ï-eto 1883.
503
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 9. oktobra 1883.
156.
Ukaz ministerstev za notranje reèi, trgovino, poljedelstvo, finance in deželno bran sporazumno z državnim vojnim ininisterstvom izdan dne 22. septembra 1883,
s katerim se itpreminjajo nekatera določila v ukazu od 2. julija 1877 (Drž. zak. št. 68), o obrtovnih in varnostno-policijskih določilih za narejanje raznesil in promet z istimi.
Ker se je kjekod primerila marsikaka nesreča pri rokovanji z raznesili (raznosnimi ali razrivnimi tvarinami), ukazuje se tako.
Ölen I.
Paragrafi 4, 44, 76, 80, 94, 99, 100, 101 in 115 ukaza od 2. julija 1877 (brž. zak. št. 68), o obrtovnih in varnostno-policijskih določilih za narejanje raznesil in za trgovino dotično, izpreminjajo se ter naj slovč tako le:
§. 4.
Kaznesila, in njih sovrsti smejo se — z izimki, ki so povedani v 3. in 4. od-stavku tega paragrafa, — samo tedaj narejati, rabiti ali v promet dajati, ako 8e spoznâ, da se dopustiti smejo.
DopušČenje, narejati jih, veljâsamo za tisto osebo ali podjetništvo, kateri ali kateremu se je bilo dalo.
Kaznesila za znanstvene svrhe v kemijskih laboratorijih visokih šol izvajati d°pušča se pod odgovornostjo načelnikov takih laboratorijev sosehno v to mer, ( a se raznosila primerno hranijo in da se ubrani vsako zlorabljenje.
Za pokusno narejo raznesil zarad tega. da hi bila dopuščena, po tem za preiskovanje in pokusno rabo še ne dopuščenih raznesil potrebno je dovoljenje poučnega okrajnega oblastva, v policijski okolini Dunajskega, Pražkega, Levovega, Krakovskega in Tržaškega mesta dovoljenje c. kr. policijskega oblastva,
vatero naj dovpraša politično okrajno oblastvo. Dovoljenje se ne sme podeliti, ar branijo kaki pomisleki razm0re, ki se tičojo varnosti.
War branijo kaki pomisleki v oziru na zanesljivost dotiČne osebo ali na druge
(Slowenisch.)
96
§• 44.
Rasnesila v množini 3 kilograme presezajoči morajo se v nalašč napravljena hranišča spravljati.
Le-ta hranišča so ali fabriška ali prodajna ali potrosna hranišča. Kraj, sestava, in naprava teh hranišč se ravnd nekaj po največini (maksimalni množini) v njih hranjenih raznesil, nekaj po daljavi sosednih predmetov (§. 14), katerim bi utegnila biti nevarna.
V enem hranišči ne sme se nikdar hraniti po več raznesila, nego je primerno prostornini, po oblastvu dovoljeni.
Eaznesila od množine do 3 kilogramov smejo se hraniti samo v takih prodajnih in ljudem v stanovanje ne služečih prostorih, ki so bili obrtovnemu oblastvu naznanjeni in za katere je to oblastvo izreklo, da so dobri v to.
§. 76.	j
Vsaka poslatev raznesilnih tvarin mora imeti spremnico ali spremni list.
Pri takih poslatvah, ki jih narejalec ali dopustilo imajoči prodajalec, v nepokvarjeni izvirni zapori odda v odpravo, služi odiisk miuisterijalnega dovoljenja prevožnje (§. 71) namesto spremnice.
Poslatve raznesil, ki se imajo v ozemlje zastopano na državnem zboru vva-žati, skozi isto provažati ali iz njega izvažati, morajo imeti spremnico, izdatbo katere je izprositi v ministerstvu notranjih reči.
Pri vseh ostalih poslatvah velja za spremnico nakladni list, ki ga izdaje po-šiljalec; ali tak nakladni list mora biti na temelji izkazane dobavne pravice (§. 99) vidiran od političnega okrajnega oblaslva, a v policijski okolini Dunajski. Praški, Levovski, Krakovski in Tržaški od c. kr. policijskega oblastva.
Nakladni listi, katere izda kako oblastvo, takega vidiranja ne potrebujejo.
Za pošiljanje raznesil naj se izbira tist način prevožnje, kateri v vladajočih okolnostih največo varnost obeta.
§• «O-	• I
Eaznesila in ljudje se ne smejo ob enem na istem vozilu voziti.
Vsak voz, na katerega so naložena raznesila, mora v znamenje imeti črno zastavo ali bandero na sebi.
Vozi naj se samo v stop, in vsako vožnjo od več nego 100 kilogramov raz-nesilne tvarine mora razven voznika spremljati še drug človek, ki zna rokovati in ravnati s tako tvarino.
Ta spretnljalec ukaže, kjer je to dopuščeno, ogenj odstraniti; kjer to ni dopuščeno (na železnicah, v plavežih itd.), naj se vozno osebje poprime vse p°' trebne opreznosti ali previdnosti, da bode tovor ohranjen od vsako nevarnosti ognja.
Taki ljudjo ne smejo tabaka pušiti; tudi naj sc med nje no vzprijemlje nego samo, kdor jo zanesljiv človek.
Na suhem naj so raznesila vozijo po dobrih cestah in potih in tako, da se vožnja, kolikor je koli mogoče, ogiblje krajev ali selišč in pa tacih cest, po katerih biva živ promet, ali blizu katerih jo kaj glede ognja nevarnih vršilišč.
Po takih krajih, kodar se pravilno raznesila prevažajo ter jo potreba kak0 posebno naredbo, naj oblastvo zapovč in razglasi, katero cesto so jo držati.
Kjer bi s pomestnih (lokalnih) ozirov potrebno bilo, naj se — kolikor je tooči pomišljaje na vozne razmere sploh — v razglasu določijo tudi ure, ob katerih se smejo raznesilne tvarine vozit'.
Kadar je potreba večje opreznosti, naj se ukaže, da naj se raznosila po do-hčnem kosu ceste vozijo pod policijskim spremstvom, ter za tega delj naredi, da Se vsaka taka vožnja oblastvu o pravem času vzglasi ter pové, kdaj pride voz v dotični kraj, in koliko raznesil se ima prevažati.
Uradna djanja, kar j'h bode po določilih tega paragrafa, pristojé političnemu okrajnemu oblastvu, v policijski okolini Dunajski, Praški, Levovski, Krakovski in Tržaški c. kr. policijskemu oblastvu sporazumno s političnim okrajnim °blastvom, a prvo sme tudi samostalno poprijeti se stvari, kjer to zahteva javna varnost.
Naredbe po odstavkih 7, 8, 9 ukrenene treba je v okraji in v uradnih deželnih novinah razglasiti in poleg tega dotičnim podjetništvom, kar jih je v okraji, na znanje dati.
§• 94.
Ta raznesita prodajati imajo pravico samo tisti ljudje, kateri so dovoljenje Za to od pristojnega obrtovnega oblastva prejeli (§. 8).
, Dopustilo sme se dati samo za neki določeni kraj in samo takrat, kadar se ’zkažejo prostorije za to dobre; v dovoljenji je treba izrecno poudarjati potanko izpolnjevanje posebnih propisov, izdanih za posamične vrste raznesil
Prodajalčeva dolžnost je, ako mu bode moči, prevzeti v začasno hrambo raznesila, katera bi mu oblastvo oddalo (§. 116).
§• 99.
Raznesila smejo se, — izimši slučaj drugega odstavka v §. 101, — samo !la podlogi uradno izdane dobavne knjige ali dobavnice (dobavnega lista) komu
Uročiti.
Te izkaze izdaje prositeljevo politično okrajno oblastvo, a v okolini Du-Ilajski, Praški, Levovski, Krakovski in Tržaški c. kr. policijsko oblastvo.
'Proške, ki jih tak izkaz stane, mora stranka povrniti.
Dobavne knjige dajč se prodajalcem, po tem takim ljudem, kateri raznesila 8hdrio potrebujejo za svoj obrt ali posel, kakor posestnikom rudnikov, stavbe podjetnikom, posestnikom kamenolomnje it.
Drugim osebam, kateri slučajema raznosilo potrebujejo, izdajö se dobavnice 'l 1 dobavni listi.
Dobavno knjige in dobavnice smejo se samo tedaj komu izročiti, kadar se P° prositoljevih osebnih razmerih in po razmerih njegove delovrsbe ni bati nika-eka zlorabljonja, in kadar se izkažejo temu ukazu ustrezajoče prostorije, kjer se °de raznesilna tvarina hranila, ter obstoje uveti za veglasno ali umno upo-l'aDo iste.
, Ako bi se raznesilna tvarina kako zlorabila ali če nastanejo okolnosti, zarad terih bi se bilo bati kakega zlorabljonja, naj oblastvo dobavne izkaze nazaj aiïlc> ter zastran uže prejetih raznesil ukrene, kar bi bilo z javnih ozirov
P°trt>bno.
», Za dobavne knjige praviloma ni postavljati dobo, doklej bodo veljavne, k .° je zarad kakih okolnosti drugače treba, smo oblastvo veljavnost dobavnih na neki določeni čas stesniti.
Dobavnice naj se izdajö, da bodo veljavne samo neki določeni čas, ki ne sme presezati 3 mesecev računeč od dne, katerega je dobavnica izdana. Postav-ljaje čas veljavnosti držati se je tega načela, da se dobava ali prejem raznesila kar je mogoče času njegove uporabe blizu primakne. Tudi naj oblastvo dajoČ dobavnice določi in v dobavnici poočiti, do kdaj mora količina raznesilne tvarine biti uporabljena za povedani namen.
Veljavnost dobavnic in pa dobavnih knjig, pri katerih je na neki čas omejena, mine, kakor poteče vnjih ustanovljeni čas. Dobavnice postajajo tudi neveljavne, čim je kdo prejel količino raznesila, katera mu je v istih dovoljena.
Na dobavne izkaze, ki so postali naveljavni, ne smejo se nikomur raznesila izročati.
Kadar je iztekel čas, določen v dobavnici za porabo dovoljene količine raznesila, ter ta količina ni bila potrošena, mora dobavitelj to naznaniti oblastvu, katero je izdalo dobavnico, in ako le-to oblastvo ne podaljša uporabnega roka, nepotrošeno količino raznesila oddati bodi narejalcu, prodajalcu ali z dovolje-njem oblastva človeku, kateremu je dobava dopuščena, pristavivši opomnjo na dobavnih izkazih tega človeka, ali jo je pa uničiti, kakor je zapovedano v navodilu.
Takisto je tudi postopati, kadar še kaj nepotrošenega raznesila ostane k° mine ali konec vzame obrt ali podjetništvo, za katerega vršbo je bila raznesiln3 tvarina prejeta.
Tehnična krdela ali oblastva vojstvena ne potrebujejo posebnega dobavnega dovoljenja.
Kdor ima kaj raznesila brez pravice, tega je pokazniti po le-tem ukazu.
§• 100. . !
Dobavne knjige naj slovö na dobavo ali prejemanje raznosil, katera so dopuščena, da se smejo delati in v občni promet dajati, ter naj obsozajo :
a)	ime (firmo) dobavnikovo;
b)	obrt ali posel, za katerega vršbo je stalno potreba dotičnega raznesila:
c)	vršilišče (kraj, kjer se delo vrši);
d)	na slučaj, Čas, doklej je knjiga veljavna.
Dobavnice naj obsezajo:
a)	ime (firmo) dobavnikovo;
b)	namen dobave ;
c)	naznambo raznesila (katere vrste je) ;
d)	količino;
e)	kraj, kjer se bode raznosilo hranilo, in kraj, kjer se uporabi;
f)	čas, določen za dobavo;
g)	čas, določen za uporabo.
Ko raznesilo izroča, naj oddajatelj v dobavni knjigi ali na dobavnici zapi®c ime raznesila (vrsto) in količino istega ter pristavi dan in svoj podpis.
Za tega delj treba jo dobavne knjige vzporedno (z juksto) tako uravnati) da se na posamičnih listih poleg sebe stoječ na eni strani naročba in na drag1 strani oddatba poočiti pod eno zapored tekočo številko in da se dan primer110 vpiše na obeh stranéh.
Prodajalec ima pravico, na temelji vzporednih (juksta-) izrezkov, na katere je udarjen uradni pečat, naročena raznesila izročiti.
Vsakokratko naročbo in oddatbo mora podpisati naročnik, odnosno prodajalec.
Od prodajalca podpisani juksta-izrezek treba je ob odpravi poslatve raznesil nazaj poslati in v dobavni knjigi na dotičnem mestu podlepiti, da ostane za stalno pritrjen.
Kdor ima dobavno knjigo ali pa dobavnico, naj jo skrbno pazi vsakega zlo-rabljenja ter je ne sme drugemu nikomur odstopiti.
§. 101.
Prodajalec naj si piše o prodaji raznesil knjigo zabeležnico, kamor je zapi-savati kupca, čas oddatbe, oddano raznesilo (vrsto) in množino (količino) istega, po tem izkaz pravice do prejema, le-to z naznambo dovoljujočega oblastva, po tem dne, kdaj in Število, pod katerim je izdana dobavna knjiga, odnosno dobavnica, in pa številko juksta-izrezka dobavne knjige.
Pri poslatvah, ki se imajo izvažati iz ozemlja zastopanega v državnem zboru, 'reba je v prodajalčevi zabeležnici poočititi kupca, čas oddatbe, oddano raznesilo (vrsto) in količino istega, z odnosom na listine, na podlogi katerih se raznesilo °ddaje, dan in število spremnice (§. 76) in pa oblastvo, katero je izdalo to 8premnico.
§• 115.
Oddelnim (partije) voditeljem in delavcem je prepovedano, jemati raznesila v svoja stanišča ali v druga hranišča, nego je povedano v prvem naslednjem °dstavku, uporabljati jih v kaj drugega, nego za kar so jim bila izročena, ali °ddajati jih komu drugemu.
Gospodarja, ki delo daje, skrb bodi, da bodo hranišča v potrošbo namenje-nih raznesil prav zaprta in pod nadzorom, da se bodo raznesila iz njih po zanesljivih osebah dajala in samo po toliko, kolikor bode vsak čas potreba, in da b°do delavci nepotrošena raznesila s koncem delovnega časa nazaj dajali in na varnih, za hrambo dobrih mestih spravljali.
Dela gospodar ima dolžnost, pisati si knjige zabeležnice, kamer se zapisuje, P° koliko raznesila se je delavcem dajalo.
Podjetništva, delajoča z razpočnimi (razrivnimi) stvarmi dolžna so, kolikor
reni redi delovršbe, ki velevajo, kako je v dotič-raznesili, take delovršbene rede sestaviti ter po-a jih odobri.
V policijski okolini Dunajski, Praški, Levovski, Krakovski in Tržaški sme to odobrenje samo sporazumno s c. kr. policijskim oblastvom podeljevati.
Člen II.
llobavne knjige, kar jih je dozdaj med ljudmi, treba je nazaj vzeti ter naj za-njo po okolnostih izdadč dobavnice (dobavni listi), držeč se določil tega ulcaza.‘
üe obstojé gledč njih uže odobi '>etn podjetništvu ravnati z l°žiti pred upravno oblastvo, d
(ttloveulsch.)
97
Člen III.
Določila, obsežena v tem ukazu, veljajo tudi v oziru na taka raznesila, na katera se po §. 7, odstavku 2, uporabljajo varnostno-policijski propisi, dani za črni smodnik ali strelni prah.
Taffe s. r.	Talkeiihayii s. r.	Welserslieimb s. r.
Dunajewski s. r.	l*iuo s. r.
159.
Ukaz ministcrstva za pravosodje od «3. oktobra 1883,
o premeni okoliša in o začetku uradovanja okrajnega sodišča v Črnem Dunajci na Gališkem.
Novo okrajno sodišče, katero se ima po ukazu ministerstva za pravosodje od 16. marcija 1882 (Drž. zak. Št. 35) v Črnem Dunajci ustanoviti, naj začne svoje uradno delovanje 1. dne januvarja 1884.
Ob enem se ukazuje, da ima občina Zubsuhe-Bistre, katera je bila po glasu ukazu od 16. marcija 1882 (Drž. zak. Št. 35) določena v okoliš Črno-Dunajškega okrajnega sodišča, tudi v bodoče ostati v okoliši Novo-TrŠkega okrajnega sodišča.
I*ražak s. r.
Popravek.
V	postavi od 23. maja 1883, od deloviti premeni §§. 74 in 76 občnega zemljeknjižnega zakona, razglašeni v kosu XXVIII. pod št. 82. Državnega zakonika, naj se začetne vrste odstavka 1. v §fu 1, čitajo takö le:
Zemljeknjižn a delitev kake katastralne parcele, kjer ne gre za parcelo, katere mejne črte delajo bodi kvadrat bodi pravokotnik 20 metrov naj več širok, ter je delitev opraviti p° alikvotnih delih parcele, more se dovoliti itd.
V	4. odstavku §“* 1, vrsti 3. namesto „priznaniti“ čitaj priobčiti, v 5. odstavku tega §., vrsti 1., namesto „priznanjem“ čitaj priobčeni.
Prvi odstavek §fa 2 v isti postavi naj glasi tako :
Ostalinsko sodišče naj zemljeknjižne vpise, katerim so se med ostalinsko razpravo ustanovile podloge v oblik i za vknjižbo potrebni, — kjer udeleženci ne podadö prošnje, kakeršna ustreza zakonitim ukazilom, — uradoma zvrši, po tem ko prisodba p°' stane pravokrepna, ako to sodišče, kolikor listine za dovoljenj6 vpisa potrebne niso izdatki rešol ostalinskega sodišča, i013, le-te listine pri roki.
V	3. odstavku §f* 2 naj se na mesto „ostalinsko sodništvo“ čita: ostalinsko
sodišče.
Odstavku 4. tega istega §. naj se dodâ, stavek : Vloge Za to predlaganj*5 ni potreba.