepov — z izjemo prvega, ki govori o diferenciranem subvencioniranju nekaterih življenjskih potrebščin z družbenimi sredstvi — ne bo terjala za letošnje leto dodatnih sredstev, ker so ta že zbrana. Od hitrosti, s katero se bomo lotili uresničevati predlagane ukrepe, je v veliki meri odvisna učinkovita ublažitev položaja delavcev z najnižjimi dohodki oziroma družin z najnižjimi prejemki. Sodelujte v Cin kar-narju ■ Vrstni red v skupini B zmage — porazi 1. Mirnik 3 — 1 2. Posinek 3 — 1 3. Leskovšek 3 — 1 4. Dečman 1 — 2 5. Zorko 0 — 4 POLFINALNI TEKMI Zolger : Posinek 2:0 21 : 16, 21 : 13 Mirnik : Poholc 2:0 21 . 17, 21 : 14 FINALE Zolger : Mirnik 2:0 21 :11, 21 : 14 Tekma za 3. in 4. mesto Pohole : Posinek 2:1 14 : 21, 21 : 11. 21 : 10 Tekma za 5. in 6. mesto Leskovšek : Smeh 2:0 21 : 15, 21 : 16 Deiman : Jezernik 2:1 21 :12, 14 : 21, 21 : 6 Končni vrstni red: 1. Zolger Tomo — valjarna, 2. Mirnik Marjan — grafika, 3. Pohole Ivan — konstrukcija, 4. Posinek Franc — energetika, 5. Leskovšek Jože — laboratorij, 6. Smeh Franc — laboratorij, 7. Dečman Silvo — mehanična, 8. Jezernik Stanko — konstrukcija in 9. Zorko Janko — energetika. Zmagal je Tomo Zolger, ki je prikazal tudi najboljšo in naj-sigurnejšo igro. Ostali tekmovalci so bili izenačeni in je bilo dosti tekem, ki so se končale šele po tretjem nizu. Tekmovanje je bilo v novo preurejeni dvorani in na novih mizah, tako da imajo tekmovalci namiznega tenisa v prihodnje na razpolago dober športni prostor z dobrimi napravami. Ivan Pohole set razlika 7 : 3 7 : 3 7 : 4 3 : 6 0 : 8 Dunajska drsalna revija v Celovcu Znana dunajska drsalna revija bo letos zopet gostovala v Celovcu od 4. do 14. februarja 1971, in sicer s svojo 33. produkcijo z naslovom PARADA NA LEDU. Revijo sta postavila režiser Will Petter in koreografinja Edith Petter, znani mojster dunajske glasbe prof. Robert Stolz pa je zanjo skomponiral vrsto novih melodij. Parada na ledu je razdeljena na dva dela. Po otvoritvi, kjer se predstavi balet na ledu z znanimi zvezdami Aleno Pokorno, Micho in Milošem ter Laro se zvrsti pet slikovitih prizorov. V zgodbah iz Italije z naslovom PAPAGALI nastopajo znani umetniki na ledu: Michele Colberg, Mona in Peter Szabo, Enimi Puzinger, Fernand Leemans, komiki Herbert Bobek in Albert Kaye ter Lucien Meyer. Tudi ostali prizori so zelo pestri, zlasti še PARADA ZVEZD, v kateri nastopi celoten ansambel z Emerichom Danzerjem, trikratnim svetovnim, štirikratnim evropskim in profesionalnim svetovnim prvakom v umetnostnem drsanju. V drugem delu nastopajo poleg že naštetih umetnikov na ledu še Flugo Dummler, Margaret Godfrey, Alain Herminjard, Richard Led-vvig in opici Jacky ter Joe. Revija se konča z DUNAJSKIMI MELODIJAMI, kjer nastopi dunajski balet na ledu. Za to prireditev so organizatorji pripravili 600 različnih kostimov, za kar so porabili preko 3 milijone šilingov (za en kostim so poprečno porabili 56 metrov blaga). Ko je leta 1946 dunajska drsalna revija začela ponovno delovati je celotno opremo lahko spravila v šest velikih kovčkov; sedaj pa potrebujejo zanjo pet vagonov. Na sliki: Mona in Peter Szabo. Prva slovenska alpinistična odprava v Trolltinden na Norveškem Konec julija 1970 je odpotovala desetčlanska alpinistična odprava na Norveško. Naš cilj je bil doseči vrh Trolliindena in še druge granitne stene, katerih je na Norveškem mnogo. Odprava je krenila iz Šoštanja; sestavljali so jo alpinisti iz Šoštanja (Dušan Kukovec, Dani Kopušar, Ivo Kotnik, Franc Verkoj, Črne na Koroškem (Edi Drofenik) iz Celja (Stane Plausteiner, Dušan Glažar). Vsa čudovita doživetja s potovanja in trenutkov, ki smo jih preživljali v steni, pa je v barvah posnel Vaclav Broman. Hitro so minili dnevi zbiranja sredstev, opreme in še mnogo drugih stvari in že smo drveli z našim fordom po cestah, ki so nas vodile na sever Evrope v deželo številnih fjordov, slapov, jezerc in visokih granitnih sten— Norveško. slapa Mardolffassen, ki se mogočno vali preko sten; bil je ves odet v megleno odejo; bili smo ' rikrajšani za nekaj lepih posm kov. Vendar za trenutek sc jjam je sreča nasmehnila, fidš čas fotografskega izživljanja je bil zelo kratek. Za nami so ostale dolgočasne nemške ceste, široka danska polja in že smo bili na trajektu, ki pripelje na Skandinavski polotok. Pel jali smo se preko ravnin južne Švedske in tako je bil konec konjskih moči, katere nastanku trolle po katerih je dobila gora svoje ime. Taborili smo ob reki Paurni, ki vali vode v divjih brzicah preko skalnih ovir in tesni v svoji strugi. Preko reke so številni mostovi in tolmuni, na ka- Člani odprave na Trolltinden od desne proti levi: Edo, Dušan, Ivč, s Dani, Giš, Verč, Dušan Po krajšem počitku smo morali opremo spet spraviti v in na avto metrov. Med vožnjo po makadamski cesti, ki se v številnih zavojih vzpne skoraj osemsto metrov, izvemo, da so tu demonstracije s katerimi žele domačni dolin Romsdal in Eihes-daal preprečiti gradnjo energet- V bližini Eihesdala smo si o-gledali spomenik norveškega novelista in dramatika ter ljubitelja gora Bjornstjena Bjorn-sona. V granitu je izklesan relief plezalca in napis: »Nekaj je zgoraj, moram vedeti kaj in smo bili prisiljeni zamenjati s svojimi. Naše poti vodijo samo navzgor, da dosežemo tisto kar želimo — vrh Trolltindena in še mnogo drugih vrhov. Trolltind leži ob Romdal fjordu okoli štiristo kilometrov od Osla. Dežela Troll, kar skušajo z našim prevesti duh, stran. Lutke, ki jih ponujajo s spominki so rezljane iz lesa s spačenimi obrazi, so troll — simbol Norvežanov. Grozljivemu človeku podobne skalne tvorbe na grebenih Trol-lygena, vsaka s svojo bajko o terih so ribiči, ki potrpežljivo namakajo svojo vabo. Prvi dnevi so minevali zelo žalostno, saj je nenehno deževa-valo. Stena Trolltindena je bila v megli in se nam je zdelo, kot da se skriva za megleno zaveso in da se noče izdati. Po dolini le kilometer navzgor šumi preko stene 600 metrski slap Mor-dalsfassen. Ker je bilo vreme slabo, smo se odločili, da si o-gledamo ta čudovit slap, ki pada v dveh delih preko 655 metrov visokih sten, njegov največji prosti pad pa šteje 297 Totalni carinski pregled na švedski meji Oprema s katero so plezali člani ekspedicije skega objekta. Za vodiča je bil gospod Arne, Roudes Heen, katerega smo spoznali v Andalsne-su; je odličen poznavalec okoliških gora in dober plezalec. Bili smo večina njegovi gostje in iz kramljanja smo izvedeli veliko, vendar o svojih načrtih smo molčali. Megla je bila zelo gosta in nenehno je deževalo, tako da smo zaradi slabega vremena izgubili orientacijo. Po večurnem tavanju smo prišli prav tja, kjer smo zašli s poti. Premočeni do kože smo končno prišli do zato hočem navzgor.« Skoraj motto alpinizem. Naslednji dan smo sušili naše obleke. Popoldne se naš vodja Dušan odloči, da bi si ogledali bližnje mesto Andalsnes. Naš ford nam dvanajst kilometrov nadomesti noge. Andalsnes je prijetno pristaniško mesto, leži na nasipini ledenika in naplavini reke ob Romsdal f jordu. (Nadaljevanje prihodnjič) Objavljamo spored filmov, ki jih bomo lahko gledali od 12. januarja do 2. februarja 1971. Kino Union * Od 12. do 17. januarja »STANI.LIO IN OLLIO PRODAJATA MIŠELOV-KE«, ameriški barvni film Od 18. do 21. januarja »DOBRI IN SLABI FANTJE«, ameriški barvni film Od 22. do 26. januarja »LJUBEZNIVI HF.RBIE«, ameriški barvni film (ob 16. uri) Od 22. do 26. januarja »KATARINA. DOVOLJ JE LJUBITI«, franco-sko-nemško-italijanski barvni film Od 27. do 29. januarja »LEPI SPOMINI«, španski barvni film Od 30. januarja do 2. februarja »PETORKA V AKCIJI«, ameriški barvni film .. • . Kino Metropol Od 15. do 18. januarja »BUTCH CASSIBY IN KID«, ameriški barvni film Od 19. do 20. januarja »LJUBEZENSKI ODSEV«, turški film Od 21. do 24. januarja »POLNOČ NA REPPERBAHNU«, nemški barvni film Od 25. do 27. januarja »LEPI SPOMINI«. španski barvni film Od 28. do 31. januarja »MAŠČEVALEC IZ KAROLINE«, ameriški Kino Bom Od 13 .do 17. januarja »MOŽ Z IMENOM HRABROST«. ameriški barvni film Od 18. do 20. januarja »F KAKOR FLINT«, ameriški barvni film Od 21. do 24. januarja »CINCINNATI KID«, mehiško-ameriški barvni bilm Od 25. do 28. januarja »POVEJTE JIM. VVILLIE BOY JE TU«, ameriški barvni film Od 29. do 31. januarja »DRŽAVLJAN — GANGSTER«, francoski barvni film Predstave so vsak dan ob 16.. 18 in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. REBUS Vsem članom delovnega kolektiva Cinkarne v zvezi z izvajanjem čl. 12 Zakona o vojaški obveznosti. OPOZORILO Dvanajsti člen ZUD določa, da je vsak član civilne zaščite, vojaški obveznik in obveznik delovne obveznosti dolžan v osmih dneh od nastanka spremembe prijaviti oddelku za obrambo in zaščito naslednje podatke: — spremembo stanovanja (novi naslov) — spremembo stalnega bivališča; začasno več kot 60 dni trajajočo odsotnost iz stalnega prebivališča, odhod v tujino za vselej, ali za več kot 60 dni in vrnitev iz tujine; — pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, vrnitev od vojakov in izgubo vojaške listine ter spremembo delovnega mesta. Namen tega opozorila je, olajšati obveznosti vojaških obveznikov s tem, da ne izostajajo od dela in ne izgubljajo po nepotrebnem svoj prosti čas. Prosto po Gregorčiču O cesti od Celja do Rogaške Slatine Krasna si cesta hči davnin, blatna v prirodni si lepoti, ko jamastih ti površin, asfalta temna plast ne moti. Krasna si hči davnin! Tvoja pot vijugasta pa tak' ko paragraf sodnije skrivnostna si ko zakon kak, po tebi nemogoče je storit korak, brez polomije. Nerad sprejel bi s tabo borbe, ko jame tvoje so polne čorbe, blatno rumen iz vseh višav, lepo se je v mlakah zlila. Šoferjem si predobra znanka ko v tvoje luže z avtom zavozi od vraga se mu zdiš poslanka, noseč mu s pljuskom v šipe drag pozdrav. Kako prijetna vožnja je, ko avto mimo Celja gre! A ko iz Celja proti Rogaški rine, zakaj ga hitrosti radost mine, zakaj trudno leze in počasi zakaj otožni so njegovi glasi? Krasna si cesta hči davnin! V DECEMBRU 1970 SO PRIŠLI V PODJETJE: Omerzu Cita, Filipovič Planinka. Babič Mirko, dipl. ing., Kačičnik Avguštin. Zenulahi Sul.io. Šabič Ljuban, Verbuč Ivan, Veber Rudolf, Berčnik Silvo. ODŠLI IZ PODJETJA: Pirh Danijel, Kaurin Stevan, Hotko Danilo, Pečko Ivan. Kotošek Vlado. Mar-zek Leopold, Avžner Stanislav, Ca-ter Anton, Sternad Marjan. Drago-vič Svetlana, Smeh Zora, Borovnik Ida. Gačnikar Alojz. Podjavoršek Konrad, Šabič Ljuban, Baniček Vladimir, Alagič Hailid, Motoh Anton, Babči Mirko. Antončič Vinko. V POKOJ SO ODŠLI: Drame Ludvik, Jančič Stanko, Ojsteršek Franc, Ludvik Alojz, Kopitar Ivan, Štancer Karl, Piki Franc, Rebernik Karl, Suša Karl. V JLA STA ODŠLA: Zoher Ivan, Glažar Dušan. UMRLA STA: Pungaršek Vladi- mir in Vašner Alojz. REBUS Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški od-bor. Odgovorili urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar--iar- Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Izračun nagrajevanja po za december 1970 Vrednost točke za celotno podjetje 1,00 din I. METALURŠKA PROIZVODNJA 1. Talilnica — — — — — — — — — ________ __ __ 2. Keramika — — — — — — — — — — — — 3. Plinarna — — — — — — — — — — — — 4. Pražarne in kisline — novi obrati— — — — — — 5. Pražarne in kisline — stari obrati — — — — — 6. Cinkovo belilo — — — — — — — — — — — 7. Rafinacija — cinkov prah — — — — — — — — 8. Baterijske čašice — — — — — — — — — — 9. Zičarna — — — — — — — — — — — — — 10. Zlebarna — — — — — — — — — — — — II. Valjarna — — — — — — — — — — — — delu w ej ej o m* g 8.5 2 C Ki c -S 3 14,60 14.60 17.60 16,00 13,62 5.00 13.20 14.80 14.24 18,90 8,80 II. KEMIJSKA PROIZVODNJA 1. Barvila Celje — — — — — — — — — — — 2. Barve Mozirje — — — — — — — — —'' — — 3. Soli in pigmenti — — — — — — — — — — — Cinkov sulfat — — — — — — — — — — — Kromov galun — — — — — — — — — — — Modra galica — — — — — — — — — — — — Natrijev sulfid — — — — — — — — — — — Bari jev sulfid — — — — — — — — — — — Svinčevi oksidi — — — — — — — — — — — Ultramarin — — — — — — — — — — — — Litopon — — — — — — — — — — — — 4. Gnojila in zaščitna sredstva — — — — — — — — Superfosfat — — — — — — — — — — — — Modri baker — — — — — — — — — — — III. GRAFIKA 1. Vodstvo grafike in CIRG — — — — — — — — 2. Kemolit plošče — — — — — — — — — — — 3 Mikrocink plošče — — — — — — — — — — 4. Preparati za grafike — — — — — — — — — IV. VZDRŽEVANJE 13,00 13,00 8,00 4,08 2.10 12.10 3.10 6,70 10,50 10,80 9,60 22.00 14.00 20.00 1. Priprava dela — — — — — — — — — — — 12.30 2. Strojni obrat — — — — — — — — — — — njo 3. Elektro obrat — — — — — — — — — — — 14,40 4. Gradbeni obrat — — — — — — — — — — — 19,io 5. Merilni obrat — — — — — — — — — — — 7,50 6. Obrat energetike — — — — — — — — — — 7.00 V- TRANSPORT — — — — — — — — — — — 8.50 VI. TEHNIČNA KONTROLA — — — — — — — — 6.00 VII. UPRAVA — — — — — — — — — — — — 6.20 VIII. KOMERCIALNI SEKTOR — — — — — — — 5,60 IX. FINANČNI SEKTOR — — — — — — — — — 6.20 X. KADROVSKI SEKTOR — — — — — — — — 1. Kadrovska in pomožna služba ter družbeni standard — — — — — — — — — 6,20 2. Samski dom — — — — — — — — — — — — 5,80 3. Pralnica in šivalnica — — — — — — — — — 6,20 XI. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR — — — — 6,50 Vodje proizvodnje, obratovodje in glavni inženir metalurške ter glavni inženir kemijske proizvodnje oblikujejo svoj osebni dohodek z ozirom na poprečni doseg norm pripadajočih obratov. Ta doseg se še pomnoži s faktorjem razmerja med planiranimi mesečnimi skupnimi režijskimi in planiranimi mesečnim variabilnimi stroški ter dejanskimi mesečnimi skupnimi režijskimi in dejanskimi mesečnimi variabilnimi stroški za mesec november 1970. Vodstvo transporta pa oblikuje svoj osebni dohodek z ozirom na pokritje celotnega podjetja ter na skupne režijske stroške v mesecu novembru 1970.