List 42.
Politiški oddelek.
Gimnazija v Celji
Vprašanje o slov. paralelkah na gimnaziji v Celji bliža se svoji rešitvi. Sedaj je toliko že gotovo, da se ta točka nahaja v proračunu za drugo leto. To je pa huda skušnja za koalicijo. Levičarji so imeli že na Dunaji in v Pragi posvetovanje o tej stvari in na obeh krajih so se izrekli, da bodo kakor jeden mož glasovali proti dotični postavki v proračunu. Pri dunajskem posvetovanji je bil zraven tudi učni minister Madejski, ki je razložil jim, kako stoji vsa ta stvar.
Ce Slovenci v Celji dobe paralelke, to se danes še ne more z gotovostjo reči. Zdi se nam, da vlada hoče vso stvar izročiti nekako parlamentu. Če se državni zbor zanje izreče, se osnujejo ; če se pa izreče proti njim, pa se ne. Levica in vlada mislita, da to vprašanje ni vredno, da bi se zaradi njega razbila koalicija. Levičarji pa za slovenske paralelke že iz strahu pred nemškimi nacijo-nalci ne morejo glasovati. Napeli bodo vse svoje sile v parlamentu, da jih preprečijo ; če se pa jim ne posreči, pa zaradi tega ne mislijo vladi delati opozicije. Čutijo najbrž, da bi to ne bilo varno, če se koalicija razbije, imajo največjo škodo nemški liberalci sami.
Vlada bi bila pač rada to vprašanje še odložila, ali čutila je, da bi za konservativni klub nastala potem nevarnost. Slovenski poslanci bi bili morda prisiljeni stopiti v opozicijo in celo grof Hohenwart bi bil prišel v neki čuden položaj, tako da bi bil prisiljen premišljevati, ni li prišel zanj čas, da se umakne političnemu delovanju. Nadeja se pa vlada, da ji Slovenci ostanejo zvesta podpora, če tudi državni zbor odkloni slovenske paralelke, kajti sklicevala se bode na to, da je pokazala vso dobro voljo, toda državnozborska večina se upira. Zbora pa ne more prisiliti, da bi odjenjal. Da bi zaradi celjskih pa-ralelk dajala ostavko, za to so pa te paralelke premalo važne, rekla bode. Naši poslanci se pa bodo potem
zopet pri volilcih opirali s tem, da so vse storili, kar je bilo mogoče, ali upora zjedinjene levice niso mogli zdrobiti.
Po našem mnenji pa razmere za slovenske paralelke ne stoje slabo, popolnoma je stvar v rokah naših konservativnih zastopnikov v državnem zboru, če jih ne bodo dosegli, bode to popolnoma njih krivda. Sedaj, ko je levica izjavila, da ne pojde v opozicijo, če se sprejmejo paralelke, se našim koalirancem radi tega ni bati, da koalicijo razbijejo, ako se odločno postavijo na noge.
Večina v državnem zboru je odvisna od tega, koliko Poljakov bode glasovalo za slovenske paralelke v Celji, in proti njim in koliko levičarjev in Poljakov se odtegne glasovanju.
Poljaki še niso zavzeli nobenega odločnega stališča o tej stvari, kakor se vidi iz pisave poljskih listov. Mogoče jih je pridobiti na našo, ali pa na nasprotno stran. Mi smo prepričani, da bodo Poljaki glasovali za nas, ako bode grof Hohenwart zastavil ves svoj vpliv za to stvar. Če naši poslanci z grofom Hohenwartom vred dajo Poljakom razumeti, da izstopijo iz koalicije, ako se ta zadeva povoljno ne reši, bodo vsi poljski poslanci glasovali za celjske slovenske paralelke. Pa tudi levičarji bi v tem slučaji gledali, da se vsprejmo. Zanje bi seveda nobeden izmej njih glasoval, ali mnogi bi se odtegnili glasovanju. Večkrat kaka stranka kacemu predlogu pripomore do zmage s tem, da več svojih članov pred glasovanjem iz zbornice odpošlje. V levici je nekaj poslancev, katerim se vendar o tej stvari ni bati svojih volilcev. Tako zastopniki veleposestva in nekaterih trgovskih zbornic v narodnih vprašanjih lahko postopajo, kakor koli hočejo. Poslancem dunajskega notranjega mesta se tudi ni bati za mandate, ako se odtegnejo glasovanju o tej zadevi.
Nekaj levičarjev bode pa gotovo zapustilo liberalni klub, ako se slovenske paralelke vsprejmejo in pojdejo k nemškim nacijonalcem, ali to število bode tako neznatno, da ni umestno nanj se ozirati.
Največja nevarnost tiči v tem, da bode vlada in levica skušala konservativni klub in zlasti slovenske po-
slance pregovarjali, da naj nikar zaradi celiskih paralelk ne spravljajo koalicije v nevarnost. Rekli si bodo, če levica pravi, da ostane v koaliciji, če tudi se slovenske para-lelke v Celji osnujejo, zakaj bi se pa še ne postavili na jednako stališče in v koaliciji ne ostali, ko bi tudi se paralelke odklonile. Kakor hitro bi se slovenski poslanci izjavili, da ostanejo v sedanji zvezi, ako tudi slovenske celjske paralelke se odklonijo, je gotovo, da podležemo v tem vprašanji. Konservativni klub bi nič posebno se za stvar ne potegoval in bi zmatral, da je že storil svojo dolžnost, ako so konservativci v zbornici za te paralelke glasovali. Levičarji bi kakor jeden mož glasovali proti slovenskim paralelkam, velik del Poljakov bi pa iz prijaznosti tudi ž njimi potegnil, ali pa odšel iz dvorane. Mi bi ostali v manjšini in tembolj gotovo, ker si ne smemo zanašati, da bi Mladočehi polnoštevilno prišli k dotični seji, ker jih navadno nad polovico manjka pri sejah.
Iz povedanega je popolnoma jasno, da imajo konservativni naši poslanci popolnoma vso zadevo v rokah. Ko je stvar tako daleč, da se je vlada odločila vsprejeti jo v proračun, so mnoge težave že premagane. S tem je izrečeno, da so vladne poizvedbe pokazale, da so paralelke potrebne in našim poslancem se ne more več očitati, da gre jim le za kake narodne pretiranosti. Ko bi pa letos se slovenske želje po teh paralelkah ne uresničile, se pa utegne stvar še za dolgo zavleči. Levica bode v tem vprašanji tem odločneje nasprotovala, čim bližje bodo nove volitve. Zadnji čas pred volitvami se tudi za koalicijo ne bode dosti brigala, ko bode jedeakrat volilna reforma toliko zavlečena, da se ne reši več v tem zasedanji in židovski bankirji pri uravnavi valute že spravijo največje dobičke.
400