Poštnina plačana v (gotovini IZHAJA mk ponedeljek ob 4. zjutraj _ IfAROČNTNA mesečno 4.— Din. četrtletno 10.— Din. polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din UREDNIŠTVO ▼ Ljubljani Knafljeva ulica 5. teJetor, it. 3122, &123. 3124. 3125 ta 3126 OPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54. telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 ta 3126. DT8ERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul 4. telefon St 2492. r 'JBBffJšP - 'M Leto IV. LJubljana, 1$. decembra I930 Ste?. 4* s? , Verujem v dolgotrajen mir v Evropi" Mirovna izpoved našega vnanjega ministra pred odhodom iz Aten - Grčija in Jugoslavija za ohranitev miru na Balkanu in v Evropi Atene, 14. decembra. Jugoslovenski vnanji minister dr. Marinkovič je odpotoval danes ob 12.30 iz Aten v Beograd. Prej je bilo določeno, da odpotuje ob 13.30, toda grška vlada je želela, da odpotuje dr. Marinkovič v posebnem vlaku, ki mu ga je dala na razpolago. S tem vlakom se bo g. dr. Marinkovič peljal do Skoplja, kjer prestopi v svoj salonski voz. Na postajo so ga spremili predsednik grške vlade Venizelos, vnanji minister Mihalakopulos in številne odlične osebnosti. Kakor sprejem, je bilo tudi slovo dr. Marinkoviča v Atenah nova lepa manifestacija prijateljstva med Grčijo in Jugoslavijo. Pred svojim odhodom je dr. Marinkovič danes dopoldne v prostorih jugoslovenskega poslaništva sprejel zastopnike grškega in inozemskega tiska ter jim podal naslednjo izjavo: Odhajam iz Grčije z najboljšimi vtisi. Z gg. Venizelosom in Mihalakopulosom nismo obravnavali kakega posebnega problema. Naravno pa je, da smo izkoristili ir jj poset za izmenjavo naziranj tako o splošnem mednarodnem položaju kakor o položaju na Balkanu. Bili smo zelo srečni, ker smo rjogli ob tej priliki ugotoviti popolno soglasje v našem naziranju. Naš interes je, da na Balkanu ohranimo in varujemo status quo. Dr. Marinkovič izjavlja nadalje, da je zelo ganjen nad lepim sprejemom in da je mogel ob tej priliki ugotoviti v Grčiji splošen razvoj, ki ga je opazil povsod, koder se je vozil. To ga veseli ne samo kot prijatelja Grčije, temveč tudi v splošnem, ker je napredek Grčije pomemben tudi za razvoj Balkana. Vi veste, je dejal minister dr. Marinkovič, da so se balkanski narodi stoletja borili za ustvaritev svojih neodvisnih držav. Ta proces junaške dobe je končan in naš prvi cilj je sedaj igrati v zgodovini narodov vlogo, ki bo dostojna za nas. Konferenca v Atenah je bila popolna manifestacija našega prijateljstva, obstojajo pa tudi mnoga druga vprašanja notranjega značaja, katerih rešitev se mora doseči v teku časa s pomočjo še večjega Dr. Marinkovič zbližanja. Zadnjič smo z Grčijo uredili vsa sporna vprašanja in kakor vidite, so se v teku časa tudi mnoga druga vprašanja rešila sama po sebi pravilno. V mednarodnih odnošajih je potrebna dobra volja in medsebojno zaupanje. Tudi vprašanje manjšin se more rešiti samo z zbližanjem in medsebojnim zaupanjem. Kadarkoli se protežiranje manjšin uporablja kot. politične orožje, je to nesreča za mir in vzbuja veliko nezadovoljstvo med narodi. Spomnite se. kako je bil v času otomanskega cesarstva z berlinsko pogodbo med raznimi narodi izvršen pro-tekcionizem manjšin, ki niso bile ničesar drugega, kakor politično orožje za razkroj otomanskega cesarstva. Iz tega lahko sklepate, da ne bomo dopustili, da bi se ista igra ponovila tudi z nami. Kar se tiče carinske unije, je treba upoštevati geografski položaj držav in delati izjeme v gospodarskem problemu, ker interesi dveh sosednih držav niso istovetni z interesi držav oddaljenih daleč druga od druge. Narodi na Balkanu so vezani po tesnem sosedstvu. Naravno je, da je največ odvisno od akcije po iskanju oblike, v kateri naj bi se rešili gospodarski problemi. Na vprašanje novinarjev o namenu Ve-nizelosovega poseta v Ancari je vnanji minister dr. Marinkovič odgovoril, da ;e imel že pred svojim odhodom iz Beograda popolno zaupanje v Venizelosa in da ni bilo nobenega nesoglasja zaradi njegovega poseta v Turčiji. Na vprašanje novinarjev, ako bo mir v Evropi dolgotrajen, je odvrnil: »Vi veste, da naš poklic ni proročan-stve. Morem pa reči, da verujem v dolgotrajen mir v Evropi. Bojazni pred vojno niso ničesar drugega, kakor psihični vtisi raznih alarmantnih izjav, ki samo poslabšujejo možnosti za ozdravljenje težke gospodarske krize. Velike države imajo vebke naloge in zaradi tega tudi veliko odgovornost. Vi vidite Anglijo, kako se zanima ne samo ia more med narodi plasirati svojo produkcijo, temveč tudi, da se zagotovi mir med narodi. Dokler zmaguje v Ameriki ista misel, se nam ni treba bati onega, kar ustvarja psihozo bojazni.« Nato je minister dr. Marinkovič sprejel zastopnike Jugoslovensko grške lige, katere predsednik je bivši minister Kori-nac, zastopnike jugoslovenske kolonije v Atenah in Pireju v katere imenu ga je pozdravil ugledni jugoslovenski trgovec Radomir Tomič. Dr. Marinkovič je nato v jugosloven-skem poslaništvu sprejel številne deputa-cije, nakar mu je priredil poslanec Vuč-kovič zakasko. Iz poslaništva se je odpeljal na kolodvor in s posebnim vlakom odpotoval v Beograd. Muslimani za kralja in Jugcslavija Patriotična manifestacija jugosiovenski!« v Mostarju Mostar, 14. dec. Tukaj se je danes vršilo pomembno zborovanje muslimanov, ki priča, kako globoko je prodrl v vseh plasteh naroda kraljev manifest in kako ves narod odobrava delo sedanje vlade. Kakor prešli ponedeljek hrvatski seljaki na svojem zborovanju v Zagrebu, tako so dane« muslimani iz Bosne in Hercegovine v Mostarju izrazili sivojo neomajno zvestobo in vdanost do kralja in Jugoslavije ter z izrazi hvaležnosti odobrili delo vlade za gospodarski, kulturni in nacionalni preporod naroda. Zborovanje je sklical bivši muslimanski poslanec Šalih Bajič, eden izmed voditeljev muslimanskega življa v naši državi. Udeležilo se ga je nad 2000 ljudi udeležba pa bi bila mnogo večja, če bi bilo ugodnejše vreme Zaradi snežnih žametov je namreč promet v mnogih delih Bosne in Hercegoviue oviran Kljub temu je bilo tudi to zborovanje tepa manifestacija. Zborovanje je otvoril muslimanski svečenik Hangič efendi Buziič, ki je po kratkem uvodnem nagovoru podal besedo Sa-lihu Bajiču, ki je v daljšem več rat z vi-hairnim odobravanjem prekinjenem govoru orisal položaj v državi in razmere, ki »o vladale pred 6 januarjem V svojem j govoru je med drugim naglašal: Pri nedavnem posetu ministrov v Sarajevu se je pokazalo, da prevladuje v narodu vsestranska želja naj tudi muslimansko prebivalstvo naše države stopi iz rezerve in aktivno sodeluje pri obnovi države in pri nacionalnem preporodu. Mo i star je zgodovinsko mesto muslimanskega nacionalnega in političnega pokreta. Tudi današnje zborovanje je dokaz vdanosti muslimanskega življa do kralja in do domovine. Po 6. januarju je nastala med musMmanskim delom jugoslovenskega naroda nekaka staamacija in deoresija. Pred 6. januarjem smo bili razdeljeni na verske in plemenske fronte Stranke so vodile drugo politiko med narodom in dru- "WvS Vojaški upor v Španiji udušen Po uradnih poročilih so vladne čete udušile upor v Pirenejih — Krvave bitke med zvestim vojaštvom in uporniki — JustiSikacija upornih oficirjev go politiko v parlamentu Zato so vedno bolj izgubljale svoj u^ied med narodom Sami najbolje veste, kakšne so bile raz mere Ko je končno prišlo do aezaslišaitib dogodkov v Narodni skupščini, je nasraia strašna atmosfera Ves uarod je s strahom čakal, kaj se bo zgodilo Takrat, v tej težki dobi je ves junoslovenski narod upiral svoje oči v svojega kralja Ko *o bile izgovorjene značilne besede »lajln-k je razkopčan«, je vstal naš kralj in ga zopet trdno zakopčal S kraljevim manifestom od 6. januarja je vzpostavljena resnična enakopravnost vseh državljanov v eni enotni in složni državi. Konec je strankarskim borbam. Če smo svoječasno kljub nerai:položenju v/sega naroda pod tujim režimom morali pozdraviti aneksi-jo Bosne in Hercegovine, potem danes tem bolj odkritih src pozdravljamo mogočni čin Nj. Vel. kralja, s katerim je ukinjena verska, plemenska in pokrajinska razcepljenost ter uvedena res enakopravnost in sloga v naši Isstni državi. Muslimanski del jugoslovenskega naroda na tem zborovanju svečano izjavlja, da hoče po vseh svojih močeh podpirati delo velikega voditelja naroda Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ves svet naj ve. da so ti kraji srce Jugoslavije, nezlomljiva opora jugoslovenske nacionalne zavesti in neomajen branik kraljevine Jugoslavije. Danes je napovedana vojna vsem demagogom. Narod sam je pozvan, da sodi ne po besedah. marveč po delu. Delo vlade priča, da hoče pomagati vsemu narodu in da zaradi tega lahko taka vlada računa na našo popolno podporo. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam govornika in ovaoij kralju in Jugoslaviji ni bilo ne konca ne kraja Ko je nato predsednik zborovanja prečital vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in brzojavna pozdrav predsedniku vlade generalu živkoviču, so trajale ovacije skoro 10 minut. Zborovalei so še dolgo po zaključku zborovanja manifestirali po ulicah. Carinska vojna med ČSR in Madžarsko neizbežna? Maižarska je stavila za podaljšanje trgovinske pogodbe, ki poteče danes, nesprejemljive zahteve Madrid. 14. decembra. Vladi zveste čete in uporniki so zadeli o km od Huesce drug na drugega. Vnela se je bitka s puškami, strojnicami in topovi. Štirje uporniki so bili ubiti, 12 ranjenih, 70 pa ujetih. Kolone vladnih čet bodo jutri korakale dalje v Jaco. Zvečer so odšla ojačenja iz Pantelu-ne. Ujeti uporniški častniki, proti katerim je bila opoldne v Saragosi izrečena razsodba, bodo zvečer ustreljeni. Med stavko v Leridi je prišlo do težkih incidentov. Policija je presenetila več sumljivih oseb, ki so se skrivale v neki vojašnici. Sumljivi ljudje so pričeli streljati ln ubili enega stražnika. Dve osebi sta bili aretirani. Iz province so bili pozvani orož-niški oddelki v Lerido. Vojaški oddelki morajo biti pripravljeni v vojašnicah. Nota notranjega ministra zatrjuje, da vlada v nobenem trenutku javnemu mnenju ni prikrivala dejstev zadnjih obžalovanja vrednih dogodkov. Sedaj lahko sporoči vsem, da je uporniški pokret zatrt. Upoi-niki kakor tudi ojačenja. ki so jih prejeli iz Heusce in Saragose, so bili poraženi in so se morali po kratkem in neznatnem odporu umakniti. Pri tem so pustili mnogo orožja in nekaj tovornih avtomobilov. Okoli 100 upornikov je bilo na begu ujetih. Število mrtvih še ni znano, vendar dosega približno 20. Koncem note izraža vlada zadovoljstvo, da vlada v ostali Španiji popoln red. V oficiozni noti, ki jo je izdala vlada po zaključeni seji ministrskega sveta, se sporoča, da je situacija v Jaci, kjer so se upor- niki udali, zopet normalna. Vojaški guver ner in osebe, ki so jih ujeli uporniki, so bili spuščeni na svobodo. Število mrtvih na obeh straneh znaša sed-ftn, ranjenih pa 27. Vladi zveste čete so baje ujele 500 upornikov. Pariz, 14. decembra. Havas poroča iz Madrida: Pet kilometrov od Huesce je prišlo do spopada med vladnimi četami in vstaši. Borba se je vodila s strojnimi puškami. Vstašev je bilo 4 ubitih, 12 ranje- nih in 70 ujetih. (AA). Madrid, 14 decembra. Notranje ministrstvo objavlja komunike, v katerem pravi, da je bilo v toku borb v bližini Huesca 20 mrtvih. (AA). Madrid, 14. decembra. Vlada je izdala uradni komunike, v katerem pravi, da je položaj v Jacu miren. Večina ujetnikov je bila izpuščena. Število mrtvih znaša 17, ranjenih pa 27 ljudi. Vladine čete so ujele 500 moi (AA). Bodoči španski diktatorji General Martinez Anido, general Saro, vojaški guverner Madrida in general Barrera enparlamentarna vlada v Romuniji Nasprotujoče si vesti o političnem položaju v Romuniji? Bukurešt, 14. dec. V političnih krogih so se ponovno razširile vesti o možnosti sestave izvenparlamentarne vlade. Te vesti so nastale v zvezi z nedavnim posetom kralja Karola pri maršalu Prezanu. pri katerem je ostal kralj tudi na kosilu. Obedu so prisostvovale tudi nekatere druge osebnosti, ki so znane kot nasprotniki sedanjih političnih strank. Liberalni list »Vitorul« poroča, da bo te dni maršal Prezan odpotoval v inozemstvo, ker hoče pripraviti teren za tako vlado. List »Epoha«, ki je dobro poučen o • č:~:h nrotnar!amentarnib krogov, p? iv 'a la na obedu pri maršalu Prezj-bi o n t besfvie o političnih zadeval Vpv- i ..V • •predsednika poljske republik Varšava 14 decembra Marša.! Pilsud sk je iai laljšo izjavo o bodoč' ustavi Med družni je izjavil 1a mora v bodoče predsednika republike voliti ve6 narod (AA) enem potrjuje, da bo maršal Prezan že jutri odpotoval v Pariz, kjer bo ostal mesec dni. Sprava v romunski vladarski hiši Pariz, 14. decembra Tukajšnja izdaja »New York Heralda« vsebuje naslednjo vest: Kakor smo zvedeli od osebnosti, ki 'e z romunsko vladarsko hišo, rincesa Helena za spravo n kraljem Karolom pod Vorak v korist prestolo- •v-rv $m arftfcsn uriz, 14 dec Sn ruskega diktatorja St.*I:na Jčkob Stalin je bil iz neznanega vzroka r* ^rovu neke vojne l^dje v Odes; aretir~ ^iVnr 7-fr;nie ie širil med mornari; propagando za opozicijo Zborovanje zveze JČL Beograd. 14. decembra. Dopoldne se je vršila v dvorani Češkega doma skupščina zveze JCL, ki so ji prisostvovali poleg številnih delegatov Jčlig tudi češkoslovaški poslanik Flieder in mnogi ugledni gosti. Skupščini je predsedoval predsednik Mile Paviovič. ki je oprostil predsednika ministra dr. Srškiča. ki je bil zadržan. Z zborovanja sta bili odposlani brzojavki Nj. VeL kralju in predsedniku Masaryku. Zatem ]e podalo 14 delegatov poročila iz katerh je razvidno obsežno delo za izpopolnitev zvez med našim in češkoslovaškim narodom. J čl iz Ljubljane je zastopal g. ravnatelj R. Pustoslemšek, mariborsko pa dr. Pivko V vseh poročilih je bilo tudi ugotovljeno, da ie bila 80-letnica predsednike Masaryka po vsej državi izredno svečano proslavljena. Za predsednika zv Unionu«, ki je razpravljal o probiemu sodobne kultumosti, je s tem večjim zanimanjem pričakoval, kaj bo povedal g. Ocvirk. Gotovo je, da se naša omladina čedalj° bolj zavzema za preusmeritev našega kulturnega življenja in da išče novih spoznal j in novih poti. Kakšna so ta pota in h kakšnemu smotru vodijo, je drugo vprašanje: za re-daj je zanimive, da slišimo njene izpovedi. Takšno izpoved je podal v daljšem predavanju g. Anton Ocvirk, ki zastopa v nekaterih ozirih stališče, ki je kontrerno stališču g. Vodnika, v nekaterih nazorih pa se oba precej ujemata in to bodi danes često naglašani »duh generacije«. G. Ocvirk je v svojem obsežnem predavanju nanizal toliko problemov, tez, misli in podmen in jih ponekod stilistično m terminološko tolikanj zgostil in zbil, da lahko na tem mestu podamo le najsplošnejši izvleček. Uvodoma je poudaril, da obstoji velika razlika med prejšnjo in sedanjo miselnostjo. Današnji evropski mislec išče predvsem sinteze in se odvrača od mrzle preračunjenosti racionalizma in ozke omejenosti konfesionalnega dogma-tizma. Današnji človek čuti krizo skrajno izmučenega razuma in se zaveda, da so problemi kulture problemi življenja. Posebej se je Ocvirk ustavil pri kulturni filozofiji Oswalda Spenglerja z njegovo teorijo. da so kulture organizmi, ki rasto, dosezajo višek in umirajo, pri Rusu N. Berdjajevu, ki so mu viri kulture mitični, iracionalni in ki vidi v sedanji evropski kulturni krizi zoro novega »srednjega veka« ter pri kastiljanskem modroslovcu Ortegi Gassetu, ki poudarja vitalizern v sodobnem kulturnem čuvstvovanju in postavlja perspektivično načelo. Oborožen s to novo filozofijo kulture, preverjen o ulogi mita in o simbolni vrednosti narodne kulture, je Ocvirk prestopil h kompleksu slovenskih kulturnih problemov, kakor se riše z zrelišča sodobne kulturne filozofije. Dejal je, da je njegovo predavanje le uvod v vrsto razmišljanj in razprav o teh problemih, ki na nje mlada generacija mnogo polaga. Po zgolj teoretskem. ponekod zaradi visoko nakopičenih in preveč zgoščeno orisanih problemov nepreglednem razčlenjevanju osnov kulture, je označil z nekaterimi primeri (stari Grki. Nemci itd.) bistveno ulogo simbolov v narodni kulturi. Po njegovem mnenju je slovenska kultura samosvoj organizem z izrazito svojsko-slovensko dušo in simboliKo: kakor vsaka kultura, je tudi naša dinamično valujoča in se kristalizira v simbolih. Mi imamo štiri osnovne simbole in sieer Lepo Vido, kralja Matjaža, Petra Klepca in Kurenta. Lepa Vida je izraz večnega hrepenenja idovenskega človeka, njegove sle po daljavah, po zasanjani španski deželi. V Prešernu je lepa Vida dobila tragično spoznanje neutešenega hrepenenja. Ta prvin-ski simbol slovenske duše se je z vso bridkostjo koprnenjc. ki sega preko meja človeškega. k zvez- .m, divno izrazil v Cankarjevi »Lepi Vidi«, tem simboličnem Smrt učenega Ljubljančana V Gradcu je preminul učenjak dr. Friderik PregI Gradec, 14. decembra. Včerai je umrl v nekem tukajšnjem sanatoriiu univerzitetni orofesor dr. Fric PregI, ki je dobil leta 1923. Nobelovo nagrado za kemijo. Po rodu ie bil dr. Pregl Ljubljančan, rojen 1869. V Ljubljani ie obiskoval nemško gimnazijo, nakar je študiral medicino v tiradcu. Odtlej je bilo njegovo življenje stalno vezano na Gradec. Svojo znanstveno kariiero ie pričel posebno kot privatni docent na graški univerzi in i« takoi zaslovel kot izvrsten predavatelj. Po kratkem obisku raznih nemških univerz, kjer mu je bila dana prilika sodelovanja s pro-minentnimi nemškimi znanstveniki, se ie leta 1905. vrnil v Gradec, kier ie nadaljeval svoj študij kot asistent medicinsko -kemičnega instituta. Za univerzitetnega proresoria na graški univerzi je bil imenovan leta 1913. kot naslednik slovitega profesorja Hoffmanna. Dognanja v področju kemije s pomočjo sila preciznih tehtnic in instrumentov so ponesla sloves njegovega imena daleč v svet. Najvišje odlikovanje mu je bilo izkazano leta 1923., ko mu je bila podeljena Nobelova nagrada za kemijo Razen tega je bil pokojnik počaščen s številnimi odlikovanji. Bil je častni doktor univerze v Gottingenu, častni meščan graški, imejitelj velikega avstrijskega častnega znaka za zasluge, dopisni član dunajske znanstvene akademije itd. Rektor graške univerze je bil že leta 1921. Smrt je ugonobila življenje slavnega učenjaka po večtedenskem bolehanju zaradi vnetja reberne mrene. Naj bo odličnemu rojaku dr. Frideriku Preglu tudi med nami ohranjen časten spomin. Spominjajte se slepih! dvogovoru, ki slon: na občutju, da vsakdo nosi lepo Vido v sebi in vsakdo hrepeni po nji. Narodno pravljico o Petru Klspcu je Cankar takisto povzdignil v simbol: Peter Klepec vdano in potrpežljivo služi gospodarju in vendar varuje svojo veliko dušo. V liku kralja Matjaža se je pojavil sloveuski mesijanizem: kralj Matjaž je izraz naše vere v osvobojenje in našega vsečloveškega poslanstva. Od Petra Klepca do Kurenta je samo korak. Kurent je simbol slovenskega umetnika, ki v orid-kosti in trpljenju do blaznosti ljubi svojo zemljo in jo drami z veseljem in smehom. Tudi Prešeren se je vpodobil v mitičen lik; tak lik je tudi Levstik z Martin Krpanom in naposled Cankar, ki se je večno boril med Bebcem Martinom in Hlapcem Jernejem. Iz hrepenenja se je porodila naša pesniška elegičnost, ki nas vedno bolj ali manj odvrača od realnosti in varuje pred skrtj-nim naturalizmom. Simboličen lik k ni1 ja Matjaža je za rodil pričakovanje odrešenja in je vpodobil idejo odrešitve in < Jlo-sti ter tako miselno fundiral slovenski mesijanizem. V Petru Klepcu se izraža čustvo naše izgubljenosti, ki se /ečno i< vi okoli problema volje in moči. Naposled je s Kurentom, tem melanholičnim veseljakom, bistveno združen slovenski pesimizem in fatalizem ter razkol med "ašo umetnostjo in življenjem, med umetniki in slovenskim ljudstvom. Po tej opredelitvi simbolov na»e kulture se je predavatelj polotil kritike sedanjosti. Predvsem Ocvirk ne priznava stare ločitve po svetovnih nazorih in odločno zametuje ločitev Slovencev v »klerikalce«, »liberalce« in »socialiste«. Ločitev po idejnih razlikah zanj ne velja, tla ovira svobodo in škoduje kvalitetnemu vrednotenju. Po njegovem mnenju vodi k napredku samo vitalizem (kako naj se vi-talistično rešujejo konkretni problemi ekonomskega, socialnega in etičrega enačaja, ni povedal). Ko je ostro obsodil delitev po idejnih otrankah, je savgei tudi vsako kulturnost, ki bi temeljila na socialnih razlikah, kulturo, kaicor jo je hotel pri nas upeljati socializem. Socializmu nasprotuje predavatelj tudi zbog njegovega patetičnega intarnacionalizma. ki ovira narod pri spoznavanju in izgrajevanju lastnega bistva, pri doživljanju svojske vsebine. Izrekajoč se zuper vsako idejno in svetovno-nazorsiio shematiko, zoper tujstvo, zoper moralno vrednotenje kulture in umetnosti, - za religioznost, a brez odvisnosti od dogmatičnih postavk, je vsej dosedanji strukturi slovenskega kulturnega življenja vtisnil pečat zastarelosti. Naposled je premotril tudi vprašanje vplivov tujih kultur vprašanje tako zva-nega eklekticizma in se je povzpel k sodbi (po Cankarju), da Slovenci nimamo visoke duševne inteligence, temveč le visoke rodoljube. Pri tem se je dotaknil še cele vrste drugih problemov — zakaj problematika mladega rodu je zelo obilna in mnogostranska. Brez dvoma je bilo predavanje g. Ocvirka zanimivo tudi za onega, ki se ž njim ne strinja. Opozorilo je ponovno na nove kulturne aspekte današnje mladine, ki jih je treba resno vzeti v poštev in kritično pretresti, kar je dolžnost naših kul-turno-vodiinih krogov. V debati se je oglasil k besedi samo g. svetnik Lajovic, ki je zavrnil nekatere nazore g. Ocvirka, med drugim njegovo preveč literarno in premalo sociološko gledanje na narod Poudaril je, da v strankarskih bojih preteklosti ne vidi takšnega zla kakor predavatelj, marveč nujen izraz sil, ki so delovale v narodu in ustvarjale vendarle neki splošno naroden fond kulturnih vrednot. Poslušalci so se razhajali po poldrugo-urni pozornosti, ki so jo posvetili problemom slovensKe kulture, z deljenimi mnenji in živahno debatira ii o resolutnih nazorih mladega poeta in kritika. Njihova debate so se počasi izgubile v meglenem dežju in v opoldanski idiličnosti ljubljanskih oštarij. B. B. Častna borba Mariborčanov proti dr Aljehinu Od 28 partij je dobil dr. Aljehin 23, izgubil je 4, dve sta končali remis — Odhod v Karlovac Maribor, 14. decembra. Simuitanska šahovska produkcija, ki se je vršila ob bivanju svetovnega prvaka dr. Aljehina v Mariboru in je trajala do 2.20 zjutraj, se je končala s presenetljivim rezultatom. Svetovni prvak dr. Aljehin je naletel med igro na nepričakovano morati odpor mariborskih šahistov, zlasti med mladimi. Dočim je prvih pet polez absolviral v izredno naglem tempu, je pričel kasneje postajati previden in je zlasti pri nevarnejših nasprotnikih, kakor so bili prof. Stupan. Poljanec iz Ljutomera, nadarjeni gimnazijec Pušenjak in iz prejšnjih let dobro znani Drnovšek, ponovno postal in dobro preštudiral vsako |>ote-zo. V splošnem pa je dr. Aljehin z veliko naglico pritiskal k odločitvam in že ob 10. zvečer spravil več igračev 7 globoko zasnovanimi kombinacijami v veliko stisko. Točno ob 22. .je padla prva žrtev. Kapituliral ie Kovic, sicer v Mariboru znan kot zelo dober igrač. Tudi na raznih drugih deskah se ic kinalu nato razjasnjl položaj in si je dr. Aljehin priboril figuro ali kvaliteto. Aljehin je nato s še hitrejšim tempom silil k odločitvi in nekatere igrače z več zaporednimi potezami spravi! v tako obupen položaj, da so se vdali. Med 23. in 24. je porazil Beleta, Goiouha. Jauta in Lobkova. Kinalu po polnoči pa m* Svetovni prvak je kapituliral pred davčnim uradnikom Ferenčakom. Devet minut kasneje je končal tudi boj mariborskega šampijona prof. S t u p a n a. z zmago nad svetovnim prvakom. Občinstvo je postalo zelo razpoloženo. Bilo je že pol 2. ponoči in dvorana je bila še vedno polna. Zanimanje občinstva se (e pred vsem osredotočilo na deske Poljanra, Dernovška in Kukovca. Dr. Aljehin je prihajal v vedno težavnejši položaj in je igral zelo premišljeno. Do druge ure ponoči ie gladko odpravil še lovarnaija Dervuška, Vidoviča. Ostapoviča in Ciljana. ki jim ie nagajala časovna stiska. Ostalo je namreč še par igralcev. Točno '»b 2. uri |x>nooi pa je do/ivol dr. Aljehin že četrti poraz. Kapituliral je p ed ndadini trnovskim pomočnikom K uk ovce m. S tem ie bilo dobojevanih že 24 bojev. 20 v p i l sv-»tov-iieirii prv.ika. štiri v prid Maribora, pač najlepši dokaz, da se je dr. Aljehin botel izogniti remijem in silil k odločitvam. Žc ob koncu sinuiltnnke pa ie imel zelo oster boj 7. Drnovškom in Poljaticem. Prvi jo i7?ilil remis ob 2.06. drugi pa enako ob 2.20. S spretnimi kombinacijami je kmalu n:;to dr. Aljehin pritisnil ob zid knjigovodjo Doležala. ki ie imel dolgo časa zelo vgo iiie šanse. Nekaj minut poprej je kapituliral Rossntanit. ob 2.15 na so je kot Italijanski prekooceanski Dolet h Rim, 14. decembra. Danes dopoldne ie odletelo 12 letal k prvemu prekooceanske-mu poletu v Brazilijo. Polet je organiziral minister za letalstvo Balbo, ki se sam udeležuje poleta. Balbov aeroplan vodi znani polkovnik Madallena. Prva etapa poleta je Ortobe-llo—Kartagina v severni Afriki. Odtod bodo letala odletela v Ken-tiro v španskem Maroku. Iz Kentire odle-tiijo letalci v portugalsko Guinejo. odtod pa se podajo preko Atlantika v Brazilijo. Na vsakem letalu so 4 možje in sicer 2 pilota, 1 mehanik in 1 rad.iotelegrafist. (AA). Onemogočena skupščina Zagreb, 14. dec. Danes bi se imela vršiti v prostorih Metropol - kina letna skupščina Jugoslov akadem. podpornega društva v Zagrebu. Do zborovanja pa ni priš'o, ker ie nastal med večino in opozicijo tak spor, da ie uprava društva še pred otvoritvijo zborovanja zapustila dvorano. Policijski komisar je zaradi tega skupščino razpustil. Brata je umoril Dugaresa, 14. decembra. Vaški starešina Mato Magličič v Novem brdu je živel s svojim bratom Mijom v zadrugi. Ker se nista razumela, sta sklenila, da izvršita razdelitev in to predvsem živil. V četrtek sta si razdelila pšenico, a v petek se je podal Mato na občinski urad vprašat za svet, ker je smatral, da pritiče niemu z otroki več žita kakor Miju, ki ie brez dece. Ko se je vrnil domov, je opazil, da je Miio zopet stresel žito v skupno shrambo. To ga je razjarilo in nastal je prepir, pri katerem ie Mi j o pograbil vile m napadel Mata, a ta je prijel za sekiro in udaril z njo Mija po glavi. Nevarno ranjenega Mija so prepeljali v bolnico v Dugiresi, kjer je poškodovanec podlegel hudim ranam. zadnja t. r!«*v po vrsti kapitulirali dr. Kreutziger, Stojn- j vdal škerlak. šek. Majcen, Pinter. in tik pi'ed 1 uro po- j Svetovni noči še Jazbinšek. Položaj je postal za mariborske šahiste vedno bolj težaven. Dr. Aljehin je odpravil | činstvo priredilo burne ovacije. za katere do 1. ponoči še 13 svojih nasprotnikov. Vse je pričakovalo, kdo bo rešil mariborske barve. Ob 1.05 je številno občinstvo, ki ie trdovratno vztrajalo v dvorani in z velikim zanimanjem sledilo simultanki. z viharnim ploskanjem in klici :.-2ivio pozdravilo prvo zmaso Maribora. Dijak VI. razreda gimnazije Vladimir Pu-š e n j a k. predsednik dijaškega šahovske- j ga krožka je porazil svetovnega prvaka, j Dr. Aljehin mu je segel v roke in čestital. Takoj za to zmago so se vdali Nemec. dr. Slokar in Sessler. ki so (»ostali žrtev težkih } pogrešk. ; Ob 1.21 je vnovič završalo v dvorani. prvak k!j'.:b dolgotrajni sitnul-1 tanki in prehlajenju ni kazal posebne utru-| jenosti. Ko je zapuščal dvorano, mu je ob-i činstvo priredilo burne ovacije, • se je radostno zahvaljeval. Po tnali zaku-| ski kavarni Asioriji, je odšel ob 3. ponoči v spremstvu prirediteljev simultanke na ! glavni kolodvor in se preko Zagreba odpe-, ljal v Karlovec. Dr. Aljehin v Karlovcu Zagreb, 14. decembra. Davi ob 7.15 'e prispel z mariborskim vlakom v Zagreb svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Na kolodvoru so pozdravil; zastopniki zagrebškega šai? .\skc^a kluba. Dr. Aljehin je takoi nato odpotoval v Karlovac, kjer je odigral nncoi vmultanko s karlov-skimi šah i sti, jutri pa se vrne v Zagreb, kier se bo zvečer vršila slična prireditev. a v belem k Dogodki zasnežene nedelje — V predb©ž??*?em ra^olo-žesiju — Skrcmrsa policijska kir^-iika Ljubljana. 14. decembra Petek je bil le-n. solnčen dan. v soboto pa se je »enakima močno pooblačilo in vse je kazalo, da dobimo sneg. Barometer je precej močno pa.lel in tudi vremenska poročila so napovedovala skorajšnji nastop zime s hudim mrazom. Vremsnski preroki se niso zmotili! V nedeljo zjutraj je začelo deževni i, vmes je pa tuli sem pa t ia snežilo Opoldne ?>a je začelo polagoma snežiti v debelih kosmih. Čeprav so bila j la do ranega jutra, tia mokra se je sneg kmalu prijel in okrog 14. je bila Ljubljana že pobeljena. Snežilo ie vse popoldne in do večera je • Nedelja je v splošnem bila prav mirna, zapadlo snega že za dobro ped. Tudi v i t. 'jlisk. ki so po u lar»-ih na goug izvajale l>">e ritmične vaje. Skupina je žeia splošno priznanje. Efekten je bil tudi nastop ■plesnega para ge. S tujkov iče ve iu g. Seu-nika, ki sta izvajala moderne plese. Mno-?u aplavza je bii deležen UUW tenorist Milan Jug ,sa svoji pevski točki. Prireditev, pri kateri je sodeloval »Odeon«-džes g. .švare, je bila zaključena oh 2:!., nakar se jo razvil ples in je prijetna zabava traja- Karambol tramvaja in avtobusa brez večjih nezgod, pravi praznik zimske-! ga počitka. Na policiji so imeli ves dan ' božji mir, pa tudi reševalna postaja ni J iuiela prilike intervenirati v nobenem pri-I ineru. | Na križišču Krekovega trga in Poljanske ceste se je pripetil okrog 17.30 ma.njš$ i incident, ki je pa ostal brez hujših posle-j dic. Trčila sta namreč tramvaj, ki je pri-je tudi le it s prireditev v poini meri uspe- < vvzil iz Poljanske ceste in neki avtobus. planinah jt mučno snežilo iu iz nekaterih krajev žc prihajajo poročila o hudih snežnih zarnelih in polagoma nastajajočem mrazu. Modna revija TKD Atene Izmed prireditev velja posebej omeniti 11. modno revijo TKD Atene. Kakor lan: la in privabila s;ao?i v uuionako t.\0UaU nmogo občinstva, med katerim smo opazili tudi žuipana dr. Puca, konzula dr. Du larja, dvorno damo go dr. Tavčaijevo ii-več drugih odličnih gostov. Modne reviji so se udeležile domače tvrdke Šinkovec Soss. krznar Eligij Eber, tvrdka I. C. Ha-mann, cvetličarni Herzmanskv in Korsnka. tvrdka Matjan. salon Mila, tovarna ->P" ko, tovarna »šešir« iz škofje Loke iu »Ženski Svet«. Conferencier je bil g. Bo leslav Peček, član Narodnega gledališča Prireditev je potekla zelo animirano, ti pično reklamno, kakršen zmisel je pravzaprav imela. Videti je, da so naši trgovci zavedajo velikega pomena in važnosti m:, derne reklame tudi v obliki modne revije. Tvrdka Hamann je opremila z raznim praktičnim in modernim zimskim volnenim perilom ter trikotažo in s lično robo okrog 30 otrok, ki so v skupini prišli ua oder !n se predstavili občinstvu Ličuo adjustirani malčki so vabujaii splošno ao-zornost in priznanje tvrdki. Po nastopu malčkov je operna pevka ga Ober\va!der jeva čustveno zapela več pesmi, na k!a virju jo je pa spremljal pianist Marjan Lipovšek Tovarna »šešir-t iz škofje Loke je razstavila celo vrsto lepih modernih klobukov, lastnih izdelkov, ki sta jih na odru pomerjala sg Peček in Drenovec. Tvrdka, ki je izključno doirače podjetje, izdeluje klobuke »pod značko s>Picadilly«. Največje zanimanje pa je seveda vlada lo za modno revijo tvrdke šlnkovec-Soss Prvi 50 se predstavili občinstvu maneken! v elegantnih, najmodernejših pižamah (domač in dunajski izdelek), nadalje na v raznih apartnih jutranjih haljah ter dopoldanskih oblačilih Splošno pozornost so vzbujale večerne toalete Po sebi se razume, da je večina toalet segala do tal in da so bile iz najfinejšega materijala: lameja, čipk, satenastega krepa in slične-ga. Odlična tvrdka je razkazala izrodno bogat repertoar svoje zaloge. Tvrdka Eber je razkazala več elegantnih zimskih kožuhov. Seveda pa so sc tudi vse druge tvrdke potrudile, da je bila modna revija res na višini Omeniti je vsekakor treba tvrdko -»Peko«, ki je razkazala zadnje modele čevljev, potem salon »Mila«, ki je prinesel novosti v moderni frizuri ln razkazal najnovejši sistem trajnega kodranja. Tvrdka Herzmanslry je razstavila prekrasno cvetje. Matjan pa krasnobojne šale Program modne revije je izpopolnil nastop gojenk odseka TKD Atene za ritmično gimnastiko poti vodstvom strokovne učiteljice H. Pajkove. Nastopilo je osem Tramvaj je bil nekoliko poškodovan od strani, avtobus pa spredaj, toda oba vo-_ova sta lahko nadaljevala vožnjo. Večerni promet Nedeljski večer je nudil pravo sliko julijanskega decembeiskega, predbožič-uega razpoloženja. Dasi je neutrudno snežilo in so drobne goste snežinke vedno bolj dobelile belo odejo na strehah, po ulicah pa se sproti tajale v brozgo, je v središču mesta vendar bilo precej živahno. Posebno na Mestnem trgu, Prešernovi in šelenbursovi ulici ter na Aleksandrovi in MikloSičevi cesti so ljudi privabljale bogato založene izložbe Od leta do leta se posebno v adventu opaža velik napredek v pogledu urejanja izložb in ponekod cestnega pročelja trgovine. Plesna sezona se v Ljubljani razvija v prav velikem obsegu 111 vsako nedeljo hiti mladi svet k svojim plesnim krožkom. Dobro pa so bile posebno zvečer zasedene tudi gostilne in kavarne, a za gledališče tn bioskope je bila nedelja zopet zelo plo-lonosna Pijančkova komedija i>a pa LjuDljana v današnji zasneženi nedelji le ni ostala brez komedije, ii ^anjo na svojevrsten, prav drastičen način poskrbel neki ptjanček prav v središči mesta, koračil je mož. silovito prevzet od vinsk h duhov, po Nnafljevi ulici, ko mu 1«. pred Narod n. tiskarno izpodrsnilo in je vso svojo težo po dolgem 111 > ro!te.. položil \ sneženo brozgo na tlaku »Na, vrag« — je dejal in zarobantil: »Zdaj pa ne grem dalje.« In res jc vztrajno oolezal v brozgi na tleh in začel glasno zabavljati čez ves svet. Iz Šclenburgo\e ulice se je na kraju nenavadnega prizorišča kaj h tro na» brala velika množica ljudi Nekateri mo= šk: so pijančka drezali, naj se vendar dvigne, da ne bo svoje lahkomiselnosti pla* čai s pljučnico. Toda dedec je vsak nasvet zafrknil z gluptm dovtipom in tako je kos medija zavzemala vedno večj obseg. Po= sebno ženski svet je neomajno vztrajal v brozgi in pod zasneženimi dežniki ter se očividno posebno dobro zabaval z duhovitostmi pijanega možaka Dva :tražnika sta možu zaman prigo* varjala, naj se dvigne. Slednjič sta potiš* nila radovedno množico nazaj proti Šele > burgovi ulici. Tedaj se je pijanček nena zorovan prav urno dvtgn'1 tn se po«^ vzdolž Knafljeve ulice Toda že po par skokih mu je izpodrsnilo in ie ?noVi nb'e-žal v brozgi z resignacijo: »Zdaj pa nika* mor več!« . . . Ker je radovedna množica le št pritiss kala in se množila, dočim »Zelenega Hen» rikn«r i bilo od n.koder, so stražniki, ki so prvima dvema prihiteli na pomoč, pri« jeli pijančka za roke in ga tirali proti poli» cijski direkciji Takoj nato je sledila še aretacija nekega oledalca. ki je začel žvižs ga ti. »Alkohol truje!« — vpijejo mnogi plaka« ti no mestih in deželi. Toda — kakor je vi« deti — zaman. Take tragikomedije se v Ljubliani posebno še ob nedeliah in praz« m*W> množijo, a kakor je nokazala nocoj« šiija. se še sami ne zavedamo, da so v sramoto nam v«em O koncertu Mr»r;ie Mih^fl^v^vrv je dunajska > Musik« prinesla februaria 1927 naslednjo oceno »Tudi Jugoslovenl imajo svoje izvrstne glasbenike, v Mariji MihaiJovičevi imajo celo ženskegj Httber-manna Mlada beograjska umetnica nas ie s svojim koncertom presenetila lina topel, velik ton. izredno lepo kantleno. pa tudi tehnična stran ji ne delo nobenih težkoč. Pokriz-al: ii v desne rnks in naravnost briliantno tehniko loka Kon-certantka ie gojenka dunajske akadem'?® in sedai uči-eljica violine v Beogradu ter nas ie z največjim uspehom seznanila s skladbami svoi,h rojakov Miloja Miloievi-ča in Josipa Slavenskega.« Opozarjamo na koncert Marije Mihailovičeve v Ljubljani. Vstopnice od torka dalje v Matični knjigarni. Koncert se bo vršil v petek ob 20. v filharmonični dvorani Akademija SJST' Preporoda se bo vršila drevi ob 20. v dvorani Delavske zborni ce v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. pod pokroviteljstvom g. gim. ravnatelja Juga in častnega damskega komiteja. Program je koncerten Po akademiji ples. SJSU Preporod upa, da bo naša javnost znala ceniti tudi srednješolske organizacije ter se bo prireditve udeležila v častnem številu. Iz ljubljanske opere V sredo bodo peli opereto »La Mascot-te* (Dekle sreče) z go. Policevo v nasiov-ni vlogi. Opereta je zaradi melodijozne glasbe in d bre izvedbe ena izmed najbolj priljubljenih de! v tekoči sezon;. Sodelujejo gdč. Španova, gg. Drenovec, Janko, Peček, Povhe, Jelmkar, Simončič, Sekula in drugi. Nastopi tudi baletni zbor z originalnimi točkami. Dirigent g. Štritof, režiser g. Kreft. Predstava bo za red C. Železniškim vpokojeiiceni Umrl ic g. F. S c h u 11 e r. vlakovodia v p. P greb bo danes v ponedeljek 15. decembra ob po! 4. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. Železniški vpo-kojenci se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — Društvo, žel. vp. Samomor zaradi sestrine sramote Nikšič, 14. decembru. Vusica Crkviee na nekdanji meji Črne gore in Hercegovine je doživela te dni ne* navaden do«'>dek. V tej vasi živi od vseh vaščanov ^noštovana rodbina posestnika Koprivice. in pred dnevi je eden sinov, Jovan, izvršil samomor, dočim je njegov rrlajši brat skušal izvršiti samomor, a so ga še pravočasno rešili. Oba brata sta sc odločila z. ta obupen korak zato ker je bila njuna neporočena sestra v drugem stanju in ker -"a v tem videla nezbrisljivo omadeževr- -odhinsko čast. Njun- sestra, Ilinka po imenu, je bila znana vaška lepotica. Zaljubila se je v mladeniča (Jjura krtoliča iz sosednje vasi, imela z njim česte sestanke in verjela, da jo bo poročil. Ljubezen je pred svojimi starši 3kri\ala 111 je ni nameravala prej iz« dati. preden ne bi prišel ljubimec presit starec za njeno roko. Ker je svojemu fan« tu zaupala, se je zgodilo, da se nahaja se« daj v drugem stanju. Pred tremi meseci se je v hiši njenih staršev nenadoma pojavil snubec Milutin Rolač. Starši so bili zadovoljni in sklenjena je bila poroka. Naposled tudi mladenki ni kazalo drago, kakor da je privolila v za« kon in po stari navadi prejela prstan. Določen je bil že dan poroke. Mladenkin brat Jovan pa je vedel za vse skrivnosti svoje sestre. Prepričan je bil. da se bo takoj po poroki zadeva raz« krila; da ne bi doživel te sramote, je te dni zjutraj odšel na lov v planino in pri lovu izvršil samomor. Pri samomorilcu so našli dve pismi: eno na starše in brata, v katerem jib prosi za oprosčcinje. a drugo na komandirja orožniške postaje, v katerem pravi: »trosim te kot pametnega člove« ka, nikar ne kliči komisije, ker me je za« deia taka usoda. Rad sem to storil.« Nihče v vasi ni mogel raztolmačiti vse« bine tega pisma. Tako bi ostala skrivnost samomora nepojasnjena, če se ne bi po« sledice Ilinkine ljubezni opažale vedno bolj. Ker starši niso verjeli v sramoto svoje hčerke, so to poslali k zdravniku, ki te izjavil, da je Ilinka nosna že osmi me« sec. To dejstvo jim je sedaj raztolmačilo skrivnost Jovanovega samomora Ko se je Ilinka vrnila od zdravnika, je hotela sko« čiti v vodo, a prav tako se je hotel ustreliti še njen mlajši brat. kar so starši in sosedje komaj preprečili. _ Kumcr IHOSJAK : Dajte mi nekaj dinarjev, da poidetn večerjat in pod streho spat. dobri gospod. Brez pare sem že od včeraj,« me je ob doz-netit večeru nagovoril prileten berač. »Hudo mi je žal. a nimam manjšega denarja ko lieočak. Seveda, če bi vi uneli drobiža .. •Evo sa.'. veli živahno neznani mož. OTROŠKA DOMISLICA Nežika sedi za mizo z očetom in mater-10. z dedom in babico. Vsa zamišljena ie. molči in ne odgovarja na o?ovore Mati se '.ačudi. »Nežifa. kaj ti je. da se nobenemu •ie oelasiš? Bodi pridna odsovori! Nežica vzdigne ročico in nomisne 1 /nak. ni jo puste pri miru. in reče »Mi ni i ca, 'aj mir. Moja glava se pomenkuje z lOlioj«. KATEDRSKA CVETKA Profesor anatomiie: V notranji sluhovod irih-iiaio neredko te'esa Običajno gre pri tem za nedoraslo deco P®(rto0 Glavna skupščina JNS Občni zbor najmočnejše športne organizacije Je trajal ves dan in se bo Jutri nadaljeval — Vse debate so stvarne in v duhu sporazuma — črn dan za dva mariborska kluba — Celjski Atletiki so z dvoštevilčnim rezultatom osvojili pokalno prvenstvo LNP za L 1930. Beograd, 14. decembra. Danes se je vršila v veliki dvorani pevskega društva »Stankovič« prva letna skupščina JNS po prenosu saveza v Beograd. Za to skupščino je vladalo v Beogradu kakor tudi po vseh naših sportskih centrih izredno veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bodo prišla na njej do izraza vsa različna mnenja glede raznih perečih vprašanj v podrejenih podsavezih. Udeležba je bila ogromna, tako da je bila celo velika Stankovičeva dvorana premajhna, da bi sprejela številne delegate in publiko. Kot komisar je prisostvoval skupščini upravni uradnik kvarta g. Dušan Popovič. Skupščina bi se bila morala pričeti ob 8., vendar se je 7aradi raznih pregovorov in debat otvorila še*'i ob tričetrt na deset. Pred otvoritvijo so se vršila na vse strani pogajanja in ožje konference glede stališč, ki iih naj zavzamejo posamezne skupine na Ški pščini. Predtvonference so se v ostalem vršile že sinoči, ir sicer v treh posebnih skupinah, že kmalu po otvoritivi se je moglo opaziti, da uprava JNS ne bo mogla razpolagati z večino in popoldne je v resnici ostala v manjšini. Skupščino je otvoril zastopnik predsednika g. Boško Todorovič. Pozdravil je predstavnike oblastev, zastopnike vseh pod-savezov ter se jim zahvalil za mnogobrojno udeležbo, kar je dokaz, da se sportski duh v naši zemlji zdravo razvija in da je želja vseh, da se dvigne čimprej na višjo stopnjo. Nato je bil stavljen predlog, da se od-pošljeta Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade pozdravni brzojavki, ki ga je skupščina sprejela soglasno in z navdušenjem. Po odposlanih brzojavkah je stavil g. Markovič (Beograd) predlog, naj se v verifikacijski odbor izvolijo osebnosti iz vseh večjih mest države. G. Kajič (Beograd) je zahteval, naj pridejo v verifikacijski odbor samo predsedniki podsavezov. G. Popovič (Beograd) je ugotovil, da so podsavezni predsedniki v zadnjem času z mrzlično naglico zbirali pol-nomočja in so sploh v mnogem škodovali našemu nogometu, posebno na savezni konferenci, ki se je vršila v Beogradu glede razdelitve denarja iz Montevidea. Po sestavi verifikacijskega odbora je bilo overovljenih 399 poverilnic. V odbor so bili izvoljeni na predlog g. Kajiča vsi predsedniki podsavezov. Klube LNP so zastopali gg.: Betetto (9 klubov), Kralj (19) klubov in Lukežič (ŽSK Hermes), podsavez pa inž. Debelak. Do prvega bojnega glasovanja je prišlo popoldne zaradi overovitve dveh poverilnic g. Segedinskega. Rezultat glasovanja je bil 179 : 180 proti upravi, tako da sta bili po-verilnici razveljavljeni. Verifikacijska debata je trajala do 3. popoldne. Uprava je forsirala razgovore na vse strani, da bi do-šlo do sporazuma in bi se izognila glasovanju. To se vidi posebno po tem, da je skupščina proti njeni volji soglasno sprejela 12 novih zagrebških klubov. Nato je sledila najvažnejša razprava o razdelitvi denarja, ki ga je prinesla jugoslovenska reprezentanca iz Južne Amerike. Skupščina je navdušeno pozdravila naše igraice in njihove uspehe v Montevideu, s katerimi je dosegel naš šport v inozemstvu neprecenljiv reno-me. Zagovorniki BSK so naglašali, da je klub zaradi dvomesečne odsotnosti utrpel veliko škodo in mu je uprava JNS s predsednikom inž. šafarikom na čelu obljubila podporo, oziroma nagrado zanjo. Govorniki skupine BSK so soglasno povdarjali, da je moral BSK oddati svoje najboljše igralce, zaradi česar je bil oškodovan v borbi za državno prvenstvo. JNS je dolžan izplačati ta denar, ker sta zato angažirana podsavez in vodstvo saveza. Zadnji govornik g. Todorovič je zagovarjal tezo sporazuma in izjavil, da je v interesu športa, da se to vprašanje reši pravično. Odločitev prepušča govornik skupščini, vendar pa naglaša, da je JNS dolžan izpolniti obljubo in da mora BSK na kakršenkoli način povrniti škodo. Z veliko napetostjo se pričakuje govor predsednika BSK dr. Živkoviča, znanega beograjskega zdravnika, ki je v zvezi s to afero podal ostavko na mesto predsednika, dasi je dobil zaupnico. Na skupščini vlada velika nervoznost in primanjkuje discipline, vendar se pričakuje, da se bodo duhovi pomirili in da bodo po izčrpnih debatah končno vsa vprašanja rešena v interesu jugoslovenskega nogometnega športa. Na skupščini prevladujeta dve skupini, in sicer skupina za BSK in skupina za Jugoslavijo, ki sta tudi vsaka predložili svojo listo za nove volitve. Slovenski delegati so to pot pri vseh dosedanjih glasovanjih nastopili kompaktno in glasovali: za izvolitev verifikacijskega odbora, kakor je bil izvoljen, za sprejem 12 zagrebških klubov in za razveljavljenje dveh poverilnic g. Segedinskega. Kljub temu, da je teren še zelo razoran, se zdi, da bo prišlo končno vendarle do sporazuma, dasi je uprava JNS v manjšini. Beograd, 14. dec. V nadaljevanju današ« nj skupščine JN~ je prišel na glasovanje predlog, da se izplača BSiK. 150.000 Din od* škodnine za škodo, ki jo je trpel zaradi dvomesečne odsotnosti v Južni Ameriki. Predlog je bil z 217 proti 146 glasovom sprejet. Za predlog so glasovali tudi de* legati LNP. Predlog g. Simonoviča za odigranje dr* žavnega prvenstva po 1 gah je bil odklo* njen s 182 proti 178 glasovom. Slovenski delegatje so glasovali ločeni, in sicer 20 za ligo, 9 pa proti. Skupščina bo trajala jutri ves dan. (Skupščina ob zaključku rubrike še traja; poročilo o nadaljnem poteku bo objavilo »Jutro«.) »Domača« prireditev v Ljubljani Ilirija : Rapid (Maribor) 8:2 (4:1) Na skrajno slabih tleh in ob nemogočem vremenu je odigrala Ilirija včeraj na svojem igrišču trening-tekmo proti mariborskemu Rapidu. Ves čas tekme je divjal snežni metež, tako da je bil redni potek igre onemogočen. Tla so bila za igralce zelo naporna, kar se je videlo zlasti proti koncu drugega polčasa, ko sta bili obe moštvi že precej izčrpani, zlasti pa Rapid, čigar igralci so se na težkem in poizkem terenu še težje znašli. Ilirija je sicer zmago zaslužila, vendar ne v toiiki meri; Rapid ji je bil v prvem polčasu po popolnoma enakovreden in je pred golom zastreljal par zrelih pozicij Res pa je tudi, da je Malič v golu Ilirije včasih branil najtežje strele, pri čemer ga je spremljala precejšnja sreča. V prvem polčasu je končala tekma s 4:1, po odmoru pa je Ilirija nasprotnika še bolj potisnila v de fenzivo. V zadnji minuta je Rapid dosegel drugi gol. Pri Iliriji je včeraj zelo ugajal napad; prav dober je bil Košak, obe krili pa sta bili zelo prodorni Srednjega krilca je igral trener Baar, ki je znal spretno zaposliti napad in je tudi mnogo koristil v obrambi. Varšek je igral desnega krilca, Pogačnik pa levega V obrambi sta nastopila Unterreiter in Krašovec namesto običajne zasedbe. Rapid je kot rečeno pred odmorom igral še dovolj smiselno, imel je pa precej smole. Pozneje je moštvo precej odpovedalo; v napadu so vsi igrali preveč sebično. Najboljši mož na polju je bil gotovo Barlo-vič, ki je rešil, kar se je dalo. Izvrstna je bila tudi desna zveza, ki je bila pa večinoma navezana sama nase Drugi so igrala povprečno. Sodil je g. Mahkovec korektno. SK Atletik - pokalni zmagovalec LNP Atletik : Železničar (Maribor) 11:1 (4:1) Celje, 14. decembra. Na igrišču pri »Skalni kleti« se je vršila danes popoldne finalna tekma za poka) LNP med tukajšnjimi Atletiki in mariborskim železničarjem. Tekma, ki je precej trpela zaradi polzkih tal in slabega vre- mena, je potekla v stalni premoči domačinov, ki so zmago v polni meri zaslužili. Tekmo je sodil objektivno g. Wagner. Atletiki so si s to zmago priborili prvo večjo nogometno trofejo v zadnjih letih, kar jih bo gotovo bodrilo na poti do nadaljnjih uspehov v bodoči sezoni. Izid pokalnih tekem za 1. 1930 je pokazal, da imajo ljubljansKa moštva v inarihoi skih in celjskih moštvih nevarne tekmece ki bodo slej ali prej krepko posegali po raznih naslovih, Tega pojava se moramo v interesu nogometnega športa v dravski banovini samo veseliti. Ostale nogometne tekme Zagreb: Prvenstvene tekme: Hašk : Viktorija 3 : 0; Gradjanski : Sparta 3 : 0 (0 : 0); Zeljezničari : Sokol 3:1; Concordia : Grafičar 4 : 2 (2 : 1). Tekme so zelo trpele zaradi slabega vremena. Dunaj: FAC : VVacker 3 : 2 (1 : l); Admira : Sportklub 9 : 1 (3 : 0). Budimpešta: Nemzeti : Ujpest 2 : 1 (1 : 1); Pecs - Baranya : »33« 1 : 0 (l : 0). Debrečln: Bocskay : III. okraj 3 : 1 (1 : 0). Praga: Sparta : Hungaria (Budimpešta) 3 : 2 (l : 0); Bohemians : Nuselski SK 2:2 (1 : 1). Bratislava: Slavia (Praga) : FC Bratislava 3 : 2 (3 : l). Frankfurt: Južna Nemčija : Severna Nemčija 3 : I (l : 0). Berlin: Hertha : Klckers 1:1; Tennis-Borussia : Sp. Vereinigung 92 3 : 0. Llpsko: IFC Nurnberg : Fortuna 3 : 0 (1 : 0). _ . FTC v Ljubljani? V sredo na državna praznik bo igral v Ljubljani budimpeštanski večletni prvak FTC, enkratni zmagovalec v borbi za srednjeevropski pokal. FTC je odlično profesionalno moštvo, ki uživa renome vodilnih klubov v Evropi. Madžari so stavili razmeroma ugodno ponudbo, ki jo bo Ilirija najbrže sprejela. Tekma se bo vršila na Igrišču Ilirije ob vsakem vremenu. Ilirija je brzojavno zaprosila JNS v Beogradu, da Ji dovoli prirediti javno tekmo s pobiranjem vstopnine. Gost o v a/nje madžarskega prvaka bo v Ljubljani nedvomno vzbudilo veliko zanimanje. Mariborski nedeljski dogodki Pohod na lov in na smuko — Potegavščina s cirkusom — Prva božičnica — Napad s sekiro in drugo iz policijske kronike Maribor, 14. decembra. Melanholični deževni dan ni motil bojevite zelene bratovščine, ki je trumoma odšla na bojne poljane proti dolgouhim krat-| korepcem in fazanom. Jerebic je letos bore malo na veliko jezo vseh. divjačine vajenih gurmanov. Koliko sreče so imeli naši smučarji, ne vemo Dejstvo je, da so se prav številno pospeli na Pohorje, jdkoder so minuli teden vsak dan poročali o stanju snega, ki se je preko noči vedno menjavalo. Nekoliko komičen prikus ima pristno prvoaprilski dogodek sredi decembra. Kmetje pri Sv. Rupertu v Slov Goricah so č;tali v nekem slovenskem listu, da pride v Maribor cirkus Kludsky. Poročilo Je bilo tako sestavljeno, kakor da ie cirkus že v Mariboru. To okoliščino je izrabil neki šofer, ki je interesgnte pri Sv. Rupertu nabasal na tovorni avtomobil in jih pripeljal v Maribor, kjer so po brezuspešnem iskanju ugotovili, da Kludskega v Maribor še ni in da ga tudi ne bo... Poleg obiska svetovnega šahovskega mojstra, o katerem poročamo na drugem mestu, je omenrti prvo letošnjo božičnico, ki so jo priredili mariborski gasilci za svoje članstvo. V zelo prijetnem razpoloženju je trajala društvena prireditev do rane zore. Mestno občino je na tej tradicionalni prireditvi zastopal stavbni nadsvetnik inž. Cerne. Poklicni in prostovoljni gasilci so bili obdarovani vsak z lepo usnjato denarnico. Nekoliko razbuljiv dogodek se je odigral n* Pobrežju. Trgovec Oton Crepinko je poslal svojega 181etnega pomočnika m-kasirat k Ivanu Z neki račun v znesku 25 Din. Ta se je zarad. tega tako razburil, da je pograbil sekiro in mahnil proti izterjevalcu z vso silo. Po prav neverjetnem naključju ga je samo lahko ranil na glav. Napadalec je bil aretiran in izročen sodišču. V ostalem je policijska kronika zelo skromna. Aretirani so bili štirje: Ivan G. m Ivan Z. zaradi lahne telesne poškodbe, stari policijski znanec Vinko Staroverski je mora! k Grafu, ker ie pozabil, da ne sme pet let v Maribor, Alojzij Foršner pa je rojen potepuh. Prijav je bilo preko nedelje 12, policijskih poročil pet Od teh jih odpade na tatvine, na prometne grešnike n razgrajače 5, ostale pa na druge nered-nosti. V delavnici državnih železnic je para puhnila v 20!etnega kurjača Miloša Preglja s tako silo, da ie dobil opekline tia obeh rokah. Reševalna postaja mu .ie nudila prvo pomoč ter ga odpremila v bolnico. — V ostalem je bila tudi kronika nezgod danes izredno skromna. Bilo je samo nekaj prevozov bolnikov in pomoči v domači am-bulanci. ' Slepar z neštevilnimi imeni Zagreb, 14. decembra. Tukajšnji policiji je padel v roke drzen pustolovec, ki je sleparil ljudi navadno kot zastopnik razn h tvrdk, a vedno pod drugim imenom. Prijeli so ga slučajno. V Zagrebu ga je namreč spoznal neki natakar, katerega je pustolovec osleparil za 400 d-narjev; natakar je poklical stražnika 'n Ivan Bogovič, kakor je njegovo pravo ime, je prišel v roke pravici. Zlikovec je star 30 let, po rodu iz Križevcev v Hrvatski ;n krojaški pomočnik. Življenje Ivana Bogoviča ie ena sama dolga veriga sleparstev. V zadnjih dveh letih je prispelo na zagrebško policijo okrog sto prijav zaradi sleparstev, a vse se nanašajo na Bogoviča, dasi jih je izvrševal vedno pod drugim imenom. Tako se je Bogovič predstavljal svojim žrtvam kot Ivan Pere, Ivan Novak, Zvonimir Matakovič, Ivan Nemčič, Slavko Jakšič m tako naprej. Ugotovljeno ie, da le pustolovec pona-rejil pri svojem poslu razne dokumente in žige občinnskih in drugih uradov. S ponarejenimi nabiralnimi polarni je pobiral tudi prispevke za razna dobrodelna društva. Kakor je že dognano. le največ sleparstev izvrši! pod imenom Ivan Pere. PolicHa ie sedaj pozvala vse osebe, ki jih ie Bogovič osleparrl. naj se prijavijo, da se vsaj približno ugotovi število njegovih neštetih sle-oarskih načinov. Potres v Mostarju Mostar, 14. decembra. Sinoči so občutili v Mostarju zelo mo-čin potres, ki je večino meščanov dvignil iz postelj, potresni sunki, ki sicer niso po-zročili nikake škode, so se začeli ob 2 49.30 m so jih občutili štiri sekunde. Seiz-mografskj aparati so zabeležili gibanje zemlje, trajajoče eno minuto in 40 sekund Epicenter potresa je bil nekje v okolici Mosta rja. Danes ne čita nihče dolgih razprav in člankov, ker je vsak preveč zaposlen ali pa tako brezbrižen, da komau pogleda naslove in slike v časnikih. Razen poklicnih ljudi in strokovnjakov ne čita nihče dolgih razprav tn razlag aktualnih problemov, pa naj bodo obdelani še tako zanimivo in popularno. Celo dolge napete povesti so v obiiki knjage postale dolgočasne današnjemu človeku, ki mora živeti v brzern tempu, ako hoče tekmovati v borbi za obstanek. Značilno za sodobnega človeka je dejstvo, da se še najbolj čitajo tedenski ilustrovani listi, ki mu nudijo poleg slik tudi krarke članke o vsem. kar ustvarjata duh in roka modernega človeka. Današnji človek hoče biti hitro in stvarno poučen o vseh dogodkih, ki ga zanimajo. Veliki narodi imajo zato posebne tedenske revije, ki se tiskajo v ogromni nakladi, kar dokazuje njih potrebo in upravičenost. Tudi naši ljudje segajo po tujih revijah in pozabljajo, da imamo Slovenci svojo lastno tedensko revijo, ki po vsebini nikakor ne zaostaja za tujimi. Naš mlajši rod. žal, ne zna več ali vsaj ne zadosti velikih tujih jezikov in zato tudi ne čita tedenskih revij veKkih narodov. In vendar mora vsak sodoben človek biti poučen o stvareh, ki odločajo posredno ali neposredno tudi o njegovi usodi. Na tisoče in tisoče naročnikov ima že ilustrovana tedenska revija »Življenje in svet« in vendar je med Slovenci še mnogo takih, ki niso naročeni nanj, čeprav je naročnina v primeri z drugimi listi neznatna. 40 Din stane za pol leta in vi imate nad 800 strani debelo knjigo s par sto slikami in članki poučne in zabavne vsebine. Naročnina se lahko plačuje v obrokih po 20 Din četrtletno ali 8 Din mesečno. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v vseh podružnicah »Jutra«. Prihodnja številka bo prinesla med drugim: Ali se lahko prehladimo? — Božič v baraki — Na otokih ljubezni — Usoda vohunke Mate Hari — Mladini športa! — Strupena megla v Belgiji — Sramota človeštva — Devet dni groze v džungli — Zdravnik, ki je opisal svojo smrt — Zlata kača — Izumitelji orez šolske izobrazbe — Zakaj imate radi Božič? — Tedenski jedilni list — Humor v slikah — Uganke in zanke — Srečni in nesrečni zakoni. — Številka bo vsebovala tudi nad trideset slik. Učiteljsko zborovanje v Krškem Krško, 14. dec. Včeraj je zborovalo v kršK: šoli učiteljsko društvo za Krško. Polnoštevilno zbrano učiteljstvo je pozdravil društveni predsednik g. Janko V a n i č. Zborovanja sta se udeležila tudi okrajni prosvetni referent g. Leopold Levstik in zastopnik ožjega sosveta UJU g. Vladimir Požar. Prva točki dnevnega reda ie bilo zanimivo predavanje g Rudolfa Žnidarčič a, ki je pod naslovom »Da spoznamo domovino«, podal bežno sliko našega zasebnega gospodarstva. Za svoja lepa izvajanja je žel zasluženo priznanje in pohvalo. Izražena ie bila želja, da se napravi izvleček in razpošlje na vse šole v okraju. Dalje so se obravnavale tekoče zadeve strokovnega značaja in so bili izvoljeni odseki za proučevanje gospodarstva v okraju (krajevnih prilik, produkcije, socialnega stanja, gospodarskega udejstvovanja itd.), kar ima za smoter reorganizacijo gospodarstva v okraju. Nato je zastopnik ožjega sosveta podal svoje poročilo. Poleg drugega ss jc obravnaval tud; učiteijsk gni' tni položaj. Opažalo se je splošno vznemirjenje Gosp. Dr2go Biten c je podal smernice učnemu načrtu za tečaje rokotvornega pouka, ki raj bi se vršili v skladu s krajevnimi prilikami po okrajih. To poročilo so zhoiovalci soglasno osvojili. Po samostojnih predlogih in slučajnostih je bilo uspelo zborovanje zaključeno in se bo prihodnje zborovanje vršilo februarja ▼ Krškem. Smrtna kosa V soboto ob 23. je smrt po dolgotrajnem, mučnem bolehaniu pokosila g. Lojzeta Dolenca, privatnega uradnika v Ljubljani, sina znanega sodnika in prirodo-slovnega pisatelja g. dr. Hinka Dolenca. Pokojn:k je bil zaradi svojega ljubeznivega značaja in velike inteligence splošno priljubljen ter je imel v ljubljanskih intelektualnih krogih obilo prijateljev. Že več let pa mu je bolezen pljuvala v pljučih in smrt ga je pokosila \t najlepši moški dobi. v starosti 37 let Pogreb ranjkega bo danes ob 16. izpred hiše žalosti na Sredini 8 Simpatičnemu miademu možu. ki ostavlja ženo in llletnega sina Andreja, bodi ohranjen blag spomin! Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tt. »KURIVO«:, Dunajska cesta 33 (na Balkanu) — Tel. 34.34 V. Sila Juan Mtssria Tupatam rad posetim zanikrno bez-nico. da spoznavam preproste državljane. njih težnje in težave, njih življensko neposrednost. Omikancem se na splošno zdi vsaka reč premalenkostna. da bi izražali svoje mnenje o njej. Človek ;z nižjih slojev pa mi razklada z vnemo razne neznatnosti. pri čemer se iznebi neredkokdaj prav izvirnih domislic. Tako sem neki večer zamakal in zamikal — alkohol spravi človeka v ev-forijo. v zamaknjenost ali zamik — zamaka' sem se torei z vnskim ložičem pri »Figovem peresu«. Večina omizja je skoraj vstala, ker je slednjega gosta doma čakala boljša polovica z večerjo Ostal je samo razborni in zgovorni, a za čudo leni Ivan Mizerit, begunec od tam preko. Rodil se je nri Sv. Lenartu, kjer baie sleh^rn^ea občana »lenast ia.še« Ko je tudi moj dru^nik izpraznil svojo merico. se mtra hrabril: »Saj menda norečete repete?« »Fi ne eosnn-d Veste brez službe sem Brez cvenka in plenka ...« No. oa zvrnete z menoi kozarček ali dva k' nam koraižo da!« Naročil sem skuoaj doI litra in hitro se mu ie razvo^l/a' ie/''ček Ho- mer ni brez preudarka nekje nazval božjo kapljico: lyaios. razbibriga. Ivan Mizerit. ali kakor ga je v šali po špansko krstil njegov rojak romanopisec. Huan Miseria. t. j. Janez Negode mi ie oriče' razpredati svoja dožitevja Kratka postaja njegove zemeliske noti b; sm^a na?;v Vratar v borzi. Neko deževno dopoldne ždi Miseria v sDrejemnici in puši svojo »rženko«. slično krivi turški sablji. Po hodnikih dvorani in vseh sobanah grozč odločne allice: »Kaditi je prepovedano.« Prav po orientalsko zasleduje naš Cerber modrikaste kolobarce dima po zraku Za spremembo na vzame semtertja »na muho« kako črno krilatico na svoji mi-*ici. jo v drznem .mahu ulovi v pest iT odtrga Vrol;„t - <^vr)r v pljuvalnik. kjer uboga bručela obupno poskuša svojo plavalno umetnost. Izza svojega zadnjega stradeža si je Huan Miseria v borzni službi znatno opomogel. Videti je mlad'kav in prenovljen skoro bi rekel: prevoronovljen Iznenadice na zinejo vrata in v spre-jemnici stoji okrogloličen. temnopolt goc,nod s trdim klobukom v desnici in s forbico v levici. »P^fli-na ni-iv""} »"a vtm+^ln Trosim'« Miseria se je v borzi navadil špekulirati. zato skuša uve!'a : i svoj položaj. pri 'em mu ta ali ona stranka stisne Vak nr:*»n1i?©.V v rl NJih^re torej obraz v strogo uradne gube ter veli: »Izvolite napisati svoje ime in pri- I ■nek pa vzrok za poset!« Došiec ugodi. Miseria pregleda ter iblastno: »Novega direktorja še ni. Ali imate z Mim zmenek, dogovorjen sestanek?« Gospod molči. Miseria pa pokrovi-eljsko: »A mislite. mlad' a^snodine. da vas bo sprejel brez domenka!« in se poro- »Ijivo hahlja. žveka' viržinko v ustjem kotu. -VniM ,prol- - iaz!« Mizerit osupne, ostrmi, ostolbeni na- > Lotovi ženi. Naj vam ii >os>1 ra-da je še isti dan doslu^l rviO V/l"! „3 7 "1(1Sta OdslO" vil. V bridkem spominu mu priklijeta dv slani solzi na oči. Jaz pa mu naliva-.. ruž;ce. ki kaže človeku svet v rožnati luči Solze so presahnile, opojna reivočma i'h ie ootegnila s seboj. To-1a morebiti »oekoče padajo v sr"0«. ka-'-rvt- oni« na5 onriSM slavček. Simon »Sila se mi je storila, gosnod Sfla« orekine do dališem odmoru molk »Veste mno°rn budopra eprn mv/r' ->o Mstem dnevu NaivefMa 7aflrt*xti na me ie pestna. ko ie moja žena le?a'a na s^rtfli nostelii ..« »Ne zamerita včeraj sem jo srečal 'dravo in rdo;*n!« »Kamada zdravn;k ie rekel: Samo rojstni zrak bi vas utegnil... Moja Minka je Blejka. znate. Ali svojcev nima več ondi S svojimi pičlimi prejemki pa je jaz ne morem vzdrževati v onih dragih kraiih med Trielavom in Stolom, kjer bi uživala nodobo raja Ko bi io mikalo v paradiž, bi se morala poprei posloviti iz te solzne doline! No. ta čas sem bil kontrolor, biljeter v gledališču Cez dan nobeneea Dosla. Z biciklnm sem se vozil na Bled in tam zajel gorenjskega zraka v Dnevmatiko. ona pa ga je sesljala in okrevala . .« »E.i. vi ste navihanec in komedijant. N*stp zastoni v gledališču!... Natakarica pol litra.« »Kaj si hočete, gospod, saj je vse v en kup oziroma dobra volja je še več vredna Če se človek malo ponorčuje . Ozdravela na je le.« »No. zdai ste bržkone zadovoljni s svojim nadriratelistvom v Talijinem hramu ka-li?« »Ej. znaff 'hib; nriiateli. tudi tam so se me hitro naveličali Človek iz Sv Lenarta 'ma vedno smolo Zmera' nam kie kai manika: na*a odeja je prekratka če si pokrijemo ramo. te pa v nete Sosedie nam niso kar tako na*v°'!' neko glumo. Pripovedujejo namreč o nas tole. Kadar je v Sv Lenarm "erkveno onrav'ln vro romarp >7 soseske trumoma riakaj Lenarčani na jim reko: »Ojej. tako zarana se oglašate. Saj nismo še skuhali, priti morate pač pozneje«. Drugikrat se prikažejo seveda dosti kasneje. Tedaj pa jim zabrusijo Lenarčani: »Mar niste mogli malo prei pritresti semkai svojih praznih ^rebuhov? Zdaj smo že vse posnažili, z ničimer vam ne moremo več postreči!« No. vidite!« »Tega ne bi bil verjel da je v vašem okolišu tako malo podjetnosti, opozorim sobesednika. »saj na splošne velja vaša dežela za delavno in dobrostor-no.« »Izjeme so povsod«, ugovarja Huan Miseria. Še ena se mi sili na um, ki vam bo pojasnila naš značaj. Poslušajte... Neki Lenarčan je v Kozarščah kupil kozo in jo v mesečini na oovodcu vlek01 nrnt; dnmu Na noli nota mu do-gori čedra. Obstane, da si prižge novo natlano fc'er na ie huriica hrila ngrav-! nost od Sv. Lenarta in mu sapanila v nos. se je zasukal in si pripalil tobak. I Ko je čvrsto gorelo, iame možanec iz-nova stonat; ;n s'c°r kar na^rei ne -.zi-raje se na desno ne na levo Meketulji Ti nreos*V" Hni^e^a kakor da se fudi ~nVren<* in krntVo rtrohn5 za eoenodar-In res okoli noinoč' oristorvca z "valco v KozarSče. kier je ponoldne -.r.oriu Vi,n*iir\ pa imate Lenar- il ne žive nred seboi!« Ker me je že zgasra pekla, sem po-rr.....' zaprtek ln od Sla sva. Edvard Dean Sullivan, Chicago: čudni običaji kraljev chicaškega podzemlja Nenavadno počaščen je mrtveca — Politične metode bandita O4 Baniona (Nadaljevanje) Al Capone ima izredno razvit smisel za žalne ceremonije. O' Banionovega pogreba se seveda ni udeležil, ker bi moral nastopiti celokupen zbor mornarjev ameriškc-vojne mornarice, da bi ga ščitil pred .3ten-tati. Toda koš cvetja, ki ga je bil poslal na poareb in ki so ga O' Bonionovi pristaši takoj uničili, je bil eden največjih aranžma-iiuv v tej cvetlični procesiji. 7. septembra 1927 je bil v središču chicaškega poslovnega dela ustreljen Antho-ny Lombardo, važna osebnost v sicilijanski banditski bratovščini. Lombardo je bil dober prijatelj Al Capona, ki se je hotel na vsak način udeležiti njegovega pogreba. To je bilo izven dvoma. Prav tako pa je bilo izven dvoma, da bi bila Caponova prisolnoPt zaradi skrajno napetega položaja pomenila zanj resno življenjsko nevarnost. Al Capone bi se takorekoč avtomatično Izreči! svojim sovražnikom. Ustreljeni Lombardo je imel veliko stanovanje. In preden je mogel Capone lo pokojnika, so bile potrebne velike priprava kakor v gledališču. Najprvo je stopil v dvorano resenčno oblečen mož in pozval nav-zočne — bilo jih je kakih sto — naj se vsi za nekaj trenutkov vsedejo. Za njim je stopilo šest mož, ki so si vsakega posameznika dobro ogledali. Za njimi so prišli na- daljni trije možje. V dvorano je prišlo vedno več mož, dokler niso napravili do mrtvaškega odra ne-prodirnega špalirja. Ko je bilo vse pripravljeno, je prišel Capone. S hitrimi koraki je stopal po dvorani naravnost pred mrtvaški oder, kjer je pokleknil za nekaj trenutkov, nakar je naglo vstal in izginil iz dvorane. Možje, ki so tvorili špalir, so zopet odšli, ne da bi se bili ozrli na mrtveca. Zločinstvo in politika Čudni običaji, čudni ljudje, čudni posli! »Jaz služim samo javnosti«, je rekel Al Capone, »na najboljši in najmanj škodlivi način. Obstoječih razmer ne morem spremeniti. Ko je prišla alkoholna preved, je bilo v Chicagu 7500 pivnic. Nihče ni hotel imeti prohibicije. Chicaško mesto je glasovalo proti s šestimi glasovi in le en sam glas je bil za prohibicijo. Nekdo je moral poskrbeti za pijačo v tej žeji, zakaj ne bi bil storil tega jaz? Moji odjemalci so naj-elegantnejši ljudje v mestu in na svetu. Če kršim prohibicijski zakon, potem ga kršijo tudi oni!« O' Banion, bivši član deškega pevskega zbora v Holy Name katedrali, je bil vse življenje ponosen na svoj glas. In ta ponos je bila edina lepa črta v njegovem sicer robatem značaju. Bil je prvi domač tenorist v Chicagu. Njegove metode so daleč prekašale sicilijanske po zločinski temeljitosti. Kmalu si je znal utrditi uspehe svoje zločinske industrije z aktivnim in nasilnim I kroglami. Običajno se je pojavil v gostilni. sodplnvaniom v Lrraiovni nnlitilri ■ Irior C/t Ki 1.1 .K.n«.. nnliti^no ro litino tria. sodelovanjem v krajevni politiki. Spremembo političnega mišljenja volilcev je dosegel s številnimi revolverekimi Kralja zločincev preganjajo zločinci Težko. ranjenega Jacka Diamonda peljejo ponoči iz njegovega newyorškega okrevališča v samotno predmestno bolnico. Vodja newyorške klindke, kjer je ležal nevarno ranjeni kralj tihotapcev, je prejemal neprestano pretilna pisma, da bo klinika razstreljena, če ne odstranijo iz nje Diamonda. Nato so bolnika ponoči naložili v oklopni avtomobil in ga odpeljali v okrevališče, od koder so ga pozneje skrivoma prepeljali v bolnico na samotnem otoku. kjer so bile zbrane politične veličine, kjer je obrnil nase pozornost s slepim streljanjem v strop. Ko si je tako pridobil vpliv na prestrašene poslušalce, je razvil pred njimi svoj program. Pred drugimi politiki je imel to prednost, da ga ni nikoli nihče motil med njegovim predavan iem in da se ni nikoli vršila nobena debata o njegovem programu — v njegovi prisotnosti. Riziko Hymie NVeiss je imel to čudno lastnost, da ni imel prav nobenega interesa za bodočnost in za svoje dobičke, ki so mu obljubljali lepo življenje. Sicer pa je bil premeten človek. Nekoč je prišel k njemu i«-ki mladenič in ga prosil, nai aa zaposli pri svojem tihotapskem podjetju. »Poslušaj, mali«, je odgovoril Weiss, »to ni lep pos-d! No vzamem te v službo in upam. da te ne ujame nihče. Rad bi na mestu zamenjal s teboj, če bi mogel!« Teden dni nato je bil VVeiss mrtev. Trije bratje Genna so pobegnili iz Ctat-caga. potem ko so bili drugi trije bratje umorjeni v teku treh mesecev Od šestih bratov O' Donnell so bili umorjeni trije, ostali trije pa so bili neštetokrat obstre-Ijeni. Slavne Caponove brazgotine so vse na njegovem levem licu. Sam zatrjuje, da je med vojne služil šest mesecev v francoski vojski in da je bil član »izgubljenega bataljona 77. d' vizije«. Brazgotine ima po svojem zatrdilu od eksplozije šrapnela . . . Cosmano ni nikdar izrekel slabe besede o svojem nasprotniku. »Da, da,« je rekel običajno »on je dober človek, moj prijatelj«. Prav tako je rekel tudi, ko je predmet razgovora izginil čez nekaj dni na drugi svet. Sicer pa so hladni in zanesljivi ubijalci Cosmanove vrste zelo redki v chicas-kem podzemlju. (Konec) 30 Uooatu p-relKJvcdau VAIf* KRIMINALNI ROMAN »Dober večer, Fanči,« je pozdravil Leban natakarico, ko je prišla in se postavila pred Novaka. »O. gospod Leban!« se je prisiljeno začudila Fanči. »Fanči. liter pekrčana! Tistega, veš!« ji je naročil Novak. »Le dobrega prinesi. dekle!« je poudaril policist. Natakarica je mimogrede vrgla bežen pogled na Lebana in odhitela v točilnico. »Ali jo poznaš?« je vprašal policist Lebana, ki se je držal čemerno. »Poznam. Iz Ljubljane jo poznam!« je kratko odgovoril Leban in se c-ziral po gostih, kakor da ga ne zanima stavljeno vprašanje. Novak se je bil spomnil svojega dopoldanskega pomenka z Le-banom in je bil opazil, da njegovo poznanstvo s Fanči ni mogla biti le navadna gostilniška prijaznost, kajti ženska je vselej v zadregi, kadar jo kdo od njenih bivših spomni s svojim vedenjem ali z nepravo besedo na nekaj, kar je bilo, kar pa ne more več biti. Zato je sklenil, da bo opazoval Lebana kot nema priča, ker je bil ponovno slišal, da je Leban strog zagovornik zakonske morale. Fanoi je prinesla vina in odšla. Leban se je premagal ter se m niti ozrl za njo. Čedno dekle!« je pripomnil policist, natDČil kozarce ln nadaljeval: »Škoda jo je. Le kako ga je dobila. Dvomim, da bo dolgo trpelo.« »Kaj praviš? Nisem slišal. Kdo?« se je Leban vzdramil iz navidezne zamišljenosti. »Fanči vendar. Saj praviš, da jo poznaš.« »Pa kaj je z njo?« »Moži se.« Leban se je nehote ozrl po natakarici, ki je šla skozi sobo in vprašal: »Moži se? Ali je to kaj posebnega? Bog ji daj srečo!« »To je baš tisto, kar sem rekel.« »Sicer sem pa že slišal to novico,« je umolknil nenadno Leban. »Novico?« se ie glasno zasmejal policist. »Torej ne gre zares? Kdo pa je tisti, ki jo je potegnil?« se je prisiljeno smejal Leban. »Haha, kdo jo je potegnil, praviš? Mar reci, koga je potegnila ona!« »No, ta jih je potegnila že dosti! Kdo pa je zdaj na vrsti?« »Profesorja bo vzela. Veš, tistega, saj ga poznaš, ki ima bradavico na nosu. Ne vem, kako se že piše.« »Ali je bil prej v Ljubljani?« je vprašal Leban. »Tega ne vem. vem pa, da hoče priti v Ljubljano. No, kako se že piše! Naočnike ima in rad pije.« »Verbajs se piše,« se je oglasil Novak. »Verbajsa bo vzela?« se je začudil Leban. »No, vidiš. Ali ga poznaš?« »Seveda ga poznam. Od kdaj pa se pozina z njim?« »Bog ve od kdaj. To se pravi, ona že ve od kdaj! Sicer boš pa videl!« »Kaj? Kaj bom videl?« »Oba. Čudno, da ga še ni. Navadno je v tem času že tu, ali ne, Novak?« Novak je molče prikimal. »Ali zahaja sem?« Policist se je zasmejal. Novak tudi. »Kam pa naj zahaja, če ne k svosi bodoči ženi? Le poglej jo, kako ponosno hodi!« se Vsi trije so gledali za natakarico, ki je šla mimo njih, ne da bi ozrla nanje. »Fanči!« jo je poklical Novak. Natakarica se je obrnila. »Fanči, pridi no sem!« »Nimam časa!« »Saj ga še ni!« Natakarica je obšinila Novaka, potem pa se je nasmehnila. »No, le pridi, duša!« jo je vabil policist. »Kaj pa je? Mar je vam zame!« se je odrezala in šla v kuhinjo. Mar je vam zame, je ponavljal v mislih Leban in izpraznil kozarec močnega vina. Ali ni rekla to meni? Le zakaj noče sem? Težko ji je, to je že res, toda opoldne sva bila vendar sama! »No. ali ni izvrstna ta kapljiica?« je rekel policist. »Kar poživi. Človek bi pozabil na vse, tako je imenitna!« je dejal Novak in pogledal Lebana, ki si je gladil čelo. »Jaz pa mislim, da zbudi v človeku lepe spomine, kaj praviš, Leban?« je vprašal policist in potolkel z nožičem po kozarcu. V sobo je stopil profesor Verbajs. Potegnil je naočnike na čelo in jih pričel snemati. »Dober večer, gospod profesor!« ga je pozdravil policist. »Pozdravljeni!« je pristopil profesor k mizi. Ko je zagledal Lebana, mu je segel takoj v roko in dejal: »O, gospod Feliks, kaj pa vi? Dolgo vas že nisem videl.« »Po poslih sem prišel. Kako je z vami?« »Lahko bi bilo bolje,« je odgovoril profesor in prisedel. »No, no, gospod profesor,« je rekel policist, »kmalu boste rešeni tega posedanja po krčmah.« Profesor si je nataknil naočnike in rekel: »■Nazadnje to ni tako slabo, če se dobro premisli.« »Dom je le dom!« je pripomnil Novak. »Kaj pa vaša gospa soproga?« je vprašal profesor Lebana. »Hvala. Zdrava je.« »Ali je ne vzamete nikoli s seboj?« »Težko je pustiti trgovino brez nadzorstva.« CENE MALIM OGLASOM■ Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai oove naslov Oglasni oddelek »Jutra €, je plačati posebno pristojbino 2 Din Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 Mdcr hoee do 99 mu posije po po iti naslov aH GaGo drufo informacijo tieoeo me malih oglasov naj priloži v snamieah a /jjfl* ^ micef ne bo prejel odgovora t ^ CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ^immm UiT š mil M-A Postrežnico 2 dni v tednu iščciu. Predeta, vita j« j« pri ii.g-Zeininek. Knafljeva 10,111 53125-1 Dopisnike po><>bno ii manjših in uaj-ma ijSih krajev dra\ske ba no iue išče informacijsko podjetje — Ponudbe »od »Vesten« na oglasni od.le lek ..Jutra«. 53329-1 Kroj. vajenko iič» modir V oglasnem ite-lje. Naslov oddelku .Jatra 53168-! Učenko ^>rejmi> damski modni salon Rozman Paoline — L>iiiW ja.na. Stiska al. 1. 53404-1 Učenca za mehanično obrt sprej m«m. Hrana in stanovanje r hiši. F. Batjel. Ljublja »a. Karlovška e. 4. 53398-1 Služkinjo reščo gospodinjskih poslov iprejmum — Ponudbe oa »£las. oddelek »Jutra« t»od .Sposohma Vn poštena«. 53467/1 Tapet, pomočnika prejme takoj Sitar Karol, sapetnik in dekorater v LjT>bljam. VVolfova d. 12. 53508-1 Natakarica išče mesto t kakem tiufetu ali gostilni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .-od »Kavcije /.možna«. 53422-2 Natakarica išče službo. Nastop: lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53432-2 Večja podjetja ki potrebujejo res dobre informacije, naj se javijo v Ljubljani. Masarvkova cef-ta 12. 53181-2 Kot vzgojiteljica otrok želim službo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nastop ta&oj 26«. 53036-2 Šofer in ki juča v n. i-.a r, pošte D m zanesljiv išče primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53342-2 Žagar išče službo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 49797—2 Strojnik izuče«) »trojni ključavničar, s 14letno prakso pri parnih strojih, vešč vseh popravil, dober strugar in elektriker. i večletnimi spričevali, išče službo. — Tavčar. Teharje pri Celju 53045-2 Mesto gospodinje pri samostojni m starejšem gospodu išče gospa srednjih let Najraje bi šla -zven Ljubljane. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 200« 53483-2 mam Postrežnico /.a vsako sobote popoldne iščem. Naslov v oglasnem jddelku »Jutra«. 53368-3 Gostilno lubro idočc vzamem v ua jem ali na račun. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Pro •netna 18«. 53518-17 mszm Lokal aveut. na dvorišču. i»redi mesta iščem za čimprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna obrt«. 53409-19 Lokal primeren za vsak trgovski obrat, sredi me:'ta oddam 8 1. jan. 1931 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53178-19 Lokal novo urejen, pripraven za vsako trgovino, v promet nem trgu takoj idda Vilko BačuL. Ljubno. Sav. doli na. 50730-19 7 Krasno posestvo s Ljubljani, pripravno ta pension sanatorij. b rtel. fino industrijo itd., vred ur par milijonov, ugodno naprodaj Samo resni kup ci lobijo pojai.nila. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Idealna, solnčna 'e-ga«. 53280 20 Novo hišo ovodružinsko prodam. — Jernej Lampret - Dolgi most. Vič Dri Ljubljani. 53386 20 ussssnnt- Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritikRnami. vodovodom ter elektriko >d dam takoj v najem v Sav ljab št 50. pošta Jezica. 53431-21 Stanovanje sobe, kuhinje ir pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53352-21 Stanovanje 8 sob, predsobe kopalnice in vseh pritiklin. suho 'er zek lično, takoj oddam pod zelo ugodnimi pogoji v Ljubljani. Mariborska št, 21. 50791 21 Stanovanje kuhinje ali sobe in kuhinje ali dve sobi i električno razsvetljavo takoj oddam. Stoži-ce št. 101. 53414-21 Kuhinjo in sobo veliko, s pri tik linami 'Kidam ia 350 Din Zel e ta ja ma. Peršcrnova 26. 53366-21 Dijaka sprejmem v popolno dobro oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 53444 22 Dijaka do 8 gimnazije, sprejmem na satanova nje Dajem tudi inštrukeije. Naslov v 'gl. oddelku »Jutra« 50399-22 Dva sprejmem Naslov v »Jutra«. dijaka v vso oskrbo, ogl a i o«m odd eJk u 53300-22 Dijaka do VIII. gimnazije bi m-štruiral. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50309-22 Sobo oddam v sredini mesta dvema gospodoma takoj. Istotam se odda šopa in konjski hlev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 53448/23 Sobico v bližini »Jutra« oddam mirnemu gospodu Naslov v oglasnem oddplkn »Jutra«. 53429-33 Več moških sprejmem takoj na »tano vanje in hrano. Vodmat. Društvena ulica štev. 33. 53434-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Jernejeva al. 39. Šiška. 53340-23 Sobo i elektriko, posebnim 'bo-dom ia hra.no oddam ta 700 Din mesetLO. Poizve se v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti It. 3. 50782 23 Lepo sobo t Gledališki ulici St. 7/Tn odda M. G. 53534-23 Gospodično sprejme na stanovanje Ma kovšek. Vidovdanska e. 1. 53527-23 Prazno sobo « posebnim vhodom takoj odda M. V., Cimpermanova ulica 3, visoko pritličje. 53539-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje s hrano. Skofja ul. 13. parter, desno 53526—23 Sobo v centra odcam t ali £ osebama takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jatra«. 53402 23 Sostanovalca sprejmem, vrata 34. Poljanska c. 54 53371 23 poceni Sobico oddam s 1. januar jem vw dan odsotnemu go spodu ali gospodični. Na slov pove oglasa* oddMak pove »Jutra«. 53479 33 Prazno sobo za pisarno, sred! meota iščemo s 1 februarjem. Ponudbe prosimo na ogtatai oddelek »Jutra« pod iifro »Pfesrna«. 53490 23 Sobo oddam solidnemu goepodu ali goapodi&ni. Naslov » oglasnem oddelku »Jatra«. 53502-23 Znani psihografolog A. Winterry razrešuje ^vprašanja. Na potovanju V inozemstvo ostane v hotelu »Slon« v Ljubljani samo par dni. — Znanstvena analiza rokopisa, značaj, nasveti itd. v f v ------ Pisalni stroj z vidno pisavo ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53456/29 Kompletne stro}e sa izdelovanje papirna« h vrečic, dobro ohranjene ko pim Natančne ponudbe s ceno na oglasu! oddelek »Jutra« pod »Stroji 77«. 50701-29 DNEVNO SVEŽE PRAZENA VCAVA L- 3LJ B UDA M A »VODNIKOV TRG ST.S.— Lovske puske floberte, orownmg pištole, pištole za strašen je psov lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. Kaiser nušhar LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9. 111 Črn planino ugodno naprodaj. NasJov v ogl a f nem oddelku »Jutra«. 53403 26 Pozor, tapetniki! Vse vrote pohištvenih vtuu ti Vam nudi po konkurent nib cenah prva ljubljansk« tvornica pohištvenih vzmeti in posteljnih v I o f k o v Andlovic - Strgulee (Jabllana. Kom enakega 34 15657 V Snežni čevlji in galoši znamke 18064 so I svelovnozn a no najboljši Dobe se v trgovini I. Ž1JKERT, Mubliana <* • <••»«' r j* o v » nl*rn I Izdaja ca koozocij «Jutra» Adolf R i b n i k a t, urejuje Ivan P od rž a j, tiska .Narodna tiskarna d.