Študentski tisi
LETNIK XIII
Številka/ ] }?
MARIBOR, 24. maj 1973
DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER:
»V Mariboru univerza bo, to je sedaj vsem jasno...«
. TOREJ POSKUŠAJMO najti čimboljSe rešitve, da ne BO PRIŠLO DO DUPLIRANJA . . . NASTAJANJE MARIBORSKE UNIVERZE JE DEJSTVO; TUDI JAZ SE STRINJAM, DA JE TO DILEMA, KI JE PRAKTIČNO NI VEČ.“ (IZ ZAPISNIKA S SEJE SKUPNOSTI VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV SR SLOVENIJE, KI JE BILA V MARIBORU, DNE 3.
10.	1972).
S tako spodbudnimi besedami nas je, spoštovani bralci, preteklo leto počastila v Mariboru podpredsednica IS prof. dr. Aleksandra Koi]hhauserjeva in takoj na začetku razgovora poudarila, da so to „stališča, ki smo jih obravnavali v skupščini in izvršnem svetu in so bila v tem okviru tudi sprejeta.“
Lepo in prav je, tovarišica dr. Komhauserjeva, da uživamo vso vašo podporo v trenutkih, ko nekateri konservativci, ki jim je mar samo to, da se ne bi zamajal kateri od temeljev mita naše dobre stare ljubljanske, ali če hočete vseslovenske alme mater, zopet
dvigajo glave in razpletajo svoje samozadostne, akademsko vzvišene in ne nazadnje karieristične niti v nevidne zanke, v katere nas hočejo poloviti kot neumne zajčke.
A nas, cenjene bralke in bralci, ni strah: prepričani smo, da ni več daleč čas, ko bomo imeli v štajerski metropoli lepo, novo in sodobno univerzo, da, univerzo, ki resda ne bo popolna, ampak bo gojila discipline, za katere bo sodila, da so bodisi inperativ prostora, bodisi nuja časa, v katerem bo univerza rasla in bivala.
So krogi ljudi, ki našim težnjam in hotenjem frontalno nasprotujejo in nam na slehernem koraku podstavljajo nogo z edinim namenom izničiti poslednji sad naših prizadevanj. Toda. dragi brambovci, zatožili smo vas sekretarju sekretariata CKZKS, ki nam je obljubil, „da se bo osebno pozanimal, kako širok je krog tistih, ki univerzi nasprotujejo". Da, izdani ste tudi ljubljanskim študentom, ki nas, prav tako kot tov. dr, Komhauserjeva. v celoti podpirajo in so nam zagotovili, da nas ne bodo pustili na cedilu na bližnji konferenci slovenskih študentov, ki bo v kratkem v Ljubljani; in končno so nas posredno podprli tudi kolegi v Beogradu, kajti obljubljeno nam je, da bo v jeseni v Mariboru zvezno posvetovanje o novo nastajajočih univerzitetnih središčih v SFRJ, kjer bomo jasno spregovorili tudi o tistem, ki bo zadihalo v mestu ob Dravi in nazadnje ste tokrat izdani najširši študentski populaciji, delavskemu razredu severovzhodne Slovenije in vsem tistim, ki jih mariborski bavbav še ni spravil v strah, trepet in obup
Jože Žagožen
'^Ц^ХЦЈ/^ <?4^?
MOGOČE JE TUDI KAJ NOVEGA?
Pred nedavnim je 10 VTŠ izdal prvo številko svojega glasila, kjer lahko na 17 straneh zasledimo obširne programe dela posameznih komisij, pregled dosedanjega dela lc-tch in kritično oceno delovanja študentov posameznih letnikov. Izdajo tega glasila jim je narekovala potreba po obveščanju študentov o delu študentov samih in o delu 10 te šole. V naslednjih številkah bodo objavili tudi primerne prispevke posameznih študentov. Prednost bodo imeli članki o športu, kulturi, študijskih problemih itd.
Študentje drugega letnika Višje pravne šole so bili od 22. aprila na šestdnevnem absolvcnstkem izletu. Pot jih je vodila skozi Zagreb, Banjaluko, Jajce, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in nazaj. Glavni namen izleta je bU ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti teh področij.
Ob prazniku OF je bil študentski marš študentov vseh pravnih fakultet Jugoslavije po Bosni s pohodom na Kozaro. Nadalje pripravlja 10 VPŠ v Mariboru praviado vseh jugoslovanskih pravnih fakultet, ki pa bo šele jeseni.
V počastitev obletnice smrti Borisa Kidriča je bila na VPŠ proslava, na kateri je osnovna organizacija ZK med drugim sprejela nove člane. Istočasno je imel študent te šole Slavko Ožbolt referat o delu in pomembnosti Borisa Kidriča pri uvajanju delavskega samoupravljanja.
nekaj misli o Študentski regati
2e tradicionalna študentska regata bo tudi letos na Dravi 25. maja na sam dan mladosti. Mnogi se pogovarjajo o regati tako ali drugače. Na nekatera vprašanja bom skušal na kratko odgovoriti in pojasniti majhne neznanke.
Letos organizira študentsko regato 10 SŠ VZM skupaj z združenjem VZM, ki bo iz prispevka šol glavni financer te tradicionalne manifestacije, na kateri se bodo pomerili osmerci iz Zagreba, Reke, Trsta, Ljubljane, Celovca in seveda Maribora. Tehnična izvedba je zaupana veslaškemu klubu Branik, ki bo poskrbel tudi za popestritev programa, tako da bo letos zelo zanimiv. Ker so veslači študentje, bodo lahko člani 10 z njimi izmenjali mišljenja o delu študentskih organizacij v krajih, iz katerih izhajajo. Ta izmenjava mišljenj je za poživitev dela študentske organizacije vsekakor koristna.
V sedanjem trenutku, ko se borimo za univerzo v Mariboru, pa je taka prireditev kot je regata pomembna tudi za afirmacijo Združenja visokih šol. Znano je, da imajo nekatere proslavljene univerze vrhunske športne prireditve. Tudi ta regata je vrhunskega značaja in zato nanjo ne moremo gledati ozko sindikalistično, ampak iz spektra potreb in zahtev sodobnega visokošolskega središča.
Sredstva so iz prispevkov šol in nekaterih gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij, skupna vsota pa znaša le 20,000 din, kar za tako prireditev zares ni mnogo.
TONE CERJAK
10 VPŠ bo v kratkem končal z izdelavo pravilnika o delu študentske organizacije. Novost bo več študijskih komisij in obvezen prispevek študentov za potrebe 10 ob vpisu na šolo. Vseboval bo tudi način povezave centralne šole z oddelki za izredni študij V Mariboru, Postojni in Kranju.
Na PA pravkar potekajo razprave o idejnopolitičnih stališčih visokega šolstva. V te razprave skušajo vključiti čim večje število študentov posameznih letnikov. Koncem meseca bo delovna skupščina študentov, na kateri bodo razpravljali o novi strukturi študentske organizacije in drugih perečih problemih te šole.
10 PA pripravlja izdajo svojega študentskega glasila, ki pa bo zaradi pomanjkanja sredstev pričelo izhajati najverjetneje v prihodnjem študijskem letu. Tako bodo tudi študentje PA bolje obveščeni o posameznih dogodkih na šoli.
26.	aprila je bil prvi zbor predstavnikov študentov VEKŠ. Udeležili so se ga predstavniki posameznih letnikov in njihovi mentorji. Na zboru so obravnavali problematiko po posameznih letnikih, skupne probleme in druga aktualna vprašanja.
II.	SEJA STALNE SKUPŠČINE SKUPNOSTI ŠTUDENTOV VZM
je bila v petek, 11. maja, ob 17, uri v domu družbenih organizacij v Mariboru. Delegati so obravnavali nekaj perečih problemov študentske organizacije: spregovorili so o študentski informativni dejavnosti, zlasti o študentski radijski postni, in o našem Študentskem listu. Delegati so tudi kritično ocenili aprilske študentske prireditve in izrazili nezadovoljstvo zaradi slabega obiska prireditev, čeprav sta bili priprava in organizacija na zadostni višini. Študentski delegati so iz takšnega stanja skušali najti izhod, vendar niso prišli do konkretnih zaključkov.
Pri četrti točki dnevnega reda so sprejeli delegatski sistem in ga potrdili v spremenjenem statutu. Novost je tudi to, da je postala sestavni del mariborske študentske skupnosti tudi celjska skupnost študentov. Študentje v Celju so to novost seveda podprli, z njo se strinjajo, prav tako pa obljubljajo, da bodo oživili študentsko organizacijo v mestu ob Savinji.
Stalna skupščina je tudi sprejela predlog 10 SS VZM, da se nekatere člane 10 razreši zaradi nedelavnosti in nezainteresiranosti za delo v študentski organizaciji. Na skupščini je bil tudi sprejet odstop nekaterih članov odbora, ki se želijo posvetiti študiju. Za novega sekretarja 10 je bil izvoljen Boris Kastivnik.
Na koncu naj še omenim, da so seji prisostvovali tudi predstavniki ljubljanskega izvršnega odbora, tovariš Zavadlav - direktor VTŠ, Milan Kerkez - pomočnik sekretarja VK ZK ter predstavnik predsedstva zveze študentov Jugoslavije Ramiz Heta.
TONE CERJAK
10 VEKŠ je organiziral študentom te šole rekreacijsko kopanje v Pristanu. Kopanje je enkrat tedensko, oO procenfov sredstev pa prispeva šola. Glavni namen tega je zadovoljitev potreb po rekreaciji tudi študentom višjih letnikov, ki nimajo obvezne telesne vzgoje.
Tone Čeh
IZDAJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ŠTUDENTOV MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV
Ureja uredniški odbor:
glavni in odgovorni urednik: Davorin Kračun sekretarka uredništva: Nevenka Vetrih
uredniki rubrik: Janko Vitežnik, Mirč Pestičck, Dušan Zbašnik, Edvard Pukšič
člani uredniškega odbora so še: Tone Čeh, Bogdan Lipovšek, Jože Zagožen,
Tone Cerjak, Slavko Gerič, Milan Lampe, Milan Kerkez. Adrian Grizold,
Marija Erankovič in Ivan Oman (periskop)
lektorja: Ivan Oman in Edvard Pukšič
likovni urednik: Bogdan Reichenberg
tehnični urednik: Marjan Hani
fotografija: Ferdo Rakuša
Katedro sofinancirajo: Združenje visokošolskih zavodov Maribor, IO SS MVZ. Kulturna skupnost Slovenije in SO Maribor.
Uredništvo in uprava Ob parku 7, 62000 Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 5 1800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisbv ne vračamo.
Cena izvoda je 1,00 din (letna naročnina 15,00 din, za ustanove in podjetja 20,00 din). Tiska ČP Mariborski tisk, Maribor.
J.
Rojstvo univerze
FRANCI PIVEC
Zadnji čas so se v Sloveniji pojavile silno raznolike verzije o tem, kaj da je univerza. Vsak si jo seveda razlaga tako, kot to odgovarja njegovim tako ali drugače pogojenim pogledom na urejanje visokošolskega kompleksa. Univerza sama po sebi pa seveda ni nastala zato, da bi z njeno (zlo)rabo razreševali tipične slovenske razprtije. To je institucija, ki ima svojo ugotovljivo in ugotovljeno zgodovino, ki jo obremenjuje in oplaja obenem. Z ne posebno žarko lučjo bi hoteli posvetiti v to zgodovino iz razloga, da bi nam postala jasnejša aktualna vsebina univerze.
Univerze so kot katedrale in parlamenti proizvod srednjega veka. Grki in Rimljani ustanove, ki bi nosila značilnosti univerze, kot jih poznamo zadnjih sedem ali osem stoletij, niso poznali. Brez dvoma lahko tudi pri njih govorimo o visoki izobraženosti na področjih prava, retorike ali filozofije, vendar se ta ni oblikovala skozi kontinuirano šolanje. Slavni Sokrat ni podpisal nobene diplome. Vsa izobraževalna „mašinerija", ki nam je danes tako draga s svojimi lekcijami, izpiti, kurzi, nalogami in certifikati, ni podedovana po Atenah ali Aleksandriji, pač pa po Parizu in Bologni.
Razlika med današnjo univerzo in „prav-univerzo" pa je seveda že na prvi videz ogromna. Srednjeveška univerza nima knjižnic, laboratorijev, muzejev; niti lastne zgradbe nima. Stara univerza je bila „zgrajena iz mož“ (batie en hommes). In ob vseh teh razlikah je še vedno res, da segajo korenine najmodernejše današnje univerze do Pariza in Bologne - zgodovinska kontinuiteta je očitna in dediščina je vendarle ohranjena.
Ce smo dosledni, moramo pred Bologno in Parizom omeniti medicinsko univezo v Salermu. Blipina in življenjska moč antične vedoželjnosti ie verjetno odločila, da se je na tem mestu zasnovalo pravo „Hipokratovo mesto“, vsaj za dve stoletji najslavnejši medicinski center Evrope. O sami akademski organizaciji univerze v Salermu vemo bolj malo, je pa tudi res, da ni imela kakšnega izrecnega vpliva na oblikovanje evropske univerze.
Čisto drugače je z univerzo v Bologni, ki je šele pravi temeljni kamen zapadne univerze. Njeno področje proučevanja in poučevanja je vseobsežno, čeprav je tudi tukaj poudarek precej izrazit, in sicer na rimskem pravu, ki sta ga z veliko genialnostjo oživila profesorja Imerius in Gratianus.
Kakšna je bila videti takšna univerza?
Preseneča dejstvo, da je Friderik Barbarosa 1158. leta dodelil študentom posebne pravice in privilegije, ne da bi pri tem omenil en sam kraj. Tistikrat je bilo v Bologni par sto študentov, od tega
dobršen del takih, ki so prijahali preko Alp. Prav ti „transmontani" študentje so si zaradi lastne varnosti prizadevali učečo druščino institucionalno utrditi. Ta čas so se po italijanskih mestih ustanavljale gilde in ta ustanova se je prikupila tudi študentom, tako da je prva univerza vzpostavljena kot gilda učiteljev in študentov ali bolj svečano - universitas societas magistrorum discipularumque. To seveda nima nič skupnega z univerzUmom ali z univerzalnostjo znanja. Gre za isto prozaično ravnino, na kateri najdemo organizirane peke, čevljarje ali črevarje, in s katerimi so se hoteli študentje in učitelji po pravicah izenačiti. Neposredni motiv bolonjskih študentov za takšno zaščitno društvo pa je izhajal iz tega, da so jih vrli bolonjski meščani brez milosti „ožemali" v finančnem smislu, nemalokrat pa tudi fizično. Če je situacija postala neznosna, so se študentje znali zavihteti na konje in se odseliti v kakšno drugo mesto, kjer je bilo stanovanje in hrana (ter druge dobrine) cenejše. Učitelji so seveda morali za njimi, in glede tega si sploh nihče ni delal skrbi. Takšnih, „selitev" v zgodnji zgodovini univerz sploh ni malo. Z vključitvijo v gildsko organizacijo mesta se je univerza stabilizirala na enem kraju.
Ko so študentje tako premagali meščane, so se spravili še nad svojega drugega „sovražnika" — nad učitelje. Njihovo obnašanje se jim je zdelo vse preveč svojeglavo in študentje so za svoj denar terjali več vestnosti in prizadevnosti. Sprejeli so prve topogledne statute (1317), ki so zavezovali profesorje, da ne smejo izostati s predavanj, če se prej ne opravičijo, če pa hočejo odpotovati iz mesta, morajo položiti ustrezno kavcijo, da se bodo tudi vrnili. Predavanje je moralo biti izvedeno, če je bilo prisotnih vsaj pet (torej ne trije) slušateljev. Lekcija seje začela z zvoncem in končala eno minuto po zvoncu. Težja vprašanja so morala biti obvezno obdelana na začetku in ne na koncu ure. Predelati je bilo treba celotno snov in ne celo leta ostati pri uvodu.
Da bi se zavarovali pred študentskim pritiskom, so tudi učitelji osnovali gilde ali „kolegije" . V okviru teh kolegijev so tudi podeljevali učiteljska spričevala (licentia docenti). Ambicioznejši so se potegovali za naziv „magister" ali za naziv „doctor". (Tu se torej ni kaj prida spremenilo!).
Iz notranjega spora v Bologni se je formirala secesionistična skupina, kije 1224 osnovala rivalsko univerzo v Padovi. Sovraštvo med obema univerzama je bilo tako trdovratno, da sta se rektorja obeh univerz prvič poljubila šele leta 1922. (Tudi v tem pogledu se ni kaj dosti spremenilo').
Prva univerza v severni Evropi se je razvila iz katedralne šole pri Notre Dame. Kdaj točno je do tega prehoda prišlo, nihče prav ne ve. Večina trdi. daje bilo to pred koncem 12. stol. Sama pariška univerza vodi kot letnico svoje ustanovitve leto 1200. Tega leta je bilo v mestu ubitih ducat študentov in kralj Filip Augustus je zato izdal privilegij, po katerem so študentje in njihovi sluge izvzeti iz mestne jurisdikcije. To je študente strašno razvnelo pri „izvenštudijski" dejavnosti,- tako da je moral stvari urediti sam Papež z bulo Parens scientiarum iz leta 1231, saj so študentje „ugotovili, daje vino dobro in da se sladko pije".
(se nadaljuje)
Radio študent v Mariboru? Novi vidiki političnega
organiziranja študentov
(ni samo informacija)
Gre za idejo, ki je že dalj časa prisotna v vrstah našega izvršnega odbora in celotne študijske skupnosti, vendar 'je do nedavnega Ostala skorajda utopična zamisel. In ravno ta zamisel, da bi študentje tudi v Mariboru po zgledu študentov iz Ljubljane dobili svojo radiodifuzno postajo, svoj radio Študent, j? postala v zadnjem času središče dela in pozornosti članov izvršnega odbora skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov.
Zavedamo se, da je problem obveščanja ena izmed osnovnih slabosti našega družbenega življenja in prav tako študentske aktivnosti v Mariboru. Študentje kot del mlade generacije z nekaterimi značilnostmi in zakonitostmi obstoja in razvoja ostajamo ob relativno precej razvitem komunikacijskem sistemu v dokaj zapostavljenem položaju. Prav zaradi specifičnosti študentskega življenja in študentskih problemov ne moremo uporabljati sredstev javnega obveščanja (dnevni tisk, RTV) enakopravno z drugimi organiziranimi družbenopolitičnimi skupnostmi za prenašanje informacij med študenti samimi in med širše sloje prebivalstva. Zavedamo se, da ostrgamo sami, vklenjeni v značilnosti našega življenja in okolja in brez prave povezave z ljudskimi množicami.
To pereče pomanjkanje medijev lastnega komunikacijskega sistema smo nekako hoteli rešiti z rednimi študentskimi radijskimi oddajami na radiu Maribor. Sedaj imamo redno štirinajstdnevno oddajo, ki pa ne more uresničiti vseh naših žalitev in želja, čeprav smo z osnovanjem teh oddaj naredili velik korak naprej. List mariborskih študentov KATEDRA ima prespecifično komunikacijsko moč, da bi lahko zadovoljil vse naše potrebe ob strmem vzponu študentske dejavnosti in ob neizpodbitnem vplivu bodoče inteligence na družbenopolitično življenje nasploh. Katedra po svojem konceptu ni in ne more biti informativni list, ker štirinajstdnevni razmik ob izdajanju odteguje aktualnost in so vsi članki z informativno vsebino ob izidu že štirinajst dni zastarani. Pri Katedri tudi ne moremo iskati izhoda iz tega obveščevalnega kaosa, ker je/tematska obdelava določenih vsebin na določenem nivoju gotovo za študentski list najprimernejša. Študentski poročevalec je drugo obveščevalno sredstvo, ki je na voljo stalni skupščini oziroma 'njenemu izvršnemu organu, vendar tudi, ta ne more biti ustrezen komunikacijski medij, čeprav ima v prvi vrsti informativno vlogo. Veliko informativne vrednosti mu odtegneta mali obseg in naklada, saj je le neke vrste stenski časopis za obveščanje izvršnih odborov na posameznih visokošolskih zavodih v Mariboru; po svoji vsebini pa je samo faktografsko nizanje novic brez razlage in ustrezne utemeljitve in končno brez komentarja, ki ima še kako pomembno vlogo in nalogo.
Prisiljeni smo poseči po komunikacijskem sredstvu, ki nam omogoča, da prebivalce in študente na nekoliko širšem geografskem področju seznanjamo s svojim delom, z našimi problemi, z našimi zahtevami in ne nazadnje z našo ustvarjalno kritiko obstoječih negativnih pojavov, ki jih je na pretek v naši družbi. Doslej so bile naše mnoge politično napredne, zdrave in socialistično humane akcije neučinkovite in brez pravega odziva prav zaradi neustreznega komunikacijskega medija.
Moramo torej uporabiti sredstvo, ki bi se izognilo vsem prej naštetim slabostim, sredstvu, s katerim bi se lahko študentje seznanjali s tekočo problematiko, pa tudi obveščali širši sloj prebivalstva, vsaj tistega prebivalstva, ki ga vsa paleta problemov bodoče inteligence zadeva in zanima.
Sredstvo za obveščanje, ki nam omogoča uresničitev vseh teh zahtev je radio, in sicer lastna radijska postaja, s katero bi sami upravljali, določali čas in vsebino oddajanja.
Pred kratkim sem obiskal uredništvo radia Študent v Ljubljani, kjer smo preudarili in pretehtali vse možnosti, ki bi nam nekako omogočile pot do svojega radia. Na voljo nam je bila pot, po kateri je prišlo do ustanovitve ljubljanskega radia Študent, vendar je ta pot dolga, saj bi trajala, preden bi sploh izvedeli, če lahko postavimo svoj radio, vsaj dve leti. Vsa procedura bi bila približno takšna: izvršni odbor skupnosti študentov bi moral sprejeti pobudo za radio Študent, ki bi jo nato morala potrditi in podpreti stalna skupščina skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov. Na podlagi sklepa stalne skupščine bi morala določena in potrjena skupina študentov izdelati osnutek in razlago koncesij, ki bi jo nato predložili Zvezi komunistov mariborskih visokošolskih zavodov, občinski konferenci zveze ml adine Slovenije v Mariboru in konferenci Socialistične zveze delovneg; ljudstva Jugoslavije v Mariboru. Priporočljivo bi bilo tudi soglasje izvršnega odbora in stalne skupščine iz Ljubljane. Vso zadevo naj bi na svoji seji pretehtal sekretariat skupnosti študentov Slovenije. Nato bi morali vložiti prošnjo na radiodifuzni zavod zvezne gospodarske zbornice v Beogradu, kjer bi na odobritev frekvence čakali najmanj leto in pol, Temu bi sledil še dogovor z radiom Ljubljana in sklenitev ustrezne pogodbe o sodelovanju, programskem konceptu in vzdrževanju radijskih naprav. Potem šele bi razmišljali o podrobnem programskem konceptu in statusu, saj mora biti radio samostojna pravna oseba.
S kolegi v Ljubljani smo ta proces zavrnili, ker smo prišli do zaključka, da bi lahko postavili radijsko postajo, ki bo oddajala na frekvenci obstoječega radia Študent. Pravna pot pa bi bila takšna, da bi radio Študent iž Ljubljane postavil svojo drugo radijsko postajo, ki bi ob delu ljubljanskega programa oddajala svoj program po zastavljenem programskem konceptu.
Osnova programskemu konceptu bi bilo lahko obveščanje širšega sloja pudi o živpenju mariborskih študentov, o naših težnjah, problemih, zahtevah in možnostih. Koncept bi moral zajemati vsa pomembna 'dogajanja študentskega življenja, ki imajo določen vpliv na splošni družbenopolitični razvoj naše skupnosti. Študentski radio bi moral posredovati poslušalcem poročila o delu raznih študentskih organizacij in jih seznanjati s pomembnejšimi sklepi in stališči organlzacp mariborske študentske skupnosti do raznih problemov in podajati gradiva, ki naj bi postala predmet javne razprave.
In še nekaj o konkretnih nalogah, ki bi jih v Mariboru morali opraviti. Osnovna naloga je zbrati sredstva, vsaj začetna sredstva za oddajnik z anteno in prostore, v katerih bi delal mariborski radio Študent. Finančna sredstva ne bodo tako visoka, ker bodo vsa strokovna dela opravili Študentje višje tehniške šole v Mariboru in po potrebi tehniki radia študent iz Ljubljahe, ki nam je pri vseh delih ponudil vso podporo.	EDVARD PUKŠlC
SLAVKO GERIČ
UNŠVERZO DELAVCEM - DELAVSKI MLADINI
Mladinska organizacija je z ozirom na način dela, ki je bil pretežno forumski, z ozirom na premajhno uveljavljanje interesov delavske mladine, na pojave karierizma, z ozirom na uveljavljanje sistema dela, katerega osnovna značilnost je bil reprezentativni značaj predstavljanja mladih nasploh, zašla v občutno krizo. To je povzročilo, da se je organizacija na nekaterih mestih oblikovala kot politična stranka, kot grupacija moči ali posrednik med samoupravljanjem in drugimi organizacijami. V njenem praktičnem delu so torej odmevale vse zablode v načelnem opredeljevanju vloge mladih. Študentje pa so bili kot posebna skupina zaprti za univerzitetnimi zidovi. Socialna struktura je povzročala, da je bilo največ njihove politične dejavnosti naravnane v obrambo pridobljenih pozicij. Parole, univerzo delavcem - delavski mladini, študentje - delavci, ko so le te celo odmevale s pariških in drugih barikad v Zvezi študentov Jugoslavije skorajda niso zbudile nobene pozornOsti. Mar ni počasno porajanje ideje o študentu-delavcu, zlasti v študentski sredini, zrcalni odsev takšnega stanja? V zvezi s tem je nujno omeniti tudi teorije spontanosti, ki so zanikale idejnopolitično vlogo Zveze komunistov, torej tudi vlogo komunistov v študentski organizaciji in porajanje skrajnih nacionalističnih tendenc med delom študentov, Razlogov, da se pristopi k definiranju nove vloge mladinskih organizacij in da sc komunisti odločneje angažirajo med mladimi, je torej več kot dovolj.
RESNIČNI INTERES ŠTUDENTOV NAJ POGOJUJE ORGANIZIRANJE
Gotovo ne pride v poštev ustvarjanje enotne mladinske organizacije kot posebne družbenopolitične organizacije. , Organizacija, ki bi bila samo posredniška vez med mladimi in ostalimi organizacijami, med mladino in samoupravljanjem, ni potrebna. Gre zato, da organiziramo mlade tam, kjer delajo in živijo, da organiziramo delavsko mladino v tovarnah, kmečko mladino na vasi, šolsko mladino na šolali, študente na fakultetah, zlasti na oddelkih in letnikih. Iz teh osnovnih delovnih in organizacijskih enot, kjer se formira temeljni interes, mora na osnovi ustreznega delegatskega principa rasti celotna organiziranost. Na teh temeljnih enotah se mora zagotoviti tesna povezava ter akcijska in programska enotnost s sindikatom v delovnih organizacijah, SZDL v krajevnih skupnostih, ki se mora odražatič tudi v organiziranosti na nivoju občin, v republikah in federaciji. Tako se bodo formirale organizacije in konference mladih vseh treh ali štirih struktur, se združevale na nivoju občine, republike in federacije ter na tak način zagotovile enotnost v programskem ln akcijskem smislu. Takšna ločitev na posamezne dele mladih ne pomeni dejanske ločitve, njen namen je le, da se neposredneje izrazi interes posameznih struktur ter se hkrati zagotovi idejna in akcijska enotnost ter povezava na vseh nivojih posameznih delov mladih med sabo,
Skupnost študentov ne more priti pod vprašaj. Študentje se bodo na osnovi specifičnih interesov, ki jih seveda ni moč negirati, organizirali na ravni oddelkov, fakultet in univerz, odtod pa bo seveda rasla povezava do republik in federacije. Vprašanje reforme univerze, razvoja samoupravljanja, da navedem samo nekatera, so v enakih črtah interesantna za vse študente v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Torej bo organizacijska struktura zagotovila povezavo v dveh'smereh, vertikalno od oddelka univerze do repubblike, na vseh nivojih pa horizontalno z ostalimi deli mladine.
VLOGA KOMUNISTOV V ŠTUDENTSKI ORGANIZACIJI
Komunisti se morajo v študentski skupnosti, ki bo eden izmed sestavnih delov Zveze mladine z jasno politično, programsko in idejno orientacijo na osnovi programa ZKJ, v skupnosti, ki uresničuje temeljne interese študentov na šolah in izven njih, zavzemati za obravnavo bistvenih vsebinskih vprašanj ter biti iniciator ter nosilec aktivnosti. Zveza komunistov mora uveljavljati svojo idejnopolitično vlogo z aktivno prisotnostjo vsakega posameznega člana, ki je dolžan v svojem delovnem okolju, organizaciji ali vodstvenem telesu, katerega član je, storiti vse za uveljavljanje programa ZKJ in programa komunistov na VZM. Za svoje delovanje pa nosijo polno odgovornost in so podvrženi identični disciplini kot vsi drugi člani ZKJ. To pa ne pomeni, da se bo Zveza komunistov oziroma njeni forumi odrekla razglabljanju o vprašanjih, ki so predmet razprav v študentski skupnosti ali ocenjevanju dela komunistov - študentov in po takšni poti študentske skupnosti. Nasprotno: še pogosteje kot včasih bodo morale osnovne organizacije, komite in konferenca razpravljati in sprejemati o teh vprašanjih stališča. Zlasti komunisti v osnovnih organizacijah, tako učitelji kot študentje, sc bodo morali bolj posvetiti študentski problematiki ter zagotoviti aktivizacljo študentske skupnosti z namenom, da le-ta na šolah in izven njih postane odločilnejši dejavnik. Ob tem lahko strnjeno zapišemo še naslednje:
- Vsebinska orientacija dejavnosti študentske organizacije inicira organizacijsko in programsko povezavo z drugimi deli mladine, predvsem z mladimi delavci. To pa ne negira organiziranja in povezovanja študentov na osnovi specifičnih interesov v okviru fakultet, univerz in republik ter ob posameznih vsebinskih vidikih do federacije,
-- Cimprcj ngj 10 ŠS VZM in predsedstvo ZMS na osnovi principov, ki jih je sprejela III. konferenca ZKJ ter so nakazani tudi v nekaterih drugih dokumentih Zvezez komunistov, sindikatov in SZDL in ne nazadnje ugotovitev komiteja konference ZK VZM, v najkrajšem času izdelajo
*#*•*•*• • • • • • I
v.v.v.v.v • ••••••••
• • • • • • • •
• • • • •
4
O
organizacijsko in vsebinsko platformo organiziranja in orgoniznciie v Mariboru, Skupno s predstavniki predsedstvu ZMS in ljubljanskimi študenti pa isto rta nivoju republike,
- Pri tem je treba upoštevati, da želimo z nakazanimi spremembami zagotoviti večjo aktivnost in prodornost mladih in s tem tudi študentov, tesnejšo povezavo dela in študija in njegovo izenačevanje, da želimo zagotoviti enotnost idejnopolitične аксЦе vseh delov mladih, mlade in njihove oblike organiziranja povezati s socialistično zvezo in sindikati in na takšen način doseči večjo stopnjo realizuelje zahtev in predlogov mladih, To so vsebinske dimenzije, ki bistveno presegajo zgolj vprašanja povezovanja dosedanje študentske in mladinske organizacije.
- Znotraj študentske organizacije se je treba angažirati predvsem na nivoju oddelkov in visokošolskih zavodov ter tam vzpostaviti trdne organizacije študentov. Zato si morajo še zlasti prizadevati člani študentske skupščine in izvršnega odbora SS VZM,
- Osnovne organizacije Zveze komunistov zlasti pa sekretariati, so dolžne stalno psodbujati in spremljati dejavnost študentske organizacije. Ob zadolževanju komunistov je potrebno konkretno opredeliti dolžnosti komunistov-študentov ter profesorjev do delovanja med študenti in njihovimi organizacijami.
- Organiziranje v klubih in študentskem domu ima izreden pomen, čeprav delo še ni dovolj utečeno in usmerjeno.
- Komunisti se morajo v študentski organizaciji zavzeti za idejnopolitično usposabljanje svojih članov (marksistična jedra) ter biti aktivnejši pri sprejemanju v Zvezo komunistov. Zaostriti je potrebno tudi idejnopolitične kriterije za kadrovanje na vodilna mesta v študentski
organizaciji.
- Študentske skupnosti oziroma njihovi organi na oddelkih in šolah na nivoju visokošolskega centra naj izdelajo programe dela. O teh programih пдј teče razprava tudi v osnovnih organizacijah, predvsem z namenom, da se komunisti animirajo za njihovo izvedbo.
Beograjsko pismo
VROČE JE BILO 2E NA BRNIKU, SE TOPLEJE PA ZGODAJ ZJUTRAJ V BEOGRADU
Vroče je bilo že na Brniku, še topleje pa zgodaj zjutraj v Beogradu, Zatorej ie bilo realno pričakovar\je, da se ves dan ne bomo mogli dodobra ohladiti. Končno je tudi predmet konzultacije to zahteval, Pridemo v zgradbo družbenopolitičnih organizacij, Fino! Tečem v bife; žeja je premočna. Sestanek se
prične, govorimo o stališčih tretje konference ZKJ o organiziranju mladine, ki jih je pripravila delovna skupina Izvršnega biroja. Predsednik ZSJ Kalinič predlaga delovno metodo, po kateri naj bi od besede do besede, vrstice do vrstice, od strani do strani obdelali material. Torej smo tako enoglasno potrdili resnico, da velja mladino organizacijsko drugače povezati. Toda katero mladino? Tisto, ki je aktivno pripravljena soustvarjati samoupravni socializem, ali tudi tisto, ki je neopredeljena (kar je možno, saj gre tudi za ljudi, ki so stari komaj 15, 16 let? ) Kako stališče zastopati napram tistim, ki odkrito nasprotujejo samoupravni socialistični ureditvi (tudi teh je nekaj). Tako se pojavijo nove dileme; o kriterijih pri sprejemanju v to zvezo socialističnih organizacij in, seveda, naziv organizacije. Jasno je, da bo Zveza socialistične mladine Jugoslavije ali Socialistična zveza mladine Jugoslavije, za kar se bomo pač odločili, povezovala delavsko, kmečko, srednješolsko mladino in študente. Ne strinjamo se, da je študentski živelj bil v dosedanjem delu organizacijsko, akcijsko in včasih celo idejnopolitično ločen od srednješolcev, delavske in kmečke mladine. Remza misli, da reforma mladinskih organizacij, ki bi pomenila le spajanje ZMJ in ZMS, ni nikaka reforma. Nato nekaj praznega manevriranja in žongliranja s termini. Končno Kšela predlaga, da bi bili v novo organizacijo včlanjeni tudi tisti, ki imajo morda drugačen svetovni nazor, ki so religiozni - kot v SZDL. V tem pride v dvorano ženska, ki pravi, da spodaj, kjer snemajo, ne slišijo dobro: „Služite se tehnikom". In gre, nekateri pa se nasmehnejo. Tanevski pravzaprav podpre Kšelo, saj pravi, da ne moremo postaviti stabilnih kriterijev, ki bi veljali za vedno in ki bi mlado generacijo delili na več taborov. Borba mišljenj naj poteka znotraj organizacije same. Nato Miškovič iz Vojvodine ugotovi, da nam ni jasno, za kaj gre. Počasi prečita točko a drugega poglavja. Končno se Kalinič razjezi. Gremo dalje. Drugo poglavje, točka b. Vsi smo si enotni, da bo ta nova zveza socialistične mladine morala svoje probleme reševati samostojno ob upoštevanju vseh faktorjev, ki pač lahko na odločitve vplivajo. Mladinska organizacija ne sme le pošiljati naročilnic drugim družbenopolitičnim organizacijam, ki potem rešujejo probleme verjetno manj subjektivno, pač pa gotovo tudi manj kvalificirano, saj ne žive našega življenja. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Kruli mi, skočim na kosilo. Medtem se delo nadaljuje. Ko pridem nazaj, smo še vedno pri istem vprašanju. Razpravljamo o organizacijskih oblikah nove zveze. Osnovne organiz.acije družbenopolitične organizacije mladine se morajo ustanavljati v osnovnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih v mestih in na deželi, na šolah in na fakultetah. Gre za način delegiranja predstavnikov teh organizacij v občinskih in republiških konferencah. In kakšen rang naj ima povezovanje študentov na nivoju univerze? Odločimo se za pavzo. Medtem Korinšek skicira in fotokopira shemo komuniciranja in povezovanja osnovnih organizacij z občinskimi konferencami in republiško konferenco zveze socialistične mladine. Dolge debate razjasnijo stališča posameznih udeležencev razprave, tako 'da se skoraj zedinimo. Toda spet pomislek: ali na ta način ne bi študentski populaciji priznali posebne vloge pri participiranju pri odločanju o vprašanjih, ki bodo zadevala novo organizacijo? Vprašljiva je torej le peta komunikacijska zveza, ki poteka iz univerze (ki združuje predstavnike fakultetnih organizacij socialistične mladine) do republiške konference. Marovič iz Hrvatske se boji, da to vodi v formiranje štirih mladinskih organizacij. Upam, da mu je s svojimi argumenti Kšela mogel odpraviti pomisleke. Tanevski iz Makedonije začuti pomembnost vprašanja in nanj tudi pravilno reagira. Nato Kalinič pojasni svoj preadlog o organiziranju študentske organizacije, ki ga je razložil že delovni skupini .Izvršnega biroja, vendar ga niso (pravilno) razumeli. Ne gre za separatizem študentske organizacije; važno je namreč zagotoviti spontano reprezentiranje študentske organizacije (bolje populacije) navzven. Enostavna fuzija mladinske in študentske organizacije ne bi mogla, poleg tega, da ne more rešiti kupa vprašanj o razvoju visokega šolstva, adekvatno prezentirati jugoslovanskih študentov v svetu, če že drugega ne; komisija za študente ali o študentih v okviru enotnega vodstva socialistične zveze mladine temu ne bi bila kos. Potem nekdo vpraša, kako je mogoče, da „svoje interese, potrebe in opravdane zahteve omladina može realizovati samo ako dobije Siru društvenu i političku podršku i ako se njene akcije pretvore u opštedržavne akcije", Pred „realizovati" vstavimo še „najbolje", namesto „opštedržavne" vstavimo opštedruštvene, Gremo dalje, Do konca. Potem nam je zopet vroče in se hladimo in čakamo na povratek. Kupim še Магха in Kautskega in gremo domov, Pa nam je še vedno vroče. Le v Sloveniji je zopet hladno. Nekateri si oblačijo plašče,
Dušan Zbašnik
S/r_X I Л. Л. JAJiA,1A1,;A1.!A0 položaju. Vendar gre v tem primeru za negativni vidik sociološke
#niOZaUOSinOSI uOOOVorjollJo ■ kategorije, za katere nastanek lahko rečemo, da je bil docela (Tfe	spontan. Zaradi tega pri analizi fenomena družbenega dogovora
DUŠAN ZBAŠNIK: postavljamo v ospredje problem optimalne razmestitve subjektov V у	samoupravnega odločanja. Poseben pomen ima samoupravna
Socialni konflikt kot poglavitni fenomen družbene prakse javnost. Politična javnost je vedno imela to nalogo, da posreduje implicira nekaj pomembnih posledic za človeka in njegov položaj v	voljo in tendence nosilcev bazičnih produkcijskih odnosov
družbi. S tem se namreč zaostrujejo protislovja, ki so imanentna	instancam, ki so o tem odločale. V tem sistemu je bilo, samo po
odnosom družbene reprodukcije; s konflikti je ogrožen .obstoječi	sebi razumljivo, da so težnje množice proizvajalcev ostajale
red in hierarhija odnosov med socialnimi strukturami , s konflikti se	neupoštevane pri oblikovanju odločitev, ker razen politične
spreminjajo in deformirajo odnosi v, do tedaj splošno sprejeti, javnosti ni obstajal nikakršen mehanizem, preko katerega bi bilo paleti družbenih vrednosti. Vse to povzzroča spremenjene statusne mogoče izraziti reakcije na določene konflikte situacije. Spontano pozicije posameznikov in skupin; na ta način pa se tudi začenjajo	pojavljanje politične javnosti na področju politične prakse lahko v
socialne napetosti, kar povzroči nastanek neugodne ter nevzdržne	današnji družbi ocenjujemo kote eksces. Ne gre namreč za
socialne klime v določenem okolju. Že zaradi tega jih mora družba	demokratično izražanje odnosa politična javnost - državna oblast,
razreševati. Torej, najpomembnejša posledica, ki jo socialni	ме gre za normalno in institucionalno olajševanje pretoka
konflikti implicirajo, je akcija, katere namen je razreševanje	informacij, iniciative in sporočil od ene k drugi instanci, pač pa v
določenega nasprotja. Poti in sredstva so različna, vselej pa vsaj	večji meri za sistem intervencij, ki naj konflikte situacije (vsaj)
približno adekvatna vrsti konflikta; na ta način lahko operiramo z	enostransko sanirajo.
dvema pomenoma socialnega konflikta, s strukturalnim in	y	sodobni družbi,	v kateri je proces	institucionalizacije
funkcionalnim. Strukturalni konflikti so tisti, ki jih lahko	odnosov pripeljan do konca, mora tok komuniciranja med
razrešimo le z razbijanjem obstoječih struktur. Pomenijo torišče	javnostjo in nosilci pooblastil biti drugačen. Pustimo to, Ostanemo
dela revolucionarnih sil družbe. Konflikti, ki nastajajo zaradi	lahko pri ugotovitvi, da je družbeni dogovor krona
funkcionalnih razmerij, pa nastajajo prav zaradi neustrezno	komunikacijskih tokov šele takrat, ko le-ti dosežejo polno
zasnovanih vezi med osnovnimi socialnimi strukturami in iz njih	institucionalizirano vrednost. Vse do tedaj so dogovori med
izpeljanimi institucionaliziranimi oblikami, ki imajo glavno nalogo,	posamezniki in manjšimi skupinami le interpersonalni akti, ki so
da posredujejo voljo in impulze nosilcev bazičnih družbenih	(lahko) le odraz razpoloženja, ne da bi imeli jasno definirano
odnosov instancam, na katerih odločajo. Potemtakem predstavlja	obliko. Ko politična javnost kot subjekt tega toka razpoloženja v
odločitev za začetek akcije, ki bi razreševala socialne konflikte,	trenutku privihra na nivo politične prakse (se pravi, da postane
kritični moment v procesu transformiranja iztirjene socialne	enakopraven partner institucijam oblasti),	postane	družbeni
situacije v njen normalni okvir. Družbeni dogovori so podobni	dogovor resnična odločitev. Ni dovo(j, da si zamislimo sistem; ta
fenomeni, čeravno prej pomenijo nek nivo za postavljanje	sistem mora tudi funkcionirati v duhu imanentnih principov,
odločitve. Z družbenimi dogovori subjekti procesa odločanja Za našo potrebo	lahko ugotovimo,	da je	kontekst
navadno usklajujejo stališča o projektiranju bodočih stanj, se pravi	komunikacijskih' povezav med subjekti odločitvenega procesa
možnih nekonfliktnih situacij. Zaradi tega se lahko politična	optimalen, če ga seveda opazujemo iz organizacijsko-institucio-
dejavnost pojavi v vlogi subjekta le tedaj, ko gre za odločitve, s	nalnega vidika. Vendar tako konstituiran sistem v resnici ne
katerimi se odločamo o spremenjenih funkcionalnih stanjih,	zagotavlja tudi optimalnega funkcioniranja prenosnega mehanizma,
Politična javnost namreč predstavlja flujdno socialno skupino,	s pomočjo katerega se politične iniciative javnosti prevedejo do
Čeprav je popolnoma ujeta v družbeno-politično dogajanje, ki se	teles, ki o tem odločajo. Možnost za deformiranje te iniciative, ki
odvija v njej in v njeni okolici, ji njene imanentne, toda ne dovolj	mora preiti tako dolgo pot, je velika. Če vzajemo za primer zbore
razvite funkcije, ne dovoljujejo razvijanja akcije za razreševanje	volilcev, mora iniciativa, ki jo npr. zbor volilcev spontano sprejme,
konfliktov strukturalnega izvora. Manjka ji energije, ki pa jo imajo	^i skozi roke občinske, republiške in Zvezne skupščine, ki je vrh
čvrstejše socialne skupine, ki prav zaradi tega lahko bolj učinkovito	odločanj. Ravno zaradi kompliciranega prenosa pobude in zaradi
predvidijo socialno obnašanje zgodovinskih kategorij (družbenih	prirojene nesposobnosti politične javnosti za enakopravno
sil) pri razreševanju strukturalnih konfliktov.	soočanje Z' nosilci javnih funkcij so politične iniciative tako
V pogojih samoupravnega socializma, v katerem ni več	pogosto razvrednotene in v končni posledici deformirane. S tem
razrednih nasprotij, se torej spopadamo v pretežni meri z	seveda samoupravnost odločanja ne pridobiva ugleda, ker pri
funkcionalnimi socialnimi konflikti. Torej ima politična široka	konstituiranju odločitve niso sodelovali tudi nosilci bazičnih
javnost važno vlogo pri reševanju le-teh. Družbeni dogovor je nova	reakcij. Tako vidimo, da bi bilo mogoče celoten kompleks
samoupravna kategorija, vendar pa, če ga ocenjujemo z vidika	problemov okoli družbenega dogovarjanja razrešiti šele tedaj, ko bi
razvoja samoupravnih odnosov, predstavlja protislovno obliko,	politični avditorij dosegel v instituciji javne oblasti takšne
Najprej lahko ugotovimo, da družbene dogovore najpogosteje	instrumente, ki bi bili sposobni registrirati vse impulze, ki bi jih
realiziramo s posredovanjem državnega aparata. Bistven	oddajale politične množice. Na ta način bi bilo mogoče vzpostaviti
samoupravni proces se torej zaključi s svojim nasprotjem,	komunikacijo, ki bi bila (če ne kaj drugega) vsaj enakopravna,
političnim procesom.	Toda vse to ponovno kaže, kako zapleten je sistem, ki omogoča
Po drugi strani lahko ugotovimo, da družbeno gibanje izvira	prenašanje in kreiranje iniciative. Če k vsemu temu dodamo še
večinoma iz bazičnih družbenih struktur, medtem ko ne moremo	možnost vmešavanja nosilcev antisamoupravnih tendenc, tedaj se
zanikati drugega dejstva, da namreč tendence gibanja morejo (in	^e tako kompliciran komunikacijski kanal zavozla še bolj. Pomena
tudi v resnici je tako) izvirati iz aktivnosti institucionaliziranih	politične javnosti nisem poudarjal zaradi tega, ker so iniciative te
družbenih sil, ki se kažejo kot družbena birokracija. Seveda o tem	javnosti širši izraz teženj neposrednih proizvajalcev, pač pa tudi
sploh ne bi bilo potrebno pisati, ko bi bili ti dve akciji usklajeni,	zaradi tega, ker je politična javnost edini dejavnik političnega
sinhronizirani, saj v tem primeru ne bi prihajalo do večjih socialnih	življepja, s čigar pomočjo posreduje interese družbe instancam, ki
konfliktov, minimalna neskladja pa bi bilo moč reševati z	0 tem odločajo. Politična javnost je tudi množica, ki po svoji
samoupravnim dogovarjanjem. Če tega ni, potem socialni konflikti	naravi beži od birokracije, se ne da birokratizirati in odtujiti
prehajajo v krize; v tem primeru pa družbeni dogovor po mojem	družbi. S tem sem na kratko povedal tudi osnovno misel: da se
mnenju ne more služiti kot sredstvo za reševanje relevantnih	družbeni dogovori lahko ponašajo s pečatom samoupravnega
problemov, saj ne vsebuje elementov prisile. V tem primeru so bolj	sporazumevanja šele tedaj, ko niso v konfliktu s stališči
uporabni politični vidiki družbenega dogovarjanja, tako da prihaja	samoupravne javnosti. Vse ostale odločitve ostanejo zgolj
do reševanja konfliktnih situacij s pomočjo politične intervencije,	verbalizmi, prazne oblike, v katerih ni ničesar, kar bi množice
ki pa seveda ne more doseči demokratičnega nivoja samoupravnega	stimuliralo za razreševanje socialnih konfliktov. V tem kontekstu
dogovarjanja. Nadaljnja težava v družbenem dogovarjanju je ta, da	veija razvijati teorijo samupravnega družbenega dogovarjanja dalje,
kategorija samoupravne prakse sama po sebi implicira identičnost	vendar v vsakem primeru ostanejo končni razsodnik, ki potrjuje ali
ali vsaj soglasnost stališč subjektov družbenega dogovarjanja. To	negira demokratična sprejemnaja posameznih odločitev: ljudske
vsekakor velja za vse elemente načrtovanega projekta, Toda	množice,
kompliciran sistem dogovarjanja lahko neustrezno predstavi globlje sloje komunikacijskega procesa. Takšnih primerov poznamo mnogo. Mnogo je bilo verbalnih ugotovitev in družbenih dogovorov, ki so imeli namen uveljaviti participiranje neposrednih proizvajalcev in njihovih delovnih organizacij pri razširjeni reprodukciji; danes pa so ravno proizvajalci v nezavidljivem
666
Včeraj, danes, jutri
MILAN LAMPE:
Jugoslovansko socialistično službo je zajel v novejšem obdobju, kakor vse kaže, močan idej no-politični in sociološki pretres, ki je znanilec novih družbenih sprememb. Krepitev ZKJ v idejnoakcijskem smislu, kije nosilec temeljnega družbenega razvoja že vse od nastanka nove Jugoslavije in ki si to vlogo prizadeva s tem tudi vedno bolj utrjevati, je posledica teh novih procesov ali pa vice versa tudi vzrok.
Če izhajamo iz tega stališča, ki mu nihče ne more oporekati, je temeljno spoznanje z vidika te platforme dejstvo, da je Jugoslavija v idejno in moralno-kriznem stanju, da je prišlo^ na mnogih sfernih mestih do temeljnih nesporazumov in iz tega sledečih odstopanj, ki niso za razvoj celotne družbe same zaviralni moment, ampak tudi nakazovalec nazadovanja.
V čem se kažejo ti temeljni nesporazumi in odstopanja, je praktični socializem popolnoma jasno nakazal, začenši pri elementarnih odnosih med ljudmi, kjer prevladujejo malverzacije, podkupovanja, postopki in nešteto drugih socializmu škodljivih početij, jjreko neznanja ali zaradi hudobnega znanja gospodarsko zgrešenih odločitev, do nacionalnega problema in ognjevitega patriotizma od Srbije do Slovenije. S tem spoznavamo bistvo negativnega stanja in mu skušamo najti vzrok.
Specifični model jugoslovanskega socializma, ki se je v svojih revolucionarnih spremembah venomer teoretično in ideološko izpopolnjeval, je imel svoj odločilen vpliv tudi na stvarnost. Temu dejstvu ne moremo oporekati in kakorkoli zasučemp našo družbo moramo priznati, da je z ozirom na ogromni svetovni prostor v praksi naša družba daleč pred drughni, kvalitetnejša na višji ravni in je takorekoč nakazovalec smeri bodočega svetovnega razvoja. S tem pa se ne trdimo, da smo vse premise našega enkratno zasnovanega modela tudi popolnotpa uveljavili v praksi in jih uresničili, da se rezultirajo v jugoslovanskem družbenem življenju. Ta razlika med tistim, kar bi moralo biti in tistim, kar predvideva sistem, kar v stvarnosti je, je glavni problem, zaradi katerega se je, kot je bilo že rečeno, začel najnovejši družbeni proces.
Čudovito bi bilo najti odgovor na vprašanje, zakaj je do tega prišlo, kdo so potencialni povzročitelji nereda in kje je sistem pogrešil, da bi napake lahko odpravili. Toda zadovoljiti se bo treba le z informacijami, izkušnjami in znanjem.
Najverjetneje je, da le bila prva velika napaka storjena že ob konstituiranju sistema, zaradi udarniške zagnanosti in želje po čimprejšnjem napredku, kar je bil seveda rezultat utrujajoče osvobodilne vojne in upravičene nesposobnosti predvidevanja.
Pri spreminjanju gmotne osnove, produkcijskih sil in odnosov, smo zanemarili najbistvenejsi del človekove sfere, tisti del, ki določa kvaliteto človeka, usmerja njegovo družbeno gibanje in delovanje, način mišljenja in življenja in ki določa s tem kvaliteto družbe. To je oblikovanje eticno-moralnih in družbenih norm. Ves poudarek je bil v začetnih letih obnavljanja preveč enostransko usmerjen k obnovi gospodarstva in politiki, reprodukciji materialnih pogojev in manj k obnavljanju in določevanju novih norm, ki bi omogočile socializmu lažji razvoj, hitrejši in kvalitetnejši, zaradi katerega bi danes prav gotovo bilo manj negativnih pojavov, odstopanj in temeljnih nesporazumov. V naši družbi je toliko malverzacij, prestopov, odstopanj, nihilizma zaradi te naše „široke demokratičnosti" na vseh koncih in krajih, ker v bistvu ta demokracija omogoča nekaterim, da jo izrabljajo kot sredstvo za dosego svojega cilja In z njo manipulirajo г ker je ta demokracija nekvalitetnat zato ker nam ni uspelo ustvariti družbene etike. Mislili smo, da bo ta prišla sama od sebe, le na osnovi zamenjave gmotnih temeljev, da se bo s tem preobrazil tudi človek. Človek pa se sam po sebi ne more preobraziti, je najsubtilnejša bit družbe, ki se mora vzgajati, da se potem sam vzgaja in da zagotovi družbi obstoj.
Ta delikatna vzgoja človeka je prenašanje družbenega spoznanja in znanja o najidealnejši obliki in vsebini družbenih zakonov, ki omogočajo tej družbi oz. njeni večini ohranitev in najboljšo smer razvoja.
Naša socialistična Jugoslavija je nastala v socialistični revoluciji, v narodnoosvobodilni vojni na osnovi volje in odločitve večine prebivalstva na ožemi ju Jugoslavije, ki je s svojimi žrtvami in odrekanjem za bodočnos postavilo popolnoma jasne in določene temelje. Zato so tudi družbena pravila rezultat tega hotenja, ki jih nihče ne more in ne sme anulirati, ampak samo dograjevati in izpopolnjevati. Tako družbš ustvarja družbena pravila obnašanja ljudi. Ta pravila oz. norme regulirajo družbeno življenje in omejujejo absolutno svobodo ljudi, da v svojem ravnanju oz. preveliki svobodi ne bi prišli v nasprotje s to družbo in v nasprotje s prirodnlmi zakoni (če bi prevladoval princip neomejene svobode, potem bi lahko šosed ubil soseda, ko bi se mu zdelo to potrebno, s čimer bi prekršil prirodnl zakon).
Družbene norme tako določajo relativno svobodo. Iz tega sledi, da so norme pravila, ki se nanašajo na človekovo zavest, kije relativno svobodna, da te norme spoštuje ali prekrši. S tem, ko smo konstituirali naš socialistični sistem, smo torej bolj ali manj točno določili socialistične norme, ki veljajo za našo socialistično družbo ih seveda upoštovajo tudi splošne norme drugih družb, da lahko z njimi komuniciramo ter tako določajo družbeno svobodo in zavest.
O tem ali Jih bodo ljudje, ki so te norme postavili, v prihodnosti tudi prekršili, ravnali drugače, kot se v tem družbenem prostoru sme in more, pa ne določajo družbene ampak etične Ut moralne norme, principi posameznikov, družbena zavest, sposobnost vrednotenja, kar imenujemo kultura človeka. Kultura človeka se začne oblikovati ze prav od prvih let življenja, ko so nosilci vzgoje starši pa preko vseh oblik šolanja, ko stopi v vlogo vzgojitelj družba in v samostojnem žlvllenju, ko Človek nu osnovi pridobljene vzgoje sam obnavlja kulturni nivo in se vedno bolj izpopolnjuje. Kako pomembne so torej vse vrste vzgojnih momentov, Je iz tega popolnoma jasno, njihova odvisnost pa z leti vedno bolj narašča, V nosi družbi so si mnenja o celotnem kompfeksu vzgoje deloma enaka, pri nekaterih vprašanjih pa tudi različna, To prihaja najbolj do Izreza v fazi družbene vzgoje oziroma vpliva družbe na oblikovanje kulture ln zavesti posameznikov preko sredstev Javnih komunikacij. Ko nekateri zagovarjajo pri delovanju teh medijev princip popolne odprtosti, točnega obveščanja ln komuniciranja z drugimi družbami, drugi opozarjajo na možne posledice prihajanja negativnih vplivov od zunaj in s tem napačnega vzgajanja mladih generacij, ki še niso sposobne teh negativnih vplivov spoznati in se Jih ubraniti. Takšna stvarnost je venomer prlaotnu med nami ln če se ozremo samo na problem kinematografije ln šund literature pri nus, smo problem tega vprašanju že popolnoma jasno opredelili ln mu postavili določen kvalitetni nivo.
77*7
П
Ko smo določili družbene norme in s tem povzročili tudi možnost odstopanja od teh norm, je nastala iz tega sanacija, to je sredstvo, ki ga je potrebno uporabiti, da bi družbene zakone in norme upoštevali. Sankcije se torej uporabljajo povsod tam, kjer so nastale, v odnosih med ljudmi, v odnosih ljudi do stvari, v gospodarskih in političnih sferah in drugje. ZKJ je v zadnjem obdobju začela s procesom idejne preobrazbe na višjo kvalitetnejšo raven, kar se izraža v vedno večjem idejnoakcijskem okrepljevanju ZK in v odstranjevanju tistih, ki ne spoštujejo socialističnega stvarstva. Tako ima ZKJ torej vlogo sanktorja, edino upravičenega odločevalca o pravilnem in nepravilnem, ker ji to omogoča nesporno najpomembnejša vloga v razvoju naše družbe, ker je bila glavni nosilec nastanka, razvijanja in ohranjevanja nove Jugoslavije. Ta njena vloga se izraža danes v fazi dopolnjevanja in preobrazbe ustave SFRJ z delavskimi amandmani, kar je osnova za nov kvalitetni skok in v fazi odstranjevanja zadnjih družbenih elementov v socialistični državi birokracije in tehnokratlzma.
V tem je pravzaprav problem socialistične države. Prav tako kot je z buržoazno državo, ostaja socialistična država takšna samo dotlej, dokler proletariat lahko uravnava preko svojih političnih organov v oblasti birokracije. Zato so tudi klasiki marksizma venomer poudarjali, da je nevarnost birokracije socialistične države oz. lastne -proletarske birokracije večja od prevratniške buržoazije. Vse to ne bi bil problem, ker v temi primeru le-ta ne bi bila potrebna. Proletariat sam tega ni zmožen, ker ni homogen in ostaja to nemogoče vse do komunizma, kjer bo imel popolnoma enake interese. Kako bo torej socialistična družba ostala proletarska, če ne s pomočjo ZK delavskega razreda? Pri tem ne smemo prezreti možnosti birokracije same ZK, kar je tudi stvarnost in proti čemu je ZI< že ukrepala, tako da se je tej nevarnosti postavila v bran in jo bo skušala tudi čimprej odpraviti.
Najnovejše družbene razmere kažejo na zgodovinsko vlogo vodilne organizacije, ki ne utrjuje samo notranjega razvoja, ampak postavlja trdne temelje tudi navzen v odnosu do drugih različnih in sebi podobnih sistemov.
Iz vsega navedenega sledi, da stojijo delavskemu razredu Jugoslavije na poti socialističnega razvoja mnoge in ogromne težave, da bo zgradil svojo državo, v kateri bo vladal oz. kjer ne bo vladal nihče več.
Kumrovec, jugoslovanska Meka
Naslov sem prepisal iz Večera (28. 4. 1973). Zadnje Čase je opaziti, da bi nekateri ljudje radi ustvarili psihozo, v kateri bi se dalo iz velikih dni in ljudi naše revolucije ustvariti legende, ki bi naj kasneje postale nedotakljive, da bi se tako alienirane mistificirale in kot takšne lahko uporabljale ob nastopih najraličnejših kritičnih situacij. Nerodno je le to, da sklicevanje na takšne zadnje instance lahko zlorabi marsikdo. V takšni klimi se mi zdijo normalne (sicer absolutno nesrpejemljive) reakcije, ki prihajajo najočitneje na dan v naši ,,črni“ kinematografiji. Če se hočemo iz naše revolucije resnično učiti, potrebujemo o njej objektivno oceno, ki ne bo niti posladkana niti črna.
Danes, ko prehajamo na delegatski sistem samoupravnega odločanja in smo tako dejansko edina družba, ki usmerja svoje življenje po najradikalnejših poteh socializma, so nam izkušnje revolucije še kako potrebne. V tej fazi družbenega razvoja je bistvena pomena pospešeni razvoj materialnih produkitivnih sil. Da se je delavski razred (ki je seveda mnogo ožji pojem od pojma delovnih ljudi) za ta razvj resnično pripravljen boriti, nam dokazuje primer Plamena iz Krope. V bitki za stabilizacijo je pomemben vsak dinar, zato se mi ne zdi razumljivo, ko raznih megalomanskih investicij ne ustavimo in ne preložimo na nekoliko kasnejši čas, ko bomo lažje dihali. Tu mislim npr. na Njegošev mavzolej vrh Lovčena, spominski dom borcev NOV in mladine v Kumrovcu . , . Prepričan sem, da hi bilo danes pametneje investirati direktno in kratkoročno ali pa izgraditi delavska stanovanja, zmanjšati mednarodno zadolženost, odpraviti nelikvidnost...
Res, da bomo imeli v Kumrovcu možnost širokega vpogleda v našo revolucionarno preteklost, toda verjetno bi kazalo poprej izkoristiti že obstoječe medije. Repertoar naših kinematografov je naravnost porazen, saj prevladujejo tipično brezidejni in fašistični filmi. V tisku ni mnogo bolješe: beremo o tem, v kogje zaljubljena ta in ta diva; kmalu bomo brali o zdravstvenem stanju njihovih zlatih ribic,
Videti je, da vsi še niso resno vzeli Pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja, pa jim kljub temu puščamo delovanje, ki izhaja iz (malo)meščanskih pozicij,
IVAN OMAN
Kakšno univerzitetno središče
Desetletje je že mi/ilo, odkar je v Mariboru zaživela prva višja in kasneje visoka šoly in s tem zametek bodočega sodobnega univerzitetnega središč
Temu, bržkone modnemu koraku, je zagotovo botrovalo tudi spoznanje, da morapo v prihodnje slovenski nacionalni prostor razvijati епакотепжје kot doslej. To bomo lahko uresničevali samo z aplikacijo dpienzij načela policentralizma. Na naša vrata pa poleg tega še kake krepko trka znanstveno-tehnična revolucija; takrat postaneta zfianje in znanost temeljni in odlučujoči gibali vsega nadaljnjega razvoja.
o leta 1985 višji in visokošolski študij zajel okoli ra med 19. in 24. letom starosti, pri tem pa naj eli 30 do 40 tisoč študentov. Po resoluciji o SRS naj bi, izhajajoč iz nave^gjjj|i_dejstev, imeli
Tako naj bi četrtino prebivals bi čez 15 let in bodočem razvoju
celoti, pa so na naših visokošc kjerkoli drugje — ustvarjan samoupravljavcev: učiteljev in siranih družbenih skupnosti in štu<3 Kadrovsko vprašanje, in to sl neizogiben pogoj sleherne rasti in usil rekoč vzorno urejeno. Na višjih in vij 130 visokošolskih učiteljev, okrog 3fl magistrov znanosti in prav tako 40 doli njimi si je že pridobila habilitacijo in visokih šolah.
do leta 1985 d\ rje univerzitetnih središč po
študentov, pri č racionalnosti, opt okostinelosti in centrov.
To pomeni, tla gre pri nas
model bodoče un verze, ki ga narekujejo: skokovit r;
mer naj bi bilo smot ualne delitve dela, ii neprilagodljivosti
Tudi problemov, nad distih
linamo
umre.
JetiVov.
Г Л /■'
,[ Noruvoilovl. .( Dnitbovlo
Prlvno ekonomika
«Li|o 1л me rod v
Tped. v. , prih, ioc . ped. fil.
vprašanji, ki zadevajc četrtine se jih po udlj na drugi stopnji in dc ič vpisali na fak ovoljivo rešena vprašanja j edtem ko ja stisid.pa po dr^ bo pcj
ovem središču ne sme usa samoupravnega odnosa, iz katerega skupnost študentovem profesorjev princic
Univ .kg 1INDG
Ma
ikup
C.r.0 ru|e jezike
)
tehnolog. /
Obče narovoilovje mot,
omalovaževati in o dvomiti. Tako naj discipline, ki so t
z njo pogojena znanstveno-tehnološka revolu dinamičnost splošn :ga družbenega razvoja. Koti pa se pojavlja tuc i interdisciplinarnost, ki ja kateri kot imperativu ča§ bi spočetka v Maribor ino povezane z
ter izredna emben faktor bkor ne kaže <o ne kaže jali ZfillKliste
pred fakult' Temeljna oddelek, Nujno pa je do drugih o Taki
vseli
vodnih sistemov iniiavnih služb, kakor jil razvoju SR Slovenle. Iz tega pa sledi, razbremenjevalo in dopolnjevalo ljubljanski V Mariboru ne^žimo po dupliranj četudi morebiti na p\ pogled kaže tal močno poudarjenega načela specializaj intenzivnega razvijanja dolmenih discipl končni konsekvenci pripomoči k temu, prodrli v Same vrhove evropske tksvetovn] Seveda bo moralo bodoče uiVerziti naš vzgojno-izobraževalni sistem kokecl' njegov sestavni del; odražati bo mokalil zadovoljevati specifične potrebe, izgraj Prehod visokih šol v univerzitetni trajen proces, ki naj na osnovi postopni in smoter.
Razvoj samoupravnih odnosov, ki relativnem zaostanku za razvojnim stanje:
sa) in pa neobve zpoložljivega študento’ na irrjjpat
rš če vanje maraieiič: a konference ZKS tični center, v katerem bo. olitologi, sociologu, i fTniinh it j m mr*n
teTTlff^TOUčc^l^larib
udento
stvenm iiqtt^cev, kar m potrebno zaj v študentskih domovih, jtetnega središča ne žel: da je univerza prostovo] a dosedanji praksi va iko-raziskovalna in orj aviloma obsegal en 'ta enota relativno in univerze kot cj 'poznavamo, d; kajti ta katedr, da
jdov dokaj bolj razviti kot [eč tri partitni sitem predstavnikov zaintere-
j;ešeno, ki se kaže kot sti, je v Mariboru tako ^lah je aktivnih preko ivnih sodelavcev, 40 [znanosti. Vrsta med lazive profesorjev na
|ente, ni posebnih ii zaposli, a ostali 1 celo boljše rezultate Prav tako imamo v pajo visokošolsko in Dvanji v študentskih I študentski paviljon, iko.
[a dosego temeljnega amoupravna delavna po uvajali kot
univerza v \0% razpodi zajeli eno Ha uresničena Iciplin iri med fo na iniciativo zirali poseben lomirani filozofi, rpa nova univerza pga dopolnilnega
torej v končni benj in 700—800 jesničeno do leta najmanj 2.000
z implicirano lezno združenje irami učenosti41, ca enota naj bi bila Jlino oziroma smer. Inost in fleksibilnost
znanosti^ fin sr
"prd naj bi
ipvorili o kri
  1--------
ian04L
središcNqdražati tudi in s tem univerzo kot iše družbene rahticre. naš lepši jutrišnji dišče nai bo predvsem razvoja doseže svoj cilj
celo katedre im \шк»±
vsekakor pa je
sicer na univerzah v k le -teh v družbi kot
da formirajc^lffneljne po svojeiimekonvencil Po teLdfoti smo kreni] to bili poučeni o^ poti, kajti ustava ni združenega dela. Ij' priskočile na poi Da pa organ izacijsl
alni model univerze losnovne kategorije: sto „last44 samo ene ota katedre prešibka, ultete prehibridna. Iz ne ustreza niti razvoju ra novih poklicev in je bilo napak, da smo dar pa o krizi fakultete ali
po svetu na svojstvene načine. FTačilnejših in najbolj priznanih ta, Tuniverzi, ki pa jih seve poimenujejo (npr. Nemci: fakulteta novega tipa), v Mariboru, a smo bili sprva, ko še iju novih ustavnih dopolnil, na težavni evala ustanavljanja temeljnih organizacij o nam sprejete ustavne spremembe samo mo legalizirali naše misli in načrte, rešili očitkov, da direktno prenašamo iz gospodarstva v visoko šolstvo, smo se
odločili, da bomo v maribors' TRPE (temeljne pedagoškoj " pove tudi nekaj več kot kazala v tem, da bi bile raziskovalni program, o strokovni profil. VEK*" torej odslej sestavlj računovodstvo; po predstavljala samo e:
olskem sistemu formirali enote), katerih smisel nam ačilnost teh TRPE bi naj se fealizirati samostojen pedagoško bi lahko izobraževala samostojni ekonomsko-komercialno šolo) bi TRPE: komerciala, organizacija, ani pa bi VPŠ (Višjo pravno šolo) pravo,
TRPE bi tor katedre, institute bo nič narobe, aki VEKŠ npr. 800 sl TRPE ne bo vz[ študentje specifič Mariboru) zagotoj programov in s te Gre torej za zavoljo tega, ker namena vzgajati) namenjeni dogri marksistični štud statistika in poi izobraževalnih p pripravljali poseb zlasti progj^ML i: formiranj'
Na za določ samoupra' profil strol organizacij temeljne e izumrla fun besedo unive bistveno, tem spremenjena), nastati, bi se ki UM tudi 30 zapleten siste: sistemom. Pri obdelave pod; študentsko in, centralno.
Prav z organiziranosi trenutku in na stopnje instituti' tako nekaj časa š< ta vmesna stopnj univerzo, in to v: TRPE. Torej bo' predavanjem in z
širša enota, ki bi se notranje delila na fgoško-raziskovalne centre. Pri tem pa ne nekatere precej ali zelo velike TRPE (na fv in 100 učiteljev ipd.). V primeru, da ena samostojnega profila, ali če bodo imeli je in interese, bo v okviru UM (univerza v široka možnost kombiniranja študijskih [iranja novih profilov strakojmakov. rje interdisciplinarnih profiioT*WP<a^lasti |tna cela vrsta prej stojnega strokovnjaka,
celovite __	_______
gjaška vzgoja, gospodarska
foo no\ k bi se v okviru UM irfzr ravni sporazumi, v katerih bi dolo? јјИЈја in vsa druga vprašanja, povezana s „i profila strok a 10 do 15 štu ar v stroki, d poraz uma zno ževan
univerze; ne bo se zavodom. Prepričan sistema, ki je v tek doprinesla k temu, najobtimalneje centralm tiko, povezano z UM.
Temeljno organizacijsl^ njen najvišji organ imenovan bi bil sestavljen po tripartitne^
6na tretjina učiteljev in sodelavi tretina predstavnikov zainteresiral predstavnikov družbene skupnosti TRPE vstopali v okviru samoup delovnega programa, ki bo zajemal
ih težav, izhajajočih tivnega poslovanja, je razvoja še ni mogoč e (visoke šole oziro; opravljati svojo fu se bodo študentje^ mestu, a študi: nt legitimai itov na tem
za h te mč onim visoH vedbe računj olskih zavode šeno vprašanji 'in kadrovsko pt
m
gospodarskimi organizacijami. Značilnost tega tripartitnega sistema bo tudi v tem, da bodo višji nivoji povsem odvisni od nižjih in bodo opravljali samo tiste naloge, ki jim jm bodo nižji zaupali.
Pojavlja se tudi vprašanje, ali bo univerza obvezno združenje fakultet ali ne. A priori ne težimo po tem, da bi bila obveznost nujnost, vendarle menimo, da je za eiikatsno funkcioniranje sistema nujna določena povezanost in centralna koordinacija dela. Gre torej za velik sistem, pri katerem ne bo bj|tvena tabla tega sistema, ampak čvrsta, medsebojno povezana skladnost TRPE. Prav tako ne gre za strogo pravno formuliranje, ker je sam pravni status povsem nebistven, ampak je vsa teža in pomembnost skoncentrirana v delovnem povezovanju. Kot sem že poudaril, bo UM vzgajala celovito osebnost. Prav zategadelj bo v neposredni pristojnosti univerze deloval kulturni center, predavali bodo umetnostno zgodovino, in sploh bo močno zastopano kulturno izobraževanje mladega rodu.
V shem).organizacije. ki jo podajamo in ki je bila eno leto in ivi, je bilo sprva predvidenih kaki aih 60 TRPE, a smo lOvico zreducirali. Tudi tako imenovane „špice“ v gividene. Gre za to, efe bomo poskušali na Ireti v vrhove sve na gradbeništvu >ško vprašanje
L..
ovne znanosti (npr. predmet gradbenih vode, v strojništvu
RPE in tako4 Idealni projekt - glec
a UM in T^mm ‘akultet (pri tem smo рт,
^ekovaj, ker sodimo, da imj vsebino, ki pa bo
* _ j   Л ra
dMly8tabil^ prevelike [ega izbija, oal^Ul^prej; n večj
naleteli zfl*y^proiner ______
da nad štu^w^Mg|S8facijijko ter obče lematiko, ki bi jo bilo poslej nujn*voditi
У' \\
(Stud .»mer j
/S tud.ir
Sonalne Ta v tem Tirati vmesne fultete) in bo f Potem, ko bo ali direktno na _na različnih
L_ |.<
jvanje
>tah
torej opravljal ' TRPE, ki
avtomobili kmetijsko skupščina ob tej-arflo septembru elovati po no
Novi siste: stimuliral ti! aravnavanje štu za to, da ravni subje
pri elektro oddelku jaki t >k in pri agronomiji
ševanje ipd.). Ob koncu ja visokošolskih zavodov, i an opisani projekt tudi tobru pa pričakujemo, stitutivnih princip ih.
mija bo v Mariboru predvideno je, da bo javno razpravo; že v a bodo pričele šole
ise pTavUda bo sodelovala Itretinaihijdentov in ena Žbene skuph^sti. Interes <azal v tem, atKjjgdo v sporazumov na kanje z družbenimi in
učitelji,
Poudprtik bo tc nekak^lfstatus TOZl status OZD logaianje na bodoči i to izhaja iz priložene j
omogočal, da se bo el^ninirala serijska šola in romente, ki bodo omogočali individualno i>v. Tudi sistem financiranja teži po tej smeri. Dgočimo študent^, da bo nastopal kot partner v dogptfaijanju o vsej problematiki, jPrav tako tor ta sistem omogočal odpravo študentko tako med študenti kot tudi
na dograjevanju TRPE, ki bo imela tudi medtem ko bo šola kot začasni podsistem ioyha organizacija združenega dela). Vse ivjfzi se bo torej odvijalo v treh okvirih, kot
Kakšno univerzitetno središče
o
V zunanjem okviru bodo TRPE, ki bodo še najmanj interdisciplinarno opredeljene, medtem ko se ta krog vse bolj oži in bo v naslednjem krogu prisotna skupina metodoloških predmetov, ki ne bo vzgajala samostojnih profilov, ampak bodo to zlasti obči teoretični predmeti, ki bodo rabili dopolnjevanju in dograjevanju celovitega znanja študentov. Popolna interdisciplinarnost bo dosežena v zadnjem krogu, kajti tu bodo delovale službe, ki bodo rabile vsem študentom univerze in bodo zato imele interdisciplinarno obeležje.
Vendarle povedano ne zadostuje samemu sebi, kajti prisotni so nekateri pomisleki, ki prihajajo zlasti iz Ljubljane in ki izražajo dokajšnjo mero skepticizma v odnosu do povedanega. Gre za vprašanje popolne ah nepopolne univerze, bicentrizma ali policentrizma, skratka/kje, koliko in kako vzgajati bodoče strokovnjake.
V slovenskem, zlasti ljubljanskem prostoru, se kažejo tudi nekatere težnje, ki odločno nasprotujejo temu, da bi bodoči mariborski visokošolski center poimenovali s tujko univerza. Nosilci teh teženj nam govore, da je treba obstoječe visokošolske inštitucije v Ljubljani še kako prezračiti, da so študentje v Parizu leta 1968 hoteli povsem reformirati Sorbono, da pa smo mi pravzaprav konservativci; ker se postavljamo v diametralno nasprotje sodobnim tokovom. Pri tem poudarjajo, da ni nujno, da bi bilo težišče progresa znanosti prisotno ravno na univerzi. Tudi nekatere delovne organizacije, zlasti inštituti, se lahko pojavljajo kot krepki in včasih primarni tipalci skozi temo nevednosti. Res pa je, da se takoj postavlja vprašanje, ali naj bo nova univerza servis gospodarstva, se z njim poneže v kompaktno celoto in tako zaživi z njim celovito življenje v skupni harmoniji. Gre za ovajanje primata obstoječega tradicionalizma na visokih šolah, ki se pojavlja čestokrat kot cokla razvoja na zavodih in kot odločilen moment pri zaviranju razcveta znanosti v sodobnih pedagoško znanstvenih procesih. Nekateri vidni slovenski predstavniki kulturnega in političnega življenja celo trde, da je za obstoječo slovensko univerzo pravzaprav nesreča, da so se pred kratkim nekatere visoke šole preimenovale v fakultete in da bo treba prejkoslej tudi skorigirati osnutek zakona o visokem šolstvu.
Univerzo je treba deinstucionalizirati - pri tem pa gre za funkcionalnost in ne za nižje rangiranje tega ali onega visokošolskega zavoda. Univerza, takšna, kot jo poznamo, ne more več eksistirati. Čas je, da si resno zastavimo vprašanje, kje, kako, s kom in na kakšen način se bomo združevali. Je mar res neizogibno, da se „združenje'1 še dalje imenuje univerza - s tujko katere vsebino je definiral srednji vek?
JOŽE ZAGOŽEN
(Opomba: Uporabljeni podatki so vzeti iz študije, ki jo je pripravilo Združenje MVZ.)
Delavsko samoupravljanje
in izobraževanje
DRAGO GORUPI C:
1, Samoupravljanje kot proces osvobajanja človeka ni odvisno samo od formaliziranega družbenega odnosa, pač pa tudi od razvitosti materialnih in človeških proizvajalnih sil, informiranosti ljudi in transparentnosti gospodarstva in družbe ter soodvisnosti, komplementarnosti in nujni interesni integrirunosti družbe in njenih delov.
Človek, ki ni informiran, ki nima zagotovljene socialne varnosti, ni sposoben za samoupravljanje. Je manipulativna masa, ne glede na formalne pravice, ki jih ima, Sposobnost posumcznlka za lastno opredelitev je v tem, du Ima dovolj znunja in sposobnosti, tako da lahko spozna resnični Individualni in skupni interester lahko ukrepa ter pripomore k realizaciji le-teh. Za to potrebuje določeno znanje, ki bi moralo biti vključeno v obvezno splošno izobrazbo očanov, in sistem informiranja kot javno službo (ne pa kot monopol), ki omogoča transparentnost gospodarstva In družbe.
Sumoupravna družba bi torej morala Imeti dobro razvito in vsem dostopno informativno službo ter razvito mrežo znanstvenih in strokovnih institucij, ki bi morale pomagati delovnim ljudem pri obvladovanju družbene reprodukcije. To je potrebno ne le zaradi učinkovitega funkcioniranja gospodarstva in družbe, pač pa predvsem za demokratično, samoupravno funkcioniranje, Vsaka možnost trajnegu omejevanja in monopola nad „družbcnlnl kapitalom", znanjem in izobraževanjem ter informacijami ustvarja osnovo samosvoje družbene moči, ogroža sumoupravne pravice
delavcev in samoupravne proizvodne odnose, vodi k dominaciji in eksploataciji,
2. Jugoslovanska praksa .dokazuje, da so omenjeni pojavi resna nevarnost in da obstaja spontana tendenca, da se v samoupravne organe volijo strokovnjaki, da se samoupravno odločanje koncentrira v njihovih rokah, v rokah strokovnjakov in vodilnih: Organizirani vpliv delavcev ni zadovoljiv, Njihova udeležba v organih delavskega samoupravljanja in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti pada, 1)
Padanje udeležbe delavcev v samoupravnih organih delovnih organizacijah lahko pojasnimo tudi z večjo samostojnostjo, močnejšim delovanjem trga in večjim rizikom delovnih organizacij, kar seveda zahteva večjo strokovnost in učinkovitejše delovanje samoupravnih teles.
Tržišče zaostruje odnose med delovnimi organizacijami in znotraj njih, to se pravi, znotraj delavskega razreda. Liberalizacija odnosov intenzivira konflikte in zahteva večjo sposobnost in učinkovitost upravljanja. Torej nismo naredili dovolj za usposabljanje delavskega razreda, da bi ta prevzel svojo zgodovinsko vlogo in premagal ostanke preteklosti. Samo institucionaliziranje samoupravnih odnosov ni dovolj!
Izkušnje kažejo, kako pomembno je izobraževanje človeka ne le za opravljanje delovne, pač pa tudi za opravljanje samoupravne funkcije. V preteklem obdobju smo dosti naredili s pomočjo delavskih univerz. Delavci so spoznavali svoje samoupravne pravice, ki jih zagotavlja ustava, kot tudi cilje, probleme in tendence v razvoju samouprave, ekonomiko podjetja, elemente organizacije gospodarskega sistema in ekonomske politike. Spoznali smo, da se metode in tehnike, kako uveljavitizakonskesamoupravne pravice in kako čim bolje upravljati, ne da naučiti.
V samoupravnem socializmu ne bi smela biti baza odnosov med ljudmi razmerje njihovih materialnih in subjektivnih sil, pač pa enakopravnost, solidarnost med ljudmi ter enakopravnost pri participaciji omejenih sredstev na temelju družbene lastnino. Razen materialnih in družbenih predpostavk zahteva samoupravljanje tudi sposobnost človeka za samoodločanjc, se pravi, sposobnot, da spozna zapletene družbene strukture, medsebojne odvisnosti, zakonitosti in tendence razvoja, da spozna svoje mesto in vlogo, možnosti in interese, Na ta način lahko lc-tc vgradi v funkcionalne skupnosti in v globalno družbo, Upravljati pomeni odločati, določati svojo aktivnost posamič in skupno v ožjih in širših skupnostih. Pomeni izbirati med danimi možnostmi, pa tudi ustvarjati nove možnosti,
Samoupravljanje je odvisno od upravljalske sposobnosti delovnih ljudi, to je od sposobnosti ugotavljanja možnosti akcije in svojega realnega individualnega in skupnega interesa, to pa zahteva potrebna znanja in informacije. Informacije same po sebi niso dovolj, zahtevajo sposobnost prejemnika, da jih razume, za to pa je potrebno določeno znanje. Praviloma pa ljudje, tudi profesionalni managerji in politiki, ne morejo razpolagati z vsemi znanji za vse vrste odločitev, ki jih sprejemajo, kakor tudi ne morejo obvladovati vso maso informacij, ki jo sprejemajo. Se manj lahko to zahtevamo od delavca-samoupravljalca. Zato je problem demokratizacije družbe, realnega vplivanja delavcev in občanov na gospodarske in politične procese ravno v racionaliziranju in objektiviziranju metod njihovega demokratičnega vpliva. Ni smisel v tem, da se ustvari navidezno demokratičen vpliv, to je, da se ljudje angažirajo na sestankih, informacijah in razmišljanjih, ki pa nimajo nobenega učinka na odločitve, temveč da v resnici lahko zagotovijo kvaliteto in učinkovitost svojega vpliva ob minimalnih stroških in najmanjšem potiošku časa. Ker se bo v nasprotnem primeru zgodilo, kar se v praksi dogaja: da imajo ob vseh demokratičnih formah in angažiranju ljudi stvarni vpliv na. odločitve v prvi vrsti profesionalni managerji, politiki in strokovni aparat,
3. Poleg splošnih in specifičnih znanj so za samoupravljanje, za odločanje, nujno potrebna znanja o procesu upravljanja, o metodah in tehnikah odločanja ter o kontroli izvajanja odločitev. Samoupravljanje je skupno odločanje o skupnih stvareh. Pri sprejemanju konkretne odločitve v podjetju, v občini ter na višjih integracijskih ravneh je treba angažirati razpoložljivo družbeno znanje in informacije, da lahko sprejmemo optimalno, odločitev, ne pa le informacije, ki so na dosegu roke in ki so verjetno pomanjkljive za takšno odločanje. Predlog ene skupine strokovnjakov morajo delavci preverjati preko drugih skupin strokovnjakov. V strokovni konfrontaciji bodo dobili maksimum družbenega strokovnega znanja, Tako bodo razbili monopol nad znanjem in informacijami.
To zahteva tudi določeno organizacijo znanstvenih in strokovnih služb, mrežo takšnih organizacij kot javno službo, ki bo na razpolago delavcem in občanom, njihovim ‘ zvezam pri reševanju kompleksnih samoupravnih problemov. Za rcaliziranjc svojih samoupravnih pravic je delovnim ljudem potrebna sposobnost kritičnega mišljenja, jasnega izražanja misli izkoriščanja informacij ter sposobnost diskusje. Delavsko samoupravljanje ni le ekonomsko delovanje, je enotnost ekonomskega in političnega delovanja, Delovni ljudje v samoupravljanju ne Izvršujejo le funkcijo nujncgaupravljanja procesa gospodarjenja in družbene reprodukcije., pač pa tudi sami razvijajo, gradijo samoupravni sistem, njegovo strukturo in mehanizme, temeljne' principe in odnose vse tja do tehnične realizacije,
Zaradi vsega tega je - poleg Izobraževanja za opravljanje delovne funkcije - potrebno tudi upravljalsko izobraževanje vsakega delavca in občana, tuko da lahko čim bolj racionulno doseže svoje samoupravne pravice v delovni in življenjski skupnosti (podjetju in občini) ter v globalni družbi. Del tega izobraževanja mora dati splošna izobrazba, obvezno šolanje, drugi del pu mora dati trajno izobraževanje preko sredstev javnega obveščanja in posebnih seminarjev, V teni ic posebna vloga sindikuta, Sindikati morajo vzpodbujati in razvijati mrežo Izobraževanja delovnih ljudi,
Usposabljanje delavcev za samoupravljanje in aktivno vlogo pri Izgradnji samoupravne družbe ni le stvar izobraževanja, pač pa tudi njihove konkretne prakse v raznih samoupravnih telesih In raznih oblikah posrednega in neposrednega vplivanja na procese upravljanja in lastno usodo.
Med nujna znanja o upravljanju spada sledeče: kako spoznati probleme od pojavnih oblik do njihovega bistvu, kako oblikovati alternativne rešitve, kako določati kriterije in Izbrati optimalno rešitev, kako zbirati in izbirati informacije in predloge, kako izkoristiti tuje znanje, kako razpravljati o različnih predlogih, kako precizno definirati odločitve, kako kontrolirati izvajunje odločitev. Da bi lahko upravljali, moramo poznati tehnologijo upravljanja, znanstvene metode mišljenja in pristope k problemom.
1) Neca Jovunov, Konflikti I njihovi učesnicl, Teorija in praksa 10/71
prevedel D. Z,
TOZD v kmetijstvu
Že dve leti je, odkar smo sprejeli ustavna dopolnila, ki so . nakazala izhod iz čedalje bohotnejšega širjenja tehnokratske in birokratske miselnosti v naši družbi, Jasno je, da tudj kmetijstvo ni bilo izvzeto. V imenu širokih množic je odločala realtivno majhna skupina iz samoupravnih organov podjetij oz. zadrug.
Odločitev, da se ustanovijo TOZD v kmetijskih podjetjih, je videti enostavna in preprosta, kar pa ni res, če se zavedamo permanentnih posledic te odgovorne odločitve. Na ožjih področjih, se pravi v svojih TOZD, morajo prevzeti oblast neposredni proizvajalci - kmetje in delavci. Njihovi pooblaščeni delegati pa imajo nalogo, da s sporazumevanjem usklajujejo različne interese, a brez preglasovanj, kot se je doslej mnogokrat dogajalo v delovni organizaciji kot celoti.
Delavci in kmetje (ali oboji skupaj) ustanovijo svojo TOZD na podlagi kriterijev, ki so v 21. ustavnem amandmaju, in t v drugi točki drugega odstavka: „Delovni družbi. Jasno je, da tudi kmetijstvo ni bilo izvzeto. V imenu širokih množic je odločala relativno rezultat njihovega skupnega dela v izmenjavi potrdi kot vrednost in ki se na tej osnovi lahko samostojno izrazi, imajo pravico takšen del organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.“
Citat iz dopolnila nam pove vse. V' večini kmetijskih organizacij so razpravljali o vsebini ustavnih dopolnil in prišli do specifičnin zaključkov. Tako je bilo na razpravah ugotovljeno, da so lahko manjše zadruge samoupravno organizirane kot celote. V vseh večjih zadrugah pa bo treba ustanoviti dva ali celo več TOZD. Te pa morajo, kakor je bilo že rečeno, urejati svoje medsebojne odnose izključno z dogovori, tem dogovorom pa je za podlago prva točka drugega odstavka 21. ustavnega dopolnila, ki pravi: „Da bi se zagotovil takšen družbenoekonomski položaj delovnega človeka, je delovnim ljudem zajamčena kot njihova neodtuljiva pravica, da v temeljnih organiacijah združenega dela, v kateri se združujejo in delajo, ter v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja teh organizacij pridobivajo dohodek in na podlagi svojega dela upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot de! celotnega družbenega dohodka ustvarijo sledi, da imajo samupravljalci TOZD vso pravico in celo dolžnost, da sami odločajo o gospodarjenju v svojem okviru pa tudi o delitvi sredstev, ki jih producirajo s svojim delom. Zaradi tako širokih pravic imajo tudi dolžnost odgovorno gospodariti znotraj svoje organizacije, svojega podjetja in s tem posredno v družbi kot celoti.
Zato morajo imeti neposredno ali posredno vsa sredstva in iz tega izhajajoča pooblastila za dobro gospodarjenje. Tu pa se večkrat zatika, ker" določeni vodilni kadri v združenem podjetju ne morejo Več dojeti, da ni več tako imenovanih centralnih skladov, s katerimi bi ti ,,višji“ samoupravni forumi razpolagali. Da bi obdržali svojo odločilno vlogo, širijo nezaupanje v TOZD, češ da se samoupravljalci ne bodo mogli z dogovarjanjem sporazumeti in da bodo nastala nesoglasja, kar bi imelo morda kdaj za posledico, da bi katera izmed TOZD prišla v nepredvidene težave. Zame je to izrekanje nezaupanje delavcem in kmetom v naprej. S takimi elementi je treba odločno in hitro razčistiti, pri čemer nas podpira tudi pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja. Ti tovariši so prišli tako daleč, da se niti več ne štejejo med delavce in kmete, čeprav so izmed njih izšli, Preprosti delavci in kmetje rabijo takšen samoupravni sporazum, da ga bodo lahko razumeli, za kar mora ljudje v vsakem delu delovne organizacije, ki predstavlja delovno celoto, v kateri se lahko
Sprejeti so samoupravni sporazumi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za posamezne dejavnosti, tako tudi za kmetijstvo in živilsko industrijo, Ustavna dopolnila pravijo, da v bodoče podjetja niso več nosilci teh sporazumov, ampak vsak TOZD, sproazumno pa lahko tak sporazum podpišejo TOZD istega podjetja skupno. Delovne organizacije v kmetijstvu se razlikujejo v glavnem v nazivu, opravljajo pa različne dejavnosti kot so proizvodnja, predelava, prodaja, gostinstvo, servisne usluge in še kaj. Zato morajo TOZD skleniti še dodatne samoupravne sporazume, ki uskl^ujejo specifičnosti razlčinih TOZD. Statute bo treba povsem spremeniti v podjetjih v katerih je več TOZD, ker so ti v bistvu z nastankom TOZD razveljavljeni. SPrejeti bo treba nove, ki bodo rezultat dogovora med TOŽD in bodo zagovaijali načela samoupravljanja, samostojnega organiziranja in ga bo kot takega lahko sprejela vsaka .temeljna organizacija kot svojega. Manjše zadruge, ki so cele organizirane kot TOZD, pa kot njihova neodtjljiva pravica, da v temeljnih organizacija združenega dela, v katerih
Važno je, da se TOZD sporazumejo o sankcijah zoper kršitelje sporazumov, še posebej pa o sankcijah za materialno odgovornost v medsebojnih odnosih. Zaradi tega morajo biti medsebojno materialni odnosi natančno določeni, izvajanje le-teh dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev. Iz tega sledi, da imajo samoupravljalci TOZD vso pravico in celo dolžnost, da sami in uslug, ker so doslej v zadrugah poznali razne kalkulativne, dogovorjene notranje in zunanje tržne cene neodvisno od rezultatov poslovanja. To je povzročilo nekontrolirano prelivanje sredstev predvsem v trgovino, kije imela ob takem stanju privilegiran položaj. Ob tem bodo morali prevladovati interesi delavcev in kmetov zaradi njihovih razrednih interesov.
Iz napisanega vidimo, da bo gospodarjenje oz. samoupravljanje na temelju TOZD težje kot doslej. To so revolucionarne spremembe, ki zahtevajo zrelo samoupravno zavest. Centralno odločanje mora biti zamenjano, povsod morajo o stvareh razpravljati delegati TOZD in jih seveda na podlagi dogovora, in kompromisov - sprejeti takšne kot zanje odgovarjajo vsem zainteresiranim. Zaradi tega se morajo TOZD in njihovi delegati zavedati da bi katera izmed TOZD prišla v nepredvidene težave. Zame je to izrekanje nezaupanje
Tone Cerjak
Tisk naj bo odraz samoupravne družbe
Specifična jugoslovanska realnost, seveda v samoupravnem smislu, je jugoslovanska posebnost, ki bi jo morali sodelavci naših časopisno-založniških podjetij in RTV hiš upoštevati in vgraditi v okvir svojega delovanja. Naša sredstva informiranja bi postala šele tedaj močnejše orožje samoupravne socialistične družbe, kar pa je prvi pogoj, da tisk razširi svoj vpliv in da se združi v enoten sistem informiranja v državi, To bomo morali doseči, ker bo v jutrišnjem dnevu, v najbližji prihodnosti, moral tisk pisati bolj poglobljeno, moriji bo delovati bolj angažirano in bolj borbeno. Jugoslovanski informativni tisk mora iskati in razkriti vse umazane plati medalje in pokazati na sovražnike samoupravne družbe in razgaliti delovanje tehnokratskih, anarhoindividualnih in anarholiberalnih struktur. Ob tem mora tisk poudarjati vse tisto, ker je v družbi naprednega in pozitivnega. Novinarji, ki naj bodo na področju svojega delovanja samostojna notranja partijska sila, bi morali skrbeti za to, da bi jugoslovanski tisk izhajal iz razrednih pozicij in tako poudarjal pozitivna valovanja v raznorodnih družbenih in družbenopolitičnih strukturah. Za to bi morale novinarje usposobiti šole, v katerih se izobražujejo predvsem fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo, ker kadri, ki izhajajo iz tovrstnih zavodov, niso pokazali najzadovoljivejših rezultatov.
Posebno mesto v tem komunikacijskem sistemu ima zabavno-revialni tisk, ki pa pomeni dilemo v družbeni stvarnosti; v veliki meri namreč ogroža družbene in pravne norme in s tem sistem vrednot socialistične samoupravne družbe. To področje tiska daje potrošnikom takšne literature izkrivljeno sliko družbene resničnosti in s tem negativno vpliva na oblikovanje osebnosti in individualnosti bralcev.
Posebna usmerjenost tiska izhaja iz tez, da je marksistično izobraževanje članov naše družbe zapostavljeno. Idejnost izobraževanja ne pomeni uvajanja pragmatizma v pouk in s tem podrejanja potrebam dnevne politike, pač pa to, da mora biti ves učni proces subjektov vzgoje in izobraževanja zasnovan na znanstvenem marksizmu, Urez poznavanja in razvijanja marksističnega mišljenja ne moremo oblikovati takšnih osebnosti kot so potrebne samoupravni socialistični družbi. Za osvoboditev te zapostavljenosti je bilo nujno pregledati dosedanje stanje jugoslovanske marksistične literature in posameznih teoretskih časopisov ter možnosti intenzivnejšega razvoja ustvarjalnosti na področju izdajanja marksistične literature. Ob kritiki dosedanje založniške politike (marksistične literature je bilo premalo ob poplavi zabavno-revialnega tiska) se moramo natančno opredeliti, kaj štejemo za marksistično literaturo, Če sc opredelimo zgolj na klasična dela Магха in Engelsa, bo knjižna polica marksizma pol prazna; marksistično literaturo naj pomenijo dela ustvarjalcev, ki so osvojili marksistično miselnost, razredno opredeljenost in dialektiko kot metodo. Med marksistično literaturo moramo všteti nedvomno tudi konstruktivno-teoretično preučevanje naše družbe kot celote, ker prav takšen pristop terja naš samoupravni sistem,
EDVARD PUKŠIČ
\
zaman
brezupno zaman stresamo v dolgih nočeh rešetke sanj
ŽARKO GOLOB
DVE OPICI
dve opici v živalskem vrtu sta se šli ljudi paznik je očistil kletko in odnesel trupli
ŽARKO GOLOB
Predmetna inkvizicija
Vladimir GgjSek
KRISTUS IN SODOBNI ČLOVEK
V poslovalnih prostorih Ljubljanske banke v Mariboru (vTyrševi in na Partizanski) si je možno ogledati zanimivo razstavo likovnih del mlade mariborske likovne ustvarjalke Brigite Požegar, dijakinje I. gimnazije. Lansko leto se nam je Brigita Požegar predstavila s študijami v svinčniku v mladinskem razstavišču AVLA. 2e takrat je bila deležna številnih priznanj likovnih strokovnjakov. V letu dni je ustvarila številna nova dela v kredi in pastelu. Glavni predmet njenih slik je človek sodobne civilizacije. Obravnava njegov odnos do družbe, skratka do okolja, ki ga obdaja. Potegnila je zanimivo primerjavo med Kristusom in tem človekom. Kristus ji ne pomeni biblijske osebe, marveč simbol izgubljenega človeka, ki ga družba uničuje in ubija. Svoja delaje podnaslovila z verzi iz poezije Georga Trakla.
Med širjenjem razstavne dejavnosti v Mariboru je potrebno omeniti tudi prizadevanja Ljubljanske banke, saj je dala na voljo oba poslovna prostora za razstavno dejavnost. Tako smo lahko videli dela Silvije Popoviča in razstavo fotografij Dragiše Modrinjaka. Takšno dejavnost velja pozdraviti, saj prispeva k estetskemu oblikovanju našega okolja in kulturnemu vzgajanju ljudi.
DSLU
V prostorih salona Rotovž je odprta razstava pododbora slovenskih likovnih umetnikov Maribor. Razstava je posvečena preminulemu akademskemu slikarju in pedagogu na Pedagoški akademiji v Mariboru Maksimiljanu Kavčiču.
Na žalost moramo ugotoviti, da je salon Rotovž še vedno zaprt ozek krog, ki ne dopušča dostopa mladim in nadarjenim likovnim ustvarjalcem, ki so brez akademije. Zdi se, da takšna politika razstavnega programa ne prispeva k širitvi umetnosti med najširše kroge. Tako se ponavljajo iz leta v leto vedno razstave istih avtorjev, ki so delno že izčrpali svoj izpovedni program in se v svojih delih velikokrat ponavljajo. Po eni strani salon Rotovž le stežka najde razstavljalce, po drugi strani pa zavestno zavrača vse novo, vsa napredna iskanja in tokove. Brez dvoma s tem zavira razvoj domače likovne umetnosti in povzroča, da so razstavni prostori skorajda vedno prazni in da se otvoritev udeležijo le redki stalni obiskovalci in tisti, katerim to ukazuje službena dolžnost.
Zmaga človeka nad njegovim lastnim neuresničenim bistvom, ki se je zgodila z umetnostmi in znanostjo, ne more biti nekaj iracionalnega, nekaj, kar bi se odtujevalo v družbi in od družbe, temveč je človekova zmaga nad samim seboj sočasno edini realni potencial, v katerem se neposredno-proiz-vodno ali posredno-reproduktivno nenehoma uresničuje. Laboratoriji specifičnega uma pa zategadelj postajajo vse bolj in bolj azili shizoidnih tokov, ki rušijo socialni izvor in ftinkcijo umetnosti in znanosti. Amfiteater današnjega časa in prostora se dogaja in seuprostori s kreativno imaginacijo, tedaj z univerzalnim, vendar orodnim jezikom, s katerim se medsebojno sporazumevamo. Tako je zdaj jasno, da človekov obstoj ohranja razumski obrambni sistem pred iracionalno, slepo in onemelo paniko,da umetnosti in znanost utrjujejo čas zgodovine in prostor ustvarjalne akcije. Akcija je polna realnost človeka, je subjektivna in objektivna možnost, da človek živi kot celota in da je celota.
Kar pa celoto ruši, ni le neka apriorna radovednost pred svetom in za svet, ni obsojeno samoljubje za vsakovrstno ali naključno spoznavnost, marveč je v prvi vrsti dokazovanje lastne eksistence v socialni celostni strukturi, torej v zgodovini in družbi. Razum zato zdaj ne potrebuje več iracionalnosti, da bi dokazal samega sebe,'temveč aktivira človekovo realno navzočnost, ruši samorazvidnost vseh vprašanj in tako iz ustvarjalne prakse priznava le nazorsko-bivajoče protislovje. Ali narobe: razum je v sebi nezadosten, vendar ne potrebuje odrešilne bilke skozi iracionalnost, uresničuje se kot kulturni dejavnik in pomeni potrjevanje lastne objektivne navzočnosti. Šepet umetnosti in znanosti se konstituira v kriku prebivanja. Odkod tedaj destrukcija, ki se je razvila iz tradicionalnih absolutnih kategorij? V destrukciji razuma tičijo pogoji volje do moči in zlorabe človeka proti Človeku. Emancipacija človekove razumne akcije tiči zato v uporabnosti in nuji kreativnega dela. Celostno bivanje človeka pa zato in predvsem zato ne zgreši svojega realnega položaja, svoje produkcije.
V realnem humanizmu in produkciji znanosti ter umetnosti je mogoče izvesti kategorično redukcijo vrednot, čeprav ta redukcija ne pomeni s tem še popolnosti in dokončne človekove samoureničitve, Le zgodovinskost človekove realitete, le odpravljanje razumske in iracionalne destrukcije pomeni odpravljati hkrati socialno in znanstveno pa umetniško samovoljo. Ali ni čisto jasno, da elitne, futurološke, utopične kuhinje kuhajo strupe za idejno nejasnost in za razkol iz predsodkov? Destrukcija mora biti vselej pozitivna, če hoče dialektično uničiti slabo mistifikacljo, če hoče odpraviti sprevrnjeno zavest in jo prevrednotiti skozi zgodovino realnega človeka v smiselno novo bivanje. Iz takšne razklenjene socialne človeške pozicije je mogoče postaviti izrecno vprašanje o razmerju med ideologijo in prakso, med razumskimi sistemi in zgodovino. Moč raste iz brezizhodnosti prebivanja. Instrument, ki naj je spoznavno izhodišče, je poskus bega pred razumom, je avtomacjja človeške vztrajnosti, je radikalni dvom v vse obstoječe, vendar je tudi razlika, tedaj gotovost lastnega dvoma. Resnica, revolucionarne subjektivitete se je znašla v bistveni razliki med družbo in zgodovino, med akcijo in ničem, med besedami in dejanjem; sledi kategoričnim notranjim in zunanjim nasprotjem, je v igri in zakonitosti ciljev in sredstev, proizvodnje in reprodukcije.
Gotovost in dvom nista več razcepljena v dualizem, saj sta docela navezana na celostnega človeka in na njegovo realiteto, na obzorje njegove svobode ali posrednega (znanstvenega, umetniškega) vpliva. Akcija uma in znanja - umetnosti m znanosti - mora biti spontana, če hočemo videti temeljno subjektivno' odprtost v svet, če hočemo dojeti vsebino kvalitativne realnosti in kvantitativne celotnosti, če hočemo dojeti vzajemne zgodovinske oblike in družbeni način nujnosti. Jasno je, da zdaj niso več pomembne stvari po sebi niti stvari za-se, temveč so bistveni človeški odnosi, v katerih dobivajo predmeti svojo veljavo, ceno, dosegljivost in proizvodno danost. Široko obzorje predmetne danosti se resda razvija s tehnologijami in tehnikami in specifičnimi znanstvenimi odnosi, tedaj v samoosmislitvi eksperimenta in laboratorija, vendar bi navzočnost predmetov ostala brez človeka izza sveta, bila bi absolutno sebi odtujena predmetnost. Enako velja za zavest, ki dojema posamezne predmete - znanosti in umetnosti - le kot' relativno človekovo namero, kot naravnano intencijo v človekovo naravo, kot gotovost in dvom in odnos med njima. Kar je bilo nekoč radovedno Čudenje nad seboj in nad svetom, je zdaj tu-bitna brezpogojnost prebivanja, je tesnoba in svoboda v človeškem času zgodovine in v njegovem socialnem prostoru.
NOVA PRAVLJICA
sredi gozda sta se srečali dve
rdeči kapici
še preden je pritekel volk sta si že pregriznili vratova
ŽARKO GOLOB
UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA V AVLI
V mladinskem likovnem razstavišču AVLA na I. gimnaziji v Mariboru so odprli novo razstavo umetniške fotografije, Svoja najnovejša dela predstavljata brata Mišo in Zoran Hochstaetter, Uvodni govor je imel prof. Marjan Remec, likovni pedagog na I. gimnaziji. V kratkih potezah je orisal dosedanjo umetniško in življenjsko pot obeh avtorjev,
Mišo 'Hochstaetter nam predstavlja zgodbo o jadrnici Ani Mariji. V zaokroženem ciklu fotografij podaja razmišljanja in izpoved. Njegov bratje posegel na eksperimentalno področje in razstavlja slike zgradb (gotika) na rdeči podlagi z izrezanimi okni, vrati itd. Takšne razrezane fotografije dobijo povsem nove dimenzije in aspekte,
KULTURNI SPORAZUM
Aprila je bU v Beogradu podpisan prvi skupni sporazum o Izmenjavi kulturnega programu med Avstrijo in Jugoslavijo, Ta program naj bi omogočal tesnejšo sodelovanje ln načrtno Izmenjavo kulturnih prireditev,
12
Kulturni metamorphosis
V samoupravni socialistični družbi dobiva kultura isti samoupravni status, iste samoupravne pravice in dolžnosti kot vsa področja združenega dela. V prejšnji številki KATEDRE smo poudarili, da dosega kultura samoupravni status v ustanavljanju kulturnih skupnosti: Kako poteka ta kulturna metamorfoza, je temeljno vprašanje in hkrati cilj minulega zveznega posvetovanja o idejnih vprašanjih kulture. 1).
Uvajanje samoupravnih odnosov v kulturi pomeni zgodovinski novum, ki bistveno spreminja dosedanjo relacijo med kulturo in državo, med kulturo in politiko, pa tudi relacije znotraj kulture same. Jugoslovanska samoupravna praksa nima konkretnega zgodovinskega primera, prav tako je model kulturne samouprave docela svojski.
Boj za samoupravne odnose pomeni boj proti nevarnostim, ki se pojavijo ob izpostavljenosti kulture raznorodnim napadom na naš družbenopolitični sistem. Samoupravni odnosi morajo temeljiti na delavskem razredu in mu hkrati odpreti vrata v kulturo. Delavski razred je treba spremeniti iz objekta v subjekt kulture.
Samoupravljanje kot nov družbeni odnos bistveno spreminja tudi dosedanjo vlogo in funkcijo kulturnega ustvarjalca samega. Kulturno ustvarjanje je sestavni del združenega dela in ima kot takšno enake samoupravne pravice in dolžnosti kot katerokoli drugo delo. Produkti kulturnega ustvarjanja - umetniško delo — niso zgolj družbene dobrine, ki oblikujejo in zadovoljujejo neposredne življenjske potrebe ljudi, so hkrati tudi pričakovani, čeprav ne vedno načrtovani in dogovorjeni rezultati združenega dela.
Uveljavljanje samoupravnih odnosov v kulturi pa se srečuje tudi z različnimi težavami, odpori in protislovji, ki so podkrepljeni še z malodušjem in nezaupanjem delovnega človeka, kakor tudi kulturniške inteligence. Na vse to pa moramo gledati kot na zgodovinsko posledico medsebojne odtujenosti kulturnih in množic ter odločno, vztrajno in nepopustljivo graditi samoupravni model kulture kot našo izvirno samoupravno socialistično alternativo meščansko liberalističnemu in administrativno socialističnemu modelu kulture. Z razvijanjem in uveljavljanjem takšne alternative se je mogoče uspešno bojevati proti poskusom oživljanja administrativno etatističnega urejevanja razmer v kulturi kakor tudi proti različnim anarholiberalističnim poskusom zlorabe umetniškega ustvarjanja na politične cilje, ki so v nasprotju ne samo z našo družbeno usmerjenostjo, temveč tudi z različno svobodo umetniške ustvarjalnosti in z umetniško resnico nasploh.
Bilo bi žalostno, če bi komunisti omejevali svojo vlogo na to, da tekajo zdaj za enim zdaj za drugim in mu dokazujejo, da nima prav, da je njegovo delovanje idejno in politično škodljivo. Ne more biti dvoma, da smo se doslej premalo odločno spopadli s takšnimi pojavi tudi kritično. Vsemu temu nasproti moramo postaviti prepričljivo umetniško alternativo, ker bodo sicer znova uspevali poskusi posameznikov, da se še naprej skrivajo pod plaščem boja za svobodo umetniške ustvarjalnosti (!).
Še vedno obstajajo dileme naše kulturne politike. Nekatere med njimi so prišle do izraza v zadnjih razpravah o stanju jugoslov nskega filma. Zato se moramo vprašati, kako je prišlo do takšnih pojavov in da so se le-ti lahko tako dolgo bohotili, ne da bi naleteli na oviro ter da so lahko nastopali z agresivnostjo, ki je brezobzirno potisnila vstran kritiko in skoraj onemogočala
drugačno umetniško usmeritev. Vse bolj očitno je namreč, da nam je doba nekritične evforije prinesla več slabega kot dobrega. Pojavljajo se torej vprašanja: kaj storiti, DA NE BOMO ZAŠLI IZ ENE SKRAJNOSTI V DRUGO? KAKO ZAGOTOVITI MAKSIMUM USTVARJALNE SVOBODE, DA JE OB TEM NE BI ZLORABILI? Kako se izogniti napačnim frontam, iskanju in USTVARJANJU NASPROTNIKOV, kjer jih nimamo, ter IZGUBLJANJU ZAVEZNIKOV, kjer jih po naravni strani imamo in moramo imeti.
Eden izmed možnih odgovorov je neizdelanost samoupravne strategije na področju kulture in morda celo NEIZDELANOST SAMOUPRAVNEGA MODELA KULTURE. Od ideje moramo preiti k stvarnosti in socialno materializirati idejo. To je še nekoliko teže, ker jo skušamo (IN MORAMO!) realizirati v okoljih, ki se po stopnji kulturne razvitosti, po zgodovinskem izročilu, po ekonomskih možnostih in po celi vrsti drugih faktorjev med seboj silno razlikujejo. Vendar: ideja, ki se hkrati uresničuje in preveija v različnih okoljih, se hitreje razvija. Prav tako je koristno za vsako republiko in pokrajino slišati o izkušnjah, problemih, načrtih in stališčih drugih pokrajin in republik, jih primerjati med seboj in izvedeti, kako rešujejo podobne in celo iste probleme drugod ter tako priti do nekaterih skupnih stališč in sklepov.
Posebno pozornost je treba posvetiti graditvi kulturne politike in pa predvsem oblikovanju merila umetniških vrednot Družba se mora nujno zavzemati za idejnost kulture (!), Ker je bila oddaljenost kulture od družbe jasna, se moramo zavzeti za takšen koncept kulture, za takšne odnose, pri katerih se bodo komunisti vračali k delavskemu razredu.
1)	KOMUNIST, št. 14,6.4.1973
Priredil: EDVARD PUKŠlC
MINISTER IN KRITIK
— Ka menite o novem romanu Zbyslawa Szprote? 1 — je vprašal minister.
— Mislim, da je Szprotin novi roman dober, minister - je odgovoril kritik.
Minister je odkimal z glavo.
— Se pravi dober v nekem pogledu - se je popravil kritik. Minister je odkimal z glavo.
— V nekem smislu dober, to pomeni za majhno skupino kavarniških intelektualcev.
Minister je odkimal z glavo.
— Bolj za občinstvo neizbirčnega okusa. Slabo sem se izrazil. Minister je odkimal z glavo.
— Sploh pa je to slab roman, gospod minister.
Minister je odkimal z glavo.
— Pri čemer ga ni potrebno popolnoma obsojati.
Minister je odkimal z glavo.
— Neudoben je strašno ta ovratnik - je pripomnil kritik.
Steania Grodzienska S poljščine prevedel dr. Mate Šimundič
lszprota=sardina
Akcija ali simbol?
Danes filme razvrščamo na KOMERCIALNE -in UMETNIŠKE. Med komercialne uvrščamo v glavnem westerne, kriminalke in ljubezenske limonade. To so filmi, za katere je skoraj obvezen „happy end“ in mnogo solz. Ta zvrst.vzbuja ženskam solze, moškim poželenje in otrokom sanje - biti gusar, „kavboj" ali pogumni Indijanec. Seveda pa pridemo pri teh merilih včasih v dilemo, kam nej neki film uvrstimo. Tedaj pride do takih kompromisnih rešitev: „.. . delo, ki je sicer kriminalka z mnogimi napetimi akcijskimi scenami, ima pa tudi svojstveno umetniško vrednost, kar ga povzdiguje nad ostale filme te zvrsti. .„.. . gre sicer za zgodbo, kot smo je vajeni pri ljubezenskih „poceni" filmih, v endar jo je režiser obdelal izredno doživeto, da, celo umetniško .. .“ in tako dalje.
Zelo podoben, čeprav bistveno drugačen problem pa nastopi o b filmih o velikem agentu Jamesu Bondu. Že ko smo videli v Mariboru prvi film te serije — Goldfmger, smo lahko mirno rekli, da bodo ti filmi polnili dvorane in blagajne kinematografov. Veliki agent 007, moški, kot bi hotel biti marsikdo od gledalcev, prelepe ženske, izredni akcijski prizori in čuda tehnike, s katerimi si 007 pomaga pri svojem nevarnem poklicu — to mora vleči! In res, tako je bilo pri Goldfingerju, tako je bilo pri Dr. Nou in še pred kratkim pri filmu Diamanti so večni. Kritika in večina publike sta tej seriji dali sloves zanimivih AKCIJSKIH filmov, pri katerih se človek lahko sprosti in se včasih tudi nasmeje. S tem je bila pravzaprav usoda teh filmov zapečatena - nihče si ne bo več upal trditi, daje v njih našel še kaj več! In res bi se mu vsi smejali. Žal!
Popolnoma napačno je uvrstiti te filme v tak razred! Saj bo globoko mislečemu gledalcu, ki ima potreben čut in duševno zrelost, kmalu jasno, da gre tu za več. 007 ni samo detektiv, ni samo agent. To je čist simbol. Prav tako imajo vsi filmi o njem globljo noto, ki jo lahko zazna samo globlje čuteč in asociacije s posoben gledalec. Tak človek bo kmalu našel v Jamesu Bondu tragično figuro sočloveka, ki mora početi vse, kar mu naroči delodajalec, ki je zaradi svojega denarja močnejši od njega. Človek, ki je duševno in telesno izredno razvit, mora biti podložen mnogo šibkejšim (in malomeščanskim) denarnim mogotcem. Ni simbola, ki bi mogel bolje pokazati KRIVIČNOST IN NENARAVNOST KAPITALISTIČNE DRUŽBENE UREDITVE!
Še več simbolov bi mogel našteti, in to iz vsakega od teh filmov, vendar bom spregovoril le o poslednjem, kar smo jih videli v Mariboru — DIAMONDS ARE FOREVER, ker nam je ta še najbolj svež v spominu. Začnimo kar s prvo sceno, ko dva homuseksualca ubijeta nekega tihotapca diamantov, se nato primeta za roki in počasi odideta - simbol, ki nam pokaže (če le znamo prav prisluhniti režiseijevemu prefinjenemu izrazu) večno ZMAGO LJUBEZNI NAD SMRTJO. Prav tako kaže tudi absurdnost smrti, nad katero ni potrebno, jokati, SAJ GRE ŽIVLJENJE DALJE, še nadalje polno LJUBEZNI IN PRIJATELJSTVA. Ne smemo pozabiti tudi pregona, ko se policisti vržejo na lov za Jamesom, ko 007 zapelje skozi ozko ulico po dveh kolesih, policijski voz za njim pa se zaleti. Kako čist simbol! Nikoli ne sledimo poti genijev (James je genij, o tem ni dvoma, to lahko potrde tudi vsi gledalci, ki sicer ne dojemajo simbolistike v njem!), ker ne zmoremo istih poti kot oni. Vsakdo naj izbira svojo pravo pot v življenje! Drugi genij v tem filmu, veliki zločinec, ki hoče imeti ves svet pod svojo oblastjo, mora umreti, kot mora propasti vsak negativno usmeijen duh (za to imamo dokaze tudi v zgodovini)! Kakšen jasen dokaz absurda v iskanju samo materialnih dobrin je v tem, da diamanti izginejo v vesolju (torej daleč proč od pohlepnih materialistov), ostane pa samo LJUBEZEN med glavnima protagonistoma, Jamesom in dekletom (kije tudi samo zaradi ljubezni našlo pravo pot, pod od zločina k poštenju in sreči).
Samo prostor mi ne dopušča, da bi razjasnil vse simbole v tem f ilmu. A vseeno upam, da boste od sedaj naprej drugače gledali na te filme, da jim boste znali prav prisluhniti in iz dvorane odnesti marsikatero POMEMBNO ŽIVLJENJSKO PRAVICO. Nikar se ne pusti, dragi gledalec, zavesti akcijski zavesi, ki jo je režiser potegnil čez film. saj je lahko le na tak način uspel tudi finančno in si s tem omogočil dati sladokuscem še več priložnosti, obogatiti svoje misli s plemenitim simbolom vseh naših napak, z velikim, a tragičnim junakom Jamesom Bondom, ki si samo zaradi svoje izgubljenosti v blazni hitrosti našega časa (kot smo pravzaprav ižgubljeni tudi vsi
mi) ne more najti miru in pokoja v toplem družinskem krogu, temveč bega od enega lepega dekleta do drugega, kot mi vedno bolj iščemo samo zunanje vrednosti pri vsem okoli nas, in ne več prave, resnične lepote, kot jo imajo tudi filmi o Jamesu Bondu. Zato naučimo vsaj svoje potomce iskati globino v življenju, kar jim bo najlažje morda prav preko teh filmov!
Žarko Golob
Genialnost za vse
Pomislite na povprečno dobrega, pisatelja v povprečno dobri družbi, ki povprečno dobro zasluži s povprečnimi idejami. Mar se ne zdi samemu sebi
fsnij, ko se sprehaja po aleji Nesmrtnih in gleda v izložbe s kranjskimi lobasami? Mar ni oblečen tako, da ga vsi opazijo na cesti in si šepečejo: „To pa je veliki Genij!" in si mislijo, kako je uporen. Ce ima takšen genij rad kranjske klobase in če pokaže tudi navzven razvit družbeno-privatni standard, potem je jasno, da deluje za ljudstvo, ko pridobiva zase.
Odkod dobiva takšen genij ideje? Berite časopise: časniške senzacije so zanj premalo. Zato ga vidite včasih v kavarni, kako globokoumno sklonjen čečka na papir sicer še nerazumljive besede in stavke. Ko jih objavi,, se njegov ponos dvigne na družbeni lestvici za klin više v nebo k bogovom. Pisatelj-genij je namreč velik idealist, idej mu nikdar ne zmanjka in če mu sploh kaj manjka, je to morebiti le senca še večje slave. Ko ga tako morda gledate v kavarni, niti ne pomislite tudi na druge genije, ki so se dvignili, ker so znali izvirno prepisovati drug od drugega.
Kadar pa stopi pisatelj, veliki genij v knjigarno, mu včasih uplahne pogum, kajti zdi sc mu, da so njegova dela že davno razgrabili s polic. Zato sc pomenljivo zaguga. In ko zagleda svoje ime na hrbtni strani knjige, je presenečen, ker je spoznal samega sebe.
Pomislite zdaj še na nekaj, česar ne veste. Pomislite tudi na literata -genija, ki sedi v najbolj skritem kotu najbolj skrite gostilne v najbolj skritem mestu z najznamenitejšim kritikom in mu pripoveduje, daje genij. Vsekakor ga je prepričal. Potem še prisedejo drugi literati, ki niso nič manj in nič bolj povprečni od pisatelja - genija in se začno prepirati o nesmrtni slavi. Nesmrtniki imajo same dobre lastnosti: so dovolj nestrpni, da jemljejo kruh tolovajem in dovolj komolčasti, da kažejo na strgan roltav svojega ljudstva. In res se zdi, da se je nabralo že toliko genialnosti, toliko velikih besed na malih odrih, da se s književnostjo vse bolj in več ukvarjajo prihiatri. Kajti med norostjo in genialnostjo je le kritična črta, ali pa je sploh ni.
Ne obupajte! S knjigami z razprodaje si lahko okrasite domove in tako tudi sami prispevate k širši kulturni rasti. Če ne verjamete, da so povprečni pisatelji s se bolj povprečnim okusom res geniji, pa berite kritiko. Morda pa boste našli v teh literarnih delih tudi psihoanalitični košček samega sebe? Morda. Vendar za nesmrtnost ni nobene materialne garancije in literat -g cnij ne plačuje za svoja dela zaenkrat nobenih alimentov.
SUREK
14
Menimo, da je danes prav, če preberemo naslednje ENGELSOVE stavke: Toda nikar si preveč ne domišljujmo s svojimi zmagami nad naravo. Za vsako zmago se nam narava maščuje. Sleherna zmaga prinaša sicer predvsem tiste posledice,, s katerimi smo računali, toda v drugi in tretji vrsti so posledice čisto drugačne, nepričakovane, ki žal prepogosto prve posledice zopet uničujejo.
Ko so se Arabci naučili destilirati alkohol, se jim še sanjalo ni, da so s temi ustvarili eno glavnih sredstev za uničevanje prvotnih prebivalcev Amerike (ki je takrat 'niso še niti odkrili). In ko je Kolumb odkril Ameriko, ni vedel, da je s tem znova obudil suženjstvo, ki se je v Evropi že zdavnaj preživelo, in dal osnovo za trgovino s črnci.
(Afričane še danes lovijo in jih na črnih borzah prodajajo po ceni, ki se giba okoli 30 dolarjev za človeka. - op. io)
Kadar bomo zmagali v svetovnem merilu, mislim, da bomo napravili iz zlata javna stranišča na ulicah nekaterih največjih mest na svetu.
LENIN
Teater brez kontakta s publiko je nesmisel. Naše gledališče je torej nesmisel. Gledališče danes nima stika z občinstvom zato, ker ne ve, kaj občinstvo od njega terja. Tega, kar je gledališče nekoč počelo, danes več ne more, a tudi če bi moglo, tega ljudje ne bi več hoteli. No, gledališče še naprej dela to, česar več ne more in česar od njega več ne terjamo.
(BRECHT)
/V/V/4*
pot pijanca
pot pijane kače
sa
Predlogi iz Odprtega pisma nemškim umetnikom in piscem:
1) Popolna svoboda knjige - z eno omejitvijo
2) Popolna svoboda teatra - z eno omejitvijo
3) Popolna svoboda likovne umetnosti - z eno omejitvijo
4) Popolna svoboda glasbe - z eno omejitvijo
5) Popolna svoboda filma - z eno omejitvijo
Omejitev: nikakršne svobode za spise in umetnine, ki slavijo vojno ali jo predstavljajo kot neizbežno niti za tiste, ki razpihujejo sovraštvo med narodi.
BRECHT
Že ustaljena navada je, da se ob obisku tujih državljanov pri nas pojavijo razne anekdote in ,,politični" vici. Ob obisku zahodnonemškega kanclerja Willija Brandta v Jugoslaviji je nastal sledeči:
Brandt in Tito sta obiskala neko jugoslovansko tovarno, vendar je Titu postalo precej nerodno, ker so delavci v tovarni za stroji spali. Brandt ga sočutno pogleda pa pravi:
„Nikar se ne sekiraj, tudi pri nas lastniki tovarn nič ne delajo."
Če se z objavo tega drobnega vica čuti kdo prizadetega, je samoupravnim organom vodstva delovnih kolektivov priporočeno, naj za vsak primer v proizvodne obrate namestijo — budilke. Praksa bo zagotovo pokazala, da stabilizacija s to investicijo ne bo prizadeta, (ep) (Mogoče bi bile budilke še potrebnejše v nekaterih pisarnah, - op. 10)
„Tovarne delavcem, delu čast in oblast!" - Že že, kdo bo pa potem še delal!?
P. S. uredniški odbor se z zgoraj citiranim geslom popolnoma strinja in ga po vseh svojih močeh podpira, (ep)
AKSIOMI
1. aksiom: Atribut materije ali življenja je bistvena lastnost njenega sestavu.
2. aksiom: pogoji so procesov odnosi 1. aksioma
3. aksiom: 1. aksiom in drugi aksiom sta v tesni povezavi
4. aksiom: rodili smo se s prvim aksiomom in pod drugim, seveda spreminjajočim in različnih oblik
5. aksiom: nič ne nastaja samo zase
6. aksiom: vse nastaja sicer v zvezi s 5. aksiomom, vendar samo po sebi
7. aksiom: materija kot živa in nasprotujoča enotnost nasprotnosti se da analizirati samo do njene pojavne, življenjske oblike
8. aksiom: materije se žive in ne da razlagati vsebinsko
9. nastanek življenja še ni raziskan in dokazan
10. aksiom: zato sta 9. in 8. aksiom sicer praktično v zvezi, ne pa še v znanstveni analizi
11. aksiom: določanje atributov je praktično in teoretično
12. aksiom: določanje pogojev je mogoče samo dialektično
13. aksiom: vsi aksiomi so določljivi
14. aksiom: dokaz aksioma je samoumeven kateregakoli
15. aksiom: atribut je sestavni del pogoja, sicer pa njegovo določilo
16. aksiom; materija ima atribute in se pojavlja v pogojih napredovala, da bomo začeli graditi piramide (najverjetneje za bogove alj batine), (ep)
18. aksiom: gibanje je neskončno
19. neskončnost gibanj je zveza med 1. in 2 2. aksiomom
20. aksiom: gibanje je spreminjanje
21. aksiom: spreminjanje je večno
22. aksiom: 1. in 2. aksiom določata bistvo človeka
23. aksiom: človekovo bistvo je zavest (mišljenje)
24. aksiom: zavest je največja kvaliteta materije
25. aksiom: atributi človekove zavesti so aksiomi
26. aksiom: 14. in 25. aksiom sta v zvezi
27. vsi atributi in pogoji so možni samo v prostoru 28..aksiom: prostor se nenehno giblje
29. aksiom: določanje zveze med aksiomi je metoda
30. aksiom: nobena metoda ni večno veljavna
31. aksiom: metode si sledijo v smislu kompliciranja
32. aksiom: kompliciranje je bistveno poenostavljanje 33! aksiom: analiza je rešitev sinteze
34.	aksiom:	aksiomi so točke 33. aksioma
35.	aksiom:	v zvezi s 14. in 25, aksionom	je	dokazovanje aksioma
nesmiselno
36. aksiom: atribut zavesti č. je nastal razvojno
37. aksiom: vsi atributi so možni določljivi samo v zvezi s 36. aksiomom
38. aksiom: razvoj je možen v stopnjah samo
39. aksiom: stopnje razvojnosti določata 1. in drugi aksiom
40.	aksiom:	materija je neuničljiva vsebinsko
41.	aksiom:	materija je neuničljiva oblikovno
42.	aksiom:	stopnja razvojnosti je propadanje
43.	aksiom:	stopnja razvojnosti je rast
44.	aksiom:	rast in propadanje razvojnosti, ki je	gibanje,	je	v zvezi	s	1.	in	2.
aksionom, nista mogoča brez 12. aksioma
45.	aksiom:	razlike med 42. in 43. aksiomom določa	27.	aksiom
46.	aksiom:	vsi aksiomi so veljavni
47. aksiom: vsi silogizmi se nanašajo na aksiome
48. geslom: aksiom prostora je geometrijski aksiom
49. .aksiom: aksiomi atributov in pogojev določajo aksiomi silogizma
50. aksiom: aksiomi metod so matematični aksiomi
51.	aksiom:	vsi aksiomi so atributi 23. aksioma
52.	aksiomi so določeni sami s seboj in zvezani v	smislu 42.	in 43.	aksioma	z
31. aksiomom kot višji integral kvalitete materije, to je, njenega določanja
Vdg - 1967
15
-	»-v	*	r
PROBLEMI CELJSKIH ŠTUDENTOV
Pri opravljanju počitniške prakse me je šef komercialnega oddelka mrko pogledal in zaničevalno rekel: „Ste mogoče vi tista, ki hodite na podružnico, na ... na pomožno šolo VEKŠ v Celju? “ Kakšno pomožno šolo? Kakšno podružnico. Zdrznila sem se.
Dejstva so. To prvo je sicer subjektivnega tipa, toda opažanja vseh študentov VEKŠ v Celju so nas privedla do žalostnega zaključka, da nas nihče ne upošteva!
Moramo priznati, da so se odnosi med „podružnico" in matično šolo deloma izboljšali, saj smo vendarle vključeni v izvršni odbor mariborske študentske skupnosti. Ni pa nam bilo vseeno, ko nas kolegi iz Maribora niso povabili na brucovanje v Kidričevem in so tudi obvestilo o izpitnih rokih ali zelo pozna ali pa jih sploh ni bilo. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da se Maribor že poteguje za univerzo, naše ubogo Celje pa naj ne bi bilo vredno višje šole, ki bi imela svoj ugled, položaj, kiji pripada, in predvsem - enakopravnost.
HOČEMO, DA NAS UPOŠTEVA MARIBOR. DA NAS SPOZNAJO TUDI DRUGOD!
Zavedamo se, da bomo cilj dosegli le z marljivostjo in uspešnostjo pri študiju. Prvi rezultati so se že pokazali in so vsekakor pohvale vredni. Trudili pa se bomo, da se bo 9 Celju čimprej začutil tudi utrip študentskega življenja. Doseči želimo (pri tem se lahko zanašamo samo na lastno prizadevnost), da bodo naši zanamci bolj upoštevani, da bodo sploh smeli obstajati. Truditi se moramo torej najprej mi, da prošnji, da naj VEKŠ v Celju vendarle vstane, nihče ne bo mogel oporekati ali je celo odkloniti.
Za celjski VEKŠ: ANKA UGOVŠEK
P KOT PRAZNIK
Preživeli srno praznike, lahko delamo rezime, Nekaterim postane hudo, ker niso naredili tistega, kar so v petih prostih dnevih nameravali postoriti, drugi se spet vesele, ker so si odpočili, ker bodo spet lahko delali. Nam pa se zdi, da je praznovanje prvega maja izgubilo svojo idejno-politično vsebino. Zdi se nam popolnoma normalno, da vsako leto lahko konec aprila in v začetku maja nekaj dni počivamo, toda ne pomislimo več zakaj, ne postanemo pozorni ob priložnostnih govorih (ki jih je vedno manj), ne zbudho nas budnice (kijih preklinjamo, ker ne poznamo njihovega smisla). Beraško in nesmiselno preživljanje teh prazničnih dni, ki pravzaprav pomenijo trenutke, ko bi se lahko spomnili na ponekod že uspešno borbo delavskega razreda, nas je pripeljalo do tega, da sl želimo tabornih ognjev, volov na ražnju, aktivističnih govorov, ognjemetov, parad, gasilskih godb in ljudskih veselic. Vemo, da vse skupaj nc more dati prvemu maju značaja delavskega praznika. Vendar smo prepričani, daje naš predlog dosti boljši kot brezglavo, stihijsko „praznovanje1' pozabljenega praznika, proslavljanje izgubljenega nesmisla, boljše kot „praznično" nakupovanje v tujini, boljše kot malomeščansko proslavljanje na morju ali ob Gardskem jezeru . . .
Zavedamo se celo, da so naše misli in predlogi konfuzni, nedodelani in najbrž tudi nerealni. Vendar nas praznični dnevi utrujajo, utruja nas njih brezbrižnost in pozabljena avantgardnost delavskih barikad, vznemirja nas parketarska lahkotnost, ki sije samoupravni socializem ne more privoščiti, tarejo nas problemi jugoslovanske družbe, ker vemo, da nanje tudi v prazničnih dneh ne moremo pozabiti.
Najbolj pa nas skrbi praznjenje polnosti. In jugoslovanski človek.
Odkar je odstopila predsednica komisije za kulturo pri 10 SS VZM.so prišli kolegi na izvršnem odboru na izvirno zamisel: fascikel komisije za kulturo, kjer so zbrani vsi podatki o delu, programi itd,, so postavili enostavno - pred vrata (!). Nekateri iz IO so verjetno hoteli opozoriti na stanje v kulturi med študenti. Verjetno hočejo, da bi dobrosrčneži (mimoidoči) prispevali ideje kar v fascikel, (ep)
Po ljubi domovini se širijo glasovi, da je naša gradbena tehnika tako napredovala, da bomo začeli graditi piramide (najverjetneje za bogove ali batine), (lp)
4^
Med košarkarsko tekmo v okviru aprilskih študentskih prireditev je nekdo predlagal, da bi diplomantom VAS v bodoče podeljevali strokovne nazive ranč-inženirjev.
Zvedeli smo, da je študent VTS prerisoval načrte električne napeljave neke banke v Maribord. Kljub temu, da tega človeka poznamo, koristnih informacij ne bomo sami uporabili, niti jih ne bomo izdali.
Ko smo na seji 10 SS MVZ hoteli zvedeti, kakšen bo program komisije ia' SLO, so nam rekli, da je to vojna tajna. Zato predlagamo, da se ta komisija zaradi totalne konspirativnosti sploh ne ustanovi.
Trije dravograjski velmožje so si privoščili nekaj deviznih špekulacij in odborniki jih niso niti kaznovali, kaj šele nagnali. Funkcionarji si torej po takih „teorijah" lahko privoščite vse!
V družbi se je „forvaltcr" SD pohvalil s svojo pisavo, ki daje ne zna nihče brati, Bivši sekretar 10 seje oddahnil, ker tako ni edini „polpismeni".
i
Predsednik mariborskih študentov je pustil pred vrati čakati tri lepotičke, da je lahko mislil1 na četrto.
Po nekem izpitu na VEKŠ jo bil eden od študentov preimenovan po
želji izpraševalca v Fantino.
II.	seja stalne skupščine je bila v domu družbenopolitičnih organizacij v prisotnosti študentskih delegatov (med njimi je bi! tudi predsednik študentov iz Celja) in edinega direktorja višje šole v Mariboru, tovariša Zavadlava, direktorja VTS. Očitno je, da drugi direktorji jemljejo študente le za objekte izobraževalhega procesa in da se zato nima smisla ubadati z njimi.
VEGETELLA
POZNIM URA MZA VIJ EMVRAT OVE MRZiLEV RŽEMME DFI ŽOL OVK EOB ČEŠ NJI ZAH IŠO
KRI KIP ETE LIN OVREŽEJOVJUT ROB ELE KOŠ ČKE
NA V ZHO DUJ EVZ HOD ŠEB OLJ NA V ZHO DUJ EAM ERI KAK JEŠ ITI