Št. 65.
V Gorici, dne 4. junija 1901.
Izhaja trikrat na teden r Šestih Izdanjth, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje iss-danje opoldne, večerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom posiljana:
*    Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 '
pollefc........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
> • četrt leta . . ;«r r^--&~i^.«^wm^J:70 PosamiSne številke stanejo 10 vin.: Naročnino sprejema upravisiŠStvo v Gosposki ulici itv, II v Gorici v«Gori§ki Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od H, ure zjutraj do 6- zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do i ' ure. Na naročila brez doposlane naročnin? se ne oziramo.
„IMtIMOR^C" izhaja neodvisno od «Soče> vunk petek in stane vso Teto 3 K. *rr h ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavronSifi na trgu della Caserma in Pipan t ulici Ponte della.Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
S O Č A
Večerno izdanje.)
Tečaj XXXI.
Bog In narod!
»Goriška ljudska posojilnica",
Za mozkim /.borom naloga vrlo vspo-vajoeega »Pevskega in glasbenega društva" se je oglasilo (udi ravnateljstvo „Goriftke ljudske posojilnice* ler nam poslalo to-le izjavo: Slavnemu uredništvu listu Sočo* v (»urici.
Podpisano ravnateljstvo s<Ionske ljudske posojilnice« obrača se vsled »oglasnega sklepa v seji /. dne :K). maja na slavno uredništvo s prošnjo, da opusti odslej naprej vsako polemiko s tukajšnima klerikalnima listoma (lorica in -Primorski List , kolikor se tiče našega denarnega zavoda. Nafelstvo so pri tem sklepu vodili sledeči oziri:
V interesu vsake narodne organizacije je pač, da se o njej javno razpravlja in ljudstvo poučuje o pomenu gospodarskih društi-v in v prvi vrsti denarnih zavodov. Kolikor pa se je dosedaj pisalo o denarnih zavodih po listih -.(loriea* in »Primorski Ust , pa Je bilo na veliko škodo »lenarili organizaciji dežele ne glede" na nafto stranko.
Polemika, ki se je vodila v imenovanih listih, ni imela cilja, razbistriti pojme o pravilnem denarnem gospodarstvu, ampak izpodkopati zaupanje prvemu, našemu denarnemu, zavodu. Dve leti se je sistematično odganjalo vlagatelje od naseda zavoda ter širilo najnesrnmnej.se laži o poslovanju in stanju »Goriške ljudske posojilnice*.
Podpisano načelstvo si je v svesti, da je ; Goriška ljudska posojilnica« soliden   denaren  zavod,   ki   je   pokazal svojo   moč   ravno s tem,   da je prestal | vso hudodelsko gonjo klerikalne hiteli- j geuoe ter izplačal do malega duhovnikom, . kuharicam, mežuarjem   in    klerikalnim goriškim profesorjem več stotisoč kron hranilnih vlog. Izplačane vloge nadome- ; ščene so z novimi, in zavod stoji danes jednoten in močan, da mu nikaka gonja klerikalne stranke ne more škoditi. Načelstvo   iCJoriške   ljudske   posojilnice*, povdarjiije   veliko   vrednost lastne   na- . rodne  organizacije,   in   v   interesu   te, želi, da prejenja   vsaka   polemika radi
Uredništvo
se nahaja v GosposK ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravni5«vo *e nahaja •, Gosposki ulici 8t.ll.
Uoplsj ni-f se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo le uprarniStvu.
Oglasi in poslanic«
se racunijo po petit-vrstah, Se tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. VoSkrat po pogodbi. — Veeje črko po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati ioco Uorlen.
„GoriSk» TIskarna« A. OabrSček tiska in zalaga razen «Sooe, in »Primorca. Se -Slovansko ktdllNleo".
katera izhaja meaeSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vaeletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. knjižnici, se ntfunijo po 20 kr. petifcvrettoa,
«Gor. Tiskarna* A. Gabršgek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
nje z imenovanima listoma. No smatra lista kot dovolj resna, da bi se Se dalje branila po Vašem cenjenem listu pred takimi gnjusnimi napadi, kakor so so uprizarjali dosedaj. Z resnim konsek-ventnim delom napreduje »Goriška ljudska posojilnica in apeluje na vse pristaše in na one, katerim je narodno naše blagostanje drago, da jo podpirajo kakor dosedaj in nadalje So intenzivnejše, da bode vršila svojo blagodejno nalogo v gospodarski povzdig našega ljudstva.
Z vsem spoštovanjem
za na V aUn;
Dr. Henrik Turna. Slavno ravnateljstvo prvega in najmočnejšega denarnega zavoda našega nas jo s tem odvezalo narodne in časnikarske dolžnosti, da hi nadalje fte kuj odgovarjali klerikalnim sleparjem. — Skoro da je tako se najbolje. Prav nas zadnji članek JCdo je slepar?* mora odpreti mM vsakemu Slovencu, s kako brezvestno in Kleparsko iiamlo imamo opraviti, Zunaii so vsi pamelui, 4v,irni odgovori, zaman vsa jjolu resivea, ki jo jioslavimo lazmkum naproti, tla jo lahko slepci Uipajo, - - vse ne pomaga nič, kajli klerikalni -loparji računajo z dejstvom, da veliko, njiliovili pristašev se hoji »smrtnega gn-hu' ler no čila »Soče* in t Primorca", da dohi pri spovedi odvezo vsaj /a druge grehe, — zato pa verujejo vse, kar pišejo pobožni klerikalni list;. Računajoči na to dejstvo, pošiljajo klerikalni hujskači Čedalje drzneji in drzneji ler lažejo tako nesramno, tU moramo le občudovali to brezvcslnosl in zlubo, ki je objela vse te ,po svetih nebesih koperneče duše". S takimi ljudmi pošten tlovek ne more prenašati polemike.
S tem seveda pa šo ni rečeno, da ravnateljstvo »(Jor. ljudi, pos." ne bo sledilo nudahiim rovarslvom klerikalne svojati. Ko bo žakelj poln — poči sam. Povemo le š\\ da duševni vo Ija vso le zlobne polije proti m(lor. Ijud. pos." je klerikalni zgodovinar Frane Kos na učileljišeu. Kako sistematično -p jrnji vi"! ta boj, jo jasno iz vseh dosedanjih napadov. Dr. Kos je porabil zadnje me-ece svojega ravnateljcvanja v to, da je polnil svoj notes z ixpbki. katere vidimo zdaj po klerikalnih listih, toda vse vlaki luči,
ki ne odgovarja resnici. Mi ga delamo odgovornega — pa naj klerikalni listi to tudi pobožno utaje — za vso tako zlodejsko hujskarijo v deželi. Pride čas, ko bomo morali začeti misliti na to: ali moremo Se dalje mirno gledati, da goriški Slovenci izročamo svoje deklice takim rokam v vzgojo.
D o p t s t. *
Iz Kobarid«. (Krilanova hiša. — Anton Uršič. — Farovska pdlitika za nas okraj.) — Naša vrla »Soča« je sporočila, da vlada vrne občini ono lepo hišo na trgu,- ki je bila namenjena za sodišče. V tak namen jo je namreč občina vladi ponudila in izročila. — Ker je pa vlada drugod spravila svoje urade pod streho, jo le naravno in edino pravično, da ono drugo hišo vrne občini. To so torej zgodi 1 Hvala 1
S tem činom dohi občina zopet v svojo lusl. ono znamenito hišo, ki je bila last '/namenile rodbine Pagliaruzzijevc in se jo v njej rodil ljubljeni nal P ep i, nježni pesnik Kri lun. (— Tri knjige njegovih peimij in drugih del glej v zbirki (aabrščekove »Slovanske knjižnice«.) — Kaj naredi občina s to hišo? Želeti hi bilo, da ne naredi ssoprl kake take nerodnosti kakor z ono drugo hišo (Jurctičcvo v gornjem koncu), katero je prodala, a je danes dvakrat več vredna. Ako hi bila občina to hišo obdržala ali prodala le deloma ter naredila skozi vrt do cerkve prehod (vsaj za pešce), prepuslivši vrl javni rabi, koliko več bi bil Kobarid vreden I Danes nimamo v celem Kobaridu senčnega kraja za občo rabo. Kako hočemo pričakovati v poletju tujcev ali naših rojakov, ki žive po mestih? — Tudi lepih stanovanj ni na razpolago. E'do pa naj se vsaj ta Kri-lauova hiša porabi pametno. Hiše ne prodajati in tudi ne podirati, dokler nimamo dovolj denarja, da kaj lepega sezidamo. Pritličje se lihko lepo porabi za občinski urad, za posojilnico, za druge občinske po-polrebe, a v prvem nadstropju par lepih stanovanj. Seveda bo Ireba nekaj potrositi, ali lii*a bo ludi nesla svoje obresti. Račun je lahek I Kobarid ni več starokopitna vas, mat več trg in središče sodnega okraja. Zato potrebuje ludi dostojen in stalen občinski urad I - Napisal sem le vrtice, da začnemo razmišljali, dokler je časi
,nt
r?
Poslovenil Podr:
fUO
Romar.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz.
Iv.!,*'.,
XVIII.
Meti tem je Petroni« v Anciju vsakega dne* dosezal ovo  zmago nad AugusUjanci,  ki so se ž njim borili za cesarjevo milost. Ti<:e .n je popolnoma izgubil ves J
vpliv, da se je prijateljstvo med njim in cesarjem vtrdilo tako, da se odslej več no raztrga. Celo oni, ki so tega znamenitega Epikurejea poprej prezirali, jeli so ga sedaj obkoljevati ter tekmovati med seboj za njegovo prijaznost. Mnogi so se radovali v svoji duši, da je naposled dobil prevago človek, ki je dobro, vedel, kaj si ima o kom misliti, kateri je s skeptiškim smehom poslušal prilizovanje svojih včerajšnjih sovražnikov, pa radi svoje lenobe, ali radi svoje izobrazbe, ni bil maščevanja željan ter svoje moči ni uporabljal na škodo drugih. Napočili so trenutki, ko bi bil lahko ugonobil celo samega Tigelina, toda on ga je rajše izpostavil smehu ter se rogal njegovi su-¦ovosti in preprostosti. Senat v Rimu si je bil oddahnil
svoj vpliv. V lUinu,  kjer je'bilo treba odstranjevati!ker   že   poldrugi   mesec   ni   bila   razglašena   nobena
ljudi, ki sg se  kazali,   biti  nevarni, pobirati  njihovo smrtna kazen. V Anciju  in v mestu  so si pripovedp
imetje,
ki so :
neukusom.  ter naposled  izpolnovati "vsako cesarjevo
željo, tu je bil Tigelin na vse pripravljen, in radi tega
zelo potreben.  Toda  v   Anciju,  sredi palač, ki so se
zrkulile v morju, je sprovajal cesar helensko življenje.
Od ranega jutra do  večera so  se čitali stihi,  rešeto-
vala se  njih vsebina  in oblika, vršila se  zabava z
glasbo in  gledališkimi  igrami,  skratka,  delalo se  je
vse to, s čemur se je zabaval in ponašal grški genij.
V taki priložnosti  je  moral  Tigelina  in   vse  druge
Augustijanee daleč  nadkriliti  izobraženi in  duhoviti
Petronij, ki jih je prekašal s svojim ukusom in s svojim
ostroumjem.
Cesar je iskal njegovo družbo, poslušal njegovo mnenje, vprašal ga za" svet, kadar je sam delal, ter skazoval mu večje prijateljstvo nego kedaj poprej. Vsi so si že mislili,  da  je konečno zmagal  njegov
¦, izvrševati  razne politične posle, prirejati igre, j vali, kako sta živela  razkošno   cesar in njegov ljubše odlikovale  s svojim  razkošjem  in s svojim j Ijenee, a vendar je vsakomur bilo ljubše, da je cesar "   *   '                "        *              '        liil tako razkošen, ne pa tako zverski, kakoršen je bil
pod Tigelinovimi rokami. Tigelin sam je čutil, da je njegovo stališče popolnoma omajano, ter je že mislil na ft), ali bi mar ne kazalo, popustiti borbo, zlasti ker je cesar večkrat dejal, da se v vsem Rimu in na vsem dvoru nahajata samo dva Človeka, ki se povsem razumeta, in ta dva da sta prava Helenca: on in Petronij.
Osupljiva gibčnost Petronijeva je utrjevala ljudi v prepričanju, da njegov vpliv potraja dalje od vseh drugih. Nihče si ni mogel niti misliti, kako bi cesar mogel prebiti brez njega, s kom bi se mogel razgo-varjati o poeziji, godbi, dirkah, in komu bi pogledal v oči, kadar bi se !iotel prepričati, ali je zares dobro to, kar je delal. Petronij v navadni svoji malomarnosti ni pripisoval, kakor se je zdelo, temu svojemu stališču
Bivšo trgovino Jeronovo, pokojnega g. Andreja Uršič a, jo prevzel (vsled bolehnosti gospe Marije UrSičeve,) pokojnikov nečak in nadomestni dedift g. Anton UrsiC, inteligenten mlad mož. Služboval je več let pri znani Ivrdki Vinka Majdiča v Kranju, kjor je užival splošne simpatije. Takih mofc Kobarid živo potrebuje. Zato smo prav veseli, da se je vrnil domov. Saj imamo Kobaridc! daleč okoli celo vrsto mož, ki so nam v čast in ponos, narodu v korist, doma pa ne napredujemo, ker manjka delavcev. —
Nunci celega okraja so ustanovili politično društvo. Namen je jasen, »Prismo-jenec* jo povedal še več, namreč, da je potreba okoličanike vasi pridno hujskati proti Kobaridcem. Doslej so vladale med občinami našega okraja prijazne razmere. Teh pa naš! nunci ne marajo več, ker hočejo, da mora ves okraj plesati po volji v farovžiit, Koba-ridci pa tega ne maramo, in zalo hočejo nunci, da nas bodo vso drugo občine sovražile. Na tak način bi nunci vladali po svoji volji celemu okraju. Vsi drugI smo tu lo za to, da jih redimo in davke plačujemo, drugače pa da pridno plešemo po godbi iz farovžev. — Takemu društvu sloji na čelu »deževni poslanec" L a pa n j a. Naj gleda, kaj dela, kajti mož živi vendarle — v Kobaridu. Tu pa ni prostora za klerikalne zdražbarijel
»Deževni* poslanec je stopil torej na Čelo temu društvu. Boji se za svoje poslanstvo, do katerega je prišel po taki zaslugi, kakor Pilat v Vero. Ali rad bi ostal še dalje poslanec! Ker pa je naš okraj volil že dvakrat po veliki večini z napredno stranko, zato hočejo tu s posebno gorečnostjo širiti svoje zdražbarije. Menim pa, da se jako varajo ter da utegnejo* izzvati sebi neznosne razmere, ko bodo še bridko zdihovali po onih lepih starih časih, ko so z ljudstvom živeli v miru in ljubezni.
S Poni kov, dne 31. maja 1901. — Ne vidi se mi Kodromac toliko vreden, da bi ga Še nadalje lasal v »Soči*, toda, ker le ne Odneha pikati in zabavljati proti moji osebi in narodno-napredni stranki, hočem izpre-govorili še eno besedo. On hoče imeti hoj na vsak način, naj ga torej ima! Članek Kodromac-Laharnar v »Soči* št. 60. in v »Primorcu" od 24. maja ga je zadel kaj v Živo! Oj, kako je pričel moliti v cerkvi za
nikake eene. Bil je malomaren, lenoben, bistroumen in skeptičen kakor nekdaj. Časih je delal na ljudi vtis človeka, ki se smeje njim, sebi, cesarju in celemu svetu. Časih si je drznil izreči grajo cesarju naravnost v oči, in ko so drugi že mislili, da je zabredel predaleč, ali da si pripravlja pogin, \e znal grajo nakrat tako zaobrniti, da mu je služila v prospeh. Med navzočimi pa je to vzbujalo prepričanje, da ni nikake neprilike, iz katere bi se on ne izmotal zmagoslavno. Enkrat, za teden dnij po Vinibijovi vrnitvi iz Rima, je čital cesar v mfttem krogu svojih dvornikov odlomek iz svoje Tioje, in ko je končal ter so mu navzoči z burnimi vskliki izrazili priznanje je odgovoril Petronij, katerega je cesar vprašal za sodbo s pogledom:
»Slabi stihi, ki so vredni, da se vržejo v ogenj.«
Navzočim so nehala vtripati srca vsled strahu, kajti Nero šo nikdar nI slišal tako obsodbo; samo Tigelinu se jo lice zasvetilo od veselja.
Vinici j jo pobledel, misleč si, da Petronij, ki se nikdar ni vpijanil, je do dobrega pijan.
Noro pa ga vpraša s sladkim glasom, v katerem se je vendarle razodevalo globoko ranjeno samoljubje:
»Kaj nahajaš v njih slabega ?«
Petronij pristopi k njemu:
»Ne verjemi jim,« reče, pokazavši z roko navzoče, »ker oni ne znajo ničesar. Vprašaš me, kaj je slabega v tvojih stihih ? Ako hočeš izvedeti resnico, pa ti jo povem: Oni so dobri za Vergilija, dobri za Ovida, dobri celo za Homera, nikakor pa ne za-te. Ti ne smeš tako pisati. Ta požar, katerega popisuješ, nima dovolj ognja, ta plamen dovolj ne greje. No poslušaj Lukanovega prilizovanja. Njemu bi se za tako stihe priznala genijalnost, toda tebi ne.   Ali pa veš, čemu ?
povišanje sv. cerkve in božjih namestnikov in s kakim (!) naglasom je povdarjal besede: %In za ponižanje njenih sovražnikov«. Na binkoštno nedeljo je pa še celo molil za neko hudobno osebo. Molit je tako-le: .Molimo en očenaš za eno hudobno osebo v tej duhovniji, da bi ji sv. Duh razsvetlil pamet!' Naši bistrogledi so reki«, da je nune obrnil sam na-se tisti očenaš, jaz sem pa mnenja, da sem le edino jaz deležen tistega blagoslova! Sicer mi ne teži vesli nikaka velika hudobija, ali klerikalni reveži morajo že vedeti, da sem hudoben, saj kažejo s prstom po meni rekoč: Ali ga vidite »lutrana grdiga?* Prepuščam čitateljem, naj sami presodijo, koliko je Bogu dopadljiva taka molitev, katero se moli z namenom, da bi se smešile v cerkvi nuncu neljube osebe. Binkoštni pondeljek je nune pričel Citati evangelij s sledečimi besedami: Zdaj boste pa poslušali evangelij sv. Janeza, posebno če je kateri naprednjak tukaj, naj dobro posluha! (Revež,polno cerkev jih je b'»!ot).
Dovolite, g. nune, da Vam jaz citiram nekoliko besed iz dotičnega evangelija! Slehern namreč, kateri hudo dela, sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svarjena njegova dela. Torej, g. nune, zakaj niste prišel R luči v sodno dvorano h glavni razpravi? Zakaj ste uže določeni glavni obravnavi podplate pokazal? Teremtete! Vidite, da ste se tudi tukaj jSošleno vrezal! Rekel ste, da mi za sedaj milostno prizanesete, če bo pa v treh tednih le ena črka od Vas v .Soči", da zopet ponovite tožbo, Vedererao! Ali boate res mož-beseda! Sicer se pa jaz nič ne bojim luči, jaz sem že vedno pripravljen, jaz še vedno vzdržujem, kar sem pisal! O ironija usode! Nune moli za-rae! Ni pa še dolgo od tega, ko me je preklinjal in se bahal, da ne odneha od tožbe, makari če ima ista iti pred najvišje sodišče. Rekel je: Bo že izvedel »pufč", 700 gld. bo imel le stroškov, ne odneham, dokler mu hiše ne poderem! Zemljišče pa Vi lahko ukupite, je rekel mojemu sosedu. Rekel je tuli, da je naredil v Tolminu prepoved ali preklic črez moje premoženje, namreč da jaz v času tožbe ne smem nič prodati itd. Prav dobro je bil nune pripravljen, ni mu bilo kaj reči. Strašil je nekega nevedneža tudi z nekim latinskim pismom, rekel je, da mu je prišlo iz škofije in da stoji v njem, da pojde proč in da ne bomo imeli na Ponikvah tri leta gos. oda. Kdo mu to veruje? Jaz že ne! Pri nas na Ponikvah nismo bili brez gospoda še nikoli več nego tri mesece! Malokje ima kateri duhovnik tako lahko službo kakor ravno na Ponikvah. Vi, g. nune, pa le pojdite odkoder ste prišel, ne bomo točili za Vami krokodilovih solza! Prej pa nego pojdete, moramo skleniti še neke račune!! — —
Svetujem Vam tudi, da če ne morete živeti drugakej, kakor da me v cerkvi sramotite, da me drugikrat imenujete s popolnim imenom, da potem jaz Vas posadim na zatožno klop! Ste me li razumel?!
Ne imponirate mi pa prav nič s tem, da me v cerkvi sramotite in da vsled Vaše zlobe kažejo nekaterniki s protonu po meni; jaz bom hodil še nadalje svojim potom, nevstrašeno bom zasledoval, odkrival in zdravil globoko - krvaveče rak-rane na duhovniškem polju, zatrjujem pa, da jaz kakor
tudi vsi naprednjaki nismo nikakor sovražniki sv. vere in cerkve in duhovniškemu stanu ampak ravno nasprotno! Mi se trudimo, da bi se sv. cerkvi povrnili duhovniki z duhom prvih časov krščanstva. Mi se bojujemo le proti nevrednim božjim namestnikom! Prave vzgledne Kristusove namestnike čislamo in ljubimo. Poglejte n. pr. nekega bližnjega g. župnika. Kedaj je še ledo njega vlačil po »Soči?" Nikdar! Pa saj ga tudi ni treba, kajti on opravlja zvesto dolžnosti svojega stanu, pustivši politiko na strani. Vso čast takemu značaju! Ali žalibog, kako malo jih je med nami! Dan za dnevom čimdalje bolj in bolj razsajajo ti politikujoči božji namestniki po naših cerkvah, na prižnici, v spo-vednici, da, še celo gospodovo molitev zlorabljajo v svoje hudobne namene. Inčekedo stopi na rep takim nevrednim služabnikom oltarja, o, potem so že vsi hudiči izven pekb, potem nas preklinjajo, tirajo pred sodnijo ter nas razkričujejo za brezverce in sovražnike sv. cerkve. Vrnile se na pravo pot, spreobrnite se, živite, kakor priliče Vaši vzvišeni duhovski časti, pustite grdo politiko, vse se bo veselilo nad Vami! Kristus pravi: Poveni vam, da tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, kateri se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, kateri ne potrebujejo pokore. — Potem borno tudi mi živeli z Vami v edinosti in ljubezni. Go boste pa še nadalje razsajali po naših cerkvah ter obrekovali našo pošteno narodno-napredno stranko, o, potem nikar ne pričakujte od nas drugega nego ljut upor in energičen boj!
Bodite mi srečni in zdravi, moji somišljeniki ! Le pogumno koračimo po začrtani poti! Bog in narod! Živela naši narodno-napredna ideja!
Miha L ah ar n ar, 1. r.
Kostanjevica na Krasu, dne 30. nuja 1901. — Le redkokedaj se čita kak dopis od nas v »Soči", ali danes sem prisiljen omeniti nekaj o našem nuncu. Mislil sem res, da naši duhovniki so drugačni nego se čita po časnikih, ali sprevidel sem, da napredujejo na zeld pohujšljiv način, zlasti po onih občinah, kjer ne morejo nič opraviti s svojo klerikalno stranko. Ali zato si pa znajo pomagati na drugi način, in sicer s tem, da napravljajo prepir po občini. — Pri nas so ustavili pred 4 meseci pevce in organista radi tega, ker nekteri iz naše občine niso bili zadovoljni, da je petje in orgljanje v cerkvi. Naš organist se je pokoril tej zapovedi, aH pevci pojo sedaj brez pouka zelo slabo, da celo pohujšljivo, česar pa naš m ic ne vidi in ne sliši. Da ti pojejo tako, izvira od tod, ker je napravil naš nune prepir med našo občino, in to zato, ker mu ni šla pri nas nikjer njegova politika po njegovi misli.
Ta prepir je nastal, kar je dovolil nekemu mizarju, ki bi rad vse vedel, naj se hodi učit orgljati (lo je lomili orgije). Vsled tega je bil nastal prepir, strah pa je vzbudil ta mož po vasi na binkoštno nedeljo v krčmi našega g. podžupana. Prišel je v krčmo ter tako razsajal, da je vsaki mislil, da je znorel. Zmerjal je našega g. podžupana in soprogo z grdo besedo »sv...." in z drugimi rečmi, o katerih niti ne govorim. Med drugim je grozi! tudi, da zaklene z dovoljenjem g. nuncu orgije in da bo sam gospodar od njih.
Kako grdo je v naši občini, da se pustimo komandirati od teh dveh filozofov. Najbolje bi bilo, ako bi oba odstranili iz naše občine, pa bi bil zopet mir kakor nekdaj. — Prihodnjič kaj o politiki našega g. nunca.
Umite h rane nviee.
Smrtna kosa. — V soboto opoldne je umrla gospa Katarina Levpušček, mati g. Josipa L., c. kr. avskultanta, ki je v vseh krogih jako priljubljena oseba. Pogreb je bil v nedeljo ob 7. zvečer. Možki pevski zbor »Glasbenega in pevskega društva* je pretrgal zabavo na Lasičevem dvorišču v Vrtojbi (kjer je bilo vse prav živahno) ter se korpo-rativno udeležil pogreba matere svojega zvestega člana; v cerkvi je zapel »Blagor mu • pod spretnim vodstvom gosp*-Steleta^ Tužna pesem je čarobno donela po prostrani cerkvi. Pogreb je bil prav lep. Naj počiva v miru! —- Tožen slučaj je, da tudi mož pokojnice leži na smrtni postelji in menda niti ne v#, da mu je zvesta družica že zapustila ta svet. Oba sta bolna že dolgo časa. Preostalima sinovoma naSe iskreno sožalje!
f Pavlina Pajkova. -— V soboto je umrla v Ljubljani gospa Pavlina Pajkov a, znana pesnikinja in pisateljica. Pred tednom dnij je zbolela za prehlajenjem pljuč ter po kratki bolezni mirno umrla. Pavlina se je rodila 9. aprila 1854. v Paviji v Italiji, kjer je bil njen oče Jos. Doljak c. kr. avstrijski sodni svetnik, ki je bil I. 1848. tudi slovenski državni poslanec. Njena mati, rojena Milhačič iz Gorice, je bila dvorna dama na bourbonskem dvoru. Pavlina je izgubila roditelja, ko je bila stara 6 let. Po njuni smrti je prišla v Solkan ter živela pri stricu Mat. Doljaku, ki je bil drž. poslanec. Pred svojim dohodom v Solkanu je govorila Pavlina le italijanski, v Solkanu pa se je priučila slovenščine. Poleg drugih mož je vplival nanjo posebno nepozabni velmož dr. Lavrič, katerega idealizem je prešel na mlado Pavlino. Pavlina se je učila kaj pridno slovenske pesmi na pamet, nastopala je kot deklamato: <ca, kmalu pa je začela tudi sama pesniti ter pisati povesti. L. 1872. je priobčila v »Soči* prva spisa »Prva ljubezen" in »Žonska v rodbini*. L. 1876. se je omožila v Gorici z urednikom »Zore", g. Janko Pajkom, s katerim se je preselila v Maribor, potem v Gradec, Brno %» Dunaj, kjer je služboval kot c. kr. profesor. Ko je stopil soprog pred par leti v pokoj, sta se nastanila v Ljubljani. Dr. Janko Pajk je umrl lani, letos mu je sledila tudi Pavlina. Idealno nadahnjena pisateljica je pisala po;esti za »Zoro*, »Kres*, »Ljub. Zvon*, »Dom in Svet*, »Družbo sv. Mohorja*, pa tulli za »Slovanske knjižnico*.
Pokojnica je bila nasprotnica moderne struje, katera si je priborila pot tudi v Slovence, radi česar je pobijala slovensko realistično strujo kakor ta njo. V ostalem pa se mora reči, da je spisala Pavlina tudi marsikaj dobrega, da je bila plodovita pisateljica z gorečim domoljubnim srcem, kakor je bila f;ot mati in soproga vzorna.
Pokopali so jo v nedeljo popoldne v Ljubljani ob mnogobrojni udeležbi občinstva. Zapustila je dva sinova gg. Milana Pajka, c. kr. glavnega učitelja na učiteljišču v Ljubljani, ter Teodorja, ki pohaja gimnazij. Plemeniti ženi večni mir in pokoj! Spomin med Slovenci si je priborila sama s svojim delovanjem v življenju, katero jej je bito velik »delaven dan!" Goriški Slovenci smo pa ponosni, da smo daii narodu tako ženo.
Praznik Sv. K. T. bo ta četrtek; zato »Soča" istega dne ne izide, pač pa redno v soboto. Nujnejše novice bodo v »Primorcu* v petek.
Interpelacija. — Državni poslanec g. Oskar Gabršček je stavil preteklo sredo v državnem zboru  interpelacijo na  pravosod-
nega ministra gledč na uporabljenje slo ven-, skega jezika pri sodnijskih uradih ter prt porotnih zasedanjih v Gorici. Interpelacijo priobčimo v kratkem.
Bratje Sokoli! — Drevi je skupna telovadna vaja za proste, vaje s solkanskim Sokolom. Pridite točno vsi ob 8. uri. Na zdar!
»Sleparji našega ljudstva". — »Gorica* od sobote pravi, da sem jaz pod te članke posodil le — svoj podpis. Pro-testujem! Članke sem napisal jaz. Ume je se, da sem proučaval to vprašanje povsod tam, kjer sem mogel dobiti potrebnih podatkov in pojasnil. Drugače niti ne more biti! — »Gorica* pravi, da hočem s to celo vrsto člankov uganjati — obstrukcijo! Lejte no, kaj vse si domislijo pobožne klerikalne glave, ko ne vedo stvarnega odgovora. — Rečem le to še: Zasedanje deželnega zbora je blizu! Naj se profesor Berbuč le pripravi,,da bo zagovarjal trditve v »Gorici* tudi v javni seji deželnega zbora, ko bo odgovoren za svoje besede. To priliko mu mora dati deželni zbor, sicer bo lahko svet mislil, da je kaj resnice na vseh hujskarijah klerikalnih listov. A. Gabršček.
Most pri Bark). — Zgradbo tega velikega mosta je bil prevzel dunajski inženir Kari Haas, ki je sploh podjetnik za podobna javna dela. — Toda, zdi se, mož ni bil zadovoljen z dob:čkom, ki mu ga je ponujalo to podjetje (kakih 20.000 K), marveč hotel ga je iztisniti mnogo več. Žito je pričel stiskati delavce, potem pa še kamnoseke. V Grgarju je delalo 31 mož. Izklesano kamenje je inženir vse odobril na licu mesta v Grgarju, a ko je došlo k Soči — so ga o d k 1 a n j a l i z raznimi izgovori. Zdi se nam, da je to že stara taktika neke vrste podjetnikov. Skratka: nastal je velik spor med delavci in gospodarjem, in konečno so inženirja H a asa — stepli. Reč je zdaj v preiskavi.
Delavci niso dobili plačila. V nedeljo zjutraj pa je dal podjetnik odpeljati vsa svoja orodja, in zdi se, da — se več ne vrne. Štiri zastopniki delavcev so bili v nedeljo v našem uredništvu, na kar smo ae takoj informovali o vsej stvari. — Mi moremo delavcem, ki imajo kaj prejeti, reči toliko: Podjetnik Haas ima 11.000 gld. kavcije, in politiška oblast poskrbi, da — delavci prejmejo plačilo. Vsak delavec ali klesar naj napiše natančen račun, ki naj se predloži na c. kr. okrajnem glavarstvu. — Upamo namreč, bo ta pot zadostovala in da ne bo treba — civilne tožbe. Kakor rečeno r vodi se natančna preiskava. Do tje pa potrpljenje.
Shod pri Sv. Luciji (na Mostu) je bil dne 28. pr. rn., in sicer je bil prišel tje gori sam dr. Pavlica iz Gorice. Zbralo se je bilo tam še kakih 20 drugih duhovnikov, ljudski glas pravi, da so nekaj ukrenili proti »brezverskim liberalskim časnikom*. Seveda poleg tega so zinili kako modro gledč na bodoče deželnozborske volitve! Gospodje so jako skrbni in hitri pri delu! Že sedaj se organizujejo ter pošiljajo svoje agente po deželi! Posebno gore so jim pri srcu. Rodoljubi pozor!
V nedeljo v Podgoro! — Ako bo lepo vreme, bo prihodnjo nedeljo krasen naroden praznik v sosednji Podgori. Težava se je pokazala le radi godbe, ker vojaške ni dobiti. — Iz Gorice bo udeležba gotovo velika; enako iz vse okolice. Več na lepakih.
Medel »ofer* za kardlnalove zavode. — Predobro znani kurat Kodrič na Trnovem je bil napovedal za preteklo nedeljo »ofer* za kardlnalove zavode, trde, da imajo ti novi zavodi, katere namerava kardinal ustanoviti, v glavnem namen, pridobiti ljudstvu dobrih in gorečih duhovnikov. Ali Kodričeva beseda je padla na nerodovitna tla. Možje so sicer kimali z glavami, češ, da bi res bilo potreba dobrih duhovnikov, ker med sedanjimi je dobrih jako rnalo, zavod, v katerem
Zato, ker si večji nego so oni. Komur so bogovi dali I to, kar so dali tebi, od tega se more zahtevati več. I Toda ti postajaš len. Po ,prandiju*rajše spiš, nego bi pilil svoje stihe. Ti moreš ustvariti delo, o kakoršnem še svet ni slišal, in radi tega ti pravim v lice: napiši bolje !«
Vse to je govoril povsem malomarno, kakor bi se smejal, in cesarju se od veselja napolne oči s solzami, ko je dejal:
»Bogovi so mi dali nekoliko talenta, toda pri tem so mi dali še več, pravega poznavalca in prijatelja, ki mi jedini zna povedati resnico v oči.«
Po teh besedah stegne svojo debelo, z rudastimi dlakami pokrito roko proti zlatemu svečniku, vplenje-nemu v Delfah, da bi sežgal stihe..
Toda Petronij mu jih je vzel, predno se je plamen dotaknil papirja.
»Ne, ne!« zakliče. »To se alabi stihi, pa vendar-le pripadajo človeštvu. Prepusti jih meni.«
»Dovoli mi, da ti jih pošljem v ovitku po svojem izboru,« odvrne Nero ter ga objame.
Cez nekaj časa pa nadaljuje:
»Tako je, prav imaš. Moj požar Troje dovolj ne sveti, moj ogenj dovolj ne pali. Mislil sem, da zadošča, ako sem enak Homerju. Jaz nisem dovolj drzen ter ne poznam samega sebe, in to uprav je, kar me je doslej oviralo. Ti si mi odprl oči. Ali pa veš, čemu je temu tako, kakor praviš?  Ako hoče kipar napraviti
...                        »              -----  hoče kipar napraviti
kip boga, poišče si vzor, jaz pa nisem imel nobenega vzora. Nisem videl še nikdar gorečega mesta, zato tuvi moj popis ni
»Pravim ti, da človek  mora biti  velik umetnik, pa on zna tudi to.«
Nero se zamisli; čez trenutek pa reče :                  j
»Odgovori mi, Petronij, na jedno vprašanje: Ali ti je žal, da je zgorela Troja ?«                                        i
»Ali mi je žal ? Pri Bepavem možu Venerinem, ni mi žal. A povem ti zakaj. Troja bi bila zgorela, ko bi Prometej ne bil ljudem podaril ognja, ko bi Grki ne bili Prijamu napovedali vojne; ko bi ne bilo ognja, bi Aiseiiil ne bil napisal svojega Prometeja, takisto, kf.kor bi brez vojne Homer ne bil napisal Hijade. Mene pa dokaj bolj veseli, da imamo Prometeja in Ilijado, nego da bi se bilo ohranilo mesto, bržkone umazano in nesnažno, v katerem bi sedel nekak pro-kurator ter te dolgočasil z obravnavami v mestnem areopagu.«
»Temu se pravi pametno govoriti,« odvrne cesar. »Poeziji in umetnosti je dovoljeno žrtvovati vse. Srečni Ahajei, ki so dali Homeru snov k Ilijadi, in srečen Prijam, ki je videl propad svoje domovine. A jazi Jaz še nisem videl gorečega mesta!«
Nastalo je molčanje, katero je naposled pretrgal Tigelin.
»Saj sem ti že rekel, cesar,« reče, »zapovej, ... jaz zažgem Ancijum. Ali veš kaj ? Ako ti je žal za te vile in palače, pa naročim, sežgaii ladije v Ostiji, ali pa ti postavim na albanskem obrežju leseno mesto, v katero sam vržeš ogenj. Ali hočeš?«
Toda Nero ga je pogledal prezirljivo.
»Jaz naj gledam goreče lesene stavbe? Tvoja pamet se je že popolnoma izjalovila, Tigelin! Pri tom pa tudi vidim, da zelo slabo ceniš moj talent in mojo Trojiko ako si misliš, da bi nekaka druga žrtev bila tu prevelika.«
Tigelin je bil v zadregi. Nero pa je dejal čez trenutek, kakor bi hotol spremeniti predmet razgovora:
»Leto se bliža... O, kakšen smrad se mora razširjati sedaj po Rimu, a vendar bo treba vrniti se tjekaj k letnim igram.«
Tigelin mu reče:
»Kadar odpraviš Augustijanco, cesar, dovoli mi, prebiti za trenutek s teboj...«
Vinicij je za uro pozneje, vračaje se iz cesarjeve vile, rekel Petroniju:
»Kar bal sem se za trenutek zfi-te. Mislil sem si, da si se upijanil in da si zgubljen za zmerom. Pomisli, da igraš s smrtjo. <
»To je moja arena,« mu odvrne malomarno Petronij, in veseli me prepričanje, da sem na njej najboljši gladijator. Glej, kako se je to končalo. Moj vpliv seje tega večera Še povečal. On mi pošlje svoje stihe v ovitku (hočeš li staviti z menoj ?), ki bo jako dragocen in ob enem neukusen. Naročim svojemu zdravniku, naj spravi vanj svoja čistilna sredstva. Storil sem to tudi za to, da Tigelin, videč, kako se to izvrši, me bo hotel posnemati, in lahko si domišljam, kaj se zgodi, kadar on to poskusi. Videti bo to tako, kakor bi pirenejski medved hotel hoditi po vrvi. Smejal se bom kakor Demokrit. Ako bi hotel, lahko bi preko-talil Tigelina ter postal namesto njega pretoriianski prefekt. Toda jaz sem prelen. Ljubše mi je tako življenje, kakoršno sprovajam, naj sem tudi primoran, citati cesarjeve stihe.«
»Kakšna gibčnost je to, ki zna grajo spremeniti v pohvalo ? Ali so oni stihi zares tako slabi ? Jaz tega ne razumem.«
(Da\je pride.)
bi se vzgajali res dobri duhovniki, bi bil torej potreben, ali verjeti niso mogli, da bi tisti zavodi, o katerih jim je pravil, res sluzih v take blage namene, marveč so si mislili, da pride baš do obratnega, da bodo namreč izhajali iz teh zavodov duhovniki, še bolj fanatizovani od nekaterih sedanjih. Možje so mislili prav, saj vidijo, da vsa ta gonja proti naprednjakom, katero vidimo po deželi, izvira v glavni podlagi iz kardi-• nalove palače, l^-'wtKl*'Sr^-^lnd•fi^JHUilla. hoditi iz tistih nameravanih kardinalovih zavodov oni obljubljeni »dobri« duhovniki, kateri bodo še huje politikovali od sedanjih!
Radi tega se Trnovei niso odzvali ku-ratovemu vabilu na »ofer* za kardinalove zavode, marveč Jkar./na^jniru so ostali v cerkvi. K ,ofru" je šlo le nekaj otrok in nekaj ženic. Pobiranje kardinalovega davka je bilo torej jako medlo, kar mora le odo-3ravati vsakdo, kdor upošteva namen tistih kardinalovih zavodov in pa to, da naše ljudstvo plačuje že tako dosti davkov, kaj je potreba še kardinalovega! Menda ni prišel kardinal zato na Goriško, da bo pobiral tu nove davke? Ako hoče imeti kake zavode, naj si jih postavi za svoj denar, ne pa iz revnega ljudstva vleči težko prislužene novce.
Posnemajte Trnovce!
Bohinjska Železnic«. — Sedaj torej šele pravzaprav smemo reči, da je bohinjska železnica dognana reč. Poslanska zbornica je sprejela v seji v soboto z vsemi proti 4 glasovom investicijsko predlogo v tretjem čt-tanju. S tem je bohinjska železnica zagotovljena docela ter dovoljen kredit za zgradbo. Sedaj torej ne preostaja nič drugega nego to, da začno pridno in čimprej z delom, da pridemo do toli zaželjene druge železniške zveze s Trstom. Z gradnjo pride na vsak način obilo dela in zaslužka v deželo.
Nesreča, — Na Trnovem pri Kobaridu je bil prišel pod voz S7 mesecev stari Viktor Fon. Poškodovan je bil hudo, ali kost ni bila nobena zmečkana, pač pa na nekaterih mestih meso do kostij, ki so se videle. Otroka so prepeljali v Gorico, kjer je umrl preteklo sredo v hudih bolečinah.
Morska kopelj v Uradeiu. — Odbor morskih kopelij v Oradežu je imel te dni pod predsedstvom dr. P. pl. Bizzara sejo, v kateri so sklenili brezplačno sprejeti v kopeli škrofuloznih otrok 18 iz Gorice ter 40 iz naše dežele. Potem sprejmejo drugih otrok 80 k Dunaja, 40 iz Gradca, SO iz Ljubljane, 40 iz Tridenta ter 10 proti plačilu iz Gorice in dežele.
Kemika državna ljudska šola v Gorici. — Guje se, da je vlada podržijla prva dva razreda šulferajnske šole ter ju hoče pridružiti — c. kr, VadnicH Ako je to res, bomo primerno govorili! Zi danes rečemo le to: Nemščina ni deželni jezik, ergo tudi pri našem učiteljišču ne more bili nemške vadnice. — Zi Slovence vlad* nima prijaznega ušesa, Nemcem pa b> kar na državne troške vzdrževala ljudsko šolo?! To bi bilo pač — avstrijsko!
Tambarlee In godba. — Znani člankar v »Gorici* ne neha — peti. Kar se tiče »Pevskega in glasbenega društva*, ne rečemo dalje niti besede; možki pevski zbor je govoril resno besedo, ki nadomešča vse odgovore, ki bi se nam zdeli še potrebni. Kako bedasto in zlobno je vse zadiranje v to društvo, je že zdaj dokazano v mestu in ponekod v okolici. Drugo še pride, kajti samo naša zbora (možki in mešani) bosta ponos goriških Slovencev. — Torej o tem nič več.
Clankar kvasi tudi o — tamburanju in godbi pri ,Sokolu\ Na to rečemo: Tambu-rica je Že izvršila svojo dolžnost, in jo bo morda še; bik je podlaga za daljši napredek, in bo to morda še! Kar se tiče godbe, je bil storjen v »Sokolu- začetek. Nadaljevalo bo novo društvo, ne da bi vprašalo za dovoljenje klerikalnega člankarja, ki si domišljuje, da btez njegovega svela bi se ne smelo nič takega pričeti. Naj le potrpi, bo že videl, da i brez njega imenitno napredujemo
Moža tudi skrbe — troški! Kaj to njemu mari?! Enako hinavska je skrb, da bi ne podpirala tega društva »Goriška ljudska posojilnica*. Lejte si, kake skrbi vse imajo naši klerikalci. Celo to bi nam radi ukazovali, komu smemo mi kaj darovati. Občni zbor lahko ves čisti dobiček razdeli med zadružnike; ako pa daruje kaj v dobre namene, je hvale vredno. »Posojilnica* je podpirala »Šjlski dom*, razna dijaška društva, in ako bo podpirala zanaprej tudi prepotrebno glasbeno društvo, ne bo v to prosila dovoljenja pri »Gorici". Vsakdo bhko daruje svoj denar po svoji volji! — Tudi na podobne zbadarije ne bomo več odgovarjali! — S tem v obče zaključujemo polemiko s klerikalnimi hujskači glede obeh imenovanih zavodov. — Kdor bo klerikalcem kaj verjel, naj se le pripravi tudi na skorejšnje — razočaranje, da bo videl, kako je bil nalagan. Naša — dela bodo govorila.
Iz Šetup&sa. — Znano je, da je velik spor zaradi cestne zveze iz naše občine proti Prvačini aH Vogerskemu. Tudi v »Soči* se je o tem že mnogo pisalo. — Kar trije načrti so, Šempasci želimo zvezo proti Prvačini, ker ta bi nam bila jako koristna. Grof Alfred Gor on i ni pa hoče imeti cesto na Vogersko; koristila bi največ njemu, saj bi šla skoro ves čas po njegovem svetu.
Pretekli leden sta došla v Šampas dr. Gredolčič in prof. Berbuč. Razglasila sta, da sta prišla..,, dajat Š3mpaseem cesto, katero
si izberejo. Seveda smo izbrali ono proti Prvačini. Na to so pili naši možakarji celo likof in napijali vrlim poslancem Gredolčičuin njegovim kimavcem.
Ali kaj se je zgodilo ? Par dnij pozneje je prišla novica, da je cestni odbor sprejel — Coroninijevo cesto. Umeje se, da je zbudila.ta novica tu pri nas splošno iz-nenadenje. Zdaj je marsikoga sram, ker se je prezgodaj veselil.  —   Dostavljam še, da
-«asta ,protQiQgerškenm ne bo Sempasu nič koristila, — Prav nam je, saj smo vedno trobili v Gregorčič - Coroninijev rog, moramo torej to ljubezen tudi v dejanju pokazati in privoščiti Coroniniju to cesto!
Drnžblusko potovanje. — „SIov. planinsko društvo" je sprožilo misel,' prirediti skupno družbinsko potovanje v Dalmacijo, Cmogoro, Hercegovino in Bosno, ki naj bi se izvršilo tekom 10 dnij, to je od 29. av-
^ustanflo 7. septembra 1.1. Stroške potovanja je preračunil odbor na 240 K; vračunani so v tem vsi izdatki za vožnjo iz Trsta po morji, železnicah, z vozovi ter hrana brez pijače in prenočišča. To, ako bo izletnikov najmanj 90. Oglasiti se je do 20. t, m. naravnost »Slov. plan. društvu* v Ljubljani. Odhod iz Trsta, po Dalmaciji, Crnigori, Bosni in Hercegovini v Zigreb, kjer se društvo razide.
Vsekakor je potrebno za nas Slovence, da se seznanjamo pobliže z našimi brati na jugu, katerih, žal, le še premalo poznamo, tako poznanje pa je za bodočnost v marsičem neobhodno potrebno. L-jpa prilika je torej za poznavanje slovanskega juga, in kdor utegn«, naj ne zamudi te lepe, ugodne prilike. —
Klerikalni »gSeftegajst*. — V nekem kraju, žal, na Goriškem imajo neko »kmetijsko zadrugo*, katera ne dočaka več občnega zbora, ker njeni »stan* bi iznenadil vsakega. Sedaj še mašijo, kakor morejo in znajo. Da je zgubu, pa še kakšna, to je gotova stvar, ali o tem kedaj pozneje. Te dni je bil poselil listi nesrečni kraj z ono nesrečno zadrugo nje glavni zastopnik iz nekega velikega mesta, ki jim je razlagal, da so lani izgubili dobrih 5000 gld., in to le po njih »katoliški* neumnosti, ali pravzaprav hudobiji. Zadruga je imela pogodbo le ž njim, da mora vae njemu poslati proti 8* provizije. Ali glej, tu pričenja »gšeftsgajst". Ti špekulativni zadrugarski modrijani so pa pošiljali vseeno tudi drugim, ki so naročili blago ter obljubili za isto višjo ceno. »Ha, tako prihranimo provizijo, katero treba drugače šteti zastopniku, in dražej prodamo l* Pa smoli smolasta. Tisti naročniki so bili ljudje, ki poznajo poštenje malo ali nič. Takoj po prejetju so prodali blago za vsako ceno, zadrugi pa niso nič plačali, ker nimajo nič. Pripetilo se je celo, da je kupil eno partijo blaga za 130 gld. prav zaslopnik zadruge, ker mu je cena ugajala, a zadruga ni prijela niti beliča, naročnik pa 130 gld. Ko so ti kupčijski modrijani spregledali, kam so prijadrali, so jenjali, aH glej, zopet »kšefts-gajst!* Obrnili so se do svojega zastopnika, naj hodi izterjat one postranske odjemnike. Sel je, čeprav prepričan, da ima opravila s čudnimi trgovci, izterja vat, še celo v zapor je šel tirjal nekoga, katerega so bili vložili tje radi prejšnje sleparije.
Pravijo, da oni zastopnik je skozi in skozi poštenjak, ali vkljub temu so mu postali za ogromne troške od doma še čuvaja zraven, da ga bo nadzorovali To je bil zopet »gSeftsgajst*. Seveda so dolžni tudi zastopniku. Pa še celo potem so bili naredili pogodbo ž njim za letos. Revež je čakal in čakal na blago, aH ker le ni bilo nič, se je potrudil sam doli, kjer je našel grozno pogorišče ! Opeharjen je. Revež bi se bil lahko angažiral kje drugje in bi ne bil ostal na cedilu!
Ne pišemo nikakega komentara, ker stvar je za vsakega, trgovca kakor nelrgovea, jasna. Za danes bodi dosti to, pride pa še, o še!
Z Dunaja je bilo prišlo v petek 57 dijakov viš,e šole za kulti viranje zemlje; ž njimi so bili 4 profesorji in 1 tajnik. Iz Gorice so šli ogledat trnovski gojzd, potem so obiskali Zdravščino, Zagrad, Villa Vicentina, Oglej in otok Morosini. Na to so šli čez Trst v Istro. Med njimi se nahaja tudi dr. Shitaro Kavai, vseučiliščni profesor v Tokiu na Japonskem.
Pevsko društvo »Kolo' v Trstu naznanja vsem pevskim in drugim društvom, da se bode vršilo razvitje društvene zastave v nedeljo dnu 21. julija t, 1. pri sv, Jakobu. To se daje na znanje, da bo vedela bratska društva urediti svoje zadeve z oziram na udeležitev pri razvitju zastave. Podrobni program objavimo pravočasno.
Pobegnil dijak. — Iz šole v Gorici je pobegnil 18'/t letni učenec, ki se zove Lud. Egon Eckel. V'petek so ga bili prijeli v De-vinu, aH se je izmuznil ter pobegnil proti Nabrežini. Kdor bi ga videl, naj ga takoj naznani oblasti.
Dražbi sr. Cirila i« Metoda so maja meseca t. 1, poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo »Slov. Naroda* 408 03 K, upravništvo »Soče« 62-40 K, občina Vogersko 10 in posojilnica v Biljah 10 K, podružnica v Trnovem pri II. Bistrici (ženska) 10260 K, v Gradcu (izvenakadem.) 100 K, Ivan Drufovka v Gorici od voščila 75 K.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je v soboto ob živahnem ploskanju z vsemi proti 4 glasovom odobrila investicijsko predlogo v tretjem branju. Potem je prišlo na vrsto tretje branje predloge o vodnih stavbah. Lemisch je predlagal glasovanje po imenih. Pred glasovanjem so se absentirali fevdalci in Susteršičevi klerikalci. Postopanje Susteršičevih* pristašev je mej Cehi obudilo veliko nejevoljo, zlasti še zategadelj, ker so ti isti klerikalci, še ni posebno dolgo tega, vedno pritiskali na Cehe, naj puste investicijsko predlogo pasirati. Predloga o vodnih stavbah je bila sprejeta s 198 proti 47 glasovom. Cehi so pri razglasita izida živahno ploskali. Zbornica je potem pristopila k razpravi o proračunskem provizoriju. Razprava je tekla hitro, ker so se govorniki večinoma omejili na kratke izjave. Govorili so VVoif, dr. Tavčar, ki je na kratko izjavil, da radi pospeševanja klerikalizma vladi ne more izreči zaupanja, kršč. soc. Scheicher, nemški nacijo-nalec koeeher, češki socijalist Ghoc, liberalni veleposestnik Barnreither, Lah Hortis in drugi.
Ministerski predsednik KOrber je odgovoril včeraj zvečer Hortisu, kateri je očital državi policijstvo, s katerim preži nad Italijani. Vprašal ga je, če je policijsko tudi gradnja bohinjske železnice ter delo v lukit Govoril je tudi nasproti Italijanom v Tridentu, dalje o boju med Nemci in Cehi na Češkem, o gibanju »Los von Rom*, katero je proti-avstrijsko itd.
Deželni aborl. - Deželnozborsko zasedanje prične v drugi polovici tek. meseca, Večina deželnih zborov prične z delovanjem 18. t. m. Zborovanje utegne trajati kake tri tedne, da rešijo proračunske provizorije, druga dela baje odložijo za zasedanje v jeseni. Nove volitve bodo v novembru.
? delegaciji so včeraj razpravljali o rednem proračunu za vojno. Govorili so Herold, Thurnherr, Kaftan, Tollinger, Pomer, Abrahamovicz in drugi. Potegovali so se nekateri za dvelttno vojaško službo, izrekali proti dvoboju, proti surovostim nasproti vojakom, za uredbo novega kazenskega zakona, ureditev vojaške takse itd.
Italijanska kraljica Jelona je povila dne 1, t. m. ob 9. uri dop. deklico. Italijanski listi so bili v zadnjem času vsi polni poročil o pričakovanju prestolonaslednika, ali rodila se je deklica. Povodom rojstva so bile razne ljudske veselice, radovednost pa, ali bo novorojenec moškega ali ženskega spola, je bila taka, da so morali dati v Rimu na kraljevskem gradu znamenje, kaj in kako. Določeno je bilo, da ako bo deček, razobesijo belo zastavo, ako deklica, paru« dečo. Zgodilo se je slednje. Tudi razglednice, baje jako lepe, so imeli Italijani že pripravljene, ali sestavljene jako previdno, tako da naslikani otrok je lahko deček pa tudi deklica. Sedaj si bodo predstavljali, ker se je rodila deklica, seveda deklico, drugače pa bi bili mislili, da otrok na razglednici je prestolonaslednik.
T lesnih skladiščih pri sv. Andrejo v Trstu je provzročil požar pretekli, teden strašno škodo. V skladišču gosp. Lavriča je škode kakih 85 tisoč kron, tvrdke Stagni okoli 100 tisoč kron in tvrdke Marko okoli 14 tisoč kron, še poleg drugih škod. Sodi se, da je bil ogenj podtaknjen.
Na Španskem je bilo izvoljenih pri volitvah v senat: 117 liberalcev, 56 konservativcev, drugi pripadajo raznim strankam. Uštevši stalne Člene je v senatu 163 liberalcev, 112 konservativcev, ostalih malo Število.
V Koronji so proglasili obsedno stanje, ker so delavci napovedali splošen strajk. Vse tovornice so zaprte. Prišlo je že do spopadov med štrajkovci in orožniki. Poslali so tje še več vojakov.
T Južni Afriki. - Oddelek Delareja je torej, kakor poročano, pobil in potolkel Angleže v bližini Pretorije. Sodi se, da poraz je moral biti velik, ker Angleži skrbno skrivajo poročila.
Na Kitajskem. — Poročila govore o novem uporu v Pekingu, kateremu bi načeloval princ Tu m. Pričakujejo baje celo nov napad.
Narodno gospodarstvo.
CeŠke banke, njih razvoj in vsjieh v leta 1900.
Poroda Božidar Vernik, knjigovodja »Trg. obrtne mdnije*. Velikanski razvoj trgovine in obrti na Češkem, ki se je povspel osobito v zadnjem desetletju do uprav nepričakovane višine, je imel za naravno posledico to, da so si tovarnarji, trgovci in obrtniki vstvarili tik svojih lastnih podjetij še vkupno razne denarne zavode, ki naj bi služili v prvi vrsti v podporo trgovcu, tovarnarju in obrtniku, v širjem poslovanju pa seveda tudi zasebniku v svrho izvedbe raznih denarnih transakcij. Ako imanVo presojati produktivno moč Avstrije, moramo, oziraje se na posamezne kronovine, odločiti prvo mesto brezpogojno Češki, ki spaja V pridelkih svoje na najvišji stopnji stoječe industrije toliko moči kakor nikaka druga krono vina. Da, smelo lahko trdimo, da je iskati prav v moči češke industrije glavni obran proli preplavljenju Avstrije od strani inozemskih induslrijalnih produktov. Cene de-
lavske moči, bogate zaloge premoga, vzorno urejene tovarne in pa pravo razmerje kapitala mej producentom in konsumentom s posredovanjem bank in drugih denarnih zavodov, -- to vse so povodi, kateri dajo češkim izdelkom tik največje solidnosU in trpežnosti konkurenčno mofi v nizki ceni, ki iahko vspešno tekmuje z Nemčijo in Anglijo.
Ne najmanjšo zaslugo na tem krasnom razvoju češke trgovine in obrti imajo banke, ki poslujejo že dolgo vrsto let s cenlralo in filijalkami ter najblagodejneše uplivajo na njiju razvoj in procvit. Namenil sem se, narisati v kratkih besedah namen čeških bank v obče ter podaU potem na podlagi bilanc iz leta 1900 vspeh v zadnjem poslovnem letu. Iz teh podatkov vsakdo lahko uvidi moč čeških denarnih zavodov, njih vzorno poslovanje^ vsestransko najblagodejneše delovanje ter njih impozantne vspehe.
Občno poslovanje bank, tudi Reških, obstoji v sledečem:
1.  Eskomptiranje menic, ki so plačilne v inozemstvu ter ne cirkulirajo dalje nego 6 mesecev ter nosijo na sebi najmanj dvojno garancijo (akceptant in jeden porok);
2.  dovoljevanje osiguranih kreditov. (Te kredite uporablja stranka v obliki eakompta suhih menic);
3. izvrševanje baačno-komiaijsklh trgovin za lastni in tuji račun, toda z izključenjem bianco — kredita;
4.   otvoritev tekočih računov (konto-korrent) za tuji račun z eventualno porabo čekovnega sistema;
5.  reeakomptovanje menic;
6.  prevzemanje denarnih vlog proti Izdaji
°&?Wh m nft ime se *la8eCil1 b»«W-niških listkov. (Cassascheine.) Ti blagajniški listki se morejo glasiti najmanj na 100 kron ieL*f **%**L lzmer»Ja« Šele drugI dan po nj h izdaji, Skupni znesek vlog na blagajniške listke ne sme prekoračiti dvojnega zneska uplačanega akcijskega kapitala;
7.   posredovanje davCnlb kreditov % prevzemanjem poroštvene dolžnimi proti varščini od strani davkoplačevalca;
, j,.8, d0v0,ievanje posojil« predujmov in kredita na blago, surove izdelke In drugo premičnine in nepremičnine ter oikrb in komisijske razprodaje istih;
0.   posredovanje glede predujmov na zaitbmke, občine, obrtna društva in druge juridične osebe. Nakup in razprodajo tu-In inozemskih privilegij za lastni in tuji račun;
10.   prevzemanje hranilnih vlog proti izdaji hranilnih knjižic. Izkaz o stanju hranilnih vlog se ima objaviti mesečno;
11.  ustanovitev obrtnih, poljedelskih trgovskih in drugih podjetij, rudokopov, nadalje železnic, plovnih in drugih transportnih podjetij v lastni režiji ali pa kot komandit; ustanovitev trgovskih in obrtnih družb ter * izdajo in razprodajo dotičnih akcij in dolžnih listov;
13. prevzemanje vrednostnih papirjev, valut in drugih vrednosti v shrambo (lombard).
To bi bili v kratkih potezah glavni deli bančnega poslovanja. Naravno je, da išče vsaka banka, ako razpolaga z zadostno denarno močjo, še druge prilike, naložiti plo«-donosno svoj denar, toda to so izjeme, s katerimi banke v obče ne morejo računati. Navada pa je, da si vsaka banka ustanovi še lastno menjalnico, kjer menja tuji denar, vsprejema in izplačuje kupone, prevzema v inkaso izžrebane srečke ter daje strankam glede nakupa in prodaje vrednostnih papirjev potrebne informacije.
Preidimo pa sedaj k stvari, k bankam kraljevine Češke.
Namen moj je opisati tu le delovanje večjih ba>ik, ki so si pridobile svetovni ugled, malih bank, ki služijo bolj lokalnim interesom, ne bom upošteval. Banke največjega pomena na Češkem bi torej bile:
1.  Živnostenska banka;
2.  Češka eskomplna banka;
3.  Češka Union-banka in
4.  Češka zemska banka.
(Dalje pride.)
Naznanilo.
Podpisanec si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzel
z vinom
pok. Ivana Dekleva
v Gorici
v Magistratu ulici št 1-5 in v ulici Edling št. 4.
Vodstvo trgovine je prevzel gosp. Ant. Cigoj, dosedanji knjigovodja iste trgovine.
Ker so v zalogi vedno izvrstna istrska in furlanska črna ter bela briška in vipavska vina po najnižji ceni se za blagohotna naročila najlopleje priporoča, udaui
Alojzij Fogar.
V Št. Andrežu 4
se oddajo v najem v hiši Št. 15, ob glavni cesti, vsako s tremi sobami, s kosom vrta, drvarnico in podzemeljsko kletjo. — Oglasiti se je v Gorici, cesta Franca Jožefa št. 59.
Božjasl.
Kdor trpi na hožjasti. krtih in drugih nervoznih fcoiuznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sehvannen- A poteke, Frank-fnrt A. M.                                     •                ______
Trgov.-obrtna registrovana zalrup
z neomejenim jamstvom. .
V GORICI, semeniška ni. št. t, I. nadstr.
------^.—_—
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47«% in vloge na Conto - corrent po 360%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno Jastoe_Rentni„_^ sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih* proti vknjižbi varščine na KMetno odplačevanje, v tekoCem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15 j.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položuie na Čekovni račun štev, 842.366.
U r a d n e• n r e: od 9- lf dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—1 i. dopoludne.
Dobre ure In po ceni!
s 3-letniia  pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
tianns Konrad,
tovarna ar ter Izvo/zlatniue
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja fl, 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisofe priznalnib pisem. — Ilnst rovan cenik zastonj!
Na   košček sladkorja naj  se vzame 20 do 40 kapljic
A. Tfiierry-jevega balzama,
Z zeleno v.iinUvno znamko namiljeno sestro in n;\ kovinskem zamahu vtisnjeno lirmo: Samo pilstno. — Tu ImI/iutii nli!j;«|ji! kii^vlj Ur oilstraiii Jle/olio. — So dobiva škoro v »seli lekarnah. — I'o |»a;ii franku 12 JMalili ali B ve-fjili stok t nic 4 krone, — Steklenice za poskus a cenikom in imenikom zalog vseli dežol svela jiošilja po predplačilu 1 K 10 rin. Ickarni&ir k. Thier-ry-jeva tvornlca v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Varajo naj se ponaredi) in naj se pazi na varstveno znamko usmiljeno sestro, ki je v vseli kulturnih državah registrovana. Nebroj apriCcval je na razpolago, katera dohajajo vsak dan.           11
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
a. j   i   nuuMiu «uwi v,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastne izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jesivin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke dražbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Zaloga piva
prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada
T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko.
j«
Glavni zastopnik za Gorico in deželo
osip Rovan
v Gorici - Ralatilfc št. 20 - v Gorici.
Priporoča se p. n. Sastitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12V8 litrov ter v plombovanih
steklenicah poV*litra.-----------
Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju   s prvimi priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar
»Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Ribaril Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vettnrini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
I        Važno za vsakega!
~                       Izvrstno sredstvo je
DURATOR-
MIHI
Podplati, s iem natnnzani (veafce ?. - 4 .edae enkr t).postanejo trpežneji, nepremofljivi in elastični. Čevlji oslaneji tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu.
Durator se dobro vpnra lju pri vojaštvu in različni i korpo acipli, katerim se je oddal v tabo komaj po aobri preskirinji istega.
Cana: 1 kovinska steklenica z nav dilotn 1 in 2 kroni; po poŠti franko proti  poSiljntvi 1 krone 20 vin. (tudi v znamkah) Dobiva se v vseh mlrodilnicah
(drogerijah). Glavna zaloga: Budimpešta,  Jnlins Dob6, V. L;poi: koiut 1/b.                              ;
IIHHHt •••»»••••• Mf ••¦••••¦Ž
Josip Valentinčič
29.
pekovski mojster
v Gorici, v Raštelju št.
priporoča
vedno sveži kruh, navadni in najfineji,
pecivo, razne kolače, torle itd. itd.
po zmernih cenah.
ZaRItna znamka: SIDRO.
LINIIEKT. CAPSiCI GOMPOS.
Iz Rlohtarjeve lekarne v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno doniafe zdravilno sredstvo vedno le v orig-. stekle-nlcAli z našo zaščitno znamko s ».SIDROM« namreč, iz HICH TER JE VE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richierjcva lekarna „pri zlatem leva"
v PKACJI. Elizabethgrasse št. 5. (nova).
Patentovani aparati
za žvepljanje na rob in za na hrbet'
rttbljivi na dva načina.
Patcfliovane škropilnice proti pororiospori
najnovejši sistemi,
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti fflokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniških cenah
IG. HELLER,  DUNAJ (WIEN)
II. Praterstrasse 49.
vpisana zadruga z omejeno zavezo
Sosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo svež« blagu za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr. za žensko obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkili tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne ruto, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hrlbolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
)0©0©®®©@@@®©©@©©00©©0
ŽVEPLO
dvakrat rafinirano
2E         se dobi v mlrodllnicl  pri
g                           A. JERETlC-U
g   v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)
Vsaka gospodinja in mati
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sU-dno kavo (pristno samo v znanih   izvirnih   zavitkih).