PAVLE BLAZNIK ŽIRI V LUČl FRANCISCEJSKEGA KATASTRA V Loških razgledih sem se v zadnjih letih dvakrat loteval franciscejskega katastra, ki je eden osnovnih virov za študij gospodarske zgodovine našega podeželja.1 S prvim člankom sem skušal bralcem približati situacijo v naj večjem sklenjenem naselju na Sorskem polju, v drugem sem hotel osvetliti razmere v selškem fužinarskem središču. S pričujočim elaboratom želim pri kazati položaj v zahodnem središču tretje geografske enote nekdanjega lo škega gospostva — v Poljanski dolini. Zirovsko ozemlje je bilo seveda ob terezijanskih reformah sredi 18. sto letja vključeno v jožefinski kataster za Kranjsko, ki je v celoti obsegal v deželnem merilu vsega 790 davčnih občin. Število teh enot se je s franciscej- skim katastrom povečalo na 928 katastrskih občin. Od teh jih je ležalo 61 v mejah loškega nabornega gospostva.2 Celotno loško gospostvo je spadalo ob terezijanskih in jožefinskih reformah v ljubljansko okrožje. Ob izdelavi franciscejskega katastra pa je prišlo do določenih spre memb, ki se kažejo prav v našem — žirovskem primeru. Miklavčič omenja sicer, da je bila tedaj davčni občini Ziri priključena davčna občina Nova vas, vključuje pa to ozemlje še naprej v ljubljansko okrožje.3 V resnici pa je bila tedaj žirovska enota organizirana v naborno gospostvo Idrijo, ki je spa dala v postojnsko okrožje. Iz 1822 je ohranjen začasni mejni popis občine Ziri, in to v nemškem in italijanskem jeziku. V smislu tega popisa, ki pa glede na vrstni red mejnih občin ne ustreza v celoti dejanskemu stanju, meji žirovska občina na severu na občino Ledinico, Dobračevo in Zirovski vrh, vzhodno na občino Opale, zahodno na občino Ledine in okrajno gospostvo Loko, južno pa na občino Breznico. Popis je izredno podroben in torej za poznavalca terena zanimiv v taki meri, da morda ne bo odveč, če objavim v istem vrstnem redu glavne omem be v nemški verziji: Urbanska grappa, Terbesch, bach Saura, graben Kamnita grappa, Ossoinza, Sernska grappa, berg Mali Hrib oder Goriziza, velika Go- riziza na Stes, Kamnita grappa, graben Lut, graben Supenza oder Lassenska grappa, graben Supenza, gor na Pot, Korski kolovas, po verch gritscha, schezji, graben Pottoce, verch Sadauskiga vercha, graben grappa pot grit- scham, Dergamanska grappa, graben sa Ratazam, verch Dergama iiber De- belli berd und Drasta, Bassaviska grappa, bach Saura. —• Italijanski tekst ima našteta ista imena, vendar v drugačni transkripciji. Pri tem popisovanju je bila prisotna kar zajetna družba, ki je 17. sep tembra 1822 podpisala zapisnik. Na levi strani zapisnika sta podpisana poli tični komisar Schaber in geometer Schmidl, na desni strani pa zastopniki vseh mejnih občin. Na čelu teh sta se lastnoročno podpisala samo zirovski pod- sodnik Boštjan Gantar4 in zirovski odbornik Jurij Naglic, naslednji zirovski odbornik Janez Grošelj ter vsi drugi navzoči so se le podkrižali v sledečem 120 vrstnem redu: za Zirovski vrh podsodnik Jožef Otrin, odbornika Flori j an Je- senko in Anton Martinšek, za Opale podsodnik Gregor Lazar, odbornika Jožef Bogataj in Gašper Prek, za Breznico, podsodnik Andrej Kavčič, odbornika Jožef Sedej in Matija Vehar, za Ledine podsodnik Anton Trepal, odbornika Franc Vehar in Jožef Filipič, za Ledince podsodnik Luka Bogataj in odbor nika Gregor Kavčič in Anton Seljak, za Dobračevo odbornika Martin Avse- nik in Martin Pivk. Vse omenjene je podpisal za to naprošeni Leopold Pivk. K podpisu so bili pa pritegnjeni tudi zastopniki občine Leskovice: podsodnik Pavel Podobnik ter odbornika Valentin Frolich in Anton Kožuh, ki jih je podpisal nadsodnik Matija Oblak.5 Poldrugo leto kasneje naletimo še na drug mejni popis, ki ga je sestavil v italijanskem jeziku geometer Ignazio Cinboni v Ljubljani 5. 3. 1824. V bi stvu se krije ta popis z virom iz 1822, dodano je pa pri vsaki razdalji ustrez no število klafter.6 V skladu s temi mejnimi popisi je torej obsegala žirovska kat. občina mi mo samih Zirov še v celoti Goropeke, Breznico in Osojnico, zajemala pa je tudi del Brekovic, del Stare vasi in del Nove vasi. Kot kažejo viri iz nasled njih let, je ta prvotno provizorično zamišljena meja ostala kar stalna, saj ni bila v naslednjih desetletjih deležna nikakršnih mejnih korektur. Iz zgodnjih dvajsetih let je torej ohranjeno razmeroma zelo malo gradiva; zlasti pogrešamo indikacijskih skic, ki so sicer predstavljale osnovo za iz delavo franciscejskega katastra, za katerega so pa ohrnjeni vsi ustrezni pro tokoli, pri sami originalni mapi pa pogrešamo list, ki zajema same Žiri. Bogato je pa gradivo zlasti iz tridesetih let — torej iz časa, ko naj bi fran- ciscejski kataster zares praktično zaživel. Tako je 1830 nastala vrsta elaboratov, začenši z osnovnim topografskim opisom iz julija, v katerem so zastopniki občine odgovarjali na že natisnjena vprašanja, ki so bila enotna za vso de želo.7 V komisijo so bili pritegnjeni mimo zastopnika okrajne instance v Idriji še Žirovci podsodnik Andrej Gantar, Luka Lapajne in Andrej Jereb, pa po samezni predstavniki iz Goropek (Franc Sedej), Breznice (Mihael Istenič) in Osojnice (Štefan Gantar); večina njih je bila gruntarska. Le prva dva sta bila pismena, vsi drugi so se le podkrižali, podpisal jih je pa podsodnik. Mimo tega osnovnega elaborata je ohranjenih še vrsta drugih arhivalij, ki so na stajale zlasti v letih 1830—1832.8 V tem gradivu izstopa predvsem material iz 17. 11. 1831 in tisti iz 6. 3. 1832. Primerjava podatkov je zelo zanimiva, saj naletimo na določene razlike, ki si jih bomo skušali v naslednjem podrobneje ogledati. Gospodarstvo je temeljilo v zirovski občini, ki je merila okoli 1276 oralov, seveda na kmetijstvu, kot kaže poklicna struktura prebivalstva. Občina je štela 1830 v skladu s konskripcijo 472 prebivalcev, od katerih je bilo glede na naše podatke 238 moških in 234 žensk. Hiše so bile le izjemoma enonad- stropne in krite s skodlami; v splošnem so pa bila poslopja pritlična, grajena deloma iz kamna, deloma so bila lesena in krita s slamo ter v zelo slabem stanju, notranjščina je bila pa zelo zanemarjena. Le tri poslopja so bila za varovana proti požaru. Vir iz 6. 3. 1832 deli prebivalstvo v občini zelo sumarno na posamezne kategorije glede na obseg posesti. V občini je bilo tedaj vsega 67 hiš; njihovi posestniki so sodili v različne plasti, kot je razvidno iz naslednje preglednice (gr. = grunt): 121 Število posestnikov 12 2 17 13 23 Vrste posesti 1 gr 1/2 gr 1/3 gr 1/4 gr kaj žar.j ev Posest v oralih 16—32 11—H 1—4 1—3 0 V kajžarski sloj uvršča naš vir vse posameznike, ki so živeli izključno od priložnostne obrti ali od dninarstva. Ta kategorizacija se seveda bistveno loči od tiste, ki sem jo objavil v Kolonizaciji Poljanske doline,9 kjer razumljivo vključujem h kajžarjem tudi vse posestnike, ki niso sodili v gruntarske vrste. Po 1938 objavljeni kategorizaciji, ki jo je morda moč v določeni manjši meri korigirati, naj bi izkazovala obravnavana naselja, ki so bila v celoti vključena v kat. občino Žiri, naslednjo sliko: Ziri Goropeke Breznica Osojnica gr 6 4 6 16 1/2 gr 1 2 3 1/3 gr 2 2 Kaj že 34 3 2 2 41 Vir iz 1832 pripominja ob statističnih podatkih o posestnem stanju, da je francoska oblast na obravnavanem ozemlju med vladanjem (1809—1813) dopu ščala možnost prekvalifikacije določenih zemljišč v lastine; z lastino so namreč mogli lastniki svobodno razpolagati, kar naj bi kasneje dovoljevala tudi avstrijska dvorna pisarna. Naš vir pripominja, da so se te pravice pogosto posluževali, ne da bi oblast pri tem točno beležila take postopke. V 67 hišah je stanovalo 96 rodbin, od katerih se jih je bavilo izključno s kmetijstvom kar 85, nadaljnjih 5 se je razen s kmetijstvom ukvarjalo tudi z obrtjo in le 6 rodbin se je preživljalo samo z obrtjo. Po naših podatkih so živeli skromno, saj je bil na mizi ovsen kruh, za pijačo jim je služila voda, doma prekajeno meso so si privoščili le v najboljših dneh. Večja gospodarstva so premogla po dva hlapca, dve dekli, dva pastirja, vendar so se v to delovno silo vključevali deloma tudi člani lastne rodbine. Kot smo pri teh virih že doslej vajeni, statistični podatki med seboj ne soglašajo. Tako se dokaj razhajajo glede živinoreje zgoraj citirane navedbe iz 1830 in 1832, kot je razvidno iz naslednje statistike: a (1830) b (1830) c (1832) (podatek v viru iz 1832) konji 35 33 35 voli 77 47 77 krave 133 134 133 teleta 35 30 35 prašiči 5 40 ovce 0 315 314 315 122 Skupen seštevek je torej približno kar v redu, v podrobnostih se pa podatki med seboj močno razlikujejo. Ovce srečamo npr. le v rubriki b; število volov je v skupini b za prav toliko nižje od podatkov pod a in c, kolikor najdemo pod b ovac. Konji so srednje rasti, hrvaške pasme; žrebičke kupujejo in jih doma vzgoje; konje uporabljajo za vožnjo pri poljskih delih. Govedo je majhno; pritegujejo ga k poljskemu delu, še prav posebno v Goropekah in Breznici, kjer vpregajo le govedo. Od spomladi do jeseni se živina pase, le konjem pokladajo tudi tedaj seno, izjemoma oves. Pozimi krmijo vso živino s senom in slamo, pitance oskrbujejo tudi z gomoljnicami in raznimi zelenjadnimi odpadki. Krave goje seveda tudi zaradi mleka in mesa, enako ovce, ki jih vzdržujejo tudi zaradi volne, iz katere delajo oblačila. Prašiče rede v glavnem seveda za zakol. V skladu z virom so premogla večja posestva po 4 konje, 4 vole, 3 krave, 3 teleta, 2 prašiča, 8 ovac pa seveda perutnino. Težišče gospodarstva je bilo v poljedelstvu. Po podatkih z dne 19. 11. 1830 in tistih z dne 6. 3. 1832 so se njive delile na tri razrede. Kot običajno so izbrali iz vsakega razreda vzorčno parcelo, ki naj bi najbolj ustrezala glede vrste in donosa pridelkov. Zanimivo je, da za vzorčno parcelo 1832 niso priteg nili vseh tistih iz 1830. Te parcele so bile deloma v posesti gruntarjev, nekatere so pripadale kajžarjem. Vseh njiv je bilo okoli 270 oralov. Malo več kot polovica jih je sodila v 3. razred, le kaka tretjina je bila vključena v prvo najkvalitet nejšo skupino; po kasnejših korekturah, do katerih je prišlo zaradi številnih reklamacij, se je ta skupina še skrčila na komaj dvanajstino celotne njivske površine. Cenilec donosa je imel 1832 na voljo več pripomočkov iz 1830 in 1831; žal v virih ni najti podatkov glede množine posevka in zato ni moč primerjati koli činskega razmerja med posevkom in donosom. Zanimiva je ugotovitev cenilca, da npr. ekonomski odgovori daleč odstopajo od stvarnega položaja, medtem ko naj bi bila cenitev v jožefinskem katastru povsem neustrezna in neuporabna. Tako kaže primerjava podatkov o cenitvi donosa na en oral, računana v mečih10 v zaporednih letih 1831 in 1832 mnogo neskladnosti, kot kaže naslednja tabela: pšenica rž ječmen ove« aida i. 1831 15 15 20 24 n razred 1832 13 15 16 1!i 10 II. 1831 14 14 16 2!) razred 1832 12 14 15 17 III. 1831 S 9 '4 14 razred 1832 7 8 10 i:i Le v redkih primerih naletimo v obeh letih na enake podatke, samo donos ajde je bil 1832 višje ocenjen kot 1831, v vseh drugih primerih pa naj bi vrgel donos 1832 manj kot leto dni prej. Posebno pozornost zbuja tudi vprašanje setvenega kolobarjenja. Če sledi mo podatkom iz 17. 11. 1831, naj bi veljalo na njivah 1. in 2. razreda triletno kolobarjenje, medtem ko je šlo pri njivah 3. razreda za šestletno zaporedje. Le slabe štiri mesece kasneje naletimo pri njivah 1. in 2. razreda na štiriletno zaporedje, kar jasno priča, da takih in podobnih podatkov ne smemo vedno upoštevati kot nekaj povsem trdnega. S tem dejstvom je v skladu tudi pojav, da so med 1830 in 1832 deloma pritegnili nove parcele kot vzorčne enote, ki naj bi bolj ustrezale dejanskim razmeram. 123 Setveno zaporedje 1831 1832 Poprečen donos 1832 I. razred 1. leto: gnojenje, ozimina: deloma pšenica, loma rž, ajda, men in krompir 2. leto: oves, detelja 3. leto: detelj a pšenica rz ajda ječmen krompir oves detelja (v centih) dc- jec- 1. leto: polovično gnojenje, ozimina: 4/7 pšenice, 3/7 rži, 1/7 strniščne ajde 2.leto: polovično gnojenje, 2/7 ječmena, 5/7 krompirja 3.leto: oves, detelja 4. leto: detelja Poprečen donos v 1 letu Meči 1 55/64 1 39/64 1 27/64 1 9/64 23 21/64 4 48/64 11 25/100 Tarifa 2 gld. 25 krc. 1 gld. 23 krc. 1 gld. 3 krc. 1 gld. 18 krc. 20 krc. 46 krc. 30 krc. pšenica 7 mecov 27/64 rž 6 mecov 27/64 ajda 5 mecov 46/64 ječmen 4 meče 37/64 krompir 93 mecov 19/64 aves 19 mecov detelja 11 centov 25/100 4 gld. 29 4/8 krc. 2 gld. 13 4/8 krc. 1 gld. 29 5/8 krc. 1 gld. 28 7/8 krc. 7 gld. 46 4/8 krc. 3 gld. 38 4/8 krc. 5 gld. 37 4/8 krc. Poprečni enoletni donos znaša torej na 1 oralu njiv I. razreda 26 gld. 44 krc. XI. razred Setveno zaporedje 1831 1832 Poprečen donos 1832 1. leto: gnojenje, ozimina: deloma pšenica, deloma rž, ječmen, krompir 2. leto: oves, detelja 3. leto: oves, detelja, seno l.leto: polovično gnojenje, ozimina: 4/7 pšenice, 3/7 rži 2. leto: polovično gnojenje, 2/7 pšenice, 3/7 rži 3.leto: oves, detelja 4. leto: 1/2 detelje, 1/2 slad kega sena pšenica 6 mecov 55/64 rž 6 mecov 55/64 ječmen 4 meči 18/64 krompir 85 mecov 46/64 oves 17 mecov detelja 17 centov 50/100 seno 4 centi 124 Poprečen donos v 1 letu Meči Tarifa Dohodek pšenica rz ječmen krompir oves detelja (v centih) seno sladko (v centih) 1 46/64 1 32 64 1 4/64 21 27/64 4 16/64 4 37/100 1 2 gld. 25 krc. 1 gld. 23 krc. 1 gld. 18 krc. 20 krc. 46 krc. 30 krc. 30 krc. 4 gld. 2 gld. Igld. 7 gld. 3 gld. 2 gld. 9 1/8 krc 4 4/8 krc 22 7/8 krc 8 3/8 krc 15 4/8 krc 11 krc 30 krc Poprečni enoletni donos znaša torej na 1 oralu njiv II. razred 20 gld. 41,25 krc. s 1831 lil. razred l.leto: gnojenje, krompir 2. leto: 21 v e n o z ječmen, ozimina: pšenica 3.leto: oves z deteljo 4. leto: detelja in 5.leto: detelja in 6.leto: oves ječmen krompir pšenica rz oves detelja (v centih) sladko seno (v centih) seno seno rž Popre Meči 53 64 5 53/64 19/64 1 4 32/64 1 92'100 83/100 aporedje 1832 1. leto gnojenje, ječmen, krompir 2. leto: ozimina: 1/4 pšenice, 3/4 rži 3. leto: oves in detelja 4.leto: 1/2 detelje, kega sena 5.leto: 1/2 detelje, kega sena 6.leto: oves čen donos v 1/2 slad- 1/2 slad- 1 letu Tarifa 1 gld. 18 krc. 20 krc. 2 gld. 25 krc. 1 gld. 23 krc. 46 krc. 30 krc. 30 krc. Popreč ječmen krompir pšenica rž oves en donos 1832 5 mecov 35 mecov 1 mec 48/64 6 mecov 27 mscov detelja 11 centov 50/100 sladko seno 5 centov Dohodek 1 gld.4 4/8 krc. 1 gld. 56 4/8 krc. 43 krc. 1 gld. 23 krc. 3 gld. 26 7/8 krc. 57 4/8 krc. 25 krc. Poprečni enoletni donos znaša torej na oralu njiv III. razreda 9 gld. 56,25 krc. 125 Celoten pridelek na polju je služil le domačim potrebam. Samo v rodovitnih letih je ostalo nekaj presežkov krompirja in ovsa; presežek so prodali na trgu v Škofji Loki ali Idriji. Naši podatki postanejo še bolj zgovorni, če jih primerjamo z ocenjevanjem donosa v nekaterih drugih doslej v tej smeri obravnavanih občinah, tj. v Škofji Loki, Ložu, Bitnju, Železnikih in seveda Zireh.11 Vse navedbe so izražene v mečih razen pri detelji, kjer gre za cente. Skofja Loka pšenica 14 rž 15 ječmen 18 oves ajda 14 proso 20 krompir repa 120 lan 6 detelja 56 pšenica rz ječmen oves ajda proso krompir repa lan detelja LOŽ 12 14 ie 9 110 I. razre Bitenj 11 12 13 11 15 120 42 d 2elezniki 6 6 12 70 120 4 40 Ziri 13 15 16 19 10 130 45 III. razred Skofja Loka 11 11 12 18 11 12 90 4 40 Lož 8 10 12 G 70 Skofja Loka 13 14 15 13 15 100 5 48 II. LOŽ 10 L2 14 8 00 2iri 7 • '• 10 13 70 23 razred Bitenj Železniki 9 10 11 12 0 12 32 5 5 8 50 60 24 IV. razred Skofja Loka 9 10 12 7 100 100 30 Ziri 12 14 15 17 120 Celoten bruto donos naj bi torej po razpoložljivih podatkih vrgel na 1 oralu naslednje vsote: Razred T. II. [II. T V. Skofja Loka 45 gld. 45 krc. 39 gld. 22 krc. 30 gld. 22,5 krc. 27 gld. 4,75 krc Lož 22 gld. 2,25 krc. 18 gld. 24,25 krc. 14 gld. 48,5 krc. Bitenj 29 gld. 1 krc. 21 gld. 12,25 krc. Ziri 26 gld. 44 krc. 20 gld. 41.25 krc. 9 gld. 56,25 krc. Razlike med posameznimi kat. občinami so več kot očitne. Ze sama razde litev na razrede zbudi posebnost; medtem ko sta kat. občina Bitenj in Že lezniki imeli njive porazdeljene samo v dva razreda, naletimo v kat. občini Škofji Loki celo na štiri razrede. Občine se ločijo tudi glede samih vrst kul tur. Tako sta veljala proso in lan v občini Ziri le kot manj pomemben pride lek, ki ju omenja vir v isti sapi s fižolom in zeljem, je bilo proso v občini Škofji Loki in Bitnju zelo upoštevano žito, podobno je bil cenjen lan v občini Škofji Loki in Železnikih. Prav posebno pozornost pa zbujajo sama ocenje vanja pridelkov. 126 Primerjava podatkov v različnih kat. občinah kaže že na prvi pogled, da je bil kriterij posameznih ocenjevalcev kaj različen in še zdaleč ni mogel ustrezati dejanskemu stanju. Pri tem izstopata zlasti kat. občini Skofja Loka in Bitenj kot dva ekstrema. Škofjeloška občina z drobnimi kmetijami v Vin- carjih predstavlja ekstrem strožjega ocenjevanja, za katerim žirovska občina le malo zaostaja; nasproten primer srečamo v Bitnju, ki se je pri ocenjevanju zelo dobro odrezal. Prav ta primerjava pa spet dokazuje, koliko se je moč zanesti na take in podobne podatke, ki jih je treba obravnavati z veliko re zervo. Na podlagi teh ocenjevanj so 1834 preračunavali čisti dohodek posameznih površin. V smislu instrukcij so določili odstotke izdatkov v zvezi z obdelo vanjem zemljišča in to za vsak razred posebej. Ker so bili razredi v nasled njih letih deležni raznih korektur, so na voljo dokončni rezultati tega postop ka šele iz 1841. Odstotek se je gibal pri njivah med 45% in 60 °/o, kot je raz vidno iz naslednje tabele: I. razred II. razred III. razred Bruto dohodek na 1 oral Stroški 26 gld. 44 krc. 20gld. 41 1/4 krc. 9 gld. 56 1/4 krc. 45%. 50 7o 60 »/o Cisti donos 14 gld. 40 krc. 10 gld. 20 krc. 4 gld. S prvim razredom njiv so ocenjevalci enačili vrtove, ki so bili s površino kakih 6 oralov pritegnjeni v enoten razred in je torej znašal čisti donos na 1 oralu 14 gld. 40 krc. Gojili so le zelenjadne vrtove, ki so jih močno gnojili. Sicer pa so vključevali v to skupino površine s sadnim drevjem. V virih se omenjajo jabolka, hruške, češplje in orehi; sadje je bilo sicer neplemenito, vendar so drevje cepili. Zaradi majhne produkcije sadje ni prišlo v poštev za prodajo. Travniki so se delili v tri razrede. V prvi razred so uvrščali parcele ob naseljih in v območju Sore. Kategoriji travnikov drugega in tretjega razreda so kmalu zamenjali. Tako so končno sodili v drug razred travniki le malo slabše kvalitete, medtem ko je tretji razred obsegal površine v strmih legah. Vseh travnikov je bilo blizu 200 oralov; več kot polovica teh površin je bila vključena v tretji razred. V prvih dveh razredih so kosili dvakrat letno in so nakosili dvakrat več sena kot otave; v tretjem razredu so samo v eni košnji nakosili trikrat manj sena kot v I. razredu. Pri preračunavanju čistega dohodka so v smislu ustreznih instrukcij od bili 20—25 */o od bruto dohodka. Rezultate preračunavanj kaže naslednja pre glednica. Bruto dohodek na 1 oral Stroški Cisti donos I. razred II. razred III. razred 9 gld. 54 krc. 6 gld. 39 krc. 3 gld. 20 :' o 25 7 gld. 55 krc. 5 gld. 2 gld. 15 krc. Primerjava podatkov glede bruto dohodka s tistimi v kat. občini Lož12 in v kat. občini Skofja Lokais je zelo zanimiva: 127 Ziri LOŽ Skofia Loka I. razred II. razred III. razred 9 gld. 54 krc. 6 gld. 39 krc. 3 gld. 8 gld. 48 krc. 2 gld. 30 krc. 1 gld. 30 krc. 22 gld. 36 krc. 14 gld. 24 krc. Medtem ko je bilo ocenjevanje v kat. občini Lož zlasti pri površinah II. in III. razreda znatno milejše, naj bi travniki v kat. občini Škof j a Loka vrgli poprečno dokaj višje dohodke, kot so bile ocenjene njive v kat. občini 2iri. Daleč največje površine so v občini odpadle na pašnike, saj so le-ti zaje mali nad 42 °/o celotnega ozemlja. Spočetka so bili pašniki vključeni v enoten razred, toda že 1831 so jih razdelili v dve skupini. Prvemu razredu so pri padale le neznatne površine v bližini poslopij. To ozemlje je sicer ogrožala voda, vendar ne v taki meri, da jih glede donosa ne bi mogli enačiti s trav niki prvega razreda. Vsi drugi pašniki pa so bili le malo donosni, saj so le žali mnogi med njimi na skalovitem in strmem ozemlju in jih je preraščalo grmovje in praprot. Tako so bile te površine glede ocenitve izenačene s tret- jinskim donosom malovrednih travnikov tretjega razreda. Bruto dohodek na 1 oral Stroški Cisti donos I. razred II. razred 9 gld. 54 krc. lgld. 20 «/o 25°/o 7 gld. 55 krc 45 krc. Gozdovi so bili le redko porasli in so zajemali kakih 230 oralov, tj. nekako 18% celotne površine. Med listavci omenja vir kot daleč prevladujoče drevo bukev, med iglavci je bila predvsem razširjena smreka, deloma tudi jelka. Gozdov niso posebej gojili, rast je bila prepuščena naravi. V skladu z oce njevanjem naj bi listavci rabili za rast 80 let, iglavci naj bi dozoreli v 100 letih. Prirastek se je iz leta v leto zmanjševal, ker so brez kakega reda svoje voljno sekali tako listavce kot iglavce za kurjavo ali gradnjo. Gozdovi so to rej krili le lastne potrebe in les ni prihajal v poštev za prodajo. Gozdne po vršine so sicer služile tudi za pašo, listavci so dajali razen tega še steljo. Še leta 1832 so gozdove delili v dve skupini: na listavce in iglavce. Prvi so moč no prevladovali, saj je nanje odpadlo 63 °/o celotne gozdne površine. Glede na kasnejše reklamacije in glede na odredbo dvorne pisarne so proti koncu 1834 gozdove razdelili v dva razreda; v prvi razred so uvrstili iglavce, v dru gega listavce. Ob preračunavanju čistega donosa gozdnih površin ocenje valci niso upoštevali olajšav in je torej čisti donos enak bruto donosu: I. razred II. razred 26 krc. 19 1/2 krc. Ob končni redakciji 1841 je bil čisti donos listavcev ocenjen na 20 krc. Površine s poslopji in pripadajočimi dvorišči, ki so zajemale nekaj čez 4 orale, so ocenjevalci enačili z njivami drugega razreda (8. 2. 1834) in je torej odpadlo na oral 10 gld. 20 krc. čistega dohodka. Nekako 3,5 °/o vseh površin je bilo ocenjevanih za neproduktivno zemljišče, ki je zajemalo gole pečine, korito Sore ipd. 128 Po končnih preračunih je bil 1841 izkazan naslednji čisti donos v kat. ob čini Ziri: njive 1832 gld. 28 krc. travniki 802 gld. 32 krc. vrtovi 92 gld. 46 krc. pašniki 479 gld. 9 krc. gozdovi 85 gld. 28 krc. stavbne površine 40 gld. 36 krc. skupaj 3331 gld. 79 krc. Seveda je prebivalstvo težilo mnogo bremen, ki jih ne bomo podrobneje razčlenjevali, ker je o tem najti podatke na drugem mestu.14 Kmetje so mo rali seveda poravnavati davčne in dajatvene obveznosti, še naprej jih je bre menila desetina, saj so morali oddati 12. oziroma 13. del vsega žitnega pri delka. Desetino je deloma pobiral župnik v Poljanah, deloma je pripadala loškemu gospostvu; naletimo pa tudi na primere, da so desetino pobirali kmetski sovrstniki, ki so si znali sčasoma z nakupom pridobiti to pravico, kot npr. nadsodnik Tomaž Grošelj iz Zirov, pa Luka Bogataj iz Ledinice ali celo gostač Janez Primožič v Dobračevi. — V našem viru naletimo tudi na podatke glede bire. Pravico do nje sta imela župnik in cerkovnik v Zireh, medtem ko je bil kaplan deležen le prostovoljnih prispevkov. Župniku so mo rali mimo tega kmetje v dolini vsako drugo leto oddajati voz sena. Članek zaključujem s 40 leti 19. stol., ko je bilo na žirovskih tleh v glav nem končano delo pri stabilnem franciscejskem katastru. V naslednjih letih je seveda prihajalo do marsikakih sprememb glede posestnikov, glede de litve parcel, glede sprememb v kategorizaciji itd. Take spremembe so deloma vnašali kot korekture v obstoječe elaborate, deloma pa so jih beležili v po sebne sezname za vsako leto posebej. Ker sčasoma ni bilo več pravega pre gleda glede dejanskega stanja, je prišlo do reambulacije. Na žirovskem ozem lju potekajo ustrezni elaborati od leta 1869 dalje. Ti elaborati so zanimivi zlasti glede same posesti in posestnikov. O teh vprašanjih pa morda kaj več kdaj pozneje. Opombe 1. P. Blaznik, Bitenj in franciscejski kataster, LR 22/1975, str. 83—93; P. Blaz- nik, Železniki in franciscejski katastrski elaborati, LR 25/1978, str. 11—23. — 2. M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 25-26/1945, str. 3—64; P. Blaznik, Jožefin- ski kataster v luči jožefinske davčne občine Spodnji Bitenj, LR 21/1974, str. 47. — 3. M. Miklavčič, o. d., str. 40. — 4. Krstna imena in priimke domačinov navajam v tem primeru in v vseh naslednjih omembah v današnji obliki. — 5. AS (= Arhiv Slovenije), Franciscejski kataster, št. 160, Post No 927. — 6. AS, fasc. 160, Post No 927. — 7. Prim. M. Verbič, Škof j a Loka v luči cenitvenega katastrskega dohodka leta 1827 in 1830, Kronika 17/1969, str. 161—167; P. Blaznik, Bitenj, o. d., 84 si.; P. Blaznik, Železniki, o. d., str. 13 si.; J. Kos, Podoba mesta Loža v prvih treh desetletjih devet najstega stoletja, Notranjski listi L, Stari trg pri Ložu, 1977, str. 85—90. — 8. AS, Franciscejski kataster, št. 160. — 9. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljub ljana 19/1938, str. 53. — 10. Mec drži dva mernika; en mernik je meril 1753 :30,75 litrov; S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljanske mere, Zgodovinski časopis 8/1954, str. 49. — 11. M. Verbič, o. d., str. 164—165; J. Kos, o. d., str. 86—88; P. Blaznik, Bitenj, o. d., str. 17. — 12. J. Kos, o. d., str. 88. — 13. M. Verbič, o. d. str. 165. — 14. P. Blaznik, Loško gospostvo, o. d., str. 381 si. 9 Loški razgledi 129 Zusammenfassung ZIRI IM LICHTE DES FRANZISZEISCHEN KATASTERS Die Katastralgemeinde Ziri wurde im Josephinischen Kataster in den Ljublja- naer Kreis eingereiht; der Franziszeische Kataster schlofi die Gemeinde dem Pošto j - naer Kreis an und erweiterte zugleich ihre Grenzen. Die Indikationsskizzen haben sich leider nicht erhalten, doch verfiigen wir iiber die grundlegenden Elaborate des Kata- sters selbst sowie auch zur Ganze uber Kopien der Katastralmappen, wahrend bei der Originalmappe das Blatt, welches die Siedlung Ziri beinhaltet, fehlt. Aufgrund der topographischen Beschreibung aus dem Jahre 1830 und einer Reihe von Elabo- raten vornehmlich aus den darauffolgenden dreiCig Jahren kann man sich bei entsprechender Kritik vor allem vom wirtschaftlichen Leben der Gemeinde, das auf der Landwirtschaft beruhte, ein Bild machen. Die Angaben uber die Fruchtfolge sind nur kritisch zu ubernehmen; nach einer Angabe aus dem Jahre 1831 ware fiir Felder der ersten und der zweiten Klasse eine dreijahrige Fruchtfolge in Gebrauch gewesen, doch erwahnt dieselbe Quelle \venige Monate spater ein »4 feldersvstem«. Vorsichtig sind auch die Angaben iiber den durchschnittlichen Ertrag der Felder zu behandeln, wie das die bisherigen in einigen anderen Gemeinden durchgefuhrten Untersuchungen bezeugen; auf den minder guten Feldern der Gemeinde Skofja Loka ware der Ertrag bei weitem reicher als beispielsweise auf dem fruchtbaren Boden der Gemeinde Bitenj. Das Kriterium der einzelnen Beurteiler war sehr verschieden und entsprach nicht den tatsachlichen Verhaltnissen. Bei der Berechnung des Reinertrages schlug die Kommission im Sinne ihrer Instruktionen bei einzelnen Kulturen und Klassen bestimmte Prozente vom Brutto- ertrag ab, fiir die wertvolleren Klassen war der Abzug geringer. Er betrug fiir die Felder 45—60 Vo, fiir die VViesen 20—25 °/o, ein gleicher NachlaB galt auch fiir die Weiden, die 2/5 der Gesamtflache ausmachten. Nur die Walder genossen keine Er- massigung. 130