UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 42. izredna seja (9. februar 2017) ISSN 2385-9490 Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2017 www.dz-rs.si 3 DNEVNI RED 42. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S PROBLEMATIKO NAPOTENIH DELAVCEV IN PREVOZNIKOV PRI OPRAVLJANJU DELA V REPUBLIKI AVSTRIJI, EPA 1739-VII 4 VSEBINA Določitev dnevnega reda ............................................................................................................ 6 1. točka dnevnega reda: PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S PROBLEMATIKO NAPOTENIH DELAVCEV IN PREVOZNIKOV PRI OPRAVLJANJU DELA V REPUBLIKI AVSTRIJI, EPA 1739-VII................................................................................................................................. 6 FRANC BREZNIK ......................................................................................................................... 6 FRANC BREZNIK ......................................................................................................................... 8 FRANC BREZNIK ......................................................................................................................... 8 FRANC BREZNIK ......................................................................................................................... 8 FRANC BREZNIK ......................................................................................................................... 8 JOŽEF HORVAT ........................................................................................................................... 8 UROŠ PRIKL ................................................................................................................................ 9 PETER POGAČAR ..................................................................................................................... 10 VIOLETA TOMIĆ ........................................................................................................................ 11 IVA DIMIC ................................................................................................................................... 13 FRANC LAJ ................................................................................................................................ 13 DR. JASNA MURGEL ................................................................................................................ 14 SUZANA LEP ŠIMENKO ............................................................................................................ 15 FRANC JURŠA ........................................................................................................................... 17 MARIJA BAČIČ .......................................................................................................................... 17 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 18 JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 19 MAG. MATEJ TONIN .................................................................................................................. 19 DR. JASNA MURGEL ................................................................................................................ 20 ŽAN MAHNIČ .............................................................................................................................. 21 MAG. BOJANA MURŠIČ ............................................................................................................ 22 MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR .......................................................................................... 23 MARIJAN POJBIČ ...................................................................................................................... 24 DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 27 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 28 PETER POGAČAR ..................................................................................................................... 32 ALEŠ CANTARUTTI ................................................................................................................... 32 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 33 DARJA BAVDAŽ KURET ........................................................................................................... 34 ZVONKO LAH ............................................................................................................................. 34 MAG. BRANKO GRIMS ............................................................................................................. 36 JANJA SLUGA ........................................................................................................................... 37 MAG. BRANKO GRIMS ............................................................................................................. 39 JANJA SLUGA ........................................................................................................................... 39 MAG. BRANKO GRIMS ............................................................................................................. 39 JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 40 JANJA SLUGA ........................................................................................................................... 40 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 40 JANJA SLUGA ........................................................................................................................... 40 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 41 MARJANA KOTNIK POROPAT ................................................................................................. 41 ANJA BAH ŽIBERT .................................................................................................................... 42 JANJA SLUGA ........................................................................................................................... 43 ANJA BAH ŽIBERT .................................................................................................................... 43 DR. MILAN BRGLEZ .................................................................................................................. 43 DR. LÁSZLÓ GÖNCZ ................................................................................................................. 44 SUZANA LEP ŠIMENKO ............................................................................................................ 45 5 PETER POGAČAR ..................................................................................................................... 46 JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 47 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 47 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 48 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 49 MAG. BRANKO GRIMS ............................................................................................................. 49 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 49 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 49 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 49 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 49 FRANC BREZNIK ....................................................................................................................... 50 MATJAŽ HAN ............................................................................................................................. 50 6 Državni zbor VII. mandat 42. izredna seja 9. februar 2017 _______________________________________________________________ Predsedujoči: dr. Milan Brglez....................................................predsednik Državnega zbora Primož Hainz.................................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 9. februarja 2017 ob 15.02. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 42. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Iva Dimic od 16.30 ure dalje, dr. Mirjam Bon Klanjšček, Violeta Tomić od 16. ure dalje, gospa Ljudmila Novak, gospa Andreja Potočnik, gospa Eva Irgl, gospod Ivan Hršak, dr. Milan Brglez od 16. do 18. ure, gospod Matjaž Han, gospod Matjaž Nemec, gospod Bojan Podkrajšek, dr. Bojan Dobovšek, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, dr. Matej T. Vatovec od 16. ure dalje, gospod Janez Janša, mag. Marko Pogačnik, dr. Anže Logar, gospod Branko Zorman, mag. Aleksander Kavčič, gospod Jože Tanko od 17. ure dalje in gospod Uroš Prikl od 16.30 do 18. ure. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 42. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 3. februarja 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 42. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S PROBLEMATIKO NAPOTENIH DELAVCEV IN PREVOZNIKOV PRI OPRAVLJANJU DELA V REPUBLIKI AVSTRIJI. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 24 poslank in poslancev s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom zahvala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Francu Brezniku. FRANC BREZNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve, spoštovani kolegice in kolegi! Mineva 60 let, odkar je šest držav, in sicer Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, 25. marca 1957 v Rimu podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Takrat je šlo za dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim evropskim svoboščinam: prostem pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Po besedah nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je pogodbo podpisal v imenu Nemčije, je šlo za verjetno največji dogodek povojnega časa. Z dokumentom je šest držav želelo nadgraditi sodelovanje – odprava carin in količinskih omejitev pri trgovanju med članicami Evropske gospodarske skupnosti in uvedba skupne carinske tarife do tretjih držav sta predstavljali torej temelje vzpostavitve skupnega evropskega trga. Poleg uvedbe omenjenih štirih temeljnih svoboščin, so se države odločile tudi za sprejetje skupne politike na področju kmetijstva in prometa ter vzpostavitev sistema, ki naj bi zagotavljal, da na notranjem trgu ne bo prihajalo do izkrivljanja konkurence. Države so si s pogodbo zadale tudi usklajevanje ekonomskih politik in približevanja zakonodaje v obsegu, ki bi zagotavljal delovanje našega skupnega trga. 60 let pozneje, naslednji mesec bo namreč 60 let od podpisa te pogodbe, spoštovani kolegice in kolegi, pa ugotavljamo, da je s 1. januarjem 2017, ko je začel v Avstriji veljati nov Zakon o preprečevanju dumpinga pri plačah in socialnih 7 prispevkih, ki je tujim podjetjem še bolj zaostril pogoje pri čezmejnem upravljanju storitev. Za tuje ponudnike storitev, med katerimi so tudi slovenska podjetja, to pomeni številne ovire, saj z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le preprečujejo nelojalno konkurenco, socialni dumping, ampak predvsem z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami, poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi odvračajo tuje ponudnike storitev in posledično preprečujejo opravljanje storitev na avstrijskem trgu. Naši obrtniki in podjetniki, podjetniki ,ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji, so že pred novim letom prejemali visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezik. Čeprav so jih dostavljali v roku, jim je avstrijska finančna policija zaračunavala dodatne kazni z drugačnimi izgovori, kot je na primer neustrezna višina urne postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne skupine. S 1. 1. 2017 pa je v Avstriji začel veljati nov zakon, ki predvideva še višje kazni ter tudi prepoved čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji, kar našim podjetnikom še dodatno otežuje čezmejno poslovanje v Avstriji. Po informacijah tako Gospodarske zbornice kot Obrtne zbornice in tudi številnih prevozniških podjetij, ki opravljajo največkrat gradbene storitve v sosednji Avstriji, je Avstrija začela poostreno nadzirati tudi prevozniški sektor, ki je do zdaj brez večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama. Pri tem naj bi Avstrija bilateralne prevoze blaga in potnikov, ki jih izvajajo zaposleni vozniki pri slovenskih prevoznikih, obravnavala, kot da gre za napotene delavce. Med drugim naj povem, da sta zaradi tega 10. januarja 2017 Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica naslovili dopis na Vlado Republike Slovenije in pristojne člane Vlade, predvsem na ministra za gospodarski razvoj gospoda Zdravka Počivalška, ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, na ministra za zunanje zadeve gospoda Karla Erjavca in na ministrico za delo, družino in socialne zadeve gospo Anjo Kopač Mrak. Obe zbornici sta jih opozorili na napovedane ukrepe Republike Avstrije na področju mednarodnega bilateralnega prevoza blaga in potnikov, ki bodo slovenskim cestnim prevoznikom bistveno otežili izvajanje mednarodnega prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Od Vlade Republike Slovenije, ki je pristojna za reševanje te problematike, so zahtevali, da se nemudoma aktivno vključi reševanje nastale situacije, ki lahko pripelje do zastoja gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Bistveni problemi, ki sta jih obe zbornici nekako navajali in ki v prvi vrsti zadevajo prevoznike, so bili naslednji. Prvič, podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitev v Avstriji prejemajo visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezi. Čeprav jih dostavijo v roku, jim avstrijska finančna policija zaračunava dodatne kazni in vedno znova z drugačnimi razlogi, kot je na primer neustrezna višina postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne razrede. Drugič, v Republiki Avstriji imajo tako imenovani sklad BUAK. Tega v Sloveniji nimamo, a naši podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad od samega začetka, če opravljajo gradbeno storitev. Če bi tudi v Sloveniji ustanovili podoben sklad, bi bili naši podjetniki oproščeni plačila prispevkov v gradbeni sklad ne samo v Avstriji, ampak tudi drugod po Evropi. S tem bi zagotovili dodatno jamstvo in varščino tudi za naše delavce, ki delajo v gradbeni stroki, ne samo v Republiki Sloveniji, ampak tudi na ostalih evropskih trgih. Tretjič, Republika Avstrija po novem izvaja poostren nadzor nad slovenskimi gradbenimi podjetji na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določa, da ko delavec zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje v isti državi članici, dokler do izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Odstopanje od tega načela je v posebnih okoliščinah kljub temu dovoljeno. Glede na to, da naši podjetniki izvajajo dela na različnih gradbiščih, tega ne morejo dokončati tako, kot je bilo dogovorjeno z naročniki, kajti ta zakonska določba našim podjetnikom preprečuje izvajanje del. V primeru, da zakonskega določila Evropske unije ne upoštevajo, so zopet izpostavljeni globam s strani avstrijske finančne policije. Po informacijah so se nekateri že umaknili iz Avstrije, kajti visoke kazni so pripeljale celo do odpuščanja delavcev. Če se bo prevoznike iz Republike Slovenije obravnavalo kot napotene delavce, bo to pravilo veljalo torej tudi za prevoznike. Četrtič, v Sloveniji primanjkuje različnih poklicev. Slovenska gradbena stroka največkrat navaja železokrivce in ostale gradbene delavce, zato bi morali podjetniki, ki dobijo posel preko avstrijskih podjetij, zaposlovati državljane iz tretjih držav. Ko želijo slovenska gradbena podjetja napotiti državljane tretjih držav na delo v Avstrijo, se soočijo s celo vrsto težav, ki jih povzroča avstrijski zavod za zaposlovanje, torej AMS oziroma Arbeitsmarktservice. Ta namreč v zadnjih dveh letih množično zavrača prijavne obrazce slovenskih podjetij ZKO3, ki zaposlujejo te državljane. Razlog za vrnitev naj bi bila pravna podlaga v evropski direktivi. Podjetnik ima delo, a ga žal ne more analizirati zaradi blokade avstrijskega Arbeitsmarktservice, torej zavoda za zaposlovanje, ki v tem našem podjetju v bistvu blokira zaposlitev nekega delavca, ki prihaja iz tretje države. Glede na to, da Avstrija postavlja blokade na vseh korakih, je vsekakor treba problematiko reševati tudi po drugi poti. Dodaten problem je tudi, da imajo podjetniki že vnaprej 8 podpisane pogodbe, ampak žal zaradi določenih administrativnih ovir ne morejo pogodb realizirati, zaradi česar prihaja do odpovedi že sklenjenih poslov. Taki podjetniki se zato pogosto odločijo za druge trge, kot so na primer Nemčija, Belgija in Velika Britanija, predvsem pa za trge izven Evropske unije, saj v tem primeru največkrat odhajajo na delo v Združene države Amerike. Problem se kaže tudi v tem, da gre za delavce, ki so sicer državljani tretjih držav. Nekateri že dlje časa zaposleni v slovenskih podjetjih, torej tu v Sloveniji, tudi po več kot 10 let, in imajo urejeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, pa jih kljub temu avstrijski organ Arbeitsmarktservice še dodatno preverja, s tem pa otežuje opravljanje storitve slovenskemu podjetju ali podjetniku. Petič, tuji obrtniki s Hrvaške, Madžarske in tretjih držav opravljajo delo v Sloveniji ne samo med delavniki, ampak tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih. Lahko si recimo pogledate delo, ki poteka na eni izmed stolpnic v središču Ljubljane, kjer postavljajo nov hotel. Našim podjetnikom se na ta način torej jemlje delo in so zato prisiljeni iskati delo v Avstriji. Nad tujimi podjetniki in njihovimi delavci se torej ne izvaja enako strogega nadzora kot nad našimi podjetniki v Avstriji. Pri izvajanju čezmejnega poslovanja so ta podjetja namreč dolžna upoštevati slovensko zakonodajo, Obrtni zakon ter plačilo delavcev po slovenski KP gradbenih dejavnosti. Prav tako se zastavlja vprašanje, ali ta podjetja upoštevajo določbe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, da je treba vso dokumentacijo imeti na mestu opravljanja storitve, prevedeno v slovenski jezik. Predvsem pa ta podjetja niso podvržena takšnim kaznim in strogemu nadzoru, kot so slovenska podjetja v Avstriji, kjer so zaradi konkurence v Sloveniji primorana iskati naročila. Niso primorana iskati naročila samo zaradi konkurence v Sloveniji. V Sloveniji so primorana iskati tudi naročila, ker trenutna vlada Republike Slovenije, kljub temu da je ugodna gospodarska klima, da imamo veliko gospodarsko rast, predvsem naše sosednje države, še ni začela novega investicijskega ciklusa. Zaradi tega so primorana naša podjetja delati v tujini, si iskati delo v tujini. Večina naših prevoznikov – v tem sektorju jih dela 18 tisoč –skupaj prispeva 17 % bruto družbenega produkta. Tudi oni se morajo znajti na tujih tržiščih. Lahko ugotavljamo, spoštovani kolegice in kolegi, da spremembe zakonodaje v Republiki Avstriji pomenijo poostritev nadzora nad vsemi napotenimi delavci, pri čemer pa spremembe predstavljajo … PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Čas. FRANC BREZNIK (PS SDS): … največji problem za prevoznike, ki ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni delavci zaradi objektivnih okoliščin, v katerih opravljajo delo. Prav tako je … PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Čas. FRANC BREZNIK (PS SDS): … okoli uporabe novih avstrijskih ukrepov še precej nejasnosti. Hkrati pa se nenehno spreminjajo tudi predpisi, za katere izvajalci storitev v bistvu niti ne vedo, na primer izračun novih plač za čas dela v Republiki Avstriji na podlagi spreminjajočih avstrijskih okoliščin. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Čas. Prosim. FRANC BREZNIK (PS SDS): Naj povem na koncu, spoštovani predsednik, spoštovani zbrani, da smo kot predlagatelj tako v Slovenski demokratski stranki kot tudi v Novi Sloveniji predlagali tri priporočila Vladi Republike Slovenije za odločanje na seji Državnega zbora. Prvo priporočilo je bilo na matičnem odboru nekako zavrnjeno. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Čas. FRANC BREZNIK (PS SDS): Drugo priporočilo Vladi je bilo nekako obrnjeno in ga bom kasneje tekom razprave tudi predlagal. Spoštovani kolegi in kolegice, praktične primere problemov, ki naše podjetnike in prevoznike torej obremenjujejo v Avstriji, bom pa v času razprave tudi predstavil. Najlepša hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem še besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Jožefu Horvatu. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, drage kolegice, dragi kolegi! Poslanska skupina Nove Slovenije je sopodpisnica priporočil in tudi zahteve za sklic seje Državnega zbora. Problematika je akutna. Že v vsebinski razpravi na seji matičnega odbora sem poskusil orisati zgodovinski kontekst tega področja. Evropski parlament je po dveh letih postopka februarja leta 2006 v prvem branju z veliko večino potrdil poročilo o zakonodaji, ki vzpostavlja skupni trg za storitve. Storitve so, kolegice in kolegi, največji gospodarski sektor v povezavi. Evropska zakonodaja ima zelo jasen namen, in to je odprava ovir prostemu pretoku storitev. Prost pretok storitev je poleg prostega pretoka oseb, prostega pretoka blaga in prostega pretoka kapitala ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije in eden od principov Rimskih pogodb iz leta 1957. Zelo pomenljivo, naslednji mesec se bomo spomnili 60-letnice Rimskih pogodb, uradno Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske 9 skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo. Ponovno želim poudariti, da predlagatelji nimamo niti najmanjšega namena niti pravice posegati v notranjo ureditev sosednje suverene Republike Avstrije. Res pa je, da je nova avstrijska zakonodaja nastajala dolgo časa in smo predlagatelji seje pričakovali, da bo Vlada Republike Slovenije budno spremljala pripravo zakonodaje, ki že zdaj, kot vidimo, negativno učinkuje na slovenske izvajalce storitev v Avstriji. Vlada Republike Slovenije bi morala biti pozorna na to, ali je nova avstrijska zakonodaja, ki ureja trg storitev, povsem v skladu z evropskim pravnim redom, konkretno, da ne krši prostega pretoka storitev na enotnem evropskem trgu. Nova Slovenija je na strani slovenskega gospodarstva. Zato pozorno spremljamo težave slovenskih gospodarskih subjektov pri opravljanju storitev v Avstriji. Mi menimo, da je ta zakonodaja nova ovira prostemu pretoku storitev, ki se je jasno pokazala še posebej po 1. 1. 2017 in praktično zaprla vrata slovenskim izvajalcem storitev v Avstriji. Predlagatelji smo prepričani – in upam, da se ne motim –, da smo v tej situaciji vsi na strani slovenskega gospodarstva, ne samo predlagatelji teh priporoči in seje Državnega zbora. Vlada Republike Slovenije ima veliko vzvodov, da lahko preveri, ali je avstrijska zakonodaja v okviru evropskega pravnega reda. Na prvi seji Odbora za zunanjo politiko v letošnjem letu, 18. januarja, sem spraševal zunanjega ministra, kaj je Vlada pri razreševanju te problematike že naredila oziroma kakšni so bili kontakti z avstrijskimi oblastmi in kakšen načrt ima Vlada v prihodnje. Minister gospod Karl Erjavec je odgovoril, da je v tem smislu že opravil nekaj aktivnosti v lanskem letu, seveda pa je korektno povedal, da problematiko pokriva več resorjev, poleg zunanjega še vsaj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in Ministrstvo za gospodarski razvoj. V tem kontekstu bila je odločitev Poslanske skupine Nove Slovenije za sopodpisništvo zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora logična. Omeniti moram tudi, da smo predlagatelji razočarani, da je koalicija na nek način izničila naše predloge priporočil, vsaj enega celo z vprašljivo razlago, da je predlagana vsebina že realizirana. Prvi sklep se je namreč glasil: "Vlada skupaj s predstavniki obeh zbornic v najkrajšem možnem času pripravi ukrepe, s katerimi bo na bilateralni ravni z Republiko Avstrijo v okviru prava Evropske unije zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Republiki Avstriji." Zelo dobro in nujno bi bilo, da bi bilo to res že realizirano, ampak to ne drži. Vprašajte gospodarstvo, če nam ne verjamete. Skupina 117 podjetij in obrtnikov je vložila pritožbo na Evropsko komisijo zaradi sprememb avstrijske zakonodaje, ki je zaostrila pogoje za opravljanje storitev v Avstriji. Njihov odvetnik iz novih pravil kot sporno med drugim poudarja zahtevo, da bo moral izvajalec storitev prevedeno plačilno in drugo dokumentacijo neprestano imeti pri sebi, tudi pri kratkotrajnih storitvah. Krovec ali učitelj smučanja bo moral denimo inšpektorju, če bo ta od njega to zahteval, v vsakem trenutku pokazati zahtevane papirje. Zadeva gre celo tako daleč, da naj bi to veljalo tudi za prevoznike, kar je pa še posebej zaskrbljujoče. Predlagatelji želimo, da se absolutno spoštuje evropska zakonodaja, v nasprotnem primeru Evropska unija in države članice škodijo same sebi. Preveč je populizma v Evropi, gospe in gospodje. Preveč je protekcionizma. To dejansko vodi tudi k evroskepticizmu. Kolegice in kolegi, pomagajmo našemu slovenskemu gospodarstvu in spodbudimo Vlado, da hitro in učinkovito opravi svoje dolžnosti v interesu Slovenije in v interesu Evropske unije. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predlog priporočila je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Urošu Priklu. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki Vlade! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji 50. nujni seji 7. 2. kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim kolegom Jožetom Tankom. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo ter tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog priporočila proučila z vidika njegove pristojnosti oziroma skladnosti z ustavo ter pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter podala pripombe k 1. in 3. točki priporočila. Po mnenju Vlade je bilo izpostavljeno, da se dejansko slovenski ponudniki storitev pri čezmejnem izvajanju teh z napotenimi delavci že od druge polovice lanskega leta soočajo s številnimi težavami pri svojem vsakodnevnem poslovanju v sosednji Republiki Avstriji. Predstavljeni so bili izvedeni in načrtovani ukrepi Vlade Republike Slovenije za zmanjševanje te problematike v Republiki Avstriji. Podrobneje so bile naštete aktivnosti na področju te problematike, s katero se soočajo slovenska podjetja in obrtniki, ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji. Pristojni organi Republike Slovenije rešujejo torej problematiko na več načinov in na različnih ravneh, tako srednjeročno, kratkoročno kot tudi dolgoročno. 10 Dopolnilno obrazložitev sta v imenu predlagateljev predstavila tudi kolega Breznik in kolega Jožef Horvat. V sami razpravi je bilo poudarjeno, da gre pri Zakonu o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu, ki je v Avstriji začel veljati 1. Januarja, za izredno zaostrovanje določenih pogojev dela slovenskih obrtnikov in prevoznikov v Avstriji. Izpostavljeno je bilo, da so ukrepi nesorazmerni z evropskimi določili, izpostavljene pa so bile predvsem zelo visoke globe za kršitelje. Po mnenju razpravljavcev avstrijska podjetja takšnih omejitev pri nas niso deležna, zato je treba razmišljati tudi o povračilnih ukrepih, če zadeve ne bo mogoče rešiti kako drugače. Prav tako je bilo poudarjeno, da predlagatelji izredne seje s predlogi ne želijo posegati v notranjo pravno ureditev Avstrije, želijo pa vedeti, ali je nova avstrijska zakonodaja res skladna z evropskim pravom. Po mnenju mnogih razpravljavcev gre za ureditev, ki nedopustno posega na področje pravice do prostega pretoka storitev, ki je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Nekateri razpravljavci so tudi izpostavljali vlogo evropske komisarke za promet. V nadaljevanju je bil podan predlog, da se o tem seznani tudi predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, ki bo spomladi na obisku pri nas. Opozorjeno je bilo, da izguba zaupanja v EU v trenutnih razmerah ni dobra, česar bi se morali zavedati predvsem ali pa tudi v Bruslju. Prav tako je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati dialog z bruseljskimi institucijami, po zagotovilih predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve pa so tudi stalnemu predstavništvu naše države v Bruslju izdali navodilo, da podpira pritožbe, vložene na Evropsko komisijo. Razpravljavci smo se strinjali, da je Avstrija za Slovenijo zelo pomembna gospodarska partnerica, ne moremo pa dovoliti kršitev nečesa, kar velja oziroma bi moralo veljati v enakem obsegu za vse države članice. V nadaljevanju razprave je odbor na podlagi mnenja Vlade in tudi opozoril iz mnenja ZPS z amandmaji črtal 1. in 3. točko priporočila, korigiral oziroma nekoliko spremenil pa je 2. točko priporočil. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh delih akta skupaj in jih sprejel. Spoštovani kolegice in kolegi, glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga akta, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog akta pa je sestavni del tega poročila, ki sem ga skušal na kratko predstaviti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Petru Pogačarju. PETER POGAČAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Problematiko čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci v praksi, s katerim se v zadnjem obdobju srečujejo predvsem slovenski ponudniki storitev v Republiki Avstriji, Vlada Republike Slovenije z vso dolžno skrbnostjo spremlja že nekaj časa, tudi na podlagi pobud in na podlagi sestankov z različnimi gospodarskimi združenji ter posameznimi zainteresiranimi podjetji, zlasti s področja transporta. Vlada Republike Slovenije poudarja, da je pri današnji razpravi predvsem treba izhajati iz načelnega spoštovanja štirih oblik svoboščin, kot jih določa že pogodba o delovanju Evropske unije, to so svoboda izvajanja storitev, prosto gibanje oseb in blaga ter prosti pretok kapitala. To po našem trdnem prepričanju predstavlja enega od temeljev delovanja notranjega trga Evropske unije. Svoboda izvajanja storitev pomeni pravico podjetij iz ene države članice do opravljanja storitev v drugi državi članici ter s tem pravico, da v ta namen začasno pošljejo, napotijo svoje delavce na opravljanje dela v drugo državo članico, ne glede na njihovo državljanstvo. Glede na to, da se z uveljavitvijo nove zakonodaje na področju preprečevanja socialnega in plačnega dumpinga v Republiki Avstriji slovensko gospodarstvo pri tem izvajanju storitev srečuje z resnimi administrativnimi zapleti oziroma izrekanjem visokih nesorazmernih in multipliciranih glob za malenkostne prekrške, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da bi tovrstna praksa avstrijskih organov lahko imela negativne učinke ne samo na obseg čezmejnega izvajanja storitev, ampak posledično negativne posledice za celotno slovensko gospodarstvo. Vsekakor pri tem ne smemo pozabiti, da so ti strogi administrativni ukrepi in stroga kaznovalna politika namenjeni predvsem zaščiti in varstvu pravic napotenih delavcev v času, ko so napoteni na delo v drugo državo članico. V preteklosti je namreč prav na področju napotitev delavcev v druge države članice prihajalo do vrsto kršitev delovnopravne zakonodaje, neizplačila plač, kršitve njihovih pravic. Ukrepi za zaščito pravic napotenih delavcev so v pristojnosti posamezne države članice in so prav gotovo potrebni, menimo pa, da ne smejo biti izgovor za omejevanje prostega pretoka storitev znotraj Evropske unije. V skladu s tem lahko zatrdim, da ima tudi Slovenija v svoji zakonodaji, ki ureja to področje, vrsto zahtev za izvajalce storitev glede varstva pravic napotenih delavcev. Dovolite mi, da ob tem navedem, poleg že izvedenih, nekatere ključne načrtovane aktivnosti Vlade Republike Slovenije za omejitev negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo glede izvajanja ukrepov Republike Avstrije. Države V4 in Slovenija so včeraj preko veleposlaništva Poljske na Dunaju posredovale 11 posebno pismo pristojnim ministrom v Republiki Avstriji, predstavnikom gospodarskih združenj Avstrije ter predstavnikov Evropske komisije v Avstriji. V tem pismu je izpostavljena podpora in sodelovanje držav podpisnic pri sankcioniranju ugotovljenih zlorab avstrijske zakonodaje ter hkrati izražena zaskrbljenost glede samega izvajanja nove zakonodaje s strani avstrijskih nadzornih organov. Vlada Republike Slovenije bo zagotovila aktivno podporo vloženim pritožbam slovenskih podjetij na Evropsko komisijo, ki jih je v imenu slovenskih podjetij vložila odvetniška pisarna iz Celovca. Na področju transportnega sektorja se bo Republika Slovenija v razpravah o spremembi direktive o napotitvah še naprej zavzemala, da se področje transporta izvzame iz obsega področja te direktive, saj ocenjujemo, da transport zaradi specifične dejavnosti ne sodi v okvir sistema napotitve delavcev, podobno kot to danes že velja za posadke trgovske mornarice. Za reševanje problematike mednarodnega cestnega prometa se bomo zavzeli, da se ta rešuje v okviru postopka za spremembo predpisov s področja cestnih prevozov in socialne zakonodaje, ki jih bo Evropska komisija sprožila v letu 2017. Vlada bo budno spremljala postopek ugotavljanja skladnosti nove avstrijske zakonodaje z zakonodajo EU, nenazadnje pa ima Republika Slovenija kot skrajno možnost na voljo tudi možnost za uvedbo postopka zoper Republiko Avstrijo na Sodišču Evropske unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Republiki Avstriji v skladu z veljavnimi pravili na ravni EU. Vlada Republike Slovenije bo še naprej pozorno spremljala razvoj dogodkov in naredila vse za zaščito pravic delavcev in slovenskega gospodarstva. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina Združena levica, zanjo Violeta Tomić. VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Izkoriščanje in goljufanje delovne sile, goljufanje države, delovne nesreče s težkimi posledicami in pogosto s smrtnimi izidi – s temi besedami so pred približno letom in pol delavci, združeni v Sindikat mobilnih delavcev Slovenije, pri Konfederaciji neodvisnih sindikatov označili stanje v transportni branži. Priporočila Vladi, ki jih obravnavamo danes, so nastala na podlagi zaostritve in doslednega izvajanja določil avstrijskega Zakona o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga. Za vsak slučaj bom še enkrat ponovila: preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga. To pomeni preprečevanju ponujanja in opravljanja storitev z izplačevanjem mizernih plač, delom v slabih delovnih razmerah in pogosto neizplačevanju plač nasploh. Res je, da so z zaostritvijo določb tega zakona, njegovim doslednim izvajanjem in poostrenimi inšpekcijskimi nadzori postavili v privilegiran položaj domače prevoznike, vendar pa je primarni namen zakona, naj še enkrat poudarim, preprečitev socialnega in plačnega dumpinga. Naloga tega zakona je zagotoviti enako plačilo za enako opravljeno delo. Takšen zakon in njegovo dosledno izvajanje lahko v Združeni levici samo pozdravimo. Domači predstavniki kapitala se čutijo seveda prizadete, ker Avstrijci ščitijo svoje domače delavce pred socialnim dumpingom iz tujine. Preko predlagateljev priporočil poskušajo izsiliti, da se Vlada Republike Slovenije temu upre z vsemi pravnimi sredstvi. To ni čudno, saj so ravno predstavniki kapitala tisti, ki so z ustvarjanjem prekarnih delovnih pogojev, v katerih morajo delati vozniki, imetniki licenc pri nas pravzaprav ustvarili ta socialni dumping. Država jim je šla seveda tukaj zelo na roko. Zelo verjetno je, da če naši domači prevozniki ne bi silili ljudi, da delajo za beden denar v bednih delovnih pogojih, tudi Avstrijci ne bi zaostrovali svoje zakonodaje. Naravnost absurdno pa je, da se z avstrijsko zakonodajo pravzaprav rešuje tudi socialni dumping pri nas, saj so delodajalci zdaj prisiljeni v to, da delavcem redno nakazujejo plače in plačujejo prispevke, najhuje za njih pa je, da mora za čas vožnje v Avstriji biti zdaj plača celo enaka avstrijski in ne naši minimalni plači. Zaradi nove avstrijske zakonodaje so najbolj prizadeta naša podjetja, ki delajo v gradbeništvu in prevozništvu, in to upravičeno. Po podatkih avstrijskega sklada BUAK je bilo lani od vseh kršitev na gradbiščih kar 39 % ugotovljenih pri slovenskih podjetjih, in to zaradi nepravilnega izplačevanja plač. Avstrijska sodišča čisto odkrito pišejo o tem, zakaj se podeljujejo tako visoke kazni in pravilno tolmačijo tudi namen te zakonodaje. Prej, ko so bile kazni nizke, so vsi ti, ki so danes najbolj glasni glede neznosnih administrativnih ovir in visokih kazni, to zakonodajo z lahkim srcem kršili. Kazni za kršitve so bile namreč manjše od dobičkov, ki so jih kršitve prinesle. Tako so lahko imela nekatera podjetja praktično odprte trajnike za redno plačevanje teh kazni delovnopravne zakonodaje, ki pa se je seveda potem še naprej kršila in kršila. Delavci so delali za manj denarja, kot je zakonsko predpisano, prispevki se niso plačevali in tako naprej. Zdaj se pač morajo. Priporočila so torej že v svoji osnovi zgrešena, iz njih pa vije neoliberalni duh, ki kot najvišjo vrednoto postavlja prosti trg. Namesto tega, da se od Vlade zahteva, da ruši zakonodajo, ki ščiti delavce – in to ne samo avstrijske, ampak tudi slovenske – pred socialnim dumpingom, bi se morali po avstrijski zakonodaji in njenemu izvajanju celo zgledovati. Takšna priporočila bi bila še toliko bolj na mestu, ker predstavniki naše izvršne veje oblasti odkrito priznavajo, da 12 zakonov, ki so pri nas v veljavi, ne izvajajo. Vlada je v odgovoru na poslansko vprašanje glede domnevno diskriminatornih pogojev, s katerimi se soočajo slovenska podjetja v Avstriji, zapisala: "Poudariti je potrebno, da tudi slovenska zakonodaja od tujih ponudnikov storitev zahteva primerljive listine in dokumente, kot jih zahteva avstrijska zakonodaja, prav tako pa so v Sloveniji zagrožene globe, kot jih predvideva novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je trenutno v prvi obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije, visoke." Zakonodaja je torej po vladnih besedah pri nas praktično ista, zatakne pa se pri njenem izvajanju oziroma je izvajanje zakonodaje, kot je 31. januarja na nacionalnem radiu povedal vodja Sektorja za storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, "rak rana tudi slovenske vlade oziroma slovenske družbe, saj nismo v tem pogledu tako proaktivni kot Avstrijci. Saj veste, tam je zdaj iz teh izkušenj, ki jih imamo, oziroma iz teh pričevanj, ki jih dobimo od podjetij, tako: tja pride podjetje, slovensko podjetje na avstrijski trg, na neko gradbišče, v roku dobre ure ga obiščejo vsi možni inšpektorji, ki mu pač pritičejo kot slovenskemu podjetniku. Pri nas se kaj takega ne dogaja. To je pa zdaj vprašanje, zakaj ne." Predstavnik izvršne oblasti odkrito priznava, da se zakonodaja pri nas ne izvaja. Hkrati pa se še sprašuje, zakaj se ne izvaja. Gre za aroganco brez primere, ki smo ji lahko priča zgolj in samo, ko gre za izvajanje zakonodaje, ki ščiti pravice šibkejšega v delovnem razmerju. S tem Vlada jasno sporoča našim in tujim delodajalcem, da je pri nas vse dovoljeno, celo tisto, kar je sicer eksplicitno prepovedano. Naj pridejo in naj delajo, kar hočejo, kazni so sicer visoke, a naj se nič ne bojijo, ker se zakonodaja tako in tako ne izvaja. Naši prevozniki na avstrijskem trgu povzročajo socialni dumping. O tem ne more biti dvoma, ker socialni dumping povzročajo tudi na našem lastnem, notranjem trgu. Prevozniki vse pogosteje najemajo delavce iz revnejših evropskih držav, predvsem Bolgarije in Romunije. Ti so pripravljeni delati več za manj denarja. S tem povzročajo socialni dumping, hkrati pa drug drugemu nelojalno konkurenco. Gledamo lahko tekmo do dna, v kateri se tekmuje predvsem v tem, kdo bo s čim manjšimi stroški dela in materiala ponudil čim nižjo ceno in tako drugemu vzel posel, sebi pa zagotovil čim višji in hitrejši profit. Na Ministrstvu za infrastrukturo so julija 2015 to potrdili s komentarjem, da imamo pri nas: "nelojalno konkurenco med samimi avtoprevozniki zaradi zelo nizkih cen storitev na eni strani in nespoštovanje zakonskih pravil na drugi strani." Na ministrstvu se zavedajo nespoštovanja zakonskih pravil, a od takrat pa do danes niso naredili čisto nič, da bi to odpravili. Mi pa zdaj krivimo Avstrijce, ki so nekaj v zvezi z nespoštovanjem zakonodaje s strani slovenskih avtoprevoznikov vendarle ukrenili. Delavci v branži cestnih prevozov so vse bolj izkoriščani, od taksistov do voznikov velikih tovornjakov v mednarodnem prometu. Plače se pogosto ne obračunavajo v skladu z zakonom. Pogosto dobi voznik minimalno plačo in ima zato tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici pa je plačan po prevoženem kilometru, tarifa pa naj bi bila med 10 in 15 centi za prevožen kilometer. Razlika med minimalno plačo in dejansko kilometrino se izplača na roko, kot dnevnica ali pa po neki čudni pogodbi. Ta minimalna plača se jim potem šteje tudi v pokojninsko osnovo. Neto izplačilo pogosto vsebuje tudi vse stroške, ki jih ima voznik na poti, od tuširanja, veceja, malice in tako naprej. Prakticira se tudi plačevanje po računalniško izračunani in ne dejansko opravljeni kilometrini. Pojavljajo se goljufije s tahografi, da ta na primer v času razkladanja tovora, ki ga mora pogosto opraviti voznik sam, kaže počitek. Prevozniki od delavcev pogosto terjajo kazni za poškodbe na tovornjakih, čeprav so ti zavarovani. Varčevanje pri stroških pomeni tudi varčevanje pri tovornjakih. Niso redki primeri, da tovornjaki niso tehnično brezhibni in so huda grožnja prometu na cesti. V še bolj prekarnih pogojih kot vozniki mednarodnih špediterjev so vozniki v drugih prevozniških branžah. Prvi in morda medijsko najbolj izpostavljeni so vozniki v izvenlinijskih prevozih, ki vozijo ljudi na okoliška letališča. Ti vozijo vozila, za katera ni predpisana uporaba tahografa in zato tudi ni možen nadzor nad tem, koliko časa ti ljudje preživijo na cesti in koliko časa počivajo. Zaposlenih v tej branži praktično ni. So neke krovne informacijske platforme, ki prevoze organizirajo, vozniki pa so samozaposleni, študenti, delavci preko podjemne pogodbe ali kakšne druge prekarne oblike zaposlitve. Plačani so po prevoženem kilometru, vozijo pa tudi po osem ur v enem samem kosu z minimalnimi premori, tudi po vse dni na teden. Socialne varnosti ti delavci nimajo nobene. Večina voznikov ni imetnikov licence za prevoz potnikov. Prisiljeni so se grebsti za delo, da čim več zaslužijo, zato so pripravljeni seveda požreti marsikaj. Plačila pogosto zamujajo, vozijo neprespani, in s tem ogrožajo sebe, svoje potnike in ostale udeležence v cestnem prometu. Podoben kaos vlada na področju taksi služb, kjer je večina voznikov, ki vozijo za lastnike licenc, samozaposlenih. S tem so drug drugemu konkurenca. Obstaja sicer sindikat taksistov, ampak javna skrivnost pa je, da če se v ta sindikat včlaniš, zelo hitro ostaneš brez dela. Pogoji dela so isti kot pri izvenlinijskih prevozih – ni bolniških, ni plačanih dopustov, plačilo je po kilometru, delovni čas je neomejen in tako naprej. Kot pa da vse to še ne bi bilo dovolj, se je minister Koprivnikar odločil pripeljati v Slovenijo še Uber. Prihod te korporacije bo prekarizacijo na trgu prevoza oseb še povečal. Delo in poklic voznikov avtotaksijev bo popolnoma razvrednoteno, socialni dumping bo 13 še večji, možnosti nadzora s strani pristojnih inšpekcij pa nikakršne. V Združeni levici menimo, da je že skrajni čas, da se na področju dela v prevozih v cestnem prometu naredi red, da se vsem voznikom omogoči stabilno in varno zaposlitev z vsemi beneficijami, ki jim pritičejo – od plačanega dopusta, bolniške in regresa ter vsega ostalega, kar sodi zraven. Prav tako je treba vzpostaviti nadzor nad delovnim časom in obveznimi počitki tistih voznikov, ki ne spadajo pod določbe evropske uredbe o socialni zakonodaji s področja prevozov v cestnem prometu in o uporabi tahografa. Zato smo v ta namen tudi pripravili in danes vložili v zakonodajno proceduro novelo Zakona o pravilih cestnega prometa. Najbolj pereč problem v prevozništvu pri nas pa je izkoriščanje delavcev, in to naslavljamo z našo novelo zakona. Izkoriščanje je tudi razlog, zakaj so Avstrijci zaostrili določbe Zakona o preprečevanju socialnega dumpinga in nadzor nad njegovim izvajanjem. Ob nečloveških delovnih pogojih, nepravičnemu plačilu, konstantnemu prekournemu delu in drugih krivicah, ki smo jim priča v tem sektorju, je problem izpolnitve nekaj dodatnih obrazcev za prevoz po Avstriji banalen. Skratka, v Združeni levici ne bomo podprli predloga priporočil Vladi, ki so ga skupaj s predstavniki kapitala pripravili v SDS in NSi, niti ne bomo podprli amandmiranega predloga s strani koalicije. Ta se, razen v tem, da je bistveno manj vsebinski, od prvotnega predloga pretirano niti ne razlikuje. Vladi, predvsem pa resorni socialdemokratski ministrici, lahko priporočimo zgolj to, da naj se zamisli sama nad seboj v luči dejstva, da so zakonodaje in inšpekcijske družbe sosednje države večji garant za spoštovanje pravic tudi naših delavcev in za redno izplačevanje plač s strani delodajalcev kot pa naša lastna zakonodaja in naše lastne inšpekcijske službe. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov, zanjo gospa Iva Dimic. IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki ministrstev! Kar nekaj dejstev na področju problematike napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji je obrnjenih na glavo. Najprej bi pričakovali, da bo iniciativo za široko politično razpravo o tem skupnem iskanju rešitev spodbudila Vlada in ne opozicija. Toliko o tem, kdo resnično prisluhne in razume težave gospodarstva ter je pripravljen reagirati in pomagati. Nenavadna je trditev Vlade, ki v svojem mnenju predlogov priporočil ne podpira, saj naj bi bila neustrezna, poleg tega pa naj bi Vlada preko pristojnih ministrstev že izvedla vrsto aktivnosti in ukrepov s ciljem preprečevanja oviranja prostega pretoka storitev na notranjem trgu Evropske unije. Po besedah predstavnikov gospodarstva pa teh ukrepov in domnevnih prizadevanj Vlade ne čutijo. Prevozniki s strahom pričakujejo začetek marca 2017, ko bodo avstrijski nadzorni organi pričeli s striktnim in poostrenim izvajanjem zakonodaje, ki zahteva kup dokumentacije, ki jo mora prevoznik imeti s seboj v vozilu, in sicer prevode plačilnih list, pogodbo o zaposlitvi in prijavo voznika vsaj 24 ur pred opravljeno storitvijo, če naštejem le nekaj takšnih ukrepov, ki jih prinaša spremenjena avstrijska zakonodaja. Poslanci Nove Slovenije menimo, da so ti ukrepi, ki jih je sosednja Avstrija uveljavljala z Zakonom o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga nesorazmerni in niso v skladu z načelom prostega pretoka storitev znotraj Evropske unije. Poleg tega ni zanemarljivo, da so zagrožene zelo visoke globe za kršitelje. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da celo po ugotovitvah Vlade arbitrarno izvajanje inšpekcijskih nadzorov pristojnih organov Republike Avstrije v škodo slovenskih podjetij oziroma nesorazmernih visokih kazni in varščin lahko nakazuje na diskriminatorno obravnavo slovenskih oziroma drugih tujih ponudnikov storitev. Avstrija je za nas, Slovence, zelo pomembna gospodarska partnerica. S tem ko smo od leta 2004 skupaj v Evropski uniji, smo oboji veliko pridobili. Dejansko ni jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo, da je soseda tako na hitro zaostrila pogoje za naše podjetnike in gospodarstvenike. Dejstvo je, da naša podjetja, ki se uspejo prebiti na avstrijski trg, praviloma ponujajo zelo kvalitetne izdelke in storitve. Verjamemo, da so huda konkurenca tudi uveljavljenim avstrijskim podjetjem. Predlog teh priporočil gre v smeri, da jih naša država pri tem podpre in jim predvsem omogoči, da znotraj celotne Evropske unije veljajo enaka pravila igre za vse. Nič drugega ne zahtevajo in nič drugega ne potrebujejo. Ker predlagana priporočila gredo v tej smeri, jih bomo poslanci Nove Slovenije podprli. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo gospod Franc Laj. FRANC LAJ (PS NP): Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Nekoč, niti ne tako dolgo nazaj, smo si prizadevali za vstop v Evropsko skupnost. Leta 2004 nam je to tudi uspelo. Se še spomnite prehodnega obdobja, v katerem za naše državljanke in državljane niso veljala pravila prostega pretoka ljudi, ki so ga nekatere takratne članice zahtevale za naše delavce? Prosti pretok delavcev za evropske državljane, torej tudi za Slovence, pomeni, da so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve v tej drugi državi članici, enakopravni z domačimi 14 delavci. Pogodba o ustanovitvi Evropske unije vsebuje eno najbolj cenjenih načel – prosto gibanje delavcev, ki v praksi pomeni, da ima vsak evropski državljan pravico prosto bivati, iskati zaposlitev, delati in se upokojiti v katerikoli drugi državi člani. Danes, leta 2017, je to prehodno obdobje za slovenske državljane že davna preteklost, vsaj tako mislimo v naši poslanski skupini. V zadnjih tednih, tudi mesecih, je bilo mogoče s strani Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije ter tudi od posameznih obrtnikov in podjetnikov večkrat slišati opozorila in pozive Vladi o ukrepanju glede tega, da v Republiki Avstriji na nedovoljen in diskriminatoren način, ki je v nasprotju s temeljnimi svoboščinami Evropske unije, to je prost pretok kapitala, storitev, ljudi in blaga, ovirajo delovanje slovenskih podjetij v Republiki Avstriji. Poostren nadzor prevoznikov, ki so do zdaj bolj ali manj brez ovir delali v mednarodnem transportu med državama bo oziroma jim že povzroča nemalo skrbi in stroškov. Po novem Avstrijci prevoze blaga in potnikov obravnavajo tako, kot da gre za napotene delavce, to pomeni delavce, ki dalj časa delajo na ozemlju Republike Avstrije. Tak način omejevanja dela in nalaganje administrativnih postopkov z nesorazmernimi kaznimi predstavlja nerazumljive birokratske ovire poleg ostalih zahtev Republike Avstrije, kot so na primer obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi, plačilnih list in ostalih dokumentov v nemški jezik. Kot kaže, bistvo problema slovenskih delavcev in prevoznikov predstavlja nedavno sprejemanje in spreminjanje avstrijske zakonodaje, ki napotenim delavcem in njihovim delodajalcem nalaga nesorazmerne administrativne obremenitve, prevoznike pa obravnava kot napotene delavcev in jim v primeru nespoštovanja zakonodaje nalaga nesorazmerno visoke kazni. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev se nam ob tem seveda poraja vrsto vprašanj, sam pa želim izpostaviti vsaj dve bistvene vprašanji. Kaj so počeli naši predstavniki na Dunaju, ko se je sprejemala za naše delavce, prevoznike in obrtnike problematična zakonodaja? Kot vemo, imamo na Dunaju naše predstavništvo in tam zaposlene diplomate. Kaj ni osnovna naloga naših diplomatov, da spremljajo zakonodajo, ki se sprejema, ki se pripravlja in ki lahko vpliva na naše ljudi? Kaj ni naloga teh diplomatov, da uporabijo vse vzvode, nekoč se je temu reklo diplomacija, in zaščitijo tiste, ki so jih tja nenazadnje postavili? Nekako ni jasno, vsaj nam ne, zakaj je potrebno, da se pol Slovenije dvigne, da je ne vem koliko prispevkov na različnih TV postajah in ne vem koliko člankov v časopisju ter zakaj je sploh potrebna seja Državnega zbora. Da se ministrstva zganejo? Vsekakor bi želeli, da pristojni danes vsaj na nekaj teh vprašanj odgovorijo, pa čeprav se bojim, da tega danes ne bomo slišali. Čeprav se je zakonodaja v Republiki Avstriji pripravljala dlje časa in bila sprejeta septembra 2016, Vlada Republike Slovenije ni naredila praktično nič, da bi vsaj poskušala zavarovati interese slovenskih podjetnikov pred uveljavitvijo sprememb avstrijske zakonodaje. Drugo za nas bistveno vprašanje pa je, ali EU sploh še obstaja? Skupni trg, na katerem je osnovna ideja o EU je osnovan na štirih temeljnih svoboščinah: prostemu pretoku oseb, pretoku storitev, kapitala in blaga. Danes ponovno imamo meje, kot kaže, pa prost pretok oseb in storitev ne deluje. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev bomo predlagano priporočilo seveda podprli. Vlada Republike Slovenije mora storiti vse, kar je v njeni moči, da zaščiti svoje državljanke in državljane pred diskriminatornim in protekcionističnim ravnanjem Republike Avstrije. Seveda je danes že veliko zamujenega. Če nič drugega, priložnost, da se stvari preprečijo še v fazi, ko nikogar ne prizadenejo. Danes pa bi pričakovali tudi angažma slovenske komisarke za promet, da se v zadevo aktivno vključi, saj ne gre zgolj za Slovenijo, ampak tudi za Evropsko unijo. Hvala za vašo pozornost. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. Jasna Murgel bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite. DR. JASNA MURGEL (PS SMC): Spoštovani, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi! Pred nami je Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji. Predlog je nastal kot odziv na težave, s katerimi se soočajo slovenska podjetja zaradi izvajanja predloga novega Zakona o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu, ki je v Avstriji začel veljati prvega januarja letos. Problematika, ki jo obravnavamo, je večplastna. Uvodoma je treba poudariti, da so prevozniki obravnavani kot napoteni delavci, ki sicer v tujini delajo daljši čas, vendar se, na kar opozarjajo tudi predlagatelji, zaradi objektivnih okoliščin, v katerih opravljajo delo, ne bi smeli tako obravnavati. Ravno zaradi tega je Državni zbor oziroma pristojni odbor že junija lanskega leta na predlog Vlade sprejel stališče, da se mednarodne prevoze v cestnem prometu izloči iz področja uporabe Direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Vlada se je pri tem zavzela za reševanje problematike mednarodnega cestnega prometa v okviru postopka za spremembo predpisov s področja cestnih prevozov in socialne 15 zakonodaje, kar bo Evropska komisija sprožila v letu 2017. Naslednja ugotovitev se nanaša na administrativne ukrepe, ki jih izvajajo avstrijski organi nadzora in ki ne odstopajo bistveno od ukrepov, ki jih Slovenija izvaja pri nadzoru izvajalcev storitev s sedežem v drugih članicah Evropske unije. Vendar pa, na kar opozarja tudi Vlada, lahko zaznamo arbitrarno izvajanje inšpekcijskih nadzorov avstrijskih organov nadzora na škodo slovenskih podjetij in izrekanje nesorazmerno visokih kazni ter varščin, kar lahko nakazuje na diskriminatorno obravnavo slovenskih oziroma drugih ponudnikov storitev. Ob tem nas je Vlada obvestila, da ne izključuje možnosti uvedbe postopka za tožbo zoper Republiko Avstrijo na Sodišču Evropske unije v skladu z 295. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji v skladu z veljavnimi pravili Evropske unije. Takšna prizadevanja podpiramo seveda tudi v Poslanski skupini Stranke modernega centra. Ne smemo pa pozabiti, da ob vsem tem največjo škodo trpi ravno slovensko gospodarstvo. To je tudi glavni razlog, da danes obravnavamo predlog priporočila in da bomo danes izrazili podporo. Vlada se je zato na problem takoj odzvala. Sestala se je s predstavniki gospodarske in obrtno podjetniške zbornice ter z njimi oblikovala seznam praktičnih vprašanj in dilem, ki so se pojavili pri izvajanju nove avstrijske zakonodaje. Kot smo bili že seznanjeni, bo Vlada preko Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju to gradivo posredovala na avstrijsko zvezno ministrstvo za delo. Vlada nas je prav tako seznanila, da bo organiziran sestanek z vodjo direktorata Evropske komisije za področje cestnih prevozov in da potekajo še številne druge aktivnosti, ki jih je že izpostavila v svojem mnenju. S predlogom priporočila se Vladi predlaga, da nadaljuje z aktivnostmi za zaščito prostega pretoka delavcev v Evropski uniji in s tem načel, na katerih temelji Evropska unija. Predlog priporočila bomo zato v poslanski skupini Stranke modernega centra podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite. SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni! V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da je bil sklic izredne seje Državnega zbora v zvezi s problematiko dejavnosti prevoznikov pri izvajanju prevozov v Republiki Avstriji nujen. Le hitro ukrepanje lahko prepreči neljube posledice za slovensko gospodarstvo, ki lahko nastanejo kot posledica zastoja sicer dobrega medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo. 10. januarja sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naslovili dopis na Vlado Republiko Slovenije in pristojne člane Vlade – ministra za gospodarstvo, ministra za zunanje zadeve, ministra za infrastrukturo in ministrico za delo, v katerem so opozorili na namero Republike Avstrije, da bistveno oteži slovenskim cestnim prevoznikom izvajanje mednarodnega prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Z dopisom je bila seznanjena tudi naša poslanska skupina. Glede na navedbe predstavnikov zbornic bo Avstrija v letošnjem letu pričela poostreno nadzirati tudi prevozniški sektor, ki je do zdaj brez ovir delal v mednarodnem transportu med državama, saj bo bilateralne prevoze blaga in potnikov obravnavala, kot da gre za napotene delavce. Razlog za zgoraj omenjeno problematiko in nerazumljive birokratske ovire je v sprejemu nove zakonodaje Republike Avstrije v mesecu septembru 2016 s pričetkom veljavnosti 1. januarja 2017, ki je podjetjem zaostril pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev. Za slovenska podjetja, ki opravljajo storitve na avstrijskem trgu, to pomeni številne ovire. Z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le prepričujejo nelojalno konkurenco in socialni dumping, ampak z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami, kot so na primer obvezni prevodi dokumentov v nemški jezik, 24 urna najava in tako naprej, s poostrenim nadzorom in z visokimi kaznimi odvračajo tuje ponudnike storitev in jim posledično preprečujejo opravljanje storitev na avstrijskem trgu z nesorazmernimi birokratskimi zaostritvami v primerjavi z domačimi ponudniki, kar se bo še najbolj odrazilo ravno pri prevoznikih. Izpostavljena zakonodaja ne upošteva posebnosti transportnih storitev, pri tem pa predpisuje nesorazmerno visoke kazni. Govorimo o kaznih v višini več kot 10 tisoč do 50 tisoč evrov in celo več. Razumemo boj Avstrije proti nelojalni konkurenci in socialnemu dumpingu, razumemo, da morajo podjetja na njihovem ozemlju spoštovati njihova pravila, se pa nam ob tem postavlja vprašanje, ali ne gre tukaj za pretirano zaščito in na nek način zapiranje avstrijskega trga za tuje ponudnike storitev, ki se jih postavlja v neenak položaj napram domačim ponudnikom storitev. Zlasti je zaskrbljujoče dejstvo, da je največ nadzorov narejenih ravno na avstrijskem Štajerskem in avstrijskem Koroškem, torej ob meji s Slovenijo. Spremembe zakonodaje v Republiki Avstriji pomenijo poostritev nadzora nad vsemi napotenimi delavci, pri čemer pa spremembe predstavljajo največji problem za prevoznike, ki 16 ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni delavci zaradi objektivnih okoliščin v katerih to delo opravljajo. Predstavnike gospodarstva je najbolj zmotila namera Avstrije, da bo začela poostreno nadzirati prevozniški sektor, ki je do zdaj brez večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama, saj jih bodo, kot že izpostavljeno, obravnavali tako, kot da gre za napotene delavce. Prav je, da Vlada Republike Slovenije k temu problemu pristopi z vso resnostjo, se poskuša z Republiko Avstrijo na nivoju držav ustrezno dogovoriti in najde ustrezne rešitve za slovensko gospodarstvo. Nenazadnje gre tukaj za okoli 18 tisoč ljudi, ki opravljajo prevoze. Če Vlada Republike Slovenije ne bo ustrezno ukrepala, so lahko ta delovna mesta ogrožena. Prav tako lahko nastane večja gospodarska škoda in lahko se tudi zamaje sicer dobro gospodarsko sodelovanje med državama. Evropska komisarka, pristojna za infrastrukturo, gospa Violeta Bulc, je v hearingu izpostavila, da je promet hrbtenica gospodarstva. Večkrat je tudi zatrdila, da bo transport izvzet iz sistema napotenih delavcev. Glede na probleme, s katerimi se soočajo prevozniki, očitno svoje naloge ni najbolje opravila. Zavedamo se, kakšne so njene pristojnosti in kakšne so njene možnosti. Zavedamo se, da ne sme favorizirati države, iz katere prihaja, gre pa v tem primeru za problem Evrope, ne zgolj Slovenije, in to znotraj področja, ki ga prav ona pokriva. Predstavniki gospodarstva so izpostavili, da je implementacija direktive, ki ima za posledico spremembo zakonodaje po državah Evropske unije, zelo različna, zato se morda le da kaj več storiti na tem področju. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je skupaj s Poslansko skupino Nove Slovenije v sklicu predlagala tri priporočila, ki pa žal na matičnem Odboru za delo niso bila sprejeta. S predlaganimi priporočili smo želeli naslednje. Prvič, da Vlada skupaj s predstavniki Obrtne in gospodarske zbornice pripravi ukrepe, s katerimi bo na bilateralni ravni z Avstrijo v okviru prava Evropske unije zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Avstriji. Na matičnem Odboru za delo je bilo izpostavljeno, da je to že realizirano. Do sestanka med predstavniki gospodarstva in Vlade je sicer prišlo. Oblikovana so bila odprta vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo naši gospodarstveniki, problematika pa še zdaleč ni rešena. Zato bi bilo prav, da se takšno sodelovanje nadaljuje, vse dokler se skupaj z avstrijsko stranjo ne najde ustreznih rešitev. Drugo priporočilo se je nanašalo na to, da Vlada skupaj s predstavniki Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice v najkrajšem možnem času preuči vse možnosti za pravna sredstva pri Evropski komisiji in drugih pristojnih institucijah Evropske unije glede na ukrepe, ki jih od 1. januarja 2017 izvaja Republika Avstrija glede napotenih delavcev in prevoznikov iz Slovenije, ter da ta pravna sredstva v najkrajšem možnem času tudi vloži. Na matičnem Odboru za delo je bil sprejet amandma k našemu priporočilu, ki širi nabor aktivnosti ne samo v odnosu do Evropske komisije, temveč tudi na ravni z Avstrijo in v sodelovanju z drugimi članicami, ki jih ti ukrepi neposredno zadevajo. Tak amandma smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi podprli. Tretje priporočilo se je nanašalo na to, da Vlada v okviru svojih pristojnosti pri Evropski komisiji posreduje oziroma zavzame stališče, da se pri nadaljnjih sprejemih pravnih aktov Evropske unije prevozniki ne bi obravnavali kot napoteni delavci in ne bi bili obravnavani diskriminatorno v primerjavi s konkurenco na trgu Evropske unije. Na matičnem odboru takšen predlog priporočila ni bil sprejet, saj se je sledilo mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila, da je Državni zbor že sprejel stališče, da se prevozniki ne obravnavajo kot napoteni delavci, in sicer na Odboru za zadeve EU 3. junija 2016. V poslanski skupini smo k sprejeti 2. točki priporočila vložili amandma za današnjo izredno sejo, ki dopolnjuje priporočila, in sicer v smeri, da naj Vlada tudi v vseh nadaljnjih aktivnostih sodeluje z Obrtno-podjetniško zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije in naj Vlada podpre aktivnosti slovenskih prevoznikov in napotenih delavcev v zvezi z reševanjem te problematike. S strani Vlade smo bili že na Odboru za delo seznanjeni z dosedanjimi aktivnostmi posameznih ministrstev v zvezi z izpostavljeno problematiko. V letošnjem letu so resnično stekle posamezne aktivnosti, se pa še vedno sprašujemo, zakaj do tega ni prišlo prej. Zakon, ki je sicer stopil v veljavo 1. januarja, je bil namreč sprejet že v mesecu septembru 2016. V Slovenski demokratski stranki smo veseli, da smo si glede prizadevanj danes tukaj večinoma enotni. Večinoma smo si enotni tudi glede dejstva, da Avstrija s takšnimi ukrepi ščiti svoj trg, tako z zahtevami kot z nadzori in visokimi kaznimi. Tudi v Sloveniji imamo do tujih izvajalcev podobne zahteve, je pa sam državni sekretar Ministrstva za delo izpostavil, da je vprašanje, kako se to v praksi izvaja. Seveda pa pri nas bistveno odstopamo po opravljenih nadzorih nad tujimi podjetji, ki v Sloveniji opravljajo storitve, in tudi glede same višine kazni, ki jo lahko prejmejo, če ne izpolnjujejo naših zahtev. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavzemamo za to, da se problematika, na katero so opozorili predstavniki gospodarstva, čimprej uredi, ker ocenjujemo, da lahko k temu pripomore visoka podpora in na nek način tudi pritisk Državnega zbora. Bili smo pobudnik te izredne seje in seveda bomo današnji predlog priporočila, skupaj z danes vloženim amandmajem Slovenske demokratske stranke, tudi podprli. Hvala. 17 PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev. Izvolite. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani, vse prav lepo pozdravljam! V preteklosti smo bili žal večkrat priča precejšnjim kršitvam na področju čezmejne napotitve delavcev, kar poskuša evropska zakonodaja zdaj zajeziti. Od novega leta pa se delavci slovenskih ponudnikov storitev pri čezmejnem izvajanju storitev z napotnicami soočajo s številnimi težavami pri svojem poslovanju v Republiki Avstriji. Ta je sprejela novo zakonodajo, ki našim podjetjem nalaga veliko različnih birokratskih zahtev, obenem pa naj bi se jim ob ugotovljenih kršitvah izrekale velike denarne kazni. Izvajanje ostrejših ukrepov s strani Republike Avstrije je zaradi same narave poslovanja in velike stopnje mobilnosti še posebej močno prizadelo transportni sektor. Avstrijska zakonodaja sicer po zagotovilih pristojnih organov ne razlikuje med avstrijskimi in tujimi podjetji, vendar pa se postavlja vprašanje, kako se to izvaja v praksi. V Poslanski skupini Desus opozarjamo, da bi pristransko izvajanje inšpekcijskih nadzorov in pisanje nesorazmernih kazni lahko nakazovalo na diskriminatorno obravnavo naših podjetij. Odbor za zadeve Evropske unije je sicer že na junijski seji ob obravnavi Direktive o napotitvi delavcev sprejel stališče, da je treba mednarodne prevoze v cestnem prometu izločiti iz področja uporabe direktive. Jasno in nedvoumno je bilo pojasnjeno, da Slovenija pričakuje obravnavo tega v okviru uredbe s področja mednarodnih cestnih prevozov. Tekom obravnave se je tudi pokazalo, da Vlada preko pristojnih ministrstev že izvaja vrsto predlaganih aktivnosti in ukrepov, ki se izvajajo na ravni ministrstev in diplomatske mreže, Vlada se je sestala tako z Gospodarsko kot tudi z Obrtno-podjetniško zbornico in ju vključila v iskanje rešitev. Zunanje ministrstvo je v stalnem stiku z avstrijskim veleposlaništvom in redno apelira na Evropsko komisijo, naj pospešeno obravnava pritožbe s strani naših podjetnikov. Generalni konzulat v Celovcu je v stiku z odvetniško pisarno, ki je v imenu 130 slovenskih podjetij Evropski komisiji vložila pritožbo zaradi sprejema in izvajanja zakona. Slovensko veleposlaništvo na Dunaju sodeluje in izmenjuje informacije z veleposlaništvom Češke, Poljske, Madžarske in Slovaške, saj se njihova podjetja soočajo s podobnimi težavami v Avstriji. V Poslanski skupini Desus tako ugotavljamo, da Vlada že intenzivno deluje v smeri predlaganih priporočil, zato ji predlagamo v nadaljevanju reševanje problematike zaposlenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji. Hkrati pa poudarjamo, da morajo biti delavcem, ki so napoteni na delo na področju države članice, zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami v državi, kjer se delo opravlja. Dovolj je izkoriščanja napotenih delavcev, katerim smo bili, to moramo priznati, v preteklosti priča tudi s strani nekaterih slovenskih podjetij. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Marija Bačič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite. MARIJA BAČIČ (PS SD): Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani člani Vlade, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo težav, s katerimi se soočajo naša podjetja zaradi nove avstrijske zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačne dumpinga. Glede nastale situacije delimo zaskrbljenost vseh v tem prostoru. Na odboru smo bili enotni, da damo Vladi vso našo podporo pri njenih dosedanjih in bodočih prizadevanjih za zavarovanje slovenskih interesov in slovenskega gospodarstva, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog dopolnjenega priporočila Vladi podprli. Naša podjetja, če pridobijo posle v drugih državah članicah, tam s svojimi delavci tudi izvajajo storitve. Svoboda izvajanja storitev je poleg prostega gibanja oseb, blaga in prostega pretoka kapitala eden od temeljev notranjega trga Evropske unije in bistvo enotnega evropskega prostora. Kot Socialni demokrati moramo poudarjati, da se mora tudi zaščita delavskih pravic in izborjenih standardov v Evropski uniji dvigniti na tako visok nivo kot tako opevan prost pretok kapitala in blaga. Toda za varovanje pravice delavcev so odgovorne predvsem države same, ki pa seveda varujejo svojo ureditev in veljavne delavske standarde. Tako kot moramo v Sloveniji zahtevati, da za tuje napotene delavce pri nas veljajo slovenski standardi in zakonodaja, tako to poskuša Avstrija. Po našem skupnem mnenju pa gre sosednja država pri tem morda malo predaleč. Poštena konkurenca med ponudniki storitev in zaščita delavskih pravic sta tudi pri napotitvah v drugo državo ključni. To je namen direktive, s katero se naslavlja področja, ki so se v preteklih letih pokazala kot najbolj težavna, zlasti preprečevanje zlorab in krepitev zaščite pravic napotenih delavcev. A žal se velikokrat zgodi, da se tudi najboljši nameni pri izvedbi izkažejo kot problematični. Zadnje dogajanje namreč kaže, da se zaradi direktive in zaradi novega avstrijskega zakona pogoji zaostrujejo do skrajne meje in praktično tujim podjetjem onemogočajo izvajanje 18 dejavnosti v Avstriji. Ta je namreč uvedla številne nove birokratske zahteve in ukrepe, ki se kažejo predvsem v zahtevah po predložitvi različne dokumentacije v nemškem jeziku, problematično pa je tudi izrekanje nesorazmerno visokih denarnih kazni, katerih višina se lahko multiplicira glede na število napotenih delavcev. Tudi Slovenija za delo tujcev predpisuje številne podobne ukrepe, a, kot je pokazala razprava na odboru, je izvajanje nove avstrijske zakonodaje morebiti prešlo mejo, ko se ovira tudi delo tistih delodajalcev, ki svoje delo opravljajo v okviru veljavne zakonodaje in zagotavljajo dostojna delovna mesta. Še največ težav pri tej rigorozni birokratski obliki nadzora, ki je sicer popolnoma legitimen, a žal zelo neživljenjski, imajo prevozniki. Dejavnost mednarodnega transporta namreč ni izključena s področja uporabe predpisov EU na področju napotitve delavcev, zato po novi avstrijski zakonodaji vse določbe veljajo tudi za to dejavnost, ne glede na čas trajanja posamezne čezmejne storitve, kar prevoznikom predstavlja nepremostljivo oviro pri izvajanju dejavnosti. Voznik tovornjaka namreč na službeni poti pogosto potuje skozi več držav in prav zato zanje veljajo posebni predpisi in posebna evropska direktiva. Za njeno upoštevaje potekajo pogovori med evropskimi državami, v katerih sodeluje tudi Slovenija. Zaradi tega pričakujemo, da bomo kot država usmerili vse napore v to, da se direktiva, ki to ureja, čim prej spremeni in se področje transporta zaradi specifike iz nje izloči. Vlada je preko svojih ministrstev aktivno pristopila k reševanju problema na različnih ravneh in bo po potrebi svoje ukrepanje tudi zaostrila. V tem trenutku Republika Slovenija po diplomatski poti podpira pritožbe, ki jih je v imenu več kot 130 slovenskih podjetij na Evropsko komisijo vložila celovška odvetniška pisarna. Republika Slovenija je preko svojih diplomatskih predstavnikov vzpostavila kontakt in sodelovanje z drugimi sosednjimi državami Avstrije, ki se soočajo s podobnimi težavami kot slovenska podjetja, z namenom oblikovanja skupnega odgovora na posredne kršitve prostega pretoka blaga in storitev v Republiki Avstriji. Predlaga se, da Avstrija začasno odloži izvajanje spornega zakona dokler se odprta vprašanja ne razrešijo, v tem času pa bo mogoče pridobiti tudi pravno mnenje Evropske komisije. Pričakujemo torej, da se bo naša država še naprej aktivno zavzemala za izločitev vseh vrst mednarodnih prevozov v cestnem prometu iz področja uporabe Direktive 96/71/ES v skladu s stališčem Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto v Državnem zboru 3. junija 2016. Socialni demokrati se zavzemamo za diplomatsko rešitev problema, a če se izkaže, da so pravne možnosti izčrpane, podpiramo tudi uvedbo skrajnega ukrepa Vlade, ki napoveduje in preučuje možnosti za uvedbo postopka za tožbo zoper Republiko Avstrijo na sodišču Evropske unije v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Republiki Avstriji v skladu z veljavnimi pravili na ravni Evropske unije. Kot rečeno, bomo predlog priporočila v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev o predlogu priporočila. Besedo ima predlagatelj gospod Franc Breznik.. FRANC BREZNIK (PS SDS): Podpredsednik, najlepša hvala. Preden začnemo z resno razpravo o naših predlogih, naj kot predlagatelj povem na začetku eno zadevo. S priporočili in s problematiko, ki smo jo obravnavali tudi na odboru in tudi danes v nadaljevanju, bom poskušal praktično predstaviti, kje vidimo birokratske ovire, kje so tisti problemi, kjer so slovenska podjetja dobesedno v birokratskih mlinih in kjer je ta obravnava tudi s strani inšpekcijskih organov Avstrije na meji dopustnega. To so torej nesorazmerne kazni in minorni prekrški, ki jih naredijo recimo pri enem prevodu. Ampak želim predvsem poudariti eno zadevo. Mi s tem ne ščitimo gnilih jabolk, kot bi rekli, torej podjetij, ki so se ustanovila v Sloveniji , ki so množično izkoriščala delavce ali pa jih tudi napotila v Avstrijo in jih plačevala z nižjimi zneski, kot določajo avstrijske kolektivne pogodbe. To ni ščitenje gnilih jabolk, še enkrat poudarjam. Predstavnikov Združene levice zdaj ni tukaj. Danes je bila zelo zanimiva razprava z njihove strani. Jaz še nisem videl, da bi radikalni socialisti tako hvalili kapitalistično Avstrijo kot danes. Jaz mislim, da je Združena levica v bistvu na pravi poti. Pravijo, da si kot mladinec lahko socialist, potem na stara leta pa postaneš konservativec. Mislim, da so torej na pravi poti, da ugotavljajo kvaliteto kapitalizma tretje ali četrte generacije, kjer obstaja socialna država, kjer ščitijo dobre delavce in kjer ne ščitijo slabih delodajalcev. Ko se bom danes še oglašal, bom navajal praktične primere – probleme prevoznikov, probleme gradbenih delavcev, kazni in vse ostalo, kar so pa tisti dejanski problemi, kar je tudi seveda mnenje pravne stroke, predvsem te znane odvetniške pisarne, ki s tožbami pred Evropsko komisijo zastopa več kot 130 podjetij in podjetnikov. Dokazali in pokazali bomo, spoštovani predstavniki Vlade ter kolegice in kolegi, da gre torej za nesorazmerne ukrepe, da gre za diskriminatorno obravnavo in da gre še za mnogo več. Jaz bom danes govoril delno o 19 logistični stroki, govoril pa bom tudi o monopolu, ki ga ustvarjajo v srednji Evropi določena največja globalna logistična avstrijska podjetja, ki imajo na stotine, na tisoče tovornjakov in imajo svoje matične firme v Avstriji, filiale pa postavljajo po Madžarskem, Češkem, Poljskem, kjer v bistvu zaposlujejo tuje šoferje, ampak ti tuji šoferji so v bistvu zaposleni pri avstrijskih podjetjih in se jih zato ta zakonodaja marsikdaj ne loteva. Tukaj boste lahko ugotovili, da gre v bistvu tudi za izpodrivanje naših prevoznikov, ki delujejo kvalitetno in ki tudi v zadosti velikih zneskih plačujejo svoje delavce, in da gre resnično za zaskrbljujočo problematiko, o kateri mora politika reči svoje v najkrajšem možnem času, predvsem izvršilna veja oblasti, ki jo predstavlja Vlada Republike Slovenije. Jaz se bom danes še nekajkrat oglasil, s tem pa bom zaključil prvi del svojega javljanja. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem še enkrat s tega mesta! Iz stališč poslanskih skupin – skoraj iz vseh, razen s stališča Združene levice – je razvidno, da je bila ta izredna seja Državnega zbora nujno potrebna. Jaz ne bi želel, da se nam zgodi Teran, ko so južni sosednje na polno delali zadnjih nekaj let, mi pa zdaj presenečeni opazujemo, kaj se dogaja oziroma kakšno odločitev je sprejel gospod komisar. Tudi tukaj smo kritični. Smo kritični do tega, da slovenska Vlada, ki ima vzvode, ni spremljala zakonodaje, ki dejansko škodi slovenskemu gospodarstvu. Ali smo zaradi tega skupaj v Evropi? Ali je to enotni trg? Še enkrat in že stotič podčrtujem, da ne želim nikakor posegati v notranji pravni red sosednje Avstrije. Mi smo prijateljska država, imamo dobro razvite odnose na vseh ravneh, nenazadnje ne pozabite, da Avstrijci zelo cenijo naše izvajalce in naše pridne ljudi. Te izkušnje so stare najbrž več kot pol stoletja. O tem mislim, da ni treba dolgo govoriti. Na matičnem delovnem telesu je tukaj prisotni državni sekretar, gospod Cantarutti, zelo jasno in korektno povedal, da se je avstrijska vlada odločila načrtno ščititi domače izvajalcev. Jaz to razumem kot protekcionizem. Ali je to evropska vrednota, h kateri smo se zavezali tudi z našo Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije? Ni. Odgovor je zelo preprost – ni. Ja, res je nerazumljivo stališče Združene levice. Žal mi je, da so udarili in zbežali. Če bi hotel povzeti to v en stavek, bi se lahko ta stavek glasil: Zaprimo vsa slovenska podjetja. Kot da je tam največji in edini problem te države in tega sveta. Naša poslanska skupina veliko hodi po terenu in vam povem, da 99 % lastnikov podjetij ali poslovodstev pravi približno takole, da so delavci naš največji kapital. Zato včasih pravim, ko nam kdo očita, da mi, Nova Slovenija – krščanski demokrati ščitimo kapital, potem pravim, da ima prav, ker so delavci, ljudje največji kapital podjetij. Ali pa poslušam direktorje, ki pravijo, da imajo srečo, da imajo odličen tim, da so kot družinsko podjetje s 60 ali morda 90 zaposlenimi odličen tim. In tako dalje in tako dalje. Iz stališča Združene levice pa je bilo slišati, kot da so edine barabe v zasebnih podjetjih v Sloveniji. Jaz se moram na nek način v imenu Državnega zbora opravičiti za takšne izjave, opravičiti slovenskemu podjetništvu, slovenskim podjetnikom. Napada se Uber. Tudi Uber jih moti, ne razumejo pa, da pravzaprav recimo tudi naše banke, o katerih veliko govorimo v Državnem zboru, čaka »uberizacija«, vendar marsikdo tega pravzaprav še niti ne razume. Leto 2016 – to je že lansko leto – je za banke skrajni čas, da se posvetijo digitalizaciji poslovanja, kot svetuje futurolog Brett King. Zakaj? Ker bo do leta 2020, torej čez tri leta, na svetovni splet priklopljenih 50 milijard novih naprav. Uber je pravzaprav samo sinonim za nek novi poslovni model tako imenovane ekonomije delitev. Gospe in gospodje, na nek način smo predlagatelji razočarani, da je koalicija na odboru povozila naša priporočila, po drugi strani pa smo zadovoljni in hvaležni koaliciji, da je vsaj za eno priporočilo pa le dvignila roke oziroma glasovala za, kar dejansko kaže na to, da želimo pred Vlado postaviti zahtevo, da budno spremlja, kaj se dogaja v Avstriji in da se, kot sem povedal uvodoma, postavi na stran slovenskega gospodarstva in na stran enotnega evropskega trga, torej tudi na stran Evropske unije. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Matej Tonin, pripravi naj se dr. Jasna Murgel. Izvolite, gospod Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Dragi poslanke in poslanci, dober dan! Danes lahko spremljamo živ primer, kako ravna država, ki natančno ve, kaj hoče, in kako ravna država, ki je neke vrste ubožica, ki ne ve čisto točno, kako bi, torej enkrat tako, drugič drugače. To, kar je storila Avstrija pod pretvezo antidumpinške zakonodaje, je jasno zafrkavanje, in to slovenskih podjetij in slovenskih obrtnikov. Avstrija načeloma slovi kot država, ki je izjemno nagnjena k temu, da zmanjšuje birokracijo, da je državno uradništvo čim bolj naklonjeno ljudem, državljanom in pa tudi podjetnikom. Številni ste izpostavljali primere, kako vas v Avstriji pridejo že prvi, drugi, tretji dan vprašati na gradbišče, če vam lahko kaj pomagajo, ne kako vam lahko nagajajo. Seveda to vse za njihove državljane. Če veste, da Avstrija na takšen način ravna s svojimi državljani ali pa s svojimi gospodarskimi subjekti, potem vam je jasno, da gre pri tem 20 načinu, kot zdaj ravnajo s slovenskimi podjetji, za klasično zafrkavanje oziroma da gre za način, kako bi njihove postopke do te mere zbirokratizirali, da bi slovenskim podjetjem vzeli voljo, da bi v Avstriji sploh karkoli delali. Jaz si drugače njihovih ukrepov ne morem razlagati. Da bo mene nekdo prepričeval, da je antidumpinški ukrep to, da mora imeti nek prevoznik ves čas plačilno listo s seboj prevedeno v avstrijski oziroma nemški jezik, se mi zdi resno zafrkavanje. Jaz razumem njihovo poanto, da je treba za enako delo enako plačilo, da ne morejo Slovenci ali vzhodnjaki v Avstrijo prihajati in biti tam neka cenena delovna sila in da to ogroža avstrijska delovna mesta. Vse to razumem, ampak te stvari se da kontrolirati na drugačen, mnogo bolj človeški način. Tudi primeri slovenskih podjetij, ki so se obrnila na nas, so takšni, da z izpolnjevanjem njihove zakonodaje nimajo težav, imajo pa težavo z njihovo birokracijo. Oni nimajo težave s tem, da bi svojim delavcev zagotovili enako plačilo, kot ga imajo avstrijski delavci, da bi vse njihove predpise, kar se tiče varnosti pri delu in vseh drugih zahtev, izpolnili. To ni težava. Težava pa je, da Avstrijci od slovenskih podjetij oziroma od slovenskih podjetnikov zahtevajo, da bi morali imeti praktično tak pok nekih predpisov, papirjev s seboj ves čas, ko delajo. Ko bi torej prišel na gradbišče, bi že moral prinesti dva kovčka samih papirjev s seboj, da bi sploh lahko začel delati. Zato trdim, da je to, kar se grejo, navadno zafrkavanje. Še ena zadeva, iz katere se lahko tudi marsikaj naučimo, je to, da tam pač deluje politika izvršenih dejstev. Poglejte primer migrantske krize. Jasno so postavili limit. Celo povedali so številko, koliko ljudi so pripravljeni sprejeti, pa niso dobili nobenega pisma Sveta Evrope. Enako tukaj trdijo, da ne gre za varovanje ali pa protekcionizem, za zaščito svojih obrtnikov in gospodarstvenikov, ampak da gre za klasično antidumpinško zakonodajo. Seveda se s tem ne morem strinjati, ampak lahko bi se pa tudi mi kot država od Avstrijcev marsikaj naučili, kako ravnati znotraj Evropske unije, da zaščitimo svoje interese. Če se v tem avstrijskem primeru ne bomo zelo jasno postavili za svoje interese, potem se nam lahko zgodi, da bomo ostali brez dela v Avstriji, da naši obrtniki torej ne bodo mogli več izvajati svojega dela v Avstriji, poleg tega pa bomo ostali še brez dela doma. Ker to pa nihče ne problematizira, da številni avstrijski gospodarski subjekti delajo v Sloveniji. En podjetnik iz Štajerske nas je vprašal, če si mi predstavljamo, da se avstrijski tovornjak z avstrijskim betonom pripelje z avstrijske Štajerske v Maribor, tam zloži beton, gre lepo nazaj po novo vožnjo in tako naprej. Pa nič! Normalno, to se lahko dogaja in tega nihče ne problematizira. Če bi pa mariborske hruške vozile beton v Avstrijo, bi bil pa hudič in težek problem. Če ne bomo tukaj zaostrili do te mere, da bomo vzpostavili neko recipročnost, ne da bomo mi rekli, da smo za to, da ni nobenega konflikta in da smo vsi dobri prijatelji, Avstrijci bodo pa uveljavili in dosegli svoje, bomo mi ostali praznih rok in lačnih ust. Če se torej na nek normalen, diplomatski način tega problema ne da rešiti, če neki normalni zdravorazumski argumenti v odnosu do Avstrijcev ne zaležejo, potem moramo začeti uporabljati ukrepe za zagotavljanje recipročnosti. Naj Avstrijci tudi ne pozabijo, da je kar nekaj avstrijskih investicij danes že v teku in se tudi v prihodnosti napovedujejo. Kajti le tako, da se bomo precej odločno postavili za svoje interese, bomo lahko kaj dosegli, v nasprotnem primeru bo šlo vse mimo nas. Jaz upam, da bosta današnja razprava in tudi zelo jasna odločenost tega parlamenta prispevali k temu, da bodo Avstrijci vendarle razmislili in dejansko umaknili oziroma spremenili to, po njihovo, antidumpinško zakonodajo, ki to ni, in jo naredili na nek normalen evropski način. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Jasna Murgel, pripravi naj se gospod Žan Mahnič. Izvolite, gospa Murgel. DR. JASNA MURGEL (PS SMC): Hvala lepa. Že pri razpravi na odboru in tudi tukaj na plenarni seji je bilo jasno, da je učinek zakona, ki ga je sprejela sosednja država Avstrija, tisti, ki pomeni dejansko omejevanje prostega pretoka delovne sile in storitev. O tem se vsi strinjamo. Kakor je bilo predstavljeno v stališču Vlade, je sam zakon v bistvu v skladu s pravili Evropske unije, njegovo izvajanje oziroma rezultat tega arbitrarnega izvajanja pa je v bistvu tisto, kar predstavlja učinek omejevanja prostega pretoka storitev oziroma delovne sile. Mogoče bodo tudi tisti, ki sodelujejo v postopkih in bodo še sodelovali v postopkih zoper Republiko Avstrijo, v bodoče lahko uporabili tudi naše razprave iz odbora in parlamenta ter naše argumente, ki jih tukaj nekateri predstavljate. Mislim, da je to dobrodošlo. Mislim, da je tudi sama razprava v parlamentu o tem vprašanju tudi signal Avstriji, da mislimo s tem resno, da se bomo postavili zase in da se bomo postavili tudi za spoštovanje pravil Evropske unije. Zato mislim, da je ta razprava res dobrodošla in potrebna. Notranji trg Evropske unije je vrednota, za katero so se dolgo borili v Evropski uniji, da nastane. Bil je enotni trg, potem Lizbonska pogodba in notranji evropski trg. Trg, ki naj bi bil karseda najbolj podoben trgu znotraj države. Če so svoboščine v okviru tega trga, ki ga določa pogodba o delovanju Evropske unije in omogoča tudi Pogodba o Evropski uniji, potem mislim, da je nedopustno, da do takšnih dejanskih kršitev prihaja. Mislim, da tukaj moramo vztrajati na 21 tem, da se ugotovi, da do teh kršitev prihaja, in da se s tem preneha. Mislim pa, da je kar malce preveč malodušno, če rečemo, da je pa zdaj vprašljivo, če sploh še obstaja Evropska unija oziroma če še deluje. Seveda deluje. Imamo pravila, ki jih v tem primeru lahko izkoristimo, da dosežemo to, da bi se ta pravila spoštovala. Velikokrat, spoštovani kolegi, je Sodišče Evropske unije odločalo o tem, ali gre za kršitev pravil Pogodbe o Evropski uniji oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije – prej so se drugače imenovale, ampak to so zdaj te iste pogodbe, ki so obstajale že od ustanovitve Evropske skupnosti, zdaj imamo Evropsko unijo, od leta 1992, torej od Maastrichtske pogodbe o Evropski uniji, prej smo imeli evropske skupnosti, tri različne, pa ne bi zdaj o tej zgodovini. Pogodba o delovanju Evropske unije ima torej mehanizem, ki ga lahko uporabimo. Ima ga, predviden je in zato, ker prihaja do kršitev, moramo izkoristiti to, kar pravni mehanizmi Evropske unije ponujajo, kar imajo. Kaj je to? Nekateri izmed kolegov so to že omenjali. Obstaja možnost, da Slovenija sproži postopek pred Sodiščem Evropske unije proti Avstriji, da se ugotovi, da je do te kršitve prišlo. Jaz sem tudi na odboru rekla, da je to seveda dolgotrajen postopek. Tudi predstavniki Vlade so povedali, da se pripravljajo tudi na to opcijo, ki je konec koncev legalna in legitimna. Pomembno je, da damo signal in da se tudi tukaj na parlamentu sliši, da je to realna opcija, na katero se Vlada pripravlja in jo bo uporabila, če vsa druga sredstva oziroma vsi ukrepi, ki jih je Vlada sprejela in na katerih dela, ne bodo obrodili sadov. Mislim, da je tako tudi prav, kajti s tem bomo dokazali ravno nasprotno, in sicer da Evropska unija deluje in da obstaja sodišče Evropske unije, ki je že večkrat povedalo, kaj pomeni omejevanje temeljnih svoboščin pravnega reda Evropske unije, torej prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala. Zdi se mi tudi pomembno, da je predstavnik Vlade na odboru, na katerem smo to vprašanje obravnavali, povedal, da se zagotavlja tudi pomoč tistim individualnim prevoznikom, ki nastopajo v postopkih v Avstriji, v zvezi s temi postopki, ki se vodijo proti njim, da jim ponujajo tudi pravno pomoč. Slišali smo, da večinoma imajo odvetnike, ampak pomembno je, da se omogoči in pomaga pri oblikovanju teh pravnih postopkov in vlog, da se morda uporabi tudi instrument predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, ker mislim, da bi na ta način vseeno hitreje prišli do neke odločitve. Ampak mislim, da je treba biti pripravljen na vse možnosti in začeti delovati čim prej. Vlada je nekatere od teh stvari tudi naredila. Kar zadeva amandmaje koalicije, ki smo jih na odboru tudi sprejeli, in amandma, ki je predlagan danes, bomo glasovali za, ker je zdaj bistveno bolj v skladu z ugotovitvami Zakonodajno-pravne službe in bolj konkreten. Priporoča Vladi, da naredi nekaj, kar sicer že počne, ampak mislimo, da je treba ta amandma zdaj podpreti, ker tudi ni nekega dvoma, ali se morda s tem amandmajem, kot je zapisala Zakonodajno-pravna služba, posega v pristojnosti Evropske unije, ki so med državo in Evropsko unijo razdeljene skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo o Evropski uniji. Priporočila bomo podprli in tudi predlagamo Vladi, da v skladu s temi priporočili naredi vse in izkoristi vse pravne možnosti, da čim prej omogoči prevoznikom opravljanje njihovih storitev brez omejitev, ki jih na notranjem trgu Evropske unije ne sme biti, pa če je problem zakon, ki je tako zapisan, ali pa dejansko izvrševanje takšnega zakona, ki pomeni takšne omejitve. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Žan Mahnič, pripravi naj se mag. Bojana Muršič. ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Največkrat so bile danes tukaj verjetno omenjene besedne zveze prosti trg, prost pretok blaga in prost pretok storitev. To so tisti temeljni elementi, zaradi katerih je Evropska unija tudi nastala, zaradi katerih je Evropska unija danes tako gospodarsko kot tudi ekonomsko na stopnji razvitosti, da lahko tekmuje v tem globalnem svetu. Pa vendarle žal čedalje bolj prihaja tudi do protekcionizma. Ne samo, da je v zadnjem letu in pol padel Schengen, da so se na nekaterih notranjih mejah Evropske unije ponovno vzpostavile mejne kontrole, kar seveda otežuje tako prost pretok blaga kot tudi storitev in nenazadnje tudi ljudi, je seveda ta način nevaren za samo idejo, na podlagi katere Evropska unija deluje. Ker očitno ni bilo dovolj to, da je tako zaradi ilegalnih migracij in ker nismo te zadeve ustrezno menedžirali – ne Slovenija, ne EU kot celota –, je prišlo zdaj še do tega, da države sprejemajo zakone na podlagi uredbe, ki jo je pripravila Evropska komisija, kar je seveda logično in tudi potrebno. Avstrija je pač na podlagi tega sprejela zakon, ki zelo otežuje delo našim podjetnikom, našim obrtnikom, tistim, ki opravljajo čezmejne storitve oziroma tistim, ki napotujejo svoje zaposlene in poslujejo v Avstriji. Jaz imam prijateljico, ki je lastnica podjetja oziroma samostojna podjetnica in ima avtoprevozništvo, transport. Zaprosil sem jo, če mi lahko napiše nekaj alinej, kaj je ta zakon, ki ga je Avstrija sprejela, prinesel njej oziroma kaj ji ta zakon njej otežuje. Dovolite, da preberem to, kar mi je poslala. "Za poslovno sodelovanje z Avstrijo nam ta zakon onemogoča delo, saj so kazni za neizpolnjevanje spodnjih pogojev zelo visoke. Nemogoče je poslovati v naslednjih primerih: kabotažni prevozi, ko je mesto naklada in mesto razklada v Avstriji; prevozi v Avstrijo, ko 22 je mesto naklada izven Avstrije, mesto razklada pa v Avstriji, tudi v primeru naročnikov izven Avstrije; prevozi iz Avstrije s strani neavstrijskih podjetij, ko je naklada v Avstriji, mesto razklada pa izven Avstrije, tudi v primeru, ko je naročnik izven Avstrije. Tudi neredni ali enkratni prevozi spadajo pod napotitve. Vsak voznik mora imeti v vozilu naslednjo dokumentacijo, v predhodnih obvestilih navajam obvezne dokumente v vozilu. Prvič, potrdilo A1. Drugič, kopijo prijave napotitve ali pa vsaj transakcijo številko oziroma referenčno številko prijave. Tretjič, plačno dokumentacijo – delovno pogodbo v nemščini ali aneks k delovni pogodbi v nemščini, lahko je tudi v angleškem jeziku; potrdilo o bančnem nakazilu plače v nemščini; plačilne liste, iz katerih je razvidno, da so bile vozniku delovne ure, ki jih je opravil v Avstriji, obračunane po minimalnih avstrijskih postavkah; dokumentacijo o razvrstitvi v plačni razred, če je to glede na kolektivno pogodbo dejavnosti pomembno; evidence delovnega časa v nemškem jeziku in razvidno število delovnih ur, ki so bile opravljene na teritoriju Avstrije. Četrtič, vozniki državljani tretjih držav in državljani Republike Hrvaške morajo imeti delovno dovoljenje napotitvene države v primeru opravljanja kabotažnih prevozov v Avstriji, opraviti pa je treba tudi najavo za vstop v državo. Poleg celotne dokumentacije, zviševanja stroškov in padca cen, je ta način dela za prevozniška podjetja nemogoč in predstavlja velik upad prometa. Potreben je dogovor, kot je že v veljavi v Franciji, kjer je postopek voden enostavno in smiselno." Skratka, to je primer, kako se naši slovenski podjetniki srečujejo s temi težavami. Prav je, da smo v Slovenski demokratski stranki skupaj z Novo Slovenijo zahtevali sklic izredne seje, ker govorimo o gospodarstvu, ker govorimo o naših podjetnikih, ki dajejo delo slovenskim državljankam in državljanom na eni strani, ti pa seveda z vsemi prispevki in vsemi davki polnijo državno blagajno. Ker očitno še ni dovolj, da Avstrija s svojo zakonodajo otežuje delo slovenskim podjetnikom, smo še sami sprejeli takšno zakonodajo, ki jo bomo obravnavali prihodnji teden na seji Državnega zbora, in sicer Zakon o napotitvi čezmejnih delavcev, kjer smo še sami naložili številno in dodatno birokracijo tistim, ki želijo napotiti svoje zaposlene za čezmejno delo. To se pravi, da naše podjetnike na eni strani blokira Avstrija, na drugi strani pa jim Vlada Republike Slovenije, namesto da bi jim pomagala, preko zakona, ki ga bomo obravnavali in ki ga boste sprejeli naslednji teden, to dodatno birokratsko breme z raznoraznimi potrdili, z opredelitvami, kaj je kratkočasno delo in kaj se šteje pod to kratkočasno delo, nalaga še sama. Prav je, da se končno vsaj deloma strinjamo in da tudi koalicijske stranke podpirajo, kljub temu da ne vsa naša priporočila takšna, kot smo jih v obeh strankah predlagali v originalu, pa vendarle. Treba je narediti konec temu, da se država Republika Slovenija mačehovsko obnaša do svojih podjetnikov. Ne samo, da sami sprejemamo zakonodajo, ki bo njim v prid, ne pa ki jih bo zavirala, kot je zakon o čezmejnem napotovanju, ki je nekako tudi implementacija te uredbe. Če nam paše, da stvar zaostrimo, se mi itak vedno sklicujemo na to, da pač evropska direktiva tako zahteva, mi pa še dodatno privijemo te podjetnike, ker očitno nekateri ne vedo, od kje se polni državna blagajna. Na drugi strani mora Republika Slovenija stopiti v bran svojim podjetnicam in podjetnikom, ki opravljajo takšne storitve, ki se tičejo dela v tujini oziroma čezmejnega napotovanja, in narediti vse, seveda po pravnih poteh, ki so v teh primerih mogoče, da tudi pred takšnimi protekcionističnimi ukrepi, kot jih je sprejela Republika Avstrija, zaščitijo svoje državljanke in državljane, v tem primeru pač svoje podjetnike. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospa mag. Bojana Muršič, pripravi naj se mag. Julijana Bizjak Mlakar. Izvolite, gospa Muršič. MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani državni sekretar s kolegi, kolegice in kolegi, en lep pozdrav v mojem imenu! Glede na to, da skoraj vse poslanske skupine govorimo isti jezik, se mi zdi, da bo današnja razprava zgolj ponavljanje enih in istih dejstev. Moram pa reči, da so resnično te težave, s katerimi se soočajo naša podjetja pri novi avstrijski zakonodaji o preprečevanju socialnega in plačilnega dumpinga, res zaskrbljujoče. Prav je, da imamo danes to sejo, da zavežemo Vlado, da naredi vse, kar je pač možno, da se zavaruje slovenska podjetja, ki pridobijo te posle v državah Evropske unije, kajti v državah Evropske unije bi naj veljal prost pretok blaga in kapitala, pa tudi izvajanje storitev je prav tako bistvo enotnega evropskega prostora. Zaradi sprejema direktive in avstrijskega zakona, se ti pogoji zaostrujejo do skrajne meje in podjetjem, ki poslujejo v Avstriji, praktično onemogočajo njihovo izvajanje. Ti birokratski ukrepi in zahteve se kažejo predvsem po predložitvi različne dokumentacije v nemškem jeziku, izrekanje nesorazmerno visokih kazni pa je zame še toliko bolj problematično. Kajti kazni se gibljejo tam okrog 10 tisoč in več evrov, nekateri pa dobijo zgolj posle v takšni vrednosti. Potem se vprašaš, če dobi eno podjetje kazen v višini 10 tisoč evrov, kaj to pomeni za podjetje. Takšno podjetje je enostavno pahnjeno v propad. Zato je treba temu nameniti vso pozornost in zato je toliko bolj pomembno, da Vlada še enkrat res naredi vse proti tem rigoroznim birokratskim ukrepom, ki jih je uvedla Avstrija. 23 Mene toliko bolj moti to, da je evropska komisarka glede nadzora nad prevozniki ves čas zatrjevala, da je zakonodaja ustrezna in da so prevozniki izvzeti iz tega zakona, vendar kot kaže žal ni tako. Če mi dovolite, da zgolj na kratko povem, kaj to pomeni. Voznik je torej na službeni poti čez več evropskih držav in prav zato tudi zanje veljajo prav posebni predpisi in posebna evropska direktiva. Jaz sicer razumem Republiko Avstrijo, da zaščiti domači trg in zahteve podjetij, ki delajo na njihovem ozemlju, predvsem tudi delavce, da so plačani po njihovi zakonodaji, kar je povsem ustrezno, vendar pa so dejstva o omejevanju občasnih mednarodnih prevozov blaga in potnikov, ki jih opravljajo naši mednarodni cestni prevozniki čez mejo, ki jih obravnavajo, kot da gre za napotene delavce, ki delajo daljši čas na njihovem ozemlju, po mojem mnenju nesprejemljiva. Obstajajo torej birokratske ovire glede prijave napotenih voznikov na posamezne prevoze ter njihovo potrjevanje na avstrijskih zavodih za zaposlovanje, ko gre za državljane tretjih držav. S tem omejevanjem se bo močno omejil prevoz blaga in potnikov med državama. Tudi glede teh obveznih prevodov v nemški jezik, kot recimo pogodb o zaposlitvi in plačilnih list, je kolega pred mano že lepo navedel, kaj pomenijo za določene obrtnike oziroma podjetja. To so res nesprejemljive zadeve, zato mi dovolite, da na tem mestu še enkrat rečem, da je treba zaščititi slovensko gospodarstvo, s tem se zaščitijo tudi slovenski delavci, ki delajo v tujini. Prav je, da je današnja razprava in verjamem, da bomo vsi na koncu uspešno potrdili vse predlagane sklepe. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Julijana Bizjak Mlakar, pripravi naj se gospod Marijan Pojbič. Izvolite, gospa Mlakar. MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, vsi, ki spremljate to sejo! Problematiko, ki jo danes obravnavamo, bi želela osvetliti tudi s stališča zaposlenih, zaradi katerih je sredi lanskega leta Državni zbor sprejel stališče, v katerem Republika Slovenija podpira napore Evropske komisije, usmerjene v zaščito pravic napotenih delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ki bi šla v smer preprečevanja socialnega in plačnega dumpinga, to je iskanje konkurenčnih prednosti na račun neizplačila plač ali na račun prenizkih plač in drugih načinov izkoriščanja zaposlenih. Prav v smeri tovrstnih naporov Evropske komisije naj bi Avstrija sprejela tudi novelo zakona o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga, ki je začela veljati 1. januarja letos. Novela zakona naj po oceni naše vlade na zakonodajni ravni ne bila v neskladju z veljavnimi pravili na ravni Evropske unije. Prav tako naj ne bi administrativni ukrepi, ki jih izvaja Avstrija, po mnenju Vlade odstopali od tistih, ki jih od izvajalcev podjetij s sedežem v tujini, ki izvaja storitve v Sloveniji, zahteva naša država. Videti je torej, da je razlika med izvajanjem tovrstne zakonodaje v Avstriji in v Sloveniji predvsem v tem, da so se avstrijski nadzorni organi resno lotili nadzora tega področja, naša država in naši nadzorni organi pa očitno tolerirajo vsakršno sporno prakso do naših zaposlenih. Slovenija se nenazadnje zavzema za izločitev mednarodnih prevozov v cestnem prometu s področja uporabe direktive, ki to področje obravnava. To je težko razumljivo, saj prav te dni ugotavljamo, da je prav na tem področju veliko plačnega in socialnega dumpinga. Izogibanje uveljavljanja pravne države na področju delovnopravne zakonodaje ni za Slovenijo nič novega. Že najmanj dve desetletji smo soočeni s tolerantnim odnosom države in pristojnih inšpekcij do nekaterih delodajalcev, kadar ti celo masovno kršijo delovnopravno zakonodajo. Tako nekateri delodajalci zaposlenim niso izplačevali plač ali zanje niso vplačevali pokojninskih in/ali zdravstvenih prispevkov. Med evropskimi državami Slovenija prednjači po kršitvah delovnopravne zakonodaje, posebno v prevozništvu in gradbeništvu. Delodajalci naj bi delavce nepravilno obračunavali oziroma sploh ne izplačevali plač za delo, za delo med prazniki in za nočno delo ter jih silili v vožnje mimo tahografov oziroma kartic. Seveda to velja le za nekatere delodajalce. Delovnopravno zakonodajo so masovno kršila celo podjetja v delni ali večinski lasti države. Za vse to pa ni skoraj nihče odgovarjal. Zdaj je nastal preplah med nekaterimi delodajalci, morda žal tudi zato, ker naj bi avstrijski nadzorni organi pričeli opravljati tisti del nalog, ki jih slovenski nadzorni organi doslej niso zmogli ali želeli opraviti. Vlada in nekateri delodajalci ocenjujejo, da gre pri aktivnostih avstrijskih nadzornih organov tudi za neenakopravno oziroma diskriminatorno obravnavo v slovenskih oziroma drugih tujih podjetjih in za izrekanje nesorazmerno visokih kazni in varščin. Z ukrepi avstrijskih nadzornih organov naj bi bilo po pisanju medijev prizadetih okoli 18 tisoč avtoprevoznikov in okoli 2 tisoč drugih podjetnikov in obrtnikov, predvsem gradbincev, ki nudijo storitve v Avstriji. Z avstrijsko zakonodajo naj bi imelo težave 11 držav, 130 slovenskih obrtnikov in podjetij pa naj bi na Evropsko komisijo vložilo tožbo zoper novo avstrijsko zakonodajo. Spoštovani, verjamem, da se bo v sodnih postopkih – nekateri so bili že sproženi – ugotovilo, kaj izmed navedenega drži, kaj pa ni res. Postopke, ki jih je doslej sprožila naša država, ocenjujem kot ustrezne glede na razpoložljive podatke o dogajanju v Avstriji. Verjamem, da bo Vlada spoštovala tudi napotke, ki jih bomo danes sprejeli v Državnem zboru. 24 Upam tudi, da bo tisti del učinkovitosti avstrijskih nadzornih organov, pri katerih gre za izvajanje zakonodaje in ukrepov za preprečevanje plačnega in socialnega dumpinga, zgled naši Vladi, pristojnemu ministrstvu ter inšpekcijskim službam, da povečajo učinkovitost svojega dela in končno pričnejo učinkoviteje varovati naše zaposlene pred zlorabami nekaterih delodajalcev. Nenazadnje jih s tem namenom tudi plačujemo. Pa tudi zato, da branijo naše gospodarstvo, kadar je to upravičeno. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Marijan Pojbič. Pripravi naj se gospod Danijel Krivec. Izvolite, gospod Pojbič. MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Jaz vsekakor mislim, da je ta tema izjemnega pomena, ko gre za slovensko gospodarstvo, ko gre za Slovenijo znotraj Evropske unije in ko gre za dobre meddržavne odnose med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Moram pa reči, da sem danes slišal nekatere stvari, s katerimi se v nekem delu strinjam, ampak ne morem razumeti, da nekateri ponovno govorijo eno, delajo pa drugo. Danes smo imeli priložnost slišati stališče Poslanske skupine Združene levice, ki je v glavnem povedala vse tisto, kar mislim tudi jaz osebno, da je prav. To, kar je ona povedala, ji je zagotovo zapisala na papir Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Ampak s strani politikov Združene levice vseskozi poslušamo o gnilem kapitalizmu, danes pa ti isti gospe in gospodje tukaj hvalijo Avstrijo, kako dobro ima urejene stvari, kako zakonito vse funkcionira in tako dalje. Zdaj pa ne vem, ali sem jaz nor tukaj notri ali je kdo drug? Kako lahko enkrat govoriš tako, drugič drugače, kljub temu, da je bila pa povedana vsebina točna. Ampak problem imamo mi v glavnem v naši državi in v tem, da se v resnici v tej državi katerikoli že sprejeti zakon zelo slabo spoštuje. To je problem naše države. Inšpekcije ne funkcionirajo. Bojim se – in na to sem že velikokrat opozarjal tudi na sejah Državnega zbora –, da so inšpektorji zelo povezani z nekaterimi podjetji, kar ni normalno. To ni normalno. Zaradi tega mi tudi ne moremo priti kakšen korak dalje, da bi se svinjarije, ki se dogajajo v naši družbi, tukaj v Sloveniji, uredile na drugačen način in s primerno zakonodajo, ki v slovenski državi velja. Da pa sem danes slišal od Združene levice, da enkrat reče, da je gnili kapitalizem super, oh in sploh in da imajo tam vse poštimano v nulo, ko jih drugače v vsakem drugem stavku sicer poslušamo, kako sta komunizem in socializem oh in sploh, kar se pa tiče kapitalizma, je pa to neka nadloga, ki se je na tem svetu pojavila. Ne razumem. Upam, da bodo slovenski državljanke in državljani prej kot slej spoznali to dvoličnost takih ljudi. Poglejte, niti enega ni tukaj. Pride, zrecitira, prebere to, kar mu Zveza svobodnih sindikatov napiše in zgine, pa ni nobenega več. Je to normalno? Potem pa dobi na konec meseca plačo, in to lepo plačo, ki jo državljanke in državljani Republike Slovenije plačujejo. Logično, da se moramo tisti, ki sedimo tukaj notri, temu nasmejati, ker je to neokusno, nedopustno in nesramno. Kakšen poslanec bi pa bil, če bi meni morali sindikati napisati vse to, kar jaz mislim, če ne bi imel malo svoje zdrave osebne pameti in povedal tudi tisto, kar jaz mislim, da je prav, saj so me zato ljudje izvolili? Zato so me ljudje izvolili. Zdaj pa še malce, spoštovani kolegi iz Vlade. Saj veste, da sem vedno kritičen, in to je prav. Če pa imate kaj dobrega, znam pa tudi pohvaliti. Ampak tukaj sem si označil par stvari. Najprej je gospod mag. Aleš Cantarutti z Ministrstva za gospodarstvo povedal naslednje: "Dovolite torej tudi v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nekaj besed v uvodu. Vse to, kar sta tudi predlagatelja povedala, drži in temu primerno mora tudi Slovenija odreagirati." Mora. "Tudi pri nas že dlje časa spremljamo to problematiko." Se pravi mora, spremljamo in tako dalje. Potem imamo gospoda Petra, ki je tukaj z nami, ki je tudi povedal naslednje: "Vsekakor se Vlada s problematiko, s katero se srečuje pomemben del našega gospodarstva, aktivno ukvarja, potekajo medresorski sestanki." Potem imamo še Darjo Bavdaž Kuret z Ministrstva za zunanje zadeve: "Ministrstvo za zunanje zadeve redno spremlja razvoj dogodkov … v okviru rednega političnega dialoga izrazilo zaskrbljenost." Zdaj upam, da ste razumeli, kaj želim povedati. Jaz mislim, da je bila Vlada o tem problemu, kar se je v Avstriji zgodilo s tem zakonom, ki je bil v Republiki Avstriji sprejet, seznanjena že lansko leto v sredi leta. To so povedali predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice. Ampak, spoštovani kolegi iz Vlade, če ste bili takrat seznanjeni, potem te izrazi, ki sem jih zdaj navedel, ne bi bili normalni, ker bi v tem času pač mi pričakovali, da je prišlo že do nekih rezultatov. Najmanj, kar bi jaz pričakoval, bi bilo to, da bi se delegacija Republike Slovenije sestala z avstrijsko in bi znotraj države ta problem uredili, ne pa da bomo morda morali tožiti Republiko Avstrijo pred Evropsko komisijo in tako dalje. Jaz tega ne razumem. Pol leta, do zdaj je to 6 mesecev in če štejemo še januar in februar, je to 8 mesecev, Vlada praktično konkretno ni naredila skoraj nič. Kakorkoli rečete, o konkretnih ukrepih smo vas spraševali na Odboru za delo. Vi ste razlagali tisto, za kar jaz mislim, da ni dovolj. Prav je, da imam jaz kot poslanec svoje mnenje, vi pa povejte svoje argumente. Tam ste jih povedali, ampak s tistimi argumenti jaz nisem bil zadovoljen. Sprašujem pa zdaj jasno in javno, zakaj se do tega trenutka niste sestali z ekipo iz 25 Republike Avstrije, da bi meddržavno ta problem dogovorili in poskušali rešiti. Samo v primeru, da med državama tega problema ne bi bilo možno rešiti, bi lahko govorili o tem, da bomo mi Republiko Avstrijo tožili pri Evropski komisiji, ker naj ta zakon ne bi bil v skladu s pravili delovanja Evropske unije. Ampak jaz vas še enkrat pozivam in prosim, da naredite vse, kar je v vaši moči. Imate vse vajeti v svojih rokah, da se z avstrijskimi kolegi dogovorite o rešitvi tega problema. Kdo bo zaščitil lastne državljane in državljanke Republike Slovenije kot pa naša vlada in ta parlament? Saj smo bili za to izvoljeni. Kaj delajo avstrijske oblasti? Jasno, da ščitijo svoje državljanke in državljane, svoje gospodarstvo in tako dalje, kar je logično, normalno in jih je treba razumeti. Ker pa so tudi del Evropske unije, pa veljajo določena pravila in za vse enako. Jaz mislim, da ne glede na to, ali so oni ta zakon sprejeli, na katerega mi direktno nimamo vpliva, ker je to pač del njihovega pravnega reda, imamo pa vpliv, da se z njimi dobimo in se z njimi temeljito pogovorimo o teh vprašanjih, ki so odprta. Prepričan sem, če bi bil ta interes te vlade na pravi način izpostavljen, bi se ta problem in ta problematika po moji oceni že zdavnaj rešila. Teh problemov in teh težav, ki jih imamo zdaj, ne bi bilo. Ne bi bilo. Zato sem tudi sam prepričan, da še vedno obstaja možnost. Bojim pa se enega problema, ki je bil izpostavljen na Odboru za delo, kjer so povedali, da naj bi s 1. marcem avstrijske službe začele zelo striktno upoštevati pravila, ki so z zakonom zapisana. To pa bi bilo za naše prevoznike resnično nesprejemljiv udarec. Zato sem jaz tudi rekel, da preveč časa razmišljamo in čakamo. Ko bo 1. marec prišel, bo problem tukaj in marsikatero podjetje lahko zaradi tega zapre vrata. Če bo dobilo 60, 70, 80 ali 100 tisoč evrov kazni, kdo bo to plačal? Mala podjetja tega ne morejo plačati. Enostavno ne bodo zmogla tega. Podjetje se bo torej zaprlo in potem nič več ne pomaga, če bomo mi Republiko Avstrijo tožili preko Evropskega sodišča, ker bo to trajalo morda še dve ali več let. Tistih podjetij ne bo več, tistih zaposlenih ne bo več, bodo na zavodu za zaposlovanje in tako dalje. Okrog tega je treba strniti vrste in reči, da nič pomaga, če mi zdaj tukaj uglašeno trdimo, da je to problem in da smo ga kot slovenska politika identificirali, če nismo naredili tistih ključnih korakov, ki bi jih morali takrat, ko je za to bil čas, torej od polovice prejšnjega leta pa do danes. Ko to lahko naredi? Vlada Republike Slovenije. Ampak dragi moji, tako kot ste na vseh področjih – ne bom nekih stvari odpiral zdaj danes, nimam tega namena, ampak bilo bi prav, da bi jih – odreagirali mlahavo in počasi, tako se mi zdi, da je tudi v tem primeru. Spomnite se Terana, katastrofa popolna. Zdaj bo počasi prišel arbitražni sporazum, že zdaj vidim, da vas očitno boli glava. Da ne začnem naštevati. Azilantska politika in tako dalje, kaj vse je bilo treba narediti, koliko je bilo takšnih in drugačnih besed, da smo nek zakon tu skupaj kolikor toliko spravili skozi, da zaščitimo svoje meje, da zaščitimo svoje ljudi. To delajo Avstrijci, to delajo vse države okrog nas, to dela Višegrajska skupina, mi pa kot da živimo na drugem svetu, kot da nismo del te Evrope in tega širšega dela. Resnično ne razumem, zakaj mora vse priti v neko stisko, v nek že skrajni moment, da potem kdo odreagira. To za mene ni normalno in za mene tudi taka vlada ni normalna. Res ne. Mene ne more noben prepričati. Jaz vem, da vi to, kar delate, delate z dobrim namenom, ampak prepozno. Vedno prepozno, prepozno, prepozno. Ali bo Vlada plačala tem podjetnikom, ko bodo dobili recimo 60 ali 70 tisoč evrov kazni, ali pa delavcem, ki bodo gor peljali avto? Ali bo to Vlada plačala in potem od Evropskega sodišča oziroma Avstrije zahtevala ta denar nazaj? Kdo bo to naredil? Kdo bo to plačal tem ljudem? S tem ta del zaključujem. Še enkrat pa povem, kar pa se mi zdi zelo pomembno. To pa je, da se v Sloveniji resnično dela z našimi delavci nenormalno. Nekateri, ne vsi. Imamo izredno pridne, dobre, poštene podjetnike, imamo pa nekatere, ki to do skrajne meje izkoriščajo. Ne razumem, da tega kolegi na Vladi ne vidite. Pa zamenjajte te inšpektorje, ki zdaj tam sedijo, pa jih pošljite nekam drugam, pa naj pride neka nova ekipa, ki nima povezav, ki ni zvezana z vsemi, pa boste videli, kakšni rezultati bodo v zelo kratkem času. Poskusite to enkrat narediti, pa boste videli. To ni v redu. Pričakujem, da se bo enkrat ta politika, da ne bom rekel vlada ali pa kompletna politika, postavila na pozicijo in zahtevala striktno izvajanje take zakonodaje, kot je zapisana. Ker imamo kar veliko dobre zakonodaje, veliko. Ampak kaj pomaga, če se vsak smeji v brk, od zadaj pa strici iz ozadja naredijo, kar jim na pamet pade, grozijo enemu, grozijo drugemu, tretjemu, petemu, desetemu, potem se pa vsi skrijejo? V ozadju pa nimamo nobene dodane vrednosti s strani pravosodne veje oblasti. To je pa še večja katastrofa. Še bistveno večja. Ukvarjajo se s političnimi konstrukti, namesto da bi reševali in poiskali tiste, kot jim jaz pravim, hudiče, ki so denar pokradli, jih zaprli ter ves denar in vse premoženje pobrali stran. Kolikokrat bo treba v tem parlamentu povedati ta stavek, da se bo nekdo zganil? Kolikokrat? Jaz ne vem, kolikokrat bom moral še to narediti. Posledica tega je potem to, da marsikateri delavec ne more živeti in jim dajejo denar v žepe, sami se pa vozijo z ne vem kakšnimi avti in tako dalje. Kako tega nihče ne vidi, če pa jaz to vidim? Ampak jaz nimam vzvoda v rokah, da bi šel pogledat, kako ima lahko nekdo recimo gradbenega posla za 10 milijonov in zaposlenih 30 ljudi, ko pa zaposleni izkažejo plačo na Fursu, vidijo, da so tisti ljudje praktično vsi na minimalni plači. Cel kup je tam notri profilov, ki ne bi šli delati za minimalno plačo, zato veste, da zadaj leti denar mimo in sicer v žep in v gotovini, da ne bi plačali 26 obdavčitve,. Malo razmišljajte, saj imamo v tej družbi še nekaj pametnih ljudi. Jaz ne razumem, kako tega ne vidite. Pa da se lahko nekdo norčuje in dela norca, tako kot recimo Miklavčič, ki reče, da ne bo nikomur razlagal, od kod njemu 500 ali 600 tisoč, kolikor je bila ladja. Pa ga nihče ne prime in privleče sem, češ prinesi račune, od kod je denar, če nimaš računa, takoj denar nazaj v državni proračun. Me ne briga, kdo je na tem svetu, ker je bil minister, ker je bil državni javni uslužbenec. Tu pa lovite take – ko gledam včasih, mi je kar slabo –, če nekdo kakšno škatlo vžigalic sune, ker si je ne more kupiti ali pa recimo en sendvič. Kakšna družba smo to? Kakšna politika smo to? Kakšna vlada smo to? Upam, da bo prišel trenutek, ko bomo res enkrat naredili tisti ključni red, da se ve, kdo pije in kdo plača. Ko bomo to naredili, bo marsikaj funkcioniralo drugače. Upam, da bo prišel trenutek, ko bodo v Sloveniji stvari urejene tako, kot so v Avstriji, kljub temu da gre ta zakon zagotovo mimo tega. Ampak oni pač ščitijo svoje interese, kar je za razumeti. Mi jih tudi moramo, zato je prav, da je danes ta seja in da se danes o tem vprašanju pogovarjamo, kako bomo zaščitili svoje državljanke in državljane, svoje podjetnike, obrtnike znotraj EU, kjer pa so neka pravila napisana. Jaz še vedno mislim, da lahko to naredimo prej, da se med seboj dogovorimo, kot pa da gremo nekoga tožit. Zdaj lahko spet s Hrvaške berete, kaj se dogaja Cimosom. Nas pač vsak okoli prinese. Kako je to mogoče? Enostavno ne morem verjeti. Potem iz dneva v dan te stvari berem, te stvari gledam in mi je stalno bolj slabo. Pa stalno opozarjam, v vsakem svojem nastopu poskušam na te stvari opozoriti, ampak očitno je nekaj v tej družbi zelo narobe, da ne pride do pravih ušes. Nič ne pomaga, da imamo mi ministrstva, kjer se veliko govori, kako in kaj se mora narediti, potem pa ostanejo stvari v predalih ali pa na katerem drugem organu te družbe in ne pride nobena zadeva do konca na tak način, kot bi morala priti, da bi bila v korist večine ljudi. Vedno se ustavi tam, kjer je treba nekaj narediti za ljudi. Ko pa je treba nekaj narediti za neko elito, za ozko skupino tistih, ki imajo – govorim tudi o državnem aparatu, drugo in tretjerazrednem menedžmentu, ki praktično drži vse pod kontrolo, ker minister in državni sekretar sploh ne vesta za polovico stvari, ki se dogajajo, ker ne moreta vedeti, ker je preveč stvari –, ki lepo zadaj zadevo zapeljejo tako, kot si oni mislijo. Jaz mislim, da je pri več teh stvareh, ki so prišle navzven, ravno to problem. Noben minister pa se do zdaj še ni odločil in rekel: Ni vas več, mlade gor, čisto druge, ampak ne bomo vas dali na cesto zaradi tega, boste pač delali nekaj drugega. S tem bi presekali te verige. Na tak način bi to državo začeli peljati po pravi poti. Če tega ne bomo naredili, jaz ne vem, kam bo to vse skupaj šlo. Vidimo, kam smo prišli z državnim dolgom, vidimo, kam smo prišli z obrestmi, vidimo, kako se povečuje državni sektor, imamo demografski problem, na katerega nimamo vpliva, na drugi strani pa vedno znova in znova dodatno obremenjevanje gospodarstva, realnega sektorja. V ponedeljek bom postavil eno tako poslansko vprašanje, ker se mi zdi neverjetno, kam gremo v tej družbi, v tej državi. Če mislita ta vlada in ta levičarska falanga – kot sem že enkrat rekel, za tem stojim in še enkrat ponavljam –, da bo na tak način državo pripeljala do boljših rezultatov, se je zmotila. Ne bo je pripeljala. Državo bo uničila do konca, ker sami veste, da zbirokratizirani ali birokratski sistem ne more rešiti države. Lahko jo rešijo samo realno gospodarstvo, zaposlitev, nova delovna mesta in seveda izboljšanje pogojev v podjetništvu, da lahko zaposluje na novo, saj se na tak način polnijo vse blagajne in tako dalje. Mi pa nobenega problema. Če reče Štrukelj, ni problema. Potem pa ima notri še eno J skupino, ki ne more niti preživeti niti umreti. Popolna svinjarija! Če bi začel o teh zadevah razpravljati, se ti tako … Neverjetno. Nič se ne zgodi. Najbolj sem jezen, da se nič ne zgodi. Stokrat slišite tu notri, kako se kršijo pravice delavcev – enih, drugih, tretjih, petih – nič! Neke malenkosti, ki so daleč od tistega, kar bi se moralo zgoditi. Jaz resnično upam, da se bo tu v nekem doglednem času resnično nekaj korenito spremenilo, ker ljudje ne vedo več, kaj pravzaprav sploh še je v tej državi možno narediti, zato so tudi izjemno razočarani, ker jih je stalno več na minimalni plači, stalno več na socialnem robu preživetja in tako dalje. Naloga Vlade in koalicije je, da te probleme rešujeta. Opozicija je pa tista, ki mora pomagati. Mi vedno znova in znova opozarjamo in poskušamo dobronamerno opozoriti vse strukture v tej družbi, za katere smo odgovorni, da bi pa le neke stvari spremenili v korist večine državljank in državljanov. To je naša naloga. Smo zelo žalostni, da to ni tako. Jaz osebno sem zelo žalosten, ker vsak dan, ko pridem v Slovenske gorice ali pa tisto moje okolje gor, kamorkoli greste, ali greste na Koroško ali pa dol v Pomurje, Prekmurje, Prlekijo in tako dalje, poglejte ljudi in jih vprašajte, kako živijo. Ko prideš v Ljubljano, sploh ne moreš verjeti, da živimo v državi dveh svetov. To ni dopustno, je neokusno in po moji oceni tudi skrajno neodgovorno. Vsaka politika, katerakoli bo, ali ta vlada ali katerakoli kadarkoli, bi morala na te stvari biti bistveno bolj pozorna. V obdobju 2004–2008, ko je Slovenska demokratska stranka vodila Vlado, so se začele regijske razlike zmanjševati. Kje smo pa zdaj? Kam smo zdaj prišli? Statistiko si poglejte, pa boste videli, kam smo prišli. Poglejte, kakšen je mariborski bazen. Saj za to, bog, oprosti, človek sploh nima besed. Resnično žalostno. Ta priporočila, ki smo jih pa z Novo Slovenijo skupaj predlagali, pa so zelo dobro namerna in po mojem tudi absolutno na mestu, ker pač moramo pritiskati na Vlado, da bo enkrat razumela resnost položaja, v katerem se je 27 Republika Slovenija znašla. Upam, da je to dovolj veliko opozorilo Vladi, da če s 1. 3. začnejo leteti te kazni, da pač ministri, ki sedite v tej vladi, dali ven svojo denarnico in tem ljudem, ki se jim bo slučajno zgodilo, da teh dokumentov ne bodo imeli, iz svojih žepov povrnili ta denar, ker niste pravočasno odreagirali. Enkrat začnite reagirati pravočasno, ne pa post festum. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Danijel Krivec, pripravi naj se gospod Zvonko Lah. Izvolite, gospod Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Pred nami je problematika, za katero je bilo iz razprav poslanskih skupin slišati, da se vsi strinjajo, da je to problem in da je treba na tem področju nekaj rešiti. Pri tem pa moti predvsem to, da za ta problem ministrstva vedo že približno pol leta, odkar se je v Republiki Avstriji začela ta zakonodaja pripravljati, uveljavljati. Jasno je bilo takrat tudi sporočilo, da ta zakonodaja stopi v veljavo s 1. 1. 2017. Jasna so bila tudi opozorila tistih skupin, ki bodo s tem prizadeta, ampak zgodilo se ni nič. Vsi vemo, da je ta birokratska obveza, ki jo imajo napoteni delavci, dokaj visoka. Tudi v preteklosti je bila, vendar so bile v preteklosti kazni v nekem smislu sorazmerne. Če gledamo vse evropske direktive, ki govorijo o sprejemanju zakonodaje o nekem obremenjevanju tudi skozi kazenske določbe, vedno govorijo o neki uravnoteženosti. Vsaj na ta argument bi morali uradniki na ministrstvih, ki so bili opozorjeni na to sprejemanje neustrezne zakonodaje s strani avstrijskih odločevalcev, odreagirati, pa niso. Vse te kazni, ki bodo prizadele posameznike, ki slučajno ne bodo izpolnjevali vseh teh birokratskih predpisov, bodo zelo visoke, in to do naših delavcev ni pošteno. Predvsem pa so se na mene v zadnjem obdobju, tudi že pred novim letom, obračali avtoprevozniki. Tudi v mojem območju jih je kar nekaj, ki so opozarjali na to, da je bilo s strani Ministrstva za delo, Ministrstva za gospodarstvo in tudi s strani evropske komisarke Violete Bulc zagotovljeno, da avtoprevozniki ne bodo vključeni v izvajanje te direktive. Dejansko me zanima, kaj je ministrstvo na tem področju sploh storilo. Če pridemo na nek presečni datum, pa zadeva začne veljati, s tem pa onemogoča neko normalno gospodarsko dejavnost našim avtoprevoznikom. Na drugi strani se je treba vprašati, zakaj Avstrijci na nek način to delajo. Veliko se govori o naši gospodarski rasti, zmanjšanju brezposelnosti in tako naprej. Če malo drugače obrnemo, se pa mogoče Avstrijci bojijo, da bo preveč naših delavcev šlo delati v Avstrijo, pa se mogoče zato zapira meja. Mogoče ni tako velika uspešnost te vlade pri odpravljanju brezposelnosti in vsega ostalega. Ali je zato ministrstvo čakalo s tem, da reši ta problem, in dopušča, da se omejuje možnost našim firmam, da delajo v Avstriji? Zanimivo, da nobene druge okoliške države nimajo tako rigoroznih ukrepov. Z Italijo normalno funkcionirajo vsi poslovni odnosi, z Nemčijo očitno tudi, čeprav ima podobno zakonodajo, vendar nima tako drakonskih kazni. Res ne razumem tega našega aparata, da ni sposoben pravočasno odreagirati, ko nekdo najavlja, da bo za nek prekršek, ki bi bil realno vreden 5 točk, dal kazen 100 točk, da na to ne opozori nekih evropskih organov in pravočasno tudi zadevo uredi. Zdaj se vsa zadeva dogaja na nek način z nekim zamikom in post festum, ljudje pa že plačujejo te kazni. Nekdo, ki je bil zadolžen, da spremlja sprejemanje te zakonodaje, in je bil opozorjen tako s strani Gospodarske zbornice ter Obrtne zbornice kot raznih posameznikov, očitno svojega dela ni opravil, ga ne zna opravljati ali ga noče opravljati. Tukaj je veliko teh možnosti. Ampak dejstvo je, da zakonodaja zdaj velja in da imajo vsi naši gospodarski subjekti, ki želijo delati v Avstriji, problem. Če to ni problem, ki ga morata tudi parlament in Vlada zelo resno obravnavati, potem res ne vem, ali je bolj pomembno, da gre celoten vladni vrh na rokometno tekmo v Francijo ali je bolj pomembno, da reši neko težavo, ki prizadeva naše gospodarske subjekte, ki želijo delati na normalen način v nekem evropskem prostoru. Glede na to, da vsak dan slišimo neko težavo, ki se zgodi nekim našim "pogajalcem", je to res alarmantno. Govorili smo o teranu, ko je bil projekt zaključen, vsi smo nazdravljali s teranom, vsi smo se veselili zaščite, pride presečni datum, vsi ugotovijo, da so očitno prezgodaj pili in da niso razumeli nekih dejstev, ki jih je nekdo postavil. Isto govorimo zdaj. Avtoprevozniki sicer morajo imeti nula–nula, ampak oni so razumeli, da je zadeva problematična, ministrstvo pa je očitno ves čas govorilo, da se to ne bo zgodilo. Mogoče živimo nekateri v realnem svetu, nekateri pa v nekem oblaku, kjer torej na ministrstvih ugotavljate, da se nekaj ne bo zgodilo, ker vi to mislite. Saj to ni prvi primer, da se tako zgodi. Upam, da s Hrvaško ne. No, mogoče bodo oni zaprli mejo, pa nam ne bo treba, ampak to se ne bo zgodilo. Očitno nas pa pri vsakem pogajanju zelo hitro prehitijo. Mislim, da je ta zadeva s Cimosom samo en vrh te zgodbe, poleg terana in še kakšne druge zadeve. Res se torej bojim, da so mogoče ta priporočila pač tisto maksimalno, kar Državni zbor lahko naredi v tem primeru. Res bi pa pričakoval od resornih ministrstev, na katere se obračajo tisti, za katere so zadolženi ti resorji, da bi včasih tudi prisluhnili tem argumentom in ne čakali, da se zgodi nek datum, ki potem povzroči veliko slabe volje ter ponovno neko proceduro in razpravo v Državnem zboru, kar mislim, da ni potrebno. Mislim, da so Vlada, ministrstva in raznorazne 28 agencije znotraj vsega tega sklopa zadolžena za to, da rešujejo operativne primere, ne pa Državni zbor. Ampak če ni nobene reakcije, nam lahko hodijo vsi sosedje po glavi, in to se nam dogaja zdaj od primera do primera, tudi takrat, ko imamo verjetno v rokah primerne argumente, s katerimi bi se odzvali na neko posiljevanje nekih sicer formalno zakonsko ustreznih rešitev, kjer pa je problem v kaznovanju v primeru neizpolnjevanja teh rešitev. Mislim, da bi na to tako ministrstvo kot vsi pristojni organi, ki so za to zadolženi, lahko odreagirali. Ključno pa je to, da ste na nek način zavajali ves gospodarski del avtoprevoznikov, da se njim to ne bo dogajalo. Jaz se dobil veliko dopisov, kjer na to opozarjajo. Res me zanima, ali ste imeli razgovor z našo komisarko Violeto Bulc, da je pojasnila, zakaj se je to zgodilo. Ona je tudi na Gospodarski zbornici zatrdila, da bo to izločeno iz tega sistema napotenih delavcev. Če odkimavate, da to ni res, bi prosil za vaša pojasnila. Vi ste bili zadolženi, da spremljate to zakonodajo, vi ste dajali odgovore gospodarskim subjektom in vi ste zdaj dolžni, da to rešite. Če odkimavate, da to ni bilo izjavljeno, bi prosil, da demantirate mojo trditev. V dopisih, ki jih imam jaz v svoji mapi, je jasno navedeno, da so bili avtoprevozniki prepričani, da se to njim ne bo dogajalo. Če vi odkimavate, dajte argumente na mizo, pojdite v Bruselj, pojdite do Violete Bulc in to rešite. Za to ste plačani. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Breznik, predlagatelj. Izvolite. FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala. Jaz bom smiselno nadaljeval, kjer je kolega Krivec nekako končal. Spoštovani predstavniki Vlade! 4. marec 2015 – to pomeni, da je skoraj dve leti oziroma 23 mesecev minilo od tega, ko so bile prve informacije v medijih: "Kako delati v Avstriji in ne tvegati visokih kazni –Avstrija pred tujo konkurenco ščiti domača podjetja." Že takrat je novinarka Teja Grapulin opisala konkretno situacijo, torej že daleč pred sprejemom tako imenovane protidumpinške zakonodaje ali pa zakona o socialnem dumpingu, kjer je opisala vse probleme, ki jih imajo – recimo sklad BUAK, o katerem bom kasneje govoril, in kako je v okviru seminarja na Gospodarski zbornici Slovenije Maria Škof opozorila, da ti spori lahko stanejo več kot 30 tisoč evrov in tako naprej. 23 mesecev je torej, odkar vse te informacije prihajajo. Ne govorimo torej o zakonodaji, ne govorimo o vmešavanju Slovenije v notranji del zakonodaje Republike Avstrije, govorimo pa o izvajanju zakonodaje, ker na perfiden način in s perfidnimi birokratskimi ovirami izločujejo na svojem trgu mednarodno konkurenco. Če gledamo kazni, so v 39 procentih to slovenska podjetja in slovenski delavci. 23 mesecev nazaj informacije so bile v medijih, pa to ni edini medij, še več jih je. Nadaljevanje. S strani same Odvetniške zbornice, za katero danes Vlada pravi, da zdaj sodeluje z njo, je bilo že 130 tožb vloženih na Evropsko komisijo, seveda so se predstavniki Vlade priključili zraven k temu. Pričakujemo, da se aktivna politika vodi s strani Vlade. Spoštovani kolegi, imam nekaj teorije. Vlada je vrh državne uprave. Poznamo državno upravo, javno upravo in javni sektor, ki je splošen pojem. V teoriji – vsaj sam sem se učil to na magistrskem študiju – Vlada kot vrh državne uprave daje politična navodila birokratom, ki so del državne uprave, ministrstvom v sestavi in potem tudi vladnim službam, kakšno politiko zasleduje. Takrat steče tako imenovani proces teorije in uprave, tako imenovani upravno- politični proces. To so teoretiki s tega področja. Ta upravno-politični proces, ko so leve vlade, je anemičen. Za njim stojijo floskule, v praksi pa je torej anemičen način, kako to razlagamo. Poglejmo si, spoštovani kolegi, primer. Leto 2009 – morda se še kdo kaj spomni, recimo uvedbe vinjetnega sistema v Republiki Sloveniji malo pred tem s strani Janševe vlade, potem pa pride nova Vlada, minister za promet je gospod Patrick Vlačič. Dobimo torej opomin s strani komisije, evropskega komisarja, mislim, da je bil takrat za promet, to je bil gospod Tajani, ki je danes predsednik Evropskega parlamenta. On je ščitil Italijo, kljub temu da je bil evropski komisar, če pogledamo recimo primerjavo z gospo Bulc. Ščitil je torej Italijo, ker so lobistična podjetja oziroma italijanski prevozniki pri njem lobirali, naj takoj začne postopke zoper Slovenijo zaradi diskriminacije tujih prevoznikov, ker nismo uvedli enotedenske vinjete, in so nam celo dali navodila, koliko naj bi stala ta vinjeta. Kaj se je zgodilo s Patrickom Vlačičem iz SD? Štajerci oziroma Pojbičevi domačini bi rekli, da je pokleknil. Ali je tako kolega Pojbič? Pokleknil je. Takoj je dal glavo dol, da bomo vse sprejeli. Celo zamrznili so nam 88 milijonov evropskih sredstev za izgradnjo avtocest, in to v času, ko smo prihajali v največjo poglobljeno krizo. Takoj smo pristali na vse, Tajani pa je v bistvu ščitil svoje ljudi in je bil pristranski. Gospa Bulčeva pa dela v rokavicah. Jaz verjamem, da vsega ne more na prvo žogo prikazati, da se pa s perfidnimi ukrepi tudi to speljati. Danes govorimo o izvajanju te zakonodaje. Kako to izgleda v praksi, spoštovani kolegi? Se bom vsaj na začetku ustavil pri pogovoru z avtoprevozniškimi podjetji. Poleg vseh informacij, ki smo jih dobili v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke s strani Obrtne zbornice in Gospodarske zbornice, smo se sestajali tudi na terenu. Večina podjetnikov je iz mednarodno transportnih podjetij. Največkrat delujejo v tranzitnem prometu, in ne toliko v kabotažnih prevozih v Avstriji, ker so dali jasno vedeti, da so tam tretji, četrti mali podizvajalec in da lahko skoraj na prste ene roke to preštejemo. 29 Zdaj pa poglejte, kako izgleda Meldung einer Entsendung nach Österreich. Spodaj celo piše, kateri zakon je to – Lohn- und Sozialdumping- Bekämpfungsgesetz. Piše, da je podlaga ta zakon. Torej, prijava. Na eni paleti peljete šampon za lase, druga paleta je toaletni papir, tretja paleta pa karkoli, recimo milo za umivanje. Za vsako od teh sestavin, ki so različne, mora prevoznik izpolniti pet listov v nemščini in prijaviti vsaj 14 dni prej. Za vsako paleto, če so različni produkti. Če so enaki produkti, seveda enega. Za vsak list zverziran birokrat, ki dela za podjetje, porabi najmanj 15 do 20 minut. Torej eno uro za vse. Prevoz se mora najaviti 24 ur prej, to zahtevajo. Zdaj govorim o tovornjakih, podobno pa nam javljajo danes avtobusni prevozi, smučarski avtobusni prevozi in podobno. Zelo podobne zgodbe, čeprav je spet neka specifika pri prevozu ljudi ali prevozu blaga in vsega ostalega. Potem se torej najavijo v Avstriji. Vstopajo v Avstrijo in od osmih ur in 15 minut rabijo potrdilo, da so recimo 2 uri in 15 vozili skozi Avstrijo zato, da se seveda avstrijska minimalna cena – mislim, da je trenutno 9,63 evra urna postavka za šoferja v Avstriji – potem obračuna. Avstrijci zdaj še ne, ampak bodo zahtevali v ponovnih inšpekcijskih postopkih, da bo ta cena seveda tudi prevedena v nemščino v plačilnih lista, ki jih mora imeti šofer zraven. Šofer mora imeti poleg vse te dokumentacije v nemščino torej prevedene tudi plačilne liste in pogodbo o zaposlitvi. Zahtevali so celo bančne izpiske. Bančne izpiske, da res dobijo toliko izplačano na svoj konto. Na teh plačilnih listah zahtevajo posebej postavko, da je recimo štirikrat pripeljal v Avstrijo, recimo dve, tri uri je vozil skozi Avstrijo, torej vse skupaj dvanajst ur, ki so plačane 9,63 evra. Večino prevoznikov sprašujem recimo v Lenartu. Pred kratkim je bil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič z mano v podjetju Kurnik. Vrhunsko narejeno podjetje, 18 "šleparjev", pogoji za šoferje fenomenalni, boljši kot naši tu za poslance, pa jim ne zavidam tega. Izredno urejeno podjetje, so rekli, da izpod tisoč 500 neto plače nima noben šofer, ker jim v trenutku odide. Niti ni možnosti nekega socialnega dumpinga, tudi z njihove strani, tudi če bi ti podjetniki želeli, govorim torej za slovenske delavce, ki delajo v teh podjetjih. Potem sem se sestal seveda s prevozništvom Majer, isto v mednarodnem prometu, prevozništvom Črnčec, ki prihaja iz Slovenskih Goric. Podjetniki, poštenjaki, rade volje plačajo, kolikor lahko plačajo. Razlagajo vse zgodbe. Neverjetno, prestrašeni, z grozečimi kaznimi, z neverjetno birokracijo. Vzemimo podjetnika, o katerem sem na začetku govoril, z 18 tovornjaki, z resno družbo in seveda s stroškom prevajanja, saj morate imeti uradnega prevajalca, torej sodno zapriseženega prevajalca, ki je zaprisežen. Zdaj si vi predstavljajte stroške, čas in vse ostalo. Ali si vi predstavljate, kaj to pomeni? Kaj pa to pomeni recimo za nekoga, ki ima 2 tovornjaka, neko malo družbo, dva šoferja, družinsko podjetje? Vsak dokument nesem kolegu v pisarno, ko se peljem nekam, ali pošljem po pošti ali po elektronski pošti, nekdo mi vse to prevede, ponavadi to ni prevedeno v eni sekundi, in potem gredo vsi dokumenti nazaj in se vložijo šoferju, da gre komaj potem na pot, poleg vseh prijav, poleg vsega ostalega. Vsakemu, ki mu je malo jasno, ki je kdajkoli delal v realnem sektorju, ve, da je skoraj neživljenjsko tako poslovati pri takem delu. To so ljudje, ki od Slovenije drugega ne zahtevajo, samo da Vlada s svojimi institucijami, z organi v sestavi ministrstev, vladnimi službami in zunanjimi ministrstvi in celo vrsto ljudi, ki se sonči na različnih kontinentih sveta, da vsaj tukaj, ker to pa je politična zgodba, politika pristopi in pomaga. Oni so si sami poiskali delo. V tujih družbah so konkurenčni, so kvalitetni partner, tukaj pa potrebujejo pomoč. Ne da se Vlada ukvarja s prazniki, z ugrabljanjem otrok in s takimi zadevami, kar ščiti, oni tukaj potrebujejo pomoč. Čas za to je že bil, in to pod to vlado, od vsega začetka, torej od pomladi 2015, ko so bile drastične kazni še po stari zakonodaji in ko se je začela popolna birokratska vojna proti Slovencem, vendar niste ukrepali. Morate vedeti, da 130 tožb, ki so šle na Evropsko komisijo, niso šle včeraj ali pa januarja. Ta zadeva traja že nekaj mesecev, leto že traja. Ljudje so se sami, brez državnih institucij, odločili, našli so si primerno odvetniško pisarno in nekako začeli vlagati tožbe zoper Evropsko komisijo. To je resnica. Jaz danes ne obtožujem. Mi s temi predlogi želimo, da ne boste vedno živeli v coni udobja, ker smo vam mi pripravili, tako kot smo pripravili v prejšnji vladi, kompletne ukrepe. Zdaj imamo gospodarsko rast. Večino podjetij se je odločilo, da gre še bolj v izvoz, ljudje odhajajo na delo v Avstrijo ali pa so se že preselili v Avstrijo, torej vse so ljudje sami naredili, brez politike. Zdaj vas pa prvič prosijo, da preko svojih služb vsaj nekaj naredite zanje. Aktivno pristopite. Tudi prijateljsko sosedo Avstrijo bi morali že davno povabiti na bilateralne sestanke. Meni reče nekdo iz Ministrstva za gospodarstvo, da se je minister se je bojda že slišal z vicekanclerjem Reinholdom Mitterlehnerjem. Jaz sem se z njim pogovarjal recimo štirinajst dni nazaj ali pa teden nazaj. Sva osebna prijatelja, sem ga poklical in vprašal, kakšno je to stanje in mu rekel, da smo do zdaj bili prijatelji. Pa mi je rekel, da imamo nekaj gnilih jabolk. Mi je lahko seveda tudi nekaj vrgel nazaj. Nazaj je vrgel to, da inšpektorji v Sloveniji, kot je prej kolega Pojbič govoril, ne delajo. Da imamo gnila jabolka, kar pa je tudi resnica. Imamo podjetja, ki so izkoriščala, so vozila sem delavce iz juga, iz naših bivših bratskih republik, jih izredno izkoriščala, naši inšpekcijski organi, ki jih je premalo, pa ne izvajajo vsega in teh ne sankcionirajo. Potem pa so seveda sodne poti in vse ostalo, pritožbe, ki so možne, seveda zgolj take, da so ti zaprli firmo, verižili podjetja, 30 naredili nova podjetja in mečejo slabo luč na ostale podjetnike. Zato je treba to povedati tistim, ki so kritični. Tudi nekaj ljudi, ki jih jaz poznam in delajo v Avstriji, so rekli, da so po eni strani celo na strani Avstrije, ker je bilo pa tudi dosti takih podjetij, ki so metala slabo luč. Ampak ta podjetja ne bi metala slabe luči, če bi mi sami naredili domačo nalogo v tej državi. Ko sem jaz v svojih parlamentarnih razpravah tukaj v parlamentu že v prejšnjem sklicu ali pa sedanjem razlagal svojo prakso, svoje videnje tujine, kjer sem preživel nekaj svojih najbolj plodnih let, kjer sta red in disciplina, "die ordnung", kot rečejo, disciplina, nagrada za to, nekateri seveda ne poslušajo, nekateri te imajo takoj za nekega velikega grdega neoliberalca. Danes ugotavljamo, da je celo Združena levica velik "fan" Avstrije. To je najnovejša pridobitev, ki jo imamo v parlamentu. Spoštujem njihovo voljo, na pravi poti so in jim je treba pomagati, da bodo na tej poti ostali, da ne bodo mislili, da denar zraste na bankomatih. Ampak želim pa povedati nekaj, kar je pomembno, da so te birokratske ovire po mnenju teh odvetniških pisarn res na meji dopustnega. Jaz sem pregledal še nekaj zadev, o katerih so te odvetniške pisarne dale nekaj iztočnic in te iztočnice so neverjetne. Eno izmed takšnih iztočnic je recimo gospa Škof povedala. Prvič je povedala, da je vlada ravnala zelo anemično, drugič, da želijo povedati, da ne ve, zakaj Ministrstvo za delo ni uvedlo do zdaj sklada BUAK, ki ga ima Avstrija in pa tudi Nemčija, zakaj čakamo. Tukaj imam nekaj podatkov, moram prevesti, da bom točno povedal. V Nemčiji imamo SOKA-BAU je, v Avstriji mora naše podjetje plačati 40 evrov na delavca na dan v sklad, iz katerega se plačujejo dopusti, prazniki in odpravnine, to so tako imenovani paritetni skladi. 42 tisoč ljudi v gradbeništvu plačuje – naj bi plačevalo in plačuje –, zato mi v Avstriji, ker tega nismo konstituirali v Sloveniji, pustimo, spoštovani kolegi in kolegice, 260 milijonov evrov. 260 milijonov evrov je tega denarja s strani slovenskih podjetij. To je samo ena iztočnica s strani Odvetniške pisarne in tudi s strani Obrtne zbornice, kjer to že nekaj let obravnavajo, da se torej približamo podobnim situacijam, kot jih imata Avstrija ali Nemčija. To pomeni ščitenje kvalitetnih delavcev, pomeni za vse tiste, ki ste socialno čuteči, kot rečete, ker mi baje nismo, pa ravno mi hočemo biti socialno čuteči, samo je treba najprej nekaj zaslužiti. Ne vem, zakaj tega socialno čuteče stranke, kot pravite, niste že uvedle, zdaj ko imate ministrstvo. Ministrstvo za delo se največ ukvarja z neuspešnim piarom, kjer zaposlujejo mlade, ki so nezaposljivi, dajo nekomu 5 tisoč evrov, ga zaposlijo za dve leti, čez dve leti pa bo isto na borzi spet, mi bomo pa imeli mogoče vlado in jih bomo imeli 10 tisoč. Ne da bi jih prezaposlili ali pa jih prešolali, kot to delajo v tujini, v poklice, kjer lahko res dobijo službo za nedoločen čas in potem delajo. Vse to so druga vprašanja. Glede prevoznikov. Gre za nenormalne ukrepe in za nenormalno delovanje. Kaj je pomembno? Kaj mi prevozniki razlagajo in kaj tudi sam razlagam, ko predavam? Jaz se bolj ukvarjam z industrijo 4.0 kot inženir in ekonomist, pa vam povem samo nekaj, spoštovani predstavniki Vlade. Zunanja logistika je en najbolj pomembnih faktorjev industrije 4.0. Pomeni integracijo zunanje in notranje logistike, notranjih informacijskih sistemov, notranje kompletne informatike, skupaj z robotiko, RIHD sistemi in vse ostalimi. Pomeni pomemben faktor in v bistvu krepi eno konkurenčno gospodarstvo. To je tisto, kar čaka Evropo – zame sigurno najbolj razviti del sveta –, in to se bo izkazalo. To je tisti produkt, ki izpodriva Kitajsko, ker Kitajska ima lahko zastonj delovno silo, pa ne bo več konkurenčna. Kaj delajo velika logistična podjetja v srednji Evropi? Kakšna je strategija Avstrije? Ob meji postavljajo logistična podjetja, kot so Trummer, Joebstl, Gartner, Steindorfer in tako naprej, ki imajo na stotine tovornjakov, matično podjetje v Avstriji, vse filiale pa v tujini. Seveda želijo imeti primat in totalni monopol na tem področju, vsaj v srednji Evropi, v logističnem smislu. Ko bo v naslednjih 10 letih prišlo do popolne integracije industrije 4.0, bomo Slovenci lahko, ravno zaradi tega, ker zamujate z določenimi ukrepi, ostali hlapci v logistiki, in to država, ki ima najboljšo geopolitično lego, ki ima zgrajen avtocestni križ in v kateri s te geostrateške lege ne znamo ničesar narediti. To vlado – tukaj imamo predstavnika Ministrstva za gospodarstvo – isti prevozniki poleg vseh problemov, ki jih imajo, sprašujejo Slovence in predvsem vas, zakaj morajo, ko so na poti proti Luksemburgu, se celo za100 ali 200 kilometrov zapeljati v Luksemburg, da tam natočijo gorivo, ker je bila tam nafta nekaj dni nazaj manj kot en evro. Manj kot en evro je bila. Eno uro stojijo v vrsti. Isti ponovno sprašujejo mene kot poslanca, da naj naslovim na Vlado vprašanje o nizkih trošarinah. Luksemburg ima zaradi nizkih trošarin neverjeten promet in dobi toliko pa toliko več v proračun, kar se vse odraža na visokem BDP. In to samo iz trošarin oziroma nizke trošarinske politike, ker imajo specialni model, in so vedno tudi na meji konflikta z Evropsko komisijo. Tudi to me ti isti prevozniki sprašujejo, zakaj ste tako mačehovski in zakaj ne pustite, da bi ta denar prevozniki in tuji prevozniki pustili v Sloveniji na bencinskih črpalkah. Predvsem pa uničujete predvsem naš vzhod, najbolj spet kraje blizu mene in kolega Pojbiča, Slovenske gorice, ki so zelo revne, kraje blizu Radgone, Murske Sobote, kjer so bencinske črpalke prazne, tudi male fizične osebe že vse točijo gorivo v Avstriji. Tovornjaki se sploh ne ustavijo in tako naprej. Isti me sprašujejo, zakaj jih skozi Avstrijo, poleg vseh teh birokratskih ovir, stane prevoz enega tovornjaka med Šentiljem in Passau, kjer izstopijo iz Avstrije, kjer gredo naprej proti 31 Nemčiji, 150 evrov – torej skupna cena cestnine in cena tunela. Tujec v Slovenijo vstopi v Dolgi vasi, se pelje en čas po avtocesti, noben ga ne sankcionira, če zavije malo iz avtoceste dol, in pelje lahko do Konjic za 32 evrov. Niti ne natoči goriva tukaj. Zato je pogubno, ker ne razmišljamo logično, ker ne vidimo izven škatel. O tem jaz govorim tukaj v parlamentu ure in ure, dneve in dneve, leta in leta, če bo treba. To so odgovori. To so vprašanja danes in tukaj. Da ne boste mislili, v Magno, ki je avstrijsko podjetje za logistiko, niti en Slovenec blizu ne pride. Poznam predstavnike Magne, lahko jih samo prosimo, da bo kakšen drugi, tretji podizvajalec, če govorimo o logistiki ali pa prevoznikih. Tudi vsi ostali – Hofer, Lidl –, poglejte si tovornjake, ki prihajajo v Slovenijo. Od kod prihajajo tovornjaki? Razen tistih nekaj naših dobaviteljev, ti so Slovenci, ostali so vsi avstrijski. Zvečer se kasa zaključi, denar se vzame in se odpelje v Avstrijo. Če je nekdo nagnjen k temu viničarskemu razmišljanju, viničarski mentaliteti, socialistični, potem pač drugi služijo na nas. Potem bomo večno hlapci. Jaz bi vam rad povedal, na kakšen način ne bi bili hlapci, da bi mi bili nekdo, ki bi ustvarjal neko verigo in imel kakšna podjetja, ki bi bila multinacionalna, da bi v Sloveniji to ustvarili. Samo to ne gre čez noč. Začne se pri malih zadevah. Začne se na zgodbici, kako je evropski komisar Tajani takrat navijal uho Vlačiču, kako so nam zavirali črpanje evropskih sredstev za avtoceste, kako smo mi pristali celo na ceno, ki nam jo je on določil. Takoj smo, kot sva rekla s kolegom, pokleknili, lahko je to kmečki izraz, ampak ga rad uporabljam kot slovenski Goričan. Zdaj pa se mi izmišljujemo z rokavicami na roki, ko nam že dve leti in pol ljudje razlagajo, pošteni podjetniki. Govorim o poštenih podjetnikih, ljudeh, ki dobro plačajo delavce, slovenska podjetja, da nekaj ni v redu, da rabijo pomoč. Do zdaj so vse naredili sami. Vlada je rekla, da opazujejo situacijo ali pa da so se vključili v odvetniško pisarno, ki že tri leta dela na tem. Zdaj so se vključili. "Spremljamo situacijo, poklical sem svojega kolega." Ne, v tem trenutku bi bilateralna srečanja med ministri že morala potekati, predsednik Vlade bi moral biti že na Dunaju, kanclerju jasno povedati, da znamo mi prefinjene birokratske ukrepe peljati tudi v Sloveniji, da si lahko v Luki Koper pri avstrijskih kamionih, ki jih stoji na stotine, ki nikoli niso bili sankcionirani, medtem ko so Slovenci sankcionirani, tudi mi to v trenutku izmislimo, iščemo pogodbe, tudi proti dumpingu, ker sem prej razlagal, da v avstrijskih kamionih sedijo Madžari, Čehi in Poljaki, ker imajo svoje filiale po teh državah, pa se imajo za avstrijska podjetja, in da mi tudi hočemo imeti slovenščino, ker naj bi bila slovenščina tudi evropski uradni jezik. Tudi tu je zdaj vprašanje. Tu bi lahko še minister za kulturo Peršak sedel in bi ščitil slovenski jezik na evropskem nivoju. Vse to bi lahko na bilateralnem srečanju na lep način povedali kolegom. Z Avstrijci se da lepo pogovarjati. Jaz sem velik prijatelj z njimi, z avstrijskimi politiki, samo znam pa ščititi slovenske interese. Do sem imamo skupne interese, smo prijateljska država, tu pa so interesi mojih državljanov in državljank, naših podjetnikov in gospodarstvenikov, ki nam vsem skupaj dajejo kruh, z menoj na čelu v tem trenutku, ko sem politik. To je moja naloga kot politika, da jim pomagam, da jim odpiram vrata, ne pa da spremljam situacijo. Za spremljanje situacije oni mene ne rabijo plačevati za tako ceno in dajati plače enemu birokratskemu aparatu, ki stane milijon evrov. Jaz nisem nevoščljiv evropski komisarki, če ima baje 25 tisoč evrov plače, če nekaj naredi za to, če nam pripelje koristi za Republiko Slovenijo. 25 tisoč se nekomu zdi grozovita vsota, ampak če bo naredila milijardne koristi za Slovenijo, ji ta denar nikoli ne bomo očitali. Ampak sedeti in reči, da se bo vse samo od sebe rešilo … Ne bo se. Vi ste vlada, pod katero se je vse samo od sebe rešilo, ker smo mi neke ukrepe sprejeli tri leta nazaj – banke smo sanirali, grdi ZUJF smo naredili, zdaj pa se zadeva seveda odvija. Čoln smo mi v pravo smer dali in gre. Zdaj pa prihajajo zadeve. Do zdaj ste bili v coni udobja in vse se je dogajalo normalno. Lahko peljete malo nekih lepih zakonov, da so ljudem všeč, in to je to. Ampak tu zdaj nastopijo resni problemi, ko se boste morali vi sami izkazati in poiskati eno diplomatsko strategijo, ki je najbolj primerna, da si ne zapiramo vrat, da dokažemo, da smo prijateljska država, ampak da po drugi strani ščitimo slovenske interese. Slovenska logistika. Spoštovani kolegi, pred nekaj leti smo ustanovili Fakulteto za logistiko, imamo strokovnjake v logistiki, govorimo že desetletja, da imamo neverjetno geostrateško lego, ampak kaj več od tega nismo naredili. Zdaj je prvič, da je začelo tudi tu padati in da izgubljamo na celi črti tudi v slovenski logistiki kot v sektorju, ki ima lahko neslutene razsežnosti za naša podjetja in za našo korist. To je temelj razprave, ki ga jaz hočem povedati. To je bil tudi temelj razprave, ki ga je hotela Slovenska demokratska stranka, pa tudi kolegi iz Nove Slovenije, predstaviti. Ne bom žaljiv, hočem biti kritičen, ampak to so teme, kjer pa ni levice in desnice, kjer si moramo eden drugemu pomagati. To je sedaj prvič, da se nam to dogaja. Bodimo realni, dogaja se nam, da smo mi tisti. Če smo mi bili kjerkoli malo v kršitvi, smo takoj dali glavo dol in smo vse naredili, kar je Evropa rekla. Sedaj pa vidite, da je Evropa eno leglo tudi bolnih birokratov. Ko jaz to vidim, ko hodim po Bruslju, ko hodim na neke konference, tudi od strateške obrambne politike in drugo, me samo glava boli in samo razmišljam, da so ubogi moji ljudje, kdo jim dela strategije in kaj se bo iz tega razvilo. Zdaj je pa naša naloga. Spoštovani predstavniki Vlade, želimo vam dati podporo, da ste lahko odločni. Bodite prijazni, bodite pa odločni na tej poti in povejte tudi točno zgodbo naših vinjet, da smo vedno bili, kot so 32 rekli, vzorna članica EU. Vzorno smo bili pridni. Zdaj je pa prvič, ko nam sosednja država resno nalaga velike birokratske ovire in spodriva firme, spodriva delavce in spodriva nenazadnje tudi naš kapital v sosednji Avstriji. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospod Peter Pogačar. PETER POGAČAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V luči razprave, ki je prisotna, je vendarle treba podati nekaj pojasnil. S strani Vlade smo zelo zadovoljni za+ razpravo, ker kaže, da imamo vsi skupen cilj, to je zaščita slovenskega gospodarstva. Pa vendar se mi zdi, da je bilo tekom razprave danes izpostavljeno kar nekaj stvari, ki terjajo dodatna pojasnila. Najprej glede obveznosti predhodnih prijav za opravljanje dela. To ni birokratska ovira. To je zahteva evropskih direktiv, ki jih zahteva tudi Slovenija od tujih ponudnikov storitev. Tu ni nobenega dvoma, tukaj mislim, da se strinjamo. Rečeno je bilo, da so slamnata podjetja iz Slovenije kršila zakonodajo v Avstriji glede napotenih delavcev in da so zato tudi naši dobri podjetniki , kar je bilo izpostavljeno, verjetno v tujih državah na slabem glasu. Saj prav to je eden izmed ključnih namenov Zakona o izvajanju čezmejnih storitev, ki smo ga pripravili in ki ga bomo obravnavali v naslednjih tednih, da slamnata podjetja ne bodo več tako imenovana slamnata podjetja. Ne bodo več mogla napotovati naših delavcev v Avstrijo, jih tam pustiti brez plačila, brez prispevkov, ker s tem povzročajo škodo ugledu celotnemu našemu gospodarstvu. Moramo se nekaj zavedati, kar je bilo že večkrat danes poudarjeno, da je slovenska zakonodaja z vidika zaščite pravic delavcev, ki opravljajo delo v drugi državi članici, v pristojnosti posamezne države članice. Danes sem kar nekajkrat slišal očitek, da nismo sproti spremljali sprejemanja avstrijske zakonodaje s tega področja. Seveda smo, sproti smo spremljali. Ampak zakonodaja sama po sebi ni diskriminatorna z vidika pravil Evropske unije, če ne razlikuje med tujimi in domačimi ponudniki, kar ta ne. Problem, ki se je tukaj pojavil, je izvajanje tega zakona v praksi s strani avstrijskih nadzornih organov. Izvajati pa se je začelo šele v letošnjem letu in nemudoma, ko smo bili seznanjeni s strani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, je Vlada začela svoje aktivnosti in jih bo tudi nadaljevala, kar bo v nadaljevanju moj kolega, državni sekretar Cantarutti, tudi poudaril. Omenjeno je bilo vprašanje transporta. Mislim, da se vsi strinjamo, da v primeru transporta – pa tukaj ne govorimo o tranzitu, govorimo o bilateralnih prevozih, o kabotaži v primeru transporta – gre za specifiko dejavnosti. Rečeno je bilo, da so bile obljube, da bo to izvzeto. Državni zbor je sprejel stališče. V pripravi je sprememba evropske direktive o napotenih delavcih. Slovenija se je v zvezi s to spremembo direktive, s soglasjem Državnega zbora, izrecno postavila na dve stališči. Prvo je, da se strinjamo z bojem proti socialnemu dumpingu znotraj Evropske unije, Drugo stališče, ki ga je ta državni zbor sprejel, pa je, da naj se področje transporta izvzame iz direktive o napotenih delavcih. Seveda pogajanja o vsebini te spremenjene direktive trenutno na ravni Evropske unije potekajo med državami članicami, ampak Republika Slovenija ima tukaj jasno stališče – področje transporta naj se uredi v specifičnih predpisih, ki urejajo področje transporta. Morda samo še komentar glede vplačil v sklad BUAK, o čemer je govoril poslanec Breznik. S to problematiko smo seznanjeni že kar nekaj časa. Prav zato je ta državni zbor z novim Zakonom o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet marca 2013, če se ne motim, izrecno določil v 208. členu, da se delodajalec in napoteni delavec lahko dogovorita, na kakšen način bo delavec upravičen do pravic iz tega sklada BUAK. Se pravi, da delodajalec, ki se z delavcem dogovori, da bo to plačilo prejel na drugačen način, ni dolžan vplačevati v sklad BUAK. To pomeni, če lahko s svoje strani zaključim, da nikakor ne drži, da Vlada ni odreagirala. Vzdržati se moramo po moji oceni pavšalnih ocen, da je avstrijska zakonodaja diskriminatorna. Saj jaz vas tudi nisem tako razumel. Pomembno je, da odreagiramo, če je način izvajanja te zakonodaje takšen, da bi lahko pomenil diskriminacijo naših podjetij. V zvezi s tem pa je Vlada že izvedla določene aktivnosti in jih bo tudi še v nadaljevanju. Če mi je dovoljeno, bi prepustil, da me dopolni še kolega državni sekretar. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Aleš Cantarutti. MAG. ALEŠ CANTARUTTI: Hvala, predsednik. Še nekaj, da ne bo ostalo v zraku res tako, kot pravi kolega, kot da nismo čisto nič naredili. Absolutno se s tem ne morem strinjati. Nekaj konkretnih datumov in aktivnosti. Prvič, decembra lani je Slovenija na Svetu Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo, dala jasno stališče, da takšne težnje, ki smo jim priča sedaj in se ne pojavljajo samo v Avstriji, ampak še kje drugje, govorimo o transportu, predvsem v zahodno- evropskih državah, niso v skladu z evropsko prakso enotnega trga. 17. 1. je minister za infrastrukturo avstrijskemu ministru poslal pismo z vsemi opozorili in predlogom, da se izvajanje zakona zadrži do ugotovitve njegove neskladnosti s pravnim 33 redom EU. Na ministrstvu kolegi še čakajo na odgovor. Podobno je minister za gospodarstvo 26. januarja poslal pismo svojemu kolegu na ministrstvo za gospodarstvo Republike Avstrije, tudi z željo po čim prejšnjem srečanju, z željo, da izmenjamo mnenja. Seveda tudi tam čakamo na odgovor in seveda tudi termin. Pač ne gre od danes do jutri. Lahko se seveda pokličemo prijateljsko, ni nobenega problema, ampak dobro veste, da v diplomaciji obstajajo pravila. Še prej je v pripravi tudi sestanek z vodjo direktorata Evropske komisije, pristojnega za področje cestnih prevozov. Konec februarja – začetek skupne deklaracije 11 isto mislečih držav je predviden na naslednjem Svetu Evropske komisije. In tako naprej. Kolegi iz gospodarske diplomacije oziroma ministrstva za zunanje zadeve so nenehno v stiku z ostalimi državami. Predvsem danes je bila uvodoma že omenjena pobuda V4+Slovenije, ki je bila tudi posredovana in jo je pravzaprav uskladilo naše veleposlaništvo na Dunaju. Torej ne moremo reči, da sedimo in čakamo. Pa še nekaj bi ob tem omenil. Izpostavljena oziroma omenjena je bila tudi morebitna tožba Slovenije na Evropskem sodišču proti Avstriji. Da ne bo res pomote tukaj in napačnega razumevanja. To je skrajni ukrep, ki ga Republika Slovenija ima. Vedeti pa moramo, da bomo najprej poskušali z vsemi ostalimi aktivnostmi, predvsem s komunikacijo, z argumenti, seveda v duhu enotnega trga, v duhu Evropske unije, doseči pred tem dogovor s kolegi iz Avstrije. Take tožbe so sila redke in, če mene vprašate, neprimerne, predvsem v odnosu dveh sosedov. Ampak hočem pa, da vemo, da imamo v skrajni sili tudi to možnost, ki pa je absolutno niti slučajno ne želim prejudicirati. Vse ostalo bomo prej naredili, preden bi se recimo slučajno tega poslužili. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima zopet predstavnik predlagatelja, gospod Franc Breznik. FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala za odgovore, državna sekretarja. Seveda se strinjamo. V tem primeru je težko dokazati diskriminatornost. To je zelo težko dokazovati, ampak diskriminatornost se da najbolje ugotavljati posredno, to je pri izvajanju zakona. V odvetniški pisarni Grilc Vouk Škof, ki je dala teh 130 in nekaj tožb na Evropsko komisijo, ugotavljajo oziroma zaznavajo kar nekaj takih banalnih praktičnih primerov, ki jih bom navedel. Zakon o plačilnem in socialnem dumpingu velja od 1. januarja 2017. Velja za podjetja, ki na območju Avstrije opravljajo storitve za čezmejno posojanje delovne sile in delavce tudi v kmetijstvu, pri sečnji lesa in podobno, da ne pozabimo. Izjeme so poslovni sestanki brez dodatnih storitev, udeležba na seminarjih, predavanje, udeležba na sejmih, mednarodno univerzitetno izobraževanje, napotitev do dveh mesecev v okviru koncerna za namene razvoja podjetja in tako naprej. To se ne šteje v ta zakon. Torej to so izjeme. Ti ljudje v teh branžah in univerzitetnem v delu nimajo teh problemov. Naslednja zgodba, ki je pomembna in jo navajajo, je spodkopavanja likvidnosti in kazni brez pravnomočnega sklepa. "Avstrija z zakoni, ki določajo nerazumne visoke kazni, spodkopava likvidnost tujih podjetij," je prepričana odvetnica Marija Škof iz te odvetniške družbe. "Jamstvo, ki ga mora naročnik plačati, če storitev oziroma prispevki izvajalcev niso plačani. Omenjena ureditev sicer že velja, zakon pa določa jamstvo naročnika. Stranka, torej končni naročnik, bo jamčila za plače in prispevke, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačalo podjetje oziroma delodajalec." To je izjavila za časnik Finance. "Upravno sodišče je v zvezi z jamstvi, ki so jih zoper podjetja izrekli organi, prejelo več pritožb podjetij." Tudi to poznamo, smo lahko v medijih zasledili. "Zakon je poslalo v presojo avstrijskemu ustavnemu sodišču, odločitve še ni." Torej že poteka v sodni veji oblasti. Imamo tudi podatek, da avstrijska sodišča do zdaj niso zaprosila sodišča Evropske unije, da bi razlagalo zakon, ali je v nasprotju z evropsko zakonodajo ali ne, kar lahko naredijo matična sodišča matičnih držav. "Največja težava niso pravila o jamstvih, ampak njihovo izvajanje," poudarja odvetnica. Točno tu se strinjamo. Težko bo dokazati direktno diskriminacijo, naklep, karkoli, lahko pa to izvajanje dramatiziramo, ga podkrepimo z realnimi problemi, ki so. "Določila o jamstvih so zadnje leto avstrijski organi na veliko izvajali. Ko je organ izvedel nadzor, so naročniku naložili plačilo jamstva v višini, ki je ustrezalo neplačanemu znesku po pogodbi. A tu nastopi težava. Ta znesek je potem Avstrija uporablja kot varščino za morebitne kazni, kar pa je v nasprotju z veljavnimi predpisi." Naprej v članku piše: "Škofova opozarja na Direktivo 2014/67/EU, ki določa postopek, kako je treba izterjati kazni, in med drugim govori o tem, da organi jamstvenega zneska ne smejo uporabiti za plačilo kazni." Naprej pravi odvetnica: "In drugič, iz primerov, ki jih poznamo, lahko povemo, da se do zdaj še ni zgodilo, da bi varščino naročniku odmerili na podlagi pravnomočnega sklepa, ki bi ugotovil storitev prekrška. Pravilno bi bilo, če bi organi pred odredbo varščine preverili, ali obstajajo okoliščine …" Ta odvetniška družba torej ugotavlja, da s takšnim ravnanji v bistvu spodkopavajo likvidnost podjetja. Navaja tudi primer, kjer so organi predpisali varščino v višini 35 tisoč evrov za eno podjetje. Kazen za podjetje je bila 11 tisoč evrov, 24 tisoč evrov pa podjetju do zdaj še niso vrnili. Ta varščina je torej še vedno na tleh Avstrije. Oni si predstavljajo, da mora biti varščina tudi za morebitne naslednje kazni, ki jih lahko dobijo. To 34 je torej v nasprotju z evropsko direktivo, imamo že kršitev, zaznano kršitev pri izvajanju zakona. Potem ponovno navajajo spet te velike globe, ki so se postoterile, kar smo že ugotavljali. Globa, ki je bila nekoč 726 evrov, je danes lahko nekaj 10 tisoč evrov. Minimalno kazen se lahko poveča, če inšpektor ugotovi kršitve pri več kot treh delavcih. Sedaj je torej po glavi delavca, ne formalna kazen za vse. Kazni se potem samo seštevajo. Zaradi tega potem pridemo do stoterih kazni, ki veljajo. Kakšne so te globe? Še to je zanimivo. "Neposredovanje dokumentov, oviranje dostopa do poslovnih prostorov, oviranje in oteževanje nadzora, nedostopnost dokumentacije. Kazni so od tisoč do 10 tisoč evrov na delavca in prekršek; v primeru ponovitve od 2 tisoč do 20 tisoč evrov; če so nepravilnosti pri več kot treh delavcih, je kazen od 2 tisoč do 20 tisoč evrov; primeru ponovitve pa od 4 tisoč do 50 tisoč evrov kazni. Globe so predvidene tudi v primeru, ko podjetje ne priglasi spremembe delavcev." Potem je zanimivo, za kaj so te globe, ki so nenormalne, največkrat predpisane. Dumpinga recimo do zdaj skoraj še niso zaznali, so pa v bistvu globe za minimalne prekrške, kjer gre samo za to, da nekdo ni imel urejenega prevoda. Imel je vso dokumentacijo zraven, ampak ena plačilna lista ali pa karkoli ni bilo prevedeno v nemščino. Gre torej za minimalni prekršek, kjer bi lahko zahtevali, da se to v nekaj dneh dostavi. Tudi tu je ponovno vprašanje slovenščine kot uradnega jezika Evropske unije, tudi tu bi ga lahko izpostavili in bolj branili slovenščino. Potem prihaja torej do takšnih ekscesov. "A resnica je, da je od vseh trenutno odprtih postopkov socialnega in plačilnega dumpinga zelo malo. Večina postopkov, v katerih so se znašla podjetja, se nanaša na 'vejice in pike', torej na formalnosti. Nekdo izbere napačen formular, ki se nanaša na podjemno pogodbo ali izposojanje delovne sile. Za kateri obrazec gre, je še odvetniku težko ugotoviti, kaj šele podjetniku, saj je treba preučiti vsak primer posebej." Torej avstrijski odvetniki, naši Slovenci, ki so odvetniki v Avstriji, ki imajo znanje, pravijo, da je že za njih to problem, kaj šele za podjetja ali pa družbe, ki delujejo na avstrijskem trgu. To so realni problemi. Tukaj lahko zaznavamo, kljub temu da razpravljamo, da gre za kršitve izvajanja te zakonodaje in da gre za perfidne ukrepe, ki jih mi kot predlagatelji te seje navajamo. Avstrija torej spreminja več zakonov, vendar še posebej se osredotoča na socialni dumping, ko pod tem nazivom skuša spraviti skozi več stvari. Pravijo namreč, da je zdaj ogrožena avstrijska socialna blagajna, v katero morajo Avstrijci plačevati več kot drugi. To so izgovori avstrijske politike. Celo govorijo o prevozniškem sektorju, da jim Slovenci jemljejo 500 milijonov evrov v tej logistični zgodbi. Zaradi tega je zame, ki poznam Avstrijo kot državo, kjer sem živel nekaj časa, zaskrbljujoča ta politika. Z nekim konkretnim primerom pa se še potem na koncu danes oglasim. Najlepša hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: K besedi se je javila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve gospa Darja Bavdaž Kuret. DARJA BAVDAŽ KURET: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci! Danes naslavljamo neko vprašanje, ki je večplastno. Tudi Ministrstvo za zunanje zadeve je del vladne strukture, ki se s tem ukvarja. Bilo je večkrat omenjeno naše veleposlaništvo na Dunaju. Naj poudarim, da je naše veleposlaništvo na Dunaju od začetka sprejemanja te zakonodaje bilo informirano in tudi informiralo, da je v rednem kontaktu z avstrijskimi oblastmi in da v okviru rednega diplomatskega dialoga opozarja na težavo oziroma na problem, s katerim se srečujemo. Še več, naše veleposlaništvo in slovenska diplomacija sta proaktivna v smislu pridobivanja podpore in lobiranja med državami, ki se srečujejo z istimi težavami, in poskuša formirati skupino enako mislečih držav. Praktično pa smo že včeraj, skupaj z državami V4, se pravi Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovaško, naslovili na najvišje avstrijske organe pismo s to problematiko. Drugo naše stalno diplomatsko predstavništvo, ki je tudi izjemno proaktivno vpeto v celotno problematiko, je stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji. Eno od aktivnosti, ki jo je sprožilo, je tudi posredovanje pri Evropski komisiji, da bi se pritožbe omenjenih slovenskih avtoprevoznikov, ki so bile naslovljene na komisijo preko odvetniške pisarne v Celovcu, čim prej realizirale. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Zvonko Lah, pripravita naj se mag. Branko Grims in gospa Janja Sluga. ZVONKO LAH (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, gostje! Zanimivo je poslušati to razpravo s strani predlagateljev in ostalih razpravljavcev, kakšne težave imamo v Sloveniji in kako je sosednja Avstrija reagirala na kar množičen pritisk raznih slovenskih izvajalcev –predvsem storitev, pa tudi obrtnikov – na avstrijski trg, ker so se pač morali znajti. Ko je nastopila kriza, je veliko predvsem največjih gradbenih podjetij propadlo, pa tudi ostalih. Tudi manjši podizvajalci, podjetja in obrtniki so ostali brez dela, če je bilo samo to, če niso ostali tudi brez vsega imetja – kar jih je bilo tudi veliko – in so morali s trebuhom za kruhom. Potem so si kot izredno dobri izvajalci izborili posel v sosednjih državah in bili nekaj časa zadovoljni. Seveda pa se je to potem izrodilo na ta način, da so pri nas, kot je bilo že omenjeno, tako imenovani dooji ali slamnata podjetja potem pošiljali delavce na ta delovišča v sosednje države, jih izčrpali, dobili plačano od naročnika, niso plačali potem delavcev in pustili delavce praktično na gradbišču. Ali ste slišali, da je 35 kakšno avstrijsko podjetje, ki je delalo v Sloveniji, to storilo s svojimi delavci? Jaz nisem slišal. Logično je, da se bo država, ko je naročnik plačal vse in so mu ostali delavci, ki niso imeli niti denarja, da bi se vrnili domov, obrnila na državne organe in so morali, ker je bilo tega čedalje več, na nek način reagirati. To je to verjetno spodbudilo. Po drugi strani pa tudi to, kar je kolega Breznik prej povedal, da so bile cene storitev bistveno nižje kot pri domačih izvajalcih, ker je standard bistveno višji, ker so plače dvakrat višje kot pri nas, zato je normalno, da so to smatrali kot dumpinški pristop. Vsaka vlada ali pa politika bi na to reagirala, verjetno tudi pri nas, če bi to zaznali, ampak mi tega verjetno nismo zaznali. Oni, pa še kakšna druga država, so pa mojstri, kako evropsko zakonodajo in predpise v izvedbi na nek način pretentati ali pa zaobiti v korist svojih državljanov, kar je tudi logično. Jaz bi pa še nek drug vidik pokazal tukaj. Mi nimamo samo severne meje, kamor hodijo naši delavci v službo in dobivajo bistveno večjo plačo kot pa v Sloveniji. Imamo tudi južno mejo. Tudi v Slovenijo prihajajo taki delavci in izvajalci iz drugih republik bivše Jugoslavije, pri nas registrirajo podjetja, nekaj časa delajo, pripeljejo vse svoje družine s seboj v Slovenijo in imajo na nek način enake pravice kot državljani Slovenije. Potem gredo pa ta podjetja v stečaj, registrirajo drugo in tako naprej. Mene prav zanima, koliko teh ljudi je na slovenski sociali na ta način? Ukvarjamo se z neko romsko problematiko, koliko nas to stane, ampak kolikor jaz vem, je teh bistveno več. Ampak mi smo dobri, milostni, mi imamo denarja dosti, kot je rekel kolega, pri nas denar v bankomatih zraste. Tudi storitve. Najbolj vroče so, kot je prej tudi kolega Breznik omenil, tudi storitve sečnje ali pa spravila v gozdovih. Imamo živ primer državnega podjetja in njihovih izvajalcev, koliko teh izvajalcev je prišlo čez mejo in za kakšno ceno sekajo. Seveda tisti naši izvajalci od prej, koncesionarji, pri katerih so dobili delavci po naši delovnopravni zakonodaji dobre plače, prispevke, vse, plače tudi pozimi, ko ni bilo dela, so zdaj ostali brez dela. Kakšna je pa storitev teh, ki delajo, ker je važna samo cena pri razpisu, in to razpisu državnega podjetja, bomo pa kmalu imeli rezultate. Po drugi strani pa naši lesarji ne dobijo surovin oziroma hlodovine iz naših gozdov. Računali so, da jo bodo pripeljali iz tujine, vendar iz Hrvaške in iz Bosne ne gre, ker so na nek način zablokirali izvoz te hlodovine, ker so prišli do tega, da je boljše, da malo počaka doma in jo bodo sami predelali. Pa tudi tehnološko so nas na tem področju že prehiteli. Škoda, da država zdaj daje neke milijone v lesno predelovalno industrijo, par milijončkov, da bomo to dohiteli. Jok, nič več. Naši Slovenci, predvsem Dolenjci, gredo po stavbno pohištvo v Bosno, ker je cena polovična, po kvalitetni pa nemška izdelava, tako kot v Sloveniji, nič slabše. Ni malo tega. Kako pa mi tukaj zavarujemo sami sebe? Nam ni treba, nam ni mar za gospodarstvo. Avstrijci so se pripravljeni boriti, tožiti za pravice svojih, da bodo svoje zaščitili, čeprav je v Evropski uniji svoboden pretok kapitala, storitev in ne vem česa še vse. Ampak oni to znajo, mi pa ne. Potem se bomo pa čudili čez nekaj let, ko mi prevoznikov več ne bomo imeli, kot je kolega povedal. Oni nimajo geostrateške lege kot Slovenija, ampak locirajo logiste blizu Slovenije. Ampak to njihove Jaz sem videl na naših cestah veliko kamionov za prevoz lesa z avstrijsko registracijo. Jaz dvomim, da so pripeljali les v Slovenijo, zato ker imajo naši verjetno že probleme ta les peljati direktno v Avstrijo, razen če bi na meji prekladali, kar je preveč komplicirano. Tako bomo počasi uničili še tisto in se slabo borimo. Najlažje je reči, da imamo mi prav po evropskih direktivah in bomo tožili Evropsko komisijo. 2 milijona ljudi, 509 milijonov ali koliko preostalih Evropejcev. Tako kot pri teranu: Ne bomo se pogovarjali, bomo tožili. Tožbo bomo dobili čez tri, štiri leta, do takrat se bo pa spilo več hrvaškega terana kot slovenskega. Tako bo tudi tu, kot je že kolega omenil. Mi bomo tožili, ampak kaj bodo ti prevozniki s kamioni, ki jih imajo na lizing, če ne bo prometa, če kamion ne bo imel prometa? Imeli bomo kamione na licitacijah za nekaj tisoč evrov, ki jih bodo kupovali če ne Avstrijci, pa iz Bosne ali Hrvaške, zato ker nam je premalo mar, zato ker očitno državni uradniki in politika živijo v nekem drugem svetu. Jaz bi lahko zdaj naštel deset butalskih stvari v naših predpisih, ki otežuje gospodarstvo. Če gremo to odpravljati po vrsti, od podzakonskih aktov do zakonov, ne bomo 10 let sčistili, ker imamo 800 zakonov pa recimo 17 tisoč podzakonskih aktov. Ker enostavno nimamo občutka za gospodarstvo, kot da je to nebodigatreba. Nekaj denarja se je nabralo, gospodarska rast na račun izvoznikov, gremo deliti in uradnikom plače povečati ter jih še nekaj zaposliti. Dobra javna služba je osnova za razvoj države, tako nekako je povedal minister Koprivnikar. In kaj je naredil? Mandata bo konec. Za koliko imamo manj birokracije? Koliko administrativnih ovir je odpravljenih? Jaz ne vidim konkretnih rezultatov. Če vprašamo gospodarstvenike, bodo rekli, da ni nič, samo slabše je. Tako, kot se je minister Židan zadnjič odzval glede problema s teranom, je zdaj najlažje reči, da bomo pa tožili, ampak da je to skrajni ukrep, prej se bomo pa pogovarjali. Mene zanima, kot je že predlagatelj povedal, konkretno kdo in s kom. To je enako kot to, da nek uradnik pošlje dopis drugemu uradniku in je svoje naredil. Če tisti ne odgovori pol leta, ni on kriv, ker je svoje naredil. Potem je pa za odgovor nazaj spet pol leta, pa je leto mimo. Ampak oba uradnika sta dobila med tem časom 12 plač. Zakaj? Kaj sta naredila? A je lažje se tožiti? Pa bosta šla minister in državni sekretar v Strasbourg – 36 trikrat, štirikrat, petkrat – zaradi te tožbe, pa bomo na koncu zmagali, ampak terana ne bo več, slovenskih prevoznikov ne bo več. Vozili bodo tisti iz Bosne, ker imajo goriva bistveno cenejša. Lahko si zmontira še en rezervoar na drugo stran kamiona, natoči tisoč litrov nafte ali drugega goriva brez barve in vozi en teden po Sloveniji, potem gre pa zopet nazaj natočiti. Ali je lahko naš prevoznik cenejši od njega? Ne more biti. Bistveno premalo naredimo za tiste, ki nas hranijo, ki ustvarjajo denar, polnijo proračun, iz katerega mi dobivamo plačo. Ugotavljam, da je čedalje slabše. Glavna krivda pa ni od ministra in državnega sekretarja, pa ju ne da zagovarjam, in nismo mi, poslanci, največji problem. Največji problem so zbirokratizirana država, državni uradniki, ki so že 20 let na istem mestu, ki razmišljajo tako kot pred 20 leti in se niso popolnoma nič premaknili in nihče jim ničesar ne more – ne državni sekretar, ki je prišel, ne minister, ne poslanci. Zato je cilj teh uradnikov, da imamo v parlamentu čim slabše poslance, čim slabše ministre in državne sekretarje. To jim uspeva, hvala bogu. Zato smo nagnali župane. V sosednji državi Hrvaški, ko se postavljajo in odpravljajo tiste pridobitve socialistične revolucije iz svojih ministrstev, pripeljejo namesto uradnikov ljudi iz gospodarstva ali pa iz občine, ker imajo izkušnje z gospodarstvom ali pa v lokalni samoupravi, izkušnje in občutke za delo z ljudmi. Pri nas pa tega ni. To je po mojem glavni razlog in treba ga bo odpraviti. Nekdo bo moral nekaj zastaviti v tej naši ljubi Sloveniji in to odpraviti, drugače bomo šli samo še navzdol. Potem bo cilj nas, Slovencev, očetov in mater, da bomo usposobili svoje otroke za delo v sosednjih državah, ker bodo za enako delo prejeli dvakrat višjo plačo in na stara leta imeli tudi dvakrat ali pa še večkrat višjo pokojnino. Razdalje pa niso več tako velike, da bi bilo to nemogoče kot včasih. Zato je tudi lani odšlo 12 tisoč mladih usposobljenih ljudi. Koliko je takih, ki žive pri nas in imajo podjetja registrirana zunaj? Če vse skupaj to seštejemo, res nimamo svetle prihodnosti. Niti pogajati se ne znamo za svoje ljudi, tako kot se politike drugih držav. Recimo Hrvaška, kjer nas pri vsakem dogovoru okoli prinesejo. Vsak, ki se spomni in ima malo časa, nas okoli prinese. Za konec bom pa povedal še nekaj, kar mi je rekel stari oče, ko sem bil še zelo mlad. Rekel je: "Veste, najslabše nam bo takrat, ko bo hlapec minister." PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Branko Grims. Pripravita naj se gospa Janja Sluga in gospa Marjana Kotnik Poropat. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani! Vlada Republike Slovenije je dobila še eno nezaupnico. Tokrat so ji jo dali podjetniki. Tisti podjetniki, na katere se tako radi sklicujete, ko vlada trdi, kako je povečala zaposlenost, in pri tem zamolči, kje so ta delovna mesta – v sosednji Avstriji. Ko pa gre za pomoč podjetnikom, ki so dejansko omogočili ta delovna mesta v sosednji Avstriji, ki z Avstrijo poslujejo, pa takrat Vlade ni zraven ali pa se omeji na to, da bo poskušala v okviru dobro sosedskih prijaznih pogovorov urejati zadeve, ko se škodljive posledice za slovenska podjetja že kopičijo. Dvakrat ste pustili podjetnike na cedilu. Najprej, ko gre za pravno pomoč, kajti sam sem bil priča, ne enkrat, večkrat, kako so ljudje iskali ustrezne informacije, kaj je treba prijaviti in kaj ni treba. Dobivali so popolnoma nasprotujoče si informacije in se zgrozili, ko so od Avstrijcev dobili tolmačenje, da je treba vse na novo prijaviti ne samo, če spremeni osebo, ampak tudi če spremeni lokacijo. Eden recimo pelje enkrat tja, enkrat pa sem, ker je v enem podjetju, ki oskrbuje recimo z določenim produktom več naslovov, kar je najbolj normalna stvar. Koliko stvari je potem treba birokratsko izpolniti za to, da temu ustrežeš? Kazni, gospe in gospodje, so nore, to je drakonsko, to v resnici nima več nobene zveze s tem, kar Avstrija govori. Gre dejansko za načrtno uničevanje slovenskih podjetij in podjetništva, ko gre za Avstrijo in poti, ki v Avstrijo vodijo. Tukaj ste pustili slovenske podjetnike na cedilu. Govorite, da je odprla Vlada 30 tisoč delovnih mest. Res je, ampak to so se ljudje sami zaposlili, in sicer preko podjetnikov ali neposredno v tujini. Podjetja so lahko odprla delovna mesta tako, da poslujejo z Avstrijo, in sicer da so tukaj pa vozijo produkte gori. Nekateri pošiljajo ljudi gor. Vse to je povezano s temo, o kateri danes govorimo. V čem ste dobili to nezaupnico? V tem, da se na koncu podjetniki sami organizirajo in preko odvetniške družbe Grilc Vouk Škof vložijo direktne tožbe zaradi tega, ker vi tega niste naredili, ker morate skrbeti, da ste prijatelji, da greste skupaj na večerje in se lepo smehljate, ob tem pa oni žagajo ekonomski temelj Slovenije. Ker seveda je za to škoda denarja, nekaj denarja bi bilo treba nameniti, ki ga nujno rabite recimo za to, da ga dajete nevladnim organizacijam, da potem skrbijo za pravno pomoč ilegalnim migrantom, za kar gre 170 tisoč evrov. Za to pa ni škoda denarja. Ne, ne, ne, to pa ja. Za ilegalne migrante, za vse, ki so nezakonito, to se podpira, to se plačuje, ali posredno ali neposredno. Neposredno se da tisoč 963 evrov na migranta mesečno, posredno pa se še nevladnim organizacijam da kakšnih 170 tisoč evrov na leto, zato da skrbijo za pravno pomoč, da ja ne bi tisti, ki so neupravičeni, hitro morali zaključiti postopke, ampak da se to vleče cele mesece in da slovenski davkoplačevalci – beri: točno ti podjetniki, ki so tukaj odškodovani – preko proračuna plačujejo za vaše neumnosti. Zakaj temu pravimo socialni eksperiment? Ker na ta način ljudi silite, da selijo podjetniki svoje sedeže v tujino in potem zanje seveda te finte ne veljajo več, ampak potem tudi vse, kar ustvarijo, ostane 37 v tujini. Uvažate pa migrante, ilegalne migrante. Super, novi volivci. Pa naj stane, kar hoče. Važna je oblast, pa če Slovenija trikrat propade. Potem se pa še sprenevedate, ko sprejemate razno zakonodaje, da bi se ustvaril še vtis, pa še malo za javnost kregate, da naivneži nasedajo. Dejansko se vidi tukaj, za koga v resnici skrbite. Tisti, ki bi vam pa morali biti prva skrb, uspešni podjetniki, so vam pa zadnja. Ampak brez uspešnega podjetništva ni nič, ker to je temelj, na katerem se gradi državo. To je edino, kar je dolgoročna politika. To je edino, kar je dolgoročna varnost za ljudi, ekonomska varnost. To je najboljša socialna naložba, ko podjetnik odpre novo kvalitetno delovno mesto. Tudi država ima potem nekaj od tega, ker plačuje davke. Ampak to vam sploh ne prebije. Vi samo delate nove in nove davke. Ravno danes je bil objavljen spet pregled, katere vse davke in davščine bo še ta vlada nabila na uboge podjetnike, katerih delo je mimogrede že zdaj najbolj obdavčeno na svetu. Imate svetoven rekord, bravo, odlično. Res ste dobri. Človek bi se kar zjokal. Ko pa nekdo rabi vašo pomoč, takrat pa ne, takrat se morajo pa sami organizirati, pa sami obrniti, pa sami sprožiti tožbe, ker se vam to zdi skrajno sredstvo, medtem ko škoda že nastaja. Kakšno skrajno sredstvo? Kje ste bili pa do zdaj, gospe in gospodje v Vladi? Škoda že nastaja. Kazni so drakonske. Navedenih je bilo veliko primerov, lahko vam jih še jaz navedem. Primeri, ko določijo varščino v višini 25 in več tisoč evrov in potem tudi, če je kazen izrečena, tiste varščine sploh ne vrnejo. Podjetja pa ostanejo brez likvidnih sredstev. Kako naj potem posluje? A to ste pa pozabili? Ampak važno, da se imate vi fino. Gospe in gospodje, Vlada ni za to, da se ima fino. Vlada je za to, da skrbi, da delajo vsi sistemi v družbi. Na prvem mestu pa mora biti zagotovo spodbujanje in skrb za uspešno podjetništvo. Za tisti edini trajni temelj blaginje, ki v resnici obstaja. Ali lahko enkrat greste iz socializma, s to miselnostjo že ven, da je država tista, ki mora vse vzeti, pa potem ona tako pametno razporeja? Še nikoli na svetu se to ni obneslo, gospe in gospodje. Vedno je to vodilo v propad gospodarstva. Gospodarstvu je treba dati dihati, gospodarstvu je treba pomagati. Pomagati mu je treba doma in v tujini. Tam se vidi, kaj je realna skrb za podjetništvo. Ali storite vse, kar je v vaši moči, ali pa ne, nato pa se ljudje sami organizirajo in vam na ta način izrečejo dejansko nezaupnico. Točno to se je v tem primeru tudi zgodilo. Vlada Republike Slovenije je s strani podjetnikov, ki delajo in zaposlujejo naše ljudi v Avstriji, dobila nezaupnico. Še eno nezaupnico v celi vrsti nezaupnic, ki ste jih že prejeli, ker pač niste opravili svoje naloge. Vedeli ste, kaj se pripravlja, to ste sami povedali. Nekaj ste malo protestirali, naslednjih korakov ni bilo. Ampak ne zdaj govoriti, da imate to še v mislih in da je tisto lahko zadnji ukrep, kot smo prej slišali. Gospe in gospodje, od novega leta to že velja! Težave so ogromne, medtem ko se pa v Avstriji zafrkavajo, če vam to ni jasno. Zafrkavajo se iz naših podjetij, iz naših podjetnikov, iz Slovenije, ker pač hočejo na ta način eno konkurenco odstraniti s svojega trga, ki je že sicer na različne neformalne načine zelo zaprt. To Avstrijci zelo dobro znajo, in sicer s posrednimi in neposrednimi spodbudami za njihove in težavami za naše. Ob vsem tistem govorjenju o odprtih mejah in evropskih normah in tako naprej. To oni znajo. Edini način, da se to preseka, je, da se pač uporabi vsa možna sredstva – in to pravočasno, gospe in gospodje – za zaščito slovenskih podjetnikov in njihovih zaposlenih, ko opravljajo svoje naloge oziroma delo v Avstriji. Ali je to tako težko narediti? Ali je to tako težko razumeti? Samo, gospe in gospodje, to je treba narediti, ne o tem govoriti. Ne razumem, kako je mogoče, da se ukvarjate z vsemi stvarmi, medtem ko tiste naše, na katere ste najbolj ponosni v svojih besedah in na katere se najbolj sklicujete, ko zaposlujejo, ko odpirajo nova delovna mesta, pustite na cedilu v tistem trenutku, ko pa dejansko rabijo pomoč in zaščito Vlade Republike Slovenije zaradi očitnega šikaniranja, ki ga izvaja ena od sosed. Ne govoriti o dobrososedskih odnosih. Prvo avstrijsko nezaupnico ste dobili na državni ravni v tistem trenutku, ko je začela država Avstrija postavljati ograje in izvajati mejno kontrolo ob Sloveniji pri vseh, ki gredo tukaj čez mejo, na nekoč popolnoma odprti schengenski meji. Leta 2007 je vlada Janeza Janše omogočila, da smo takrat vstopili v schengen. To ni bilo takrat samoumevno. Po prvotnem načrtu marsikoga v Evropski uniji bi lahko šele veliko kasneje. Pa nam je uspelo. Vi ste to zapravili. Tisti trenutek, ko se je tam gor zaprla meja, tisti trenutek, ko se je začela izvajati kontrola, ko so začele rasti ograje, je bilo schengna konec. Tudi tam so predvidene drakonske kazni in tam ste dobili prvo nezaupnico. Drugo nezaupnico ste dobili pa od lastnih podjetij in podjetnikov, ker so se morali sami organizirati, da poiščejo zaščito v okviru pravnega reda Evropske unije, ki bi jo morala, če bi bila ta vlada vredna svojega imena, zagotoviti Vlada Republike Slovenije, vendar tega ni storila in očitno še dolgo ne namerava storiti. Kajti to, kar delate, je očitno brez učinka. Težave ostajajo, denar podjetjem uhaja iz rok, izgubljajo se delovna mesta, izgubljajo se sredstva in na ta način gre vse navzdol. Ali pa je to vaš cilj, gospe in gospodje. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Janja Sluga. Pripravita naj se gospe Marjana Kotnik Poropat in Anja Bah Žibert. JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa. Jaz sem v bistvu danes na začetku seje ugotavljala, kako smo danes pa vsi enotnega 38 mnenja, kako smo nekako konstruktivni in se nekako strinjamo glede stvari, pa sta žal zdaj zadnji predhodnik, pa še prej gospod Pojbič pokazala, da mogoče pa spet ne, da mogoče pa spet nekdo ni poslušal, ko so bile stvari povedane na odboru, da mogoče nekdo celo ni poslušal stališča lastne poslanske skupine, ki je bilo zelo korektno, zelo fino predstavljeno in se lahko z njim v prav vsem strinjam. Ampak dobro, en ni noben, dva pa ne vem. Dajmo si nekaj povedati. Pogovarjamo se o tem, kako ta vlada ni že kar vnaprej protestirala, ko so se pripravljali neki predpisi in ne vem kaj. Povedano je bilo na odboru in povedano je bilo danes, da s predpisi ki jih Avstrija ima, ki jih je sprejela septembra, so natančno takšni, kot jih ima tudi Slovenija, in z njimi ni v pravnem pogledu popolnoma nič narobe. Zato ti vaši očitki, kdaj bi že morala Vlada reagirati, so kar en pavšal, zopet neke trditve na počez. Problem pa, ki smo ga ugotovili in kjer smo se tudi vsi strinjali, je v izvajanju teh predpisov. Zadnjič smo se pogovarjali, da v Avstriji so pa tako ali tako še na novoletnih praznikih do 6. januarja, tako smo rekli. Torej? Začeli so izvajati to zakonodajo na ta način recimo 7. januarja. Ne pa v sredini lanskega leta ali pa septembra. Aktivnosti, ki jih je naša vlada naredila in so bile zelo lepo predstavljene tudi na odboru, so se začele odvijati januarja in se prej tudi niso mogle, ker je bilo prej vse v redu. Povedano pa je bilo, bom še enkrat rekla, da je naša zakonodaja natančno takšna. Tudi pri nas, ne boste verjeli, je globa za tujega delodajalca, katerega delavec nima A1 obrazca, 30 tisoč evrov. Problem je izvajanje, ker pri nas se te globe ne kopičijo, tam pa se. Vlada pa, še enkrat, ko že ravno kimate, septembra ni imela še na kaj odreagirati. Jaz ne vem, kako lahko to še bolj jasno povemo. Tudi v stališču vaše poslanske skupine je bilo rečeno, da je treba narediti vse, da do tožbe ne pride. Zakaj? Ker je Avstrija na tretjem mestu po opravljanju blagovnega prometa v Sloveniji, ker je najpomembnejši investitor v Sloveniji in tako naprej. Tudi gospod Breznik se je s tem strinjal in je tudi v tem smislu ves čas razpravljal. Jaz se strinjam z vsem, kar je povedal. Vse ostale aktivnosti, ki so v tem trenutku na razpolago, to je pa pošiljanje protestnih pisem, dogovori za sestanke, sodelovanje z Obrtno zbornico, z Gospodarsko zbornico, z odvetniško družbo iz Celovca, ki ima popolno podporo tudi s podatki s strani naše vlade, s strani MGRT in tako naprej, se odvijajo. Tudi odvetniška družba iz Celovca je povedala, da sama zakonodaja "štima", da ni v ničemer nič spornega. Ko govorite o 125 tožbah, naj vas opozorim … / oglašanje iz dvorane/ No, 130. To niso tožbe. To so pritožbe. Malo razlike je v tem. To so pritožbe na Evropsko komisijo, ki se pa potem, ko jih preuči, odloči, kakšni bodo nadaljnji koraki. Oškodovana tukaj ni samo Slovenija. Povedano je bilo tudi, da se je že izoblikovala skupina 11 držav, ki se sooča z natančno enakimi problemi, ki se je sestala že januarja in oblikuje skupna stališča, s katerimi bo protestirala. Kolegica Jasna, ki se malo bolj na te zadeve spozna, pravi, da obstaja tudi institut predhodnega odločanja, s katerim mogoče lahko zadeve pospešimo in dosežemo neke učinke prej. Povedano je bilo, da so vsa ministrstva – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za infrastrukturo – odreagirala. So! Ne septembra, ne na sredini lanskega leta, ker takrat kršitev ni bilo in se tudi ni vedelo, na kakšen način se bo ta zakonodaja izvajala, ampak takoj, ko so se te kršitve, da temu tako rečem, začele. Vsi smo ugotovili, da si ne želimo tožbe. Ne želimo si. Želimo, da se na bilateralni ravni razrešijo stvari in to se ves čas tudi počne. Ko se pogovarjamo o evropski komisarki, jaz verjamem, da vi zelo dobro veste, kaj je funkcija evropskega komisarja. Evropski komisar mora zastopati interese Evropske unije in nikakor ni sprejemljivo, da dela v korist ene same članice ali v korist države, iz katere prihaja. To se enostavno ne sme, to ni njegovo delo in ni skladno s funkcijo evropskega komisarja. Razmejimo še, kaj so čezmejne storitve in kaj je transport. Glede transporta smo v Državnem zboru zavzeli jasno stališče na predlog Vlade, da se prevozniki ne obravnavajo kot napoteni delavci. To smo sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije 3. junija 2016. "Republika Slovenija meni, da je treba mednarodne prevoze v cestnem prometu izločiti iz področja uporabe direktive. Podrejeno temu Republika Slovenija v zvezi z desetim recitalom direktive pričakuje izbris obravnave sektorja mednarodnih cestnih prevozov (zaradi specifičnosti narave dela v mednarodnem cestnem prometu) iz te direktive in pričakuje celostno obravnavo tega segmenta v okviru uredb s področja mednarodnih cestnih prevozov." Ta direktiva je trenutno v reviziji. Slovenija je svoje stališče podala in jaz verjamem, da bo upoštevano, ampak je v tem trenutku v reviziji. V tem trenutku Slovenija na tem področju ne more narediti popolnoma ničesar. Počakati je treba na konec te revizije. Zdaj pa bi se rada mogoče odzvala na to, kar je povedal kolega Horvat. Rekel je takole: "Vlada bi morala biti pozorna, ali je nova avstrijska zakonodaja, ki ureja trg storitev povsem v skladu z evropskim pravnim redom." Vlada je bila pozorna in je ugotovila, da je v skladu z evropskim pravnim redom. Saj to je bilo povedano na odboru. Ne vem, zakaj še vedno trdite nekaj, za kar smo že na odboru ugotovili, da ne drži. Rekli ste še, da je na odboru koalicija izničila predloge priporočil. Zdaj pa gremo po vrsti. Prvo priporočilo, za katerega je Zakonodajno-pravna služba rekla, da ker ni obrazloženo, katere ukrepe ima predlagatelj v 39 mislih, ZPS opozarja, da bi to vprašanje moralo biti razjasnjeno v postopku obravnave predloga priporočila oziroma bi morala biti prva točka oblikovana tako, da bi z bolj določno oblikovanim predlogom ukrepa za delo Vlade izključila možnost posega v pristojnosti Unije na tem področju. To je rekla ZPS. Predstavniki ministrstev so pa povedali, da je Vlada že izvedla številne aktivnosti v zvezi z reševanjem te problematike in so tudi zelo konkretno po posameznih resorjih povedali, kaj so v zvezi s tem naredili. Po tem priporočilu torej ni več potrebe. Drugo priporočilo. Nismo ga izničili, pač pa smo ga celo dopolnili, smo ga celo razširili, še bolj smo zavezali Vlado k določenemu ukrepanju. Širili smo nabor aktivnosti, ki se jih predlaga Vladi, in to ne samo v formalnem odnosu do Evropske komisije, ampak na bilateralni ravni, se pravi do sosede Avstrije. Zato tudi za tega zelo težko rečemo, da smo ga izničili. Za tretjo točko je enako izrazila mnenje Zakonodajno-pravna služba, da ne bom zdaj brala. Podobna situacija kot pri prvi točki. Sem že povedala, da je Državni zbor v zvezi s to točko že sprejel svoje stališče na predlog Vlade, da je to bilo že posredovano naprej in da se čaka na rešitev, na revizijo te direktive. Kar se pa tiče amandmaja Poslanske skupine SDS, moram pa reči, da je podobno, kot je bilo vaše današnje stališče, povsem konstruktivno in se lahko z njim samo strinjam. Mislim, da zasleduje dobre namene in ga bomo v naši poslanski skupini tudi podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika, mag. Marko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (SDS): Hvala. Gospa Sluga, jaz razumem, da je SMC organizirana birokracija, če pogledava politološko, kar v resnici posamezna stranka je, ampak dajte vi enkrat lepo prosim stopiti v eno od teh podjetij, ki ima te težave v tem trenutku. Usedite se zraven direktorja oziroma direktorice in poslušajte, kakšne težave imajo v praksi. Potem, verjemite, ne boste več diskutirali na takšen način, kajti ko bi enkrat videli s kakšnimi težavami se soočajo ti ljudje, potem bi zelo verjetno obrnili ploščo. Če bi pozorno poslušali, bi tudi vedeli, da jaz nisem izrazil nekega silnega navdušenja nad tem, da prihaja do tožbe, sem pa povedal, da je ta tožba nezaupnica vam, vaši vladi, zaradi tega, ker očitno ni storila tistega, kar bi morala, ker tega ni storila pravočasno in so ljudje zato v stiski. Da bo izvajanje nesramno in krivično, se je vedelo vnaprej, o tem se je pisalo, se je govorilo v naših medijih, tako da ne govoriti, da se za to ni vedelo. Tudi sama vaša vlada vas postavlja na laž, da se to ni vedelo, da se je to izvajalo na tak način, ker so nekateri protesti pa le že bili prej, preden se je to v praksi začelo izvajati, ampak so bili šibki, šli so na neko deželno gospodarsko zbornico in tako naprej, kar seveda ni zaleglo ničemur. Zaradi tega je prišlo do tega, da so se tisti, ki bi jih morali vi pravočasno vnaprej zaščititi, sami organizirali in šli v te tožbe. Zakaj vi tega vsega pravočasno niste storili? Zakaj niste poskrbeli, da bi skladno s načeli prostega pretoka ljudi, storitev in kapitala vladala enaka merila za naše podjetnike, kot veljajo za Avstrijske. Samo za to gre. Ne govoriti, da to ni naloga komisarjev v Evropski uniji. Ravno to je naloga evropskih komisarjev v Evropski uniji, gospe in gospodje, ker gre za zagotavljanje temeljnih pravil, na katerih temelji Evropska unija. Če tega ne storijo, so ali žleht ali pa nesposobni. V vsakem primeru bi pa morali oditi od tam, kjer funkcijo opravljajo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Postopkovno bi imeli? Postopkovno ima prednost. Postopkovno, gospa Janja Sluga. JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa, predsednik. Jaz vas lepo prosim, da kolega poslanca opozorite, da ni v vladni pristojnosti, da z depešami in protestnimi pismi reagira na govorice. Lepo prosim, ker očitno tega ne razume. Mi smo na odboru povedali stvari, povedali smo tudi, zakaj podpiramo to razpravo, ampak Vlada kot takšna na govorice z nekimi protesti verjetno odreagirati ne more. Fino bi bilo, če bi kolega to vedel. / oglašanje iz dvorane/ PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Najprej bom ugotovil, da to ni bilo postopkovno, ampak je bil poskus nadomestka razprave. Če hočete to opozoriti, je že bilo odgovorjeno, tako da ne rabite postopkovnega. Vseeno hočete postopkovno? Postopkovno, mag. Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Gre za vprašanje obravnavanja teme, gospe in gospodje. Vas prosim kot predsednika, da razložite gospe Janji Sluga pa verjetno tudi celotni koaliciji, da sprejeta zakonodaja sosednje države in uradne izjave v času sprejemanja te zakonodaje, ki jih dajejo funkcionarji te države, nikakor niso govorice, ampak da gre za točno tisto, na kar bi morala ustrezno in pravočasno reagirati slovenska diplomacija, torej Vlada Republike Slovenije. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Postopkovno se ne uporablja za vsebinsko razpravo. Prosim, da res nehamo s tem, no. Velja isto za vas. Točno sem vedel, kaj boste naredili, pa sem vas prej opozoril. Res, nima smisla. Najprej ima besedo predstavnik predlagatelja gospod Jožef Horvat. 40 JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora. Jaz sem prebral, kar je rekla Zakonodajno-pravna služba, in kolegica Janja Sluga, vi ste pomembna članica SMC, ne ZPS. Če vas moti moja besedna zveza, da je koalicija izničila priporočila, popravljam, da je koalicija povozila naša priporočila. Zdaj pa se morate zmeniti, kdaj je začela Vlada spremljati izvajanje zakonodaje. To se vi z Vlado zmenite, ker smo poslušali, da je slovenska diplomacija že v fazi sprejemanja te zakonodaje opozarjala eno in drugo stran. Pravite, da je pravno vse okej. Za božjo voljo, kaj pa je potem ta pomembna odvetniška hiša Grilc Vouk Škof delala. A zdaj torej njena pritožba na Evropsko komisijo v imenu 130 podjetij ni v redu? Nekaj vam moram prebrati. Na Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da so od gospodarskega in zunanjega ministrstva zahtevali reakcijo. Do ravnanja Slovenije je kritična Marija Škof, iz prej omenjene odvetniške hiše, ki ima mimogrede veliko slovensko srce, ampak Vlada Republike Slovenije bi morala imeti večje slovensko srce. Gospa Marija Škof pravi: "V Sloveniji oblasti le gledajo, češ da je zakon napisan zoper vsa, tudi avstrijska podjetja. Hkrati pa ne vidijo, da je, čeprav je napisan nediskriminatorno, zaradi načina izvajanja diskriminatoren." Tu je problem. Res pa je, imate prav, da se je izvajanje se je začelo 1. 1. 2017. Odvetnica Marija Škof tudi pravi: "Naj spomnim, da je po pogodbi o delovanju Evropske unije vsaka, tudi posredna diskriminacija, kršitev evropske pogodbe." Zato, kolegice in kolegi, imamo danes izredno sejo Državnega zbora. Ta odvetniška hiša – ne vem, če je še kdo drug – je že lansko leto, takoj po sprejemu te avstrijske zakonodaje, začela izvajati seminarje in je usposabljala slovenska podjetja. Vem za najmanj tri dogodke v severovzhodnem delu Slovenije – Maribor, Murska Sobota, Rakičan. Zakaj prav tam? Ker prav od tam veliko podjetij hodi izvajati storitve v Avstrijo. Zakaj od tam? Ker je tam mala kupna moč in si iščejo prostor pod soncem, beri: prostor na enotnem evropskem trgu. Sprašujem, kdo je poleg te odvetniške hiše še usposabljal slovenske podjetnike na podlagi nove avstrijske zakonodaje. Jaz ne poznam drugih. Še več, oni so po mojih informacijah dobili samo plačane povrnjene potne stroške. To se prvi, da so to izvajali res z velikim slovenskim srcem, pro bono. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika, gospa Janja Sluga. JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala, kolega Horvat. Ugotavljam, da ste si že sami odgovorili, ker ste vi vprašali, kaj je pa delala ta odvetniška hiša. Ta odvetniška hiša je povedala, da zakon sam po sebi je skladen s pravili EU, skladen z evropsko zakonodajo, da sta pa praksa in izvajanje tisto, kar je problematično. Pritožbe, ki jih sestavlja, jih sestavlja na prakso, na izvajanje tega zakona, ne na samo besedilo. To ste povedali tudi sam, ko ste brali ta dopis. Kar se tiče sklepov, predlaganih na odboru, še enkrat, koalicija ni ničesar izničila in koalicija ni ničesar povozila. Nasprotno, predlagano smo še razširili in tudi današnji amandma podpiramo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima predstavnik predlagatelja, gospod Franc Breznik. FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala. Jaz bom zelo hitro nagovoril, potem se bom pa še javil. Kolegica Sluga, veseli me, da se končno enkrat strinjava, ampak še enkrat dobro poslušajte izjavo, ki jo je prebral kolega Horvat. Prebral oziroma parafraziral je gospo odvetnico Marijo Škof. Še enkrat: "V Sloveniji oblasti le gledajo, češ da je zakon napisan zoper vsa, tudi avstrijska podjetja." Gledajo. "Hkrati pa ne vidijo, da je, čeprav je napisan nediskriminatorno, zaradi načina izvajanja diskriminatoren." Videli so drevo, niso pa videli gozda. To vam je želel povedati kolega Horvat. Želel je povedati, da tega sploh zaznali niso. Lahko vam povem, da so me prej, medtem ko je govoril državni sekretar Pogačar, klicali iz Obrtne zbornice, da ko so bili pri njemu januarja, je rekel, da sploh vedel ni za to, kar se dogaja. Sploh vedeli niste. To so mi iz Obrtne zbornice povedali. Pred nekaj minutami sem imel klic. Rekli ste, da boste na neke stvari odgovorili, še do danes niso dobili nobenega odgovora. Pomembno je, da nekdo ne vidi in da je ta odvetniška zbornica 1 povedala, da se je potem pač Vlada priklopila na njih. Ampak gospa Marija Škof, spoštovana kolegica, je že v Financah 4. marca 2015 ob 13.33 uri izjavila, da Avstrija pred tujo konkurenco ščiti domača podjetja. Dve leti se to že dogaja. To se ne dogaja samo po spremembi zakonodaje iz 1. 1. 2017. Dve leti se izvaja zakonodaja na perfiden način. Dve leti se že izvaja. Zakon, ki je stopil v veljavo lani jeseni, je to samo še pospešil, še bolj rigorozno so šli v zadeve, še bolj so povečali kazni. Problemi se pa dogajajo že dve leti. O tem moram razpravljati. To je ta resnica. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika, gospa Janja Sluga. JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala. 1 [l.l.] lapsus lingue, na katerega sledi odziv v nadaljevanju razprave. Pravilno: odvetniška pisarna. 41 Kolega Breznik, jaz ne vem, ali ste slišali ali ne, da ima Slovenija točno tako zakonodajo. Točno tako. Torej? Naj vam preberem, kaj je rekel predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, gospod Robert Sever, na odboru. "Predvsem bi se zahvalil v bistvu vsem predstavnikom ministrstva, ki so prisluhnili naši pobudi in šli v razna izvajanja, kot je bilo prej obrazloženo." Ves čas je poudarjal podporo ministrstva, ves čas je ministrstvo izpostavljalo vse načine, na katere sodeluje, tako s to odvetniško pisarno – ne zbornico, pisarno – kot na bilateralni ravni z državo Avstrijo in tako naprej. Minister Počivalšek se trudi, da bi se dobil s kolegom iz Avstrije tudi na srečanju, da bi osebno pregovorila te stvari, in tako dalje, da ne bom zdaj ponavljala vse, kar sem že prej povedala. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima predstavnik predlagatelja, gospod Franc Breznik. FRANC BREZNIK (PS SDS): Nadaljevanje. Imamo isto, podobno zakonodajo. Danes govorimo o izvajanju, implementiranju te zakonodaje, interpretaciji in dajanju navodila inšpekcijskim organom. Lahko predstavniki oblasti povedo, koliko inšpekcijskih postopkov je bilo v Sloveniji sproženih zoper tuje prevoznike. Ali imamo te podatke? Imamo podatke za Avstrijo – 39 % vseh kazni ali pa glob, ki so bile izrečene, je bilo izrečenih na račun slovenskih prevoznikov. 39 %. Drugi so Madžari, mislim, da z 21 %. Slovenski prevoznik, s katerim sem govoril, je rekel, da ko je bila dobesedno racija v Luki Koper, smo mi bili pod drobnogledom, Avstrijci so se nam pa smejali. Govorim tudi o pomanjkanju inšpektorjev. Lahko o čemerkoli zdaj govorim, časa bo premalo. Govorim o tem problemu, ki nastopi. Tukaj je problematika izvajanja, implementacije in načina, na katerega to izvajajo. Verjamem, da je Vlada en čas zasledovala cilj, da je težko dokazati to diskriminatornost. Gre pa za posredno diskriminacijo. O tem govorimo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Marjana Kotnik Poropat. Pripravita naj se gospa Anja Bah Žibert in dr. Milan Brglez. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane in spoštovani! Novela Zakona o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga, ki je bila v Avstriji sprejeta in pričela veljati 1. 1. 2017, pomeni preprečevanje nelojalne konkurence in socialnega dumpinga. Pomeni tudi poostritev nadzora nad napotenimi delavci. Spremembe predstavljajo največji problem za prevoznike, ki ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni delavci, in to zaradi objektivnih okoliščin, v katerih opravljajo svoje delo. Največ primerjav je v prevozniških podjetjih in pa tudi drugih gospodarskih dejavnostih, na primer v gradbeniški dejavnosti, in največ nadzorov je narejenih na področju avstrijske Štajerske in avstrijske Koroške, to je na obmejnem območju, ki meji na Slovenijo, kar kaže na to, da je Avstrija podvzela ukrepe proti konkurenci, ki jo predstavljajo napoteni delavci in tudi naši prevozniki, ki opravljajo svojo dejavnost v Republiki Avstriji. Obrtna in Gospodarska zbornica opozarjata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za zunanje zadeve in zahtevata, da se Vlada nemudoma aktivno vključi v reševanje nastale situacije. Seveda obe zbornici razumeta, da ima Republika Avstrija pravico do zaščite domačega trga in seveda lahko zahteva od podjetij, ki delajo na njunem ozemlju, da spoštujejo zakonodajo Republike Avstrije. Vendar ravnanje Republike Avstrije na način, da se omejuje delo in se nalaga administrativne postopke z nesorazmernimi kaznimi, predstavlja nerazumljive birokratske ovire za naša podjetja in podjetnike. Opozoriti je treba še na to, da se podjetnikom birokratske ovire postavlja tudi s tem, da se nalaga obvezne prevode pogodb, plačilnih list in drugih dokumentov v nemški jezik. To seveda pomeni določeno zamudo pri opravljanju posla pa tudi seveda finančne stroške. Ministrstvo za gospodarstvo ugotavlja, da se na njih zaradi težav pri opravljanju storitev naših podjetij v Avstriji obrača vedno več podjetij in podjetnikov. S težavah naših podjetij, ki poslujejo v Avstriji, je torej naša Vlada seznanjena. Zato pričakujem, da bo Vlada izvedla vse ukrepe, vključno s tožbo na Evropskem sodišču, če seveda drugi ukrepi, ki bi jih podvzela, ne bodo zalegli. Tako naj zagotovi, da bo tudi za slovenska podjetja veljal prost pretok blaga in storitev, kar nam in našim podjetjem zagotavlja članstvo v Evropski uniji. Gre za zagotavljanje enakih pravic za vse na vsem območju Evropske unije. Opozoriti želim še na to, da je treba narediti vse, torej podvzeti vse ukrepe, da bodo delavcem, ki so napoteni na delo v države članice EU, zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, ki so urejeni v predpisih držav, kjer delo opravljajo. Preprečiti je treba torej vsako izkoriščanje napotenih delavcev, treba je priznati, da so se izkoriščanja dogajala tudi s strani nekaterih slovenskih podjetij. Za zaključek, ker imam še minutko časa. Podprla bom dopolnjena priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi s problematiko napotenih delavcev in avtoprevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji. Hvala lepa. 42 PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Anja Bah Žibert, pripravita naj se dr. Milan Brglez in dr. László Göncz. ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Prej je tekel en dialog, ali smo bili kot država dovolj pravočasni pri reakcijah, ko gre za zaščito naših delavcev, naših podjetnikov in naših podjetij, konkretno v Republiki Avstriji. Rečeno je bilo celo, da smo ravnali dobro, da smo pošiljali različne note, da smo spremljali spreminjanje zakonodaje v sosednji Avstriji, zdaj je pa na nas, da čakamo. To je nekako sporočilo s strani največje koalicijske stranke. Zdaj bomo pa lepo počakali. Kaj bomo čakali? Da ugasnejo še tista podjetja, ki živijo? Ali bodo s čakanjem ti obrtniki in podjetniki plačali svoje delavce? Samo poglejte, kam ste pripeljali to državo. Nekoč je Slovenija vodila Evropsko unijo, bili smo na samem vrhu. Za ta uspeh so nam čestitali mnogi. Bili smo vzor tudi drugim. Danes pa je Slovenija tako majhna – ne govorim geografsko, ampak govorim o zaščiti naših interesov in tudi o zaščiti naših državljanov – da kaj takega še nikoli ni bilo. Izgubljamo povsod, na celi črti. Naj spomnim na arbitražni sporazum - posmeh vsem. Teran – izgubljena zgodba. Lahko se minister Židan še tako poskuša iz tega izviti, zgodba je zaključena, izgubljena. Danes so pred nami še delavci, ki jim v sosednji državi zvijajo roke. Seveda se lahko vprašamo, zakaj. Nenazadnje se tudi Slovenija zelo čudno obnaša, ko dajo neke izjave. Ravno včeraj sem poslušala, da naš predstavnik Ministrstva za notranje zadeve pravi, da je ilegalnih prehodov nekaj deset, takoj se odzove predstavnik ministrstva iz Avstrije in pravi, da ni res, da imamo množične prehode mej in ravno po balkanski poti. Dobesedno smo postali neresni. Za razliko od kolegice Janje Sluga pa bi jaz danes celo pričakovala, da bi bila komisarka tukaj. Ne gre za to, da bomo privilegirani. Gre pa za to, da se zaščitijo naši interesi. Tudi mi smo državljani Evropske unije. Zato njena vloga tukaj ne sme biti manjša in bi bilo prav, da zadevi prisluhne in posluša. Še nekaj, ko ste se "bockali" o tem, kdaj je bila tema odprta in koliko časa traja. Jaz ne vem, koliko od vas je sploh odprlo kar debelo knjižico Zahteve slovenske obrti in podjetništva. Zdajle bo že skoraj leto dni, odkar je izšla. V njej so tudi od strani 80 naprej jasno opredelili, kakšne težave imajo s čezmejno opravljenimi storitvami. Izpostavljajo to problematiko in še kakšno drugo. Danes sicer res govorimo o sosedi Avstriji, ampak ali sploh v tem Državnem zboru kdo ve, da morajo naši podjetniki, ki delajo v sosednji Italiji, narediti ponovne izpite, ki jih opravljajo sicer v Republiki Sloveniji, in sicer ko gre za tečaj prve pomoči? Naredijo ga v Sloveniji, zadeva je verificirana, Italija tega ne spoštuje in morajo to storiti ponovno. Polno je administrativnih težav, ki jih naši podjetniki doživljajo, ko želijo delovati pri sosedih. Danes pa vi govorite, da smo bili pravočasni, da smo decembra odreagirali, da smo januarja poslali. Leto dni imate natiskano problematiko, brez rešitev. Ne samo, da ste brez rešitev, težave se samo še poglabljajo. Ne vem, ali je res prava pot, da je vse, kar lahko Slovenija stori, da samo čaka. Pod to vlado verjetno ja. Ampak jaz si vendarle želim nekoliko več proaktivnosti. V tej knjižici imate skoraj sto strani vseh težav, s katerimi se obrtniki tako ali drugače srečujejo. A jim sploh kdaj zares prisluhnete? Sicer ni danes predmet te razprave, ampak bom poskušala naslednjič s poslanskim vprašanjem, ker me zanima, koliko rešitev iz te knjižice je ta vlada do zdaj predlagala. Bojim se, da zelo malo. Ampak da se vrnem k tej temi. Gospa Violeta Bulc, komisarka iz Slovenije, je zatrdila, da je transport izvzet iz sistema napotenih delavcev. Danes ugotavljamo, da temu ni tako, da so težave. Ja, težave so. Jaz ne vem, gospa poslanka, meni to ni smešno. Jaz gledam delavce, ki danes plačujejo ogromne kazni, ki pravijo, da bodo morali svojo proizvodnjo ali pa delo ne samo omejiti, ampak pa celo opustiti. Mislim, da bi morali biti nekoliko bolj veseli in zadovoljni in te zadeve spodbujati, ko imajo naša podjetja možnost sodelovati nekje drugje. V tem zborniku imate tudi navedeno, če že sosedje tako zelo močno pritiskajo z različnimi inšpekcijskimi službami, kakšna je vloga Slovenije, ko gre prav tako za delo nekih delavcev iz tretjih držav. Kako smo mi pri tem uspešni? Prej je kolega Breznik lepo izpostavil. Ali lahko poveste številko, ko gre za inšpekcijske nadzore? Jaz je do zdaj nisem slišala. Se pravi, ali delamo na tem področju tudi mi in bomo s tem omogočili, da imajo tudi naši podjetniki zagotovljeno delo, možnost? Nenazadnje govorimo o konkurenci. Veliko je problemov, ki so izpostavljeni tudi v teh priporočilih oziroma v zahtevi za sklic seje. Jaz v podrobnosti ne bom šla, ampak če je vse tako lepo in prav, potem ne vem, zakaj nekateri hvalite današnjo razpravo. Jaz upam, da nismo govorili samo zato, da smo govorili, ampak da se stvari premaknejo. Jaz bi res pričakovala od komisarke malo bolj jasen odziv in predvsem pomoč v tej situaciji. Gre za težavo, ki je nastala med dvema državama, Slovenija je v to vključena. Nič hudega, če prihaja gospa iz Slovenije, je pa vendarle komisarka za transport. Težko bi govorili, če bi bila komisarka za nekaj povsem drugega, ne bomo izpostavljali stvari, ki so ponujale in tako naprej. Ampak mi tega nimamo. Tudi gospe Violete Bulc danes tukaj ni, čeprav vem, da dostikrat prihaja v Slovenijo, obišče različne zadeve. Danes je ni. To je ta točka dnevnega reda, seveda. Gospod Zajc, kar umirite se. Kar umirite se, saj bo dobro. 43 Skratka, jaz vam res svetujem, da kot Vlada naredite bistvene korake hitreje. Zakon je v veljavi, zakon, ki dopušča – očitno, to danes vidimo – takšne sankcije, ki so si jih omislili in jih izvajajo. Rekli ste, da niste mogli v času sprejemanja zakona, ker niste vedeli, ali se bo to izvajalo. Jaz ne vem, verjetno so druge države veliko bolj resne in sprejemajo tisto, kar potem tudi izvajajo. Verjetno Slovenija meni, da neka druga država nekaj sprejema samo zato, da sprejema, izvaja pa se ne. To ni Slovenija, tam se zakonodaja spoštuje. To bi lahko vedeli tudi v času priprave te zakonodaje. Zdaj gre v bistvu za to, da zvonimo po toči. Jaz sem res hvaležna – tudi tistim kolegom iz Slovenske demokratske stranke, ki so neposredno pripravljali to zahtevo in priporočila –, da smo to odprli in morda na ta način pripomogli tudi k temu, da se bo to kolesje zavrtelo nekoliko drugače. Kajti poslušati predsednika Vlade, kako je Slovenija stopila iz krize in kako je zadovoljen biti politik, ni dovolj. Iz kakšne krize smo izstopili? Jaz se resno sprašujem. Še pri tistem, kar nam daje kruh, vsem nam, to so podjetja, največ gradimo na srednjih in malih podjetjih, ne znamo zaščititi naših ljudi. Na koncu zgodbe se lahko samo še vprašamo, kaj nam še ostane. Bore, bore malo. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Janja Sluga, replika. JANJA SLUGA (PS SMC): Jaz bi se samo rada odzvala. Res je, da danes iz naše poslanske skupine ni bilo velikega števila razpravljavcev, ampak jaz mislim, da je sporočilo tako ene kot druge razprave gospa Bah Žibert popolnoma narobe razumela. Ne moje in ne od kolegice Jasne ni bilo, da čakamo. Tega nisem rekla ne jaz in ne kolegica Jasna. Povedali sva celo, da je ta razprava dobrodošla, da je to znak, da Slovenija misli resno, tudi to, da o tem razpravlja Državni zbor. Izpostavili sva tudi vse tiste aktivnosti, ki so jih predstavniki posameznih ministrstev predstavili, kaj so že vse doslej naredili. Je pa res, da sem rekla, da čakamo pri eni stvari, in to je pri reviziji Evropske direktive, kjer pa teče postopek, ki se mora končati. Ampak na splošno pa sporočilo SMC absolutno ni, da čakamo, ampak smo povedali, kaj se je že vse naredilo in seveda podpiramo tudi, da bomo v tem duhu – mogoče se bo še malo stopnjevalo vse zadeve, absolutno bo potrebno – delali še naprej. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Postopkovno,. Upam, da ne bo zloraba. Gospa Anja Bah Žibert ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči, za skrb. Jaz upam, da jo boste namenili tudi lastnemu vodenju sej. Imamo kar nekaj težav zaradi vaših vodenj. Absolutno ne bom izkoristila proceduralnega za to, kar ni. Prosim pa, da kolegico Slugo opozorite, da mene ni zapustil razum, da natančno vem, kaj govorim in da mi težko nekdo govori, kaj mislim. Dejstvo je, da se je govorilo o tem, da je treba počakati, jaz pa sem govorila o tem, da je treba biti proaktiven. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. Milan Brglez, izvolite, imate besedo. Potem sta na vrsti še dr. László Göncz in gospa Suzana Lep Šimenko. DR. MILAN BRGLEZ (PS SMC): Najlepša hvala, podpredsednik, za besedo. Sam bi hotel svojo razpravo začeti s širšim kontekstom. Razprava namreč poteka ob praznovanju 25. obletnice Maastrichtske pogodbe ter 60. obletnice podpisa Rimskih pogodb, torej tistih fundamentov, h katerim bi se pravzaprav morali vračati zdaj, ko smo pred problemi, ki jih imamo. Ne pa, da gremo mimo njih ali pa v nasprotju z njimi. Vsekakor projekt Evropske unije povezujeta dva neločljiva cilja, vsaj jaz ju tako vidim, mir in socialna blaginja. Znotraj tega so štiri svoboščine, ki so tukaj že od Rimskih pogodb iz leta 1957 – prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev. Te štiri svoboščine morajo biti neločljive. Države ne morejo izbirati, katero bodo spoštovale, katere ne bodo spoštovale. Ni te zadeve in seveda je evropski pravni red tisti, ki zagotavlja, da je temu tako. Evropa brez meja, za katero se vsi zavzemamo, ne more biti v korist le posameznih trgov, posameznih podjetij in trgovinskih verig, temveč mora biti predvsem v korist državljanov. Tako je zamišljeno. Seveda je drugo vprašanje, ali se skozi pravni red dejansko ta zadeva izvaja. Dejstvo je, da se je skupni trg gradil veliko hitreje kot poenotenje oziroma harmonizacija socialnih pravic. Tukaj je ta diskrepanca nastala. Ta razkorak je med drugim rodil tudi nelojalno konkurenco, ki gre običajno predvsem na škodo delavcev, ki trpijo za voljo nižjih socialnih standardov in ukrepov, ki jih pač uvrščamo v ta socialni dumping. Pogovarjamo se torej o socialnem dumpingu in smo v situaciji, ko na socialni dumping odgovarjamo s socialnim dumpingom. To dela Republika Avstrija, ne dela česa drugega. To je absolutno nedopustno. Je pa treba upoštevati, da so pristojnosti tukaj deljene. Pristojni sta tako država članica kot sama Evropska unija oziroma institucije Evropske unije, zaradi tega je zadeva precej kompleksna in jo je zelo težko res na ustrezen način naslovit. Tako so posamezne države članice, tako Republika Avstrija kot tudi naša država, sprejele notranjo zakonodajo, različne ukrepe na področju napotovanja delavcev oziroma čezmejnega upravljanja storitev, vključno z odvračalnimi in kaznovalnimi ukrepi. Ampak kot izhaja iz zadnje resolucije, ki je na to 44 temo sprejeta v Evropskem parlamentu dne 14. september 2016, ukrepi proti socialnemu dumpingu ne smejo iti v nasprotju s prostim pretokom delavcev. Ti dve zadevi torej nikakor. Dejstvo je, da je treba poskrbeti za to, da do tega ne pride. Do tega pa lahko ne pride samo v primeru, če so takšni ukrepi sorazmerni in nediskriminatorni. Poglavitni ukrep oziroma ključno je, da pride do zavarovanja pravic ljudi, ki so žrtev razlik socialnih pravic in obveznosti držav – pač Evropski parlament. Lahko rečemo, nezavezujoče samo po sebi, ampak vseeno tisto vodilo, ki mora po moje biti tisto vodilo in je pravo vodilo tudi za ukrepanje te države. Po moje je namreč nedopustno reševanje vprašanja nezadostne socialne harmonizacije oziroma preprečevanje socialnega dumpinga na način, ki torej, kot sem že prej rekel, sam predstavlja socialni dumping. Prav tako je nedopustno podaljševanje oziroma ponovno uvajanje zaščitnih ukrepov za gospodarstvo, ki jih je na primer napovedal avstrijski kancler Kern za sektorje, v katerih se zaposluje pretežno državljane tako imenovanih "vhodnih, revnih in novih članic". Sedemletno prehodno obdobje za prosti pretok dela je bilo končano 2011 in ni dopustno na nov način, na drugačen način uvajati te iste stvari. Vsekakor Republika Slovenija po mojem ne sodi med nove, še manj pa revne in vzhodne članice, ampak bi morala biti in je enakovredna in odgovorna članica Evropske unije, ki je tudi že predsedovala Svetu Evropske unije. Zdaj pa opombica na tisto, kar se je prej od komisarke Bulčeve zahtevalo. Pristojnosti komisarjev in ukrepanje nacionalnih držav – prosim, da sta to dve različni zadevi. Tudi če bi kadarkoli ukrepali na poziv nacionalnih držav, je to najbolj neumna stvar, ki bi jo lahko počeli. Vsekakor pa tudi na poziv parlamentov držav članic ni tisto, kar je pristojnost. Je pa pristojnost komisarjev, da skrbijo za spoštovanje pravnega reda Evropske unije, in to je tista osnova, na katero se je pravzaprav možno nasloniti. Zato sam menim, da je poleg ukrepov, ki jih Vlada še izvaja in ki jih je napovedala kot možne in skrajne ukrepe, med njimi nikoli ne bi izključil tudi tožbe proti Avstriji pred sodiščem Evropske unije, če se stanje ob drugih ukrepih ne bo izboljšalo v doglednem času, je treba apelirati in tudi sam apeliram na predstavnike Vlade, da v svojih stikih z Republiko Avstrijo, drugimi članicami ter Evropsko komisijo izpostavijo nedopustnost diskriminatorne obravnave posameznih članic ter izumljanja in uvajanja začasnih protekcionističnih ukrepov. Protekcionizem je pa osnovna stvar, ki vodi v razpad, v razpad sistema, v razpad Evropske unije, kar vsekakor ne more biti v našem interesu in moramo narediti vse, da do tega ne pride. Zaradi tega, ker za to ni pravnega temelja. Se je pa treba resnično poglobiti. Vem, da je težje dokazovati, kako se diskriminira in kako pride do diskriminatorne obravnave na ravni izvajanja ukrepov, ne pa na ravni same zastavitve zakonodaje. Eno in drugo je prepovedano. Prepovedano je tako sprejemati takšno zakonodajo kot imeti zakonodajo, ki privede do takšnega učinka. In takšen učinek se da dokazati. Treba bo zbrati materiale in se najverjetneje sami ali pa skupaj z drugimi odpraviti pred sodišče Evropske unije, če pač evropske institucije ne bodo naredile tistega, kar morajo po pravnem redu Evropske unije. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. László Göncz, izvolite. DR. LÁSZLÓ GÖNCZ (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Uvodoma naj povem, da je za današnjo sejo zelo pomembno, da bo naše sporočilo jasno in enotno. Od večine razpravljavcev sem slišal, da bo ta enotnost verjetno dosežena in to je zelo pomembno. Le tako lahko vsaj količkaj prispevamo k branjenju interesov naših prevoznikov, naših obrtnikov, torej tistih iz Republike Slovenije, ki delajo tudi v Avstriji. Me pa veseli, da je gospod Brglez to problematiko osvetlil tudi iz tega širšega zornega kota. Tudi jaz sem želel predvsem poudariti to, da je v teh tovrstnih ukrepih oziroma izvajanju zakona v taki obliki, kot se je to pač začelo izvajati, vedno manj združene Evrope. Žal to moramo ugotoviti, čeprav jaz verjamem, da vsi skupaj tukaj cenimo Avstrijo. Res je na nekaterih področjih pač dosegala in še dosega vzorno stanje, tako kar se tiče gospodarstva kot tudi v političnem smislu. Vendar ta primer temu nikakor ne govori v prid. Avstrija sicer ni edina, imamo več tovrstnih primerov. Jaz sem zapisal, da je žal vedno več primerov, ko se nekateri obnašajo brexitovsko. To besedo dajem v narekovaje, ampak hočem predvsem poudariti, da ko nam iz evropske zakonodaje direktive, deklaracije in tako naprej pašejo, potem to z vso vnemo zajemamo, ko pa so naši lokalni, parcialni interesi drugačni, potem pa radi pozabljamo, da v smo tem prostoru ali pa naj bi vsaj bili enaki. Naša dolžnost danes in tukaj v tej dvorani je nedvomno ta, da to enotnost podpremo. Čeprav je torej ostalo to edino priporočilo, menim, da je to nujno treba podpreti. Jaz bom to torej podprl. Za konec naj še poudarim neko željo, da lahko kljub težavam, ki jih danes imamo v Evropi, vse tiste vrednote, ki smo jih dosegli skupaj, obdržimo. Parcialni pogovori z Avstrijo na področju bilaterale – upam, da bodo uspešni pri tem vprašanju. Se strinjam s predstavniki Vlade, da moramo iskati konsenzualne rešitve, ampak nikakor pa to ne more iti v nedogled in nikakor se ne more čakati, da se naše gospodarstvo s tem osiromaši ali pa celo postavlja v nemogočo situacijo. Če drugače pač ne gre, je nedvomno 45 treba čim prej poseči tudi po tistih mednarodno- pravnih sredstvih, ki so danes že bili omenjeni oziroma pristopiti tudi do tožbe na Evropskem sodišču. Upamo, da to ne bo potrebno, vendar mora biti zato naše sporočilo jasno, da se zavedamo tega problema in da ne mislimo tukaj narediti korakov nazaj, ker bodo v tem primeru stradali predvsem naši delavci, naši prevozniki, naši obrtniki in eventualno tudi katera druga sfera. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko, potem pa se naj pripravijo predstavniki Vlade in predlagatelji. SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, lep pozdrav še enkrat! Jaz moram reči, da sem po tej opravljeni razpravi nekoliko razočarana, da vseeno nisem slišala več razmišljanj s strani koalicijskih poslancev, ampak me pa vseeno veseli, da smo si generalno enotni in da si generalno želimo isto. Ravno to je bil namen sklica te izredne seje. Do tega sklica seveda ne bi prišlo, če ne bi na nek način slišali krika našega gospodarstva, če se smem na tak način izraziti. Kot že rečeno, Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica sta se z dopisom obrnili na predstavnike Vlade in smo se bili na nek način, glede na to da smo bili s tem seznanjeni, tudi v opoziciji dolžni na to odzvati, in to smo tudi storili s sklicem te izredne seje. Res je, da so se ta priporočila na matičnem odboru nekako spremenila. Veseli me, da boste podprli našo današnjo dopolnitev amandmaja, zaradi tega, ker vseeno ocenjujemo, da je pa nek napredek pri temu, kaj smo recimo sprejeli na Odboru za delo. Je pa seveda izjemno pomembno, da se zavedamo resnosti te situacije. Ta zaostrena zakonodaja marsikomu povzroča velike preglavice. Vemo, da imamo okoli 18 tisoč prevoznikov, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prevozom, ampak ne gre tukaj zgolj za prevoznike, gre tudi za vse ostale, ki opravljajo storitve v sosednji Avstriji. Drži, tudi mi imamo podobno zakonodajo oziroma podobne zahteve tudi glede prevodov. Ni toliko vseh teh alinej, če gremo primerjati, saj bi si vseeno upala trditi, da v Avstriji zahtevajo nekoliko več. Če pa vseeno rečemo, da smo tu nekje, je pa tisto, kar je drugače, višina kazni in nadzor, ki ga opravljajo. To pa je bistveno drugače. Jaz verjamem, da se predstavniki Vlade tega zavedajo in si na nek način upam trditi, da se bo v prihodnosti tudi na tem področju kaj storilo, da bomo nenazadnje tudi mi bolj zaščitili svoje gospodarstvo, tiste, ki delo tukaj opravljajo, napram tistim, ki pa bodo prihajali, bodo iz tujih držav in bodo delo opravljali v Sloveniji. Ker namreč četudi obstajajo pravila, pa se ta ne izvajajo oziroma nadzor ni zadosten, potem težko govorimo o neki enakovrednosti na tem našem enotnem evropskem trgu. Seveda je zaskrbljujoče to, kar smo slišali s strani predstavnikov, da se ti nadzori v Avstriji večinoma izvajajo na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem. Seveda je prav, da se tukaj povezujemo tudi z ostalimi državami, recimo Višegrajsko skupino, ampak kakorkoli je pa več kot očitno tista država, ki pa je tukaj zdaj najbolj prizadeta, pa ravno Slovenija, vsaj če pogledamo po tem številu nadzorov, ki se izvajajo. Nekako se mi zdi vseeno prav, da moramo mi biti tisti pobudnik, ki se moramo za to še posebej zavzeti. Avstrija kakorkoli za Slovenijo je pomembna partnerica. Če gledamo izvoz, uvoz ali karkoli, je nekje na tretjem mestu že vsa leta. Seveda nam mora biti v interesu, da tako ostane tudi v prihodnje. Zagotovo si lahko rečemo, da je bilo sodelovanje med državama v preteklosti dobro. Je pa možno v zadnjih mesecih zaznati posamezne mogoče pomanjkljivosti v tem sodelovanju, ki pa se potem tudi kažejo skozi tak primer, kot je zdaj s tem malo večjim nadzorom ravno v bližini slovenske meje in pa nenazadnje tudi z zapiranjem te meje med državama, ki pa seveda ni "neschengenska" meja. Veliko je bilo rečenega tudi o evropski komisarki, ampak sama je izjavila, da je promet hrbtenica gospodarstva. Posebej se je zavzela za to področje v samem hearingu in večkrat je sama izpostavila, da bo tukaj transport izvzet. Gospodarstveniki so seveda to informacijo, ki so jo dobili s strani komisarke, prijeli in ji verjeli. Verjetno je tudi ravno zaradi takšnih izjav toliko večje razočaranje, čeprav vemo, kaj so njene pristojnosti, vemo, kaj lahko naredi in česa ne more narediti, kaj lahko favorizira ali česa ne sme. To razumemo. Ampak saj gre za eno celovito območje. Vse države članice so implementirale to direktivo. Tudi s strani gospodarstvenikov smo slišali, da je implementirana v nacionalne zakonodaje, sicer nekoliko različno, saj imajo države članice to možnost. Prav je, da se na nek način pa vseeno – saj mi smo ponosni, da imamo komisarko – izkoristi to možnost, ki jo ima, da se pa na tem področju zagotovi nek red. Lahko izpostavi problematiko tako, kot smo jo mi danes tukaj. Jaz verjamem, da smo s tem ko danes razpravljamo v Državnem zboru in s tem ko bomo enotno podprli ta priporočila, ven dali nek pomemben signal. Jaz verjamem, da nas marsikdo spremlja in da je to pozitiven signal. Prav je, da smo to naredili. Jaz moram tukaj vseeno reči svoje kritike evropski komisarki, ker resnično ocenjujem, da tukaj ni naredila dovolj. Avstrija je svoj trg na nek način zaščitila. Slišali smo, da pri nas več kot očitno ta nadzor ne poteka tako, kot bi moral. Prav je, da se na tem področju še kaj naredi. Jaz seveda ocenjujem, da je treba resnično narediti čisto vse, da zaščitimo naše gospodarstvo. Izgubili smo številne mlade, izobražene, izšolane ljudi, ki 46 so šli najprej delati v sosednjo Avstrijo, to govorim zlasti za tista območja, ki so ob meji z Avstrijo. Na drugi strani se pa zaradi visokih položnic dohodnine marsikdo odloči, pa se raje preseli v Avstrijo, ker se mu to bolj izplača. Ampak izguba za Slovenijo je ogromna. Ne smemo si dovoliti, da bodo zaradi takšnih stvari zdaj še naša podjetja začela razmišljati ali celo začela seliti svoje sedeže čez mejo v sosednjo Avstrijo. Predstavniki Vlade, jaz ne bom zdaj trdila, kaj je kdo naredil in česa ni kdo naredil. Danes smo slišali neke datume, ki jih na matičnem odboru nismo slišali, kar cenim, ker smo dobili odgovor tudi na takrat zastavljena vprašanja. Jaz verjamem, da vsak od vas pri sebi ve, kaj je naredil dovolj, česa ne dovolj, kakorkoli. V prihodnosti moramo narediti vse, da se ta situacija razreši v dobro slovenskega gospodarstva, slovenskih izvoznikov, ki delujejo na trgu v Avstriji in da do podobnih anomalij v prihodnosti več ne bo prihajalo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Prehajamo na splošni del razprave, v katerem dobijo besedo predstavniki Vlade in predstavniki predlagatelja. Besedo ima gospod Peter Pogačar, državni sekretar. Izvolite. PETER POGAČAR: Še enkrat hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na koncu te razprave ponovno podam nekaj pojasnil, odgovorov na nekaj vprašanj, ki so bila danes izpostavljena. Še enkrat bom poudaril. Glede zakonodaje, in varstva pravic delavcev sta ključna dva elementa. Eno je zakonodaja države članice in drugo je evropski pravni red. Skladnost zakonodaje posamezne države članice z evropskim pravnim redom presoja Evropska komisija in Sodišče Evropske unije, ki s svojimi sodbami napolni to vsebino, ne pa druga država članica. Vehementno zatrjevanje, da je zakonodaja neke druge države članice v nasprotju s pravili EU je seveda nekoliko problematično. Ne pozabimo, ukrepi in varovalke v evropski zakonodaji, v direktivah o napotenih delavcih so namenjene v prvi vrsti varstvu pravic napotenih delavcev. Ne pozabimo, to so tuji delavci, ki v tuji državi članici opravljajo neko delo. Ravno v izogib, ker je v preteklosti, vse od ustanovitve EU, prihajalo do takšnih kršitev pravic delavcev, je EU skupaj sprejela določene direktive, ki se nanašajo na varstvo pravic delavcev. V tej razpravi moramo imeti ves čas to v mislih – varstvo pravic delavcev je na prvem mestu. Prav naslednji teden boste v tem državnem zboru obravnavali zakon o izvajanju čezmejnih storitev, kjer smo zaostrili pogoje za izvajanje storitev v sladu z evropsko zakonodajo. Danes je bilo večkrat v razpravi poudarjeno z različnih strani, da zakonodaja Republike Avstrije sama po sebi verjetno ni sporna, da pa se je problem pojavil takrat, ko je Republika Avstrija začela izvajati to zakonodajo. Danes je bilo rečeno, da zakonodaja velja že dve leti, bomo rekli 18 mesecev, od leta 2015. Republika Avstrija se je pripravljala eno leto na začetek izvajanja te zakonodaje in konec lanskega leta jo je začela striktno izvajati. Pri izvajanju te zakonodaje je po ocenah našega gospodarstva začelo prihajati do nesorazmernih sankcij, do nejasnosti in neenake obravnave. Je tako? Spoštovani Breznik je danes rekel, da državni sekretar Peter Pogačar nima pojma. Na srečo imam korespondenco. Ko smo bili na ministrstvu obveščeni o tem – bili smo pa s strani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice o tem obveščeni in zaprošeni za sestanek konec decembra – je bil sestanek pri meni, v moji pisarni 4. januarja. 11. januarja smo jim poslali popolna pojasnila v zvezi s to zakonodajo. Če preberem mail: "Zahvaljujemo se vam za posredovanje odgovora, vezano na izpostavljeno na vprašanje na sestanku dne 4. 1. 2017. Imamo pa še eno dodatno vprašanje za naša prevozniška podjetja." Tudi na to vprašanje smo jim v roku nekaj dni odgovorili. Težko torej sprejmem očitek, da tega sodelovanja z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico Slovenije na tem področju ni bilo. Vendarle moram na koncu še enkrat poudariti nekaj. Očitek, da transport ni izvzet. Revizija direktive o napotenih delavcih je trenutno v fazi sprejema in usklajevanja med državami članicami. To pomeni, da ta direktiva še ni sprejeta, ampak ob obravnavi stališča do predlaganih sprememb te direktive je ta državni zbor na predlog Vlade sprejel stališče, da se Slovenija zavzema za to, da se področje transporta izvzame iz dometa te direktive. V nadaljevanju velja poudariti še enkrat, da nikakor ne moremo sprejeti očitka, da je Vlada tukaj neaktivna. Mi ves čas sodelujemo s predstavniki Obrtne zbornice in s predstavniki Gospodarske zbornice, kajti prav oni so nas opozorili na težave, na katere so naleteli. Danes je v razpravi državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo že povedal, ne samo kaj bo Vlada naredila, ampak tudi kaj je že naredila v zvezi s tem, kakšne vse aktivnosti potekajo. Vlada je v svojem mnenju jasno začrtala načrtovane ukrepe, če se bo ta problematika še zaostrovala. Seveda pa si nihče od nas glede na prijateljske odnose z Republiko Avstrijo ne želi, da bi Republika Slovenija morala poseči po tistem skrajnem ukrepu, potencialni tožbi pred sodiščem Evropske unije. Tudi državna sekretarka Ministrstva za zunanje zadeve je danes v razpravi jasno povedala, kakšne vse aktivnosti naša diplomatska mreža izvaja v zvezi s tem, vendar jih v izogib daljšanju razprave tukaj ne bi ponavljal. Pa vendar se mi zdi zelo pomembno, da je to vprašanje, kjer 47 različni resorji, ki jih ta problematika zadeva – Ministrstvo za delo glede varstva pravic tujih delavcev, Ministrstvo za gospodarstvo glede konkurenčnosti našega gospodarstva, torej pomembnega dela gospodarstva, ki dela opravlja v tujini, in Ministrstvo za zunanje zadeve glede aktivnosti naše diplomatske mreže – delujemo enotno. Mislim, da delujemo tudi v skladu s stališči Državnega zbora, za kar se Državnemu zboru na tem mestu tudi zahvaljujem. Najlepša hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo ima predstavnik predlagatelja, gospod Jožef Horvat. Izvolite. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz se vsem zahvaljujem za to razpravo. Vidi se, kako potrebna je bila ta seja Državnega zbora. Vesel sem, da je gospod László Göncz opozoril na veliko nevarnost. Govoril je o tako imenovanem brexitovskem obnašanju. Verjemite, takšno obnašanje je in bo pogubno za Evropo. Generira evroskepticizem. Podpiram tudi, kar je dr. Brglez povedal. Sam sem uvodoma pokazal in opozoril na 60-letnico dveh rimskih pogodb. Če bo vse po sreči, bomo v tem prostoru naslednji mesec obeležili to 60- letnico. Pa še ena simbolika. V priporočilu, ki bo danes gotovo sprejeto, zahtevamo od Vlade, da Državnemu zboru poroča v treh mesecih. Danes je 9. februar, čez tri mesece bo 9. maj – dan Evrope. Zelo pomenljivo. Avstrija je naša cenjena soseda, resnično cenjena. Ta današnja razprava je pripomogla še k izboljšanju že tako dobrih odnosov med državama. Čeprav je zakonodaja skladna z evropskim pravnim redom, pa ni rečeno, da je izvajanje skladno. Če je izvajanje diskriminatorno, je to tudi kršitev evropskih pogodb. To je povedala odvetniška pisarna Grilc Vouk Škof, pomembni eminentni pravniki, ki se jim s tega mesta tudi zahvaljujem, da so se takoj in učinkovito postavili na stran naših slovenskih podjetij. Ko pride naslednji mesec, menda, gospod Jean-Claude Juncker v Ljubljano, je treba to vprašanje dati na mizo. Nekaj pa me skrbi, gospe in gospodje. Glede na to, da ta vlada in še kakšne prej niso znale rešiti dohodninskega problema dnevnih in tedenskih migrantov predvsem iz severovzhodne Slovenije, ki se zdaj masovno selijo v Avstrijo, je rešitev tudi za to zakonodajo. Kakšna pa? Da naša slovenska podjetja preselijo podjetja v Avstrijo, tam pa ne bodo več napoteni delavci. To je problem. Na nek način lahko rečemo, da je pametna soseda. Nam pa se res včasih fučka, če nam kakšen odide, bodisi podjetnik bodisi univerzitetni diplomirani inženir. Jaz sem hvaležen tudi za to, kar je bilo napovedano s strani SMC, da bo Poslanska skupina SMC podprla dopolnilo priporočila, ki resnično samo priporočilo izboljšuje. Dejansko čakamo najkasnejši datum, to je 9. maj, ko bo Vlada poročala o učinkih lastnega angažiranja glede problematike, o kateri smo danes govorili. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Francu Brezniku, predstavniku predlagatelja. FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Preden začnem, državni sekretar Pogačar, kot veste, nisem izjavil, da nimate pojma, ampak so mi s strani Obrtne zbornice dejali, da imajo občutek, da nimate vseh podatkov, vsaj na začetku jih niste imeli, in da se vam tudi zdaj ne sanja točno o kompletni problematiki. To ne ugotavljajo samo na Obrtni zbornici, to so ves čas ugotavljali tudi v odvetniški pisarni v Avstriji, ki je vložila več kot 130 pritožb na Evropsko komisijo. Kaj so ugotavljali? Še enkrat parafraziram odvetnico Škofovo. V Sloveniji oblasti le gledajo, češ da je zakon napisan zoper vsa, tudi Avstrijska podjetja, hkrati pa ne vidijo, da čeprav je napisano nediskriminatorno, je zaradi načina izvajanja diskriminatoren. Še enkrat ponavljam, da gre za posredno diskriminacijo. Posredna diskriminacija, spoštovani kolegi in kolegice, je pa tudi bistvena kršitev Evropske pogodbe o delovanju Evropske unije. Posredna diskriminacija – o tem govorimo danes in to je bistvo te kršitve. Zdaj primerjava dveh zadev. Novembra 2009 – minister za promet Patrik Vlačič, SD, Tajani, zdajšni predsednik Evropskega parlamenta, je evropski komisar za promet. Mi začnemo z uvedbo vinjetnega sistema. Janševa vlada pove, da bomo imeli polletne in letne vinjete. Zamenja se vlada 2009, evropski komisar Tajani ščiti interese Italije. Ve, da polno italijanskih prevoznikov vozi skozi Slovenijo, fizičnih oseb in vseh ostalih, in pritisne na Patrika Vlačiča. Prvič. Kaj naredi kot evropski komisar? Takoj blokira črpanje evropskih v višini 88 milijonov evrov za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje. Opomin. Takojšna blokada evropskih sredstev. Patrik Vlačič seveda stisne glavo, da glavo dol. Tajani je celo zahteval in hotel določiti ceno vinjete. Rekel je, da moramo uvesti tedensko vinjeto. Celo ceno je določil v prvi fazi. 8 evrov mora biti, 8 evrov 60. Zdaj imamo v tem primeru, ko govorimo o dumpinški zakonodaji in o posredni diskriminaciji, v Bruslju evropsko komisarko za promet, ki ima podatke. Govori, da mora biti promet izvzet iz zgodbe tako imenovanih napotenih delavcev. Kaj se je zgodilo? Ničesar ni naredila. Govorimo o pasivnosti, govorimo o življenju v coni udobja. Življenje v coni udobje je prva etiketa vlade Mira Cerarja. Tudi odvetniška pisarna govori o tem, da se je potem samo nekdo priključil zraven, ko so oni že dve leti izvajali. Pred dvema letoma so 48 problemi že eskalirali. To je točno dve leti, kolikor je imel časa gospod tudi Židan, da je zaščitil slovenski teran. Ko je enkrat zadeva eskalirala, je žal vlak odpeljal, je konec. Danes ugotavljamo, da slovenska podjetja prihajajo nazaj v Slovenijo. Inšpekcijske službe v Avstriji polno delajo, razlagajo dvoličnost, zaradi tega pride tudi do pravne nepredvidljivosti, kar je ponovno lahko vzrok. Imamo sodišče Evropske unije. Nekoč smo tam imeli državno pravobranilko dr. Verico Trstenjak, ki je danes ena največjih specialist za evropsko civilno pravo, ki zna na stotine judikatov na pamet. Imamo tri možnosti. Eno je razlagalec evropskega prava, to je sodišče v Strasbourgu. Drugo je uveljavljanje prava, ugotavljanje kršitev zoper članico, ki ga sproži Evropska komisija, kot ste pravilno ugotovili. Tretja je izvolitev pravnih aktov, tako imenovano ugotavljanje ničnosti. Če nek pravni akt Evropske unije ni mogoče usklajen z nekim nadrejenim pravnim aktom, ugotavlja sodišče ničnost. Imamo tri vrste. Prihajamo do zaključka. Vsak v Evropi brani tudi svoje strateške interese. Naš strateški interes ob prihodu četrte industrijske revolucije mora biti tudi promet, geostrateška lega, logistika, slovenska logistika, v tej slovensko-logistični verigi pa so tudi slovenska prevozniška podjetja. Avstrija v tem primeru deluje monopolno. V srednji Evropi gradi podjetja, torej širi svoje filiale svojih močnih podjetij po Evropi, in s tem nekako vsa manjša prevozniška podjetja uničuje. Vse ostalo so tudi naša gradbena stroka in vsi ostali. Torej vsi, ki so si v času življenja v coni udobja te vlade poiskali delo v tujini, delajo v tujini, prinašajo milijone v slovenski državni proračun. Vlada, ki pa je storila v tem primeru bore malo, je zelo zadržana, pa govori o gospodarski rasti, ki ni odvisna od njih, ampak od ljudi. Zato je bistvo tega, da sprejmemo sklep, spoštovani člani Vlade, in da vas spodbudimo, da stopite iz cone udobja in stopite v realne probleme, ki jih imajo naši ljudje, ki delujejo na tujih trgih. Najlepša hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. Prehajamo na razpravo o točki dopolnjenega predloga priporočila in vloženem amandmaju. Kolegice in kolegi, preden gremo na razpravo o amandmaju, vas samo opozarjam, da ne bo odmora med razpravo in glasovanjem, da bomo časovno malce pridobili. V razpravo dajem 2. točko dopolnjenega predloga priporočila in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim za prijave. Besedo ima gospod Luka Mesec. Izvolite. LUKA MESEC (PS ZL): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj. Jaz tega amandmaja in priporočil v celoti ne bom podprl. Enako bo storila naša poslanska skupina. Žalosti me, da smo edina poslanska skupina v tem Državnem zboru, ki bo naredila tako. Žalosten sem pa iz naslednjega razloga, ker ko poslušam te razprave, ne morem verjeti, s kakšno kratkovidnostjo se soočamo pri tem vprašanju. Tukaj ne govorimo samo o tem, pod kakšnimi pogoji bodo naši avtobusni prevozniki vozili po Avstriji, ampak govorimo o nečem bistveno bolj temeljitem. Čez dve leti so evropske volitve in verjamem, da bo takrat preteklo veliko debat in vode ravno pri temah, s kakršno se danes soočamo, to pa je, ali bomo še naprej v Evropi pristajali na popoln diktat prostega trga in ali bomo državam omogočili, da zaščitijo vsaj neke osnovne standarde, ki v teh državah veljajo za vse enako, ne glede na to, iz katere države Evropske unije prihajajo. Če ilustriram. Pred par meseci so v enem izmed primorskih podjetij našli bolgarske delavce, ki so tam delali za bolgarsko minimalno plačo. V Združeni levici smo jasno zahtevali, da kdor dela v Sloveniji, mora biti plačan po slovenskih standardih, torej po slovenski minimalni plači, in mora uživati popolnoma enake pravice kot slovenski delavci. To je edini način, da preprečimo socialni dumping in da preprečimo to, da bodo ljudje, ki pridejo k nam delati iz držav z manjšim BDP in z manjšimi standardi, zmanjševali standarde tudi tukaj, torej da bodo na nek način nelojalna konkurenca delavcem v Sloveniji, ki jih ščiti slovenska zakonodaja. Zato je za oboje, tako za delavce migrante, ki pridejo in ne smejo biti izkoriščani, kot za slovenske delavce, ki so že tukaj, dobro, da zaščitimo in postavimo enotne standarde. In to je to, kar v bistvu Avstrija danes s tem predlogom počne. Mi s tem, ko nalagamo Vladi, naj se zoperstavi tej legitimni avstrijski pravici, da zaščiti svoje standarde, v resnici spodkopavamo ne samo avstrijske standarde, ampak standarde vseh. Če bo Evropska komisija presodila, da tega ne sme početi Avstrija, potem tega ne bo smela početi Slovenija in bomo pač še bolj potopljeni v to bitko do dna, ki jo Evropa že tako ali tako izvaja. Se pravi, ko Višegrajske države spustijo davke za kapital, reče Slovenija, da jih moramo pa tudi mi spustiti, saj nam bo ves kapital ušel iz države. Ko bo Bolgarija odpravila minimalno plačo, bomo tukaj slišali, da moramo tudi mi razmisliti o minimalni plači, če želimo biti konkurenčni, saj bo Revoz preselil svoje podjetje oziroma svojo podružnico v Bolgarijo in izvozil tja delovna mesta. Točno tako Evropsko unijo s temi priporočili podpiramo. Zato pravim, da ne morem verjeti, kako smo kratkovidni. Desnico še nekako razumem, da je to vaš koncept Evrope, ampak tukaj gledam predvsem poslance bliže meni. Kar se tiče Združene levice, bomo absolutno nasprotovali temu in se postavili za enotne standarde. 49 Naj mogoče za konec, ker mi je ostala še minuta, sliko obrnem, da boste morda lažje razumel. Recimo da tega, kar je naredila Avstrija, ne bi naredila Avstrija, ampak bi naredila Slovenija. Da bi rekli, da pač pri nas lahko prevozniki, ki pridejo s Hrvaške, vozijo samo pod slovenskimi pogoji zato, da ne bodo pomenili dumpinga na slovenskem trgu. Nato bi nas Hrvaška tožila oziroma se pritožila na Evropsko komisijo in potem bi Evropska komisija rekla: Slovenci, vi ne smete izvajati tega protekcionizma, to je proti načelom prostega pretoka blaga, ljudi, kapitala, storitev in tako dalje, ki velja v Evropi. Kakšen bi bil refleks v Sloveniji? Spet bi bila zlobna Evropska komisija, ki se ji je treba upreti, spet bi spodbudili sentiment ravno tistega, česar nočete, se pravi, da bi ljudje še raje videli, da Slovenija izstopi iz Evropske unije. Ravno s tem, kar danes počnete, čeprav Jožef Horvat veliko govori o tem, kako s takim predlogom rešujemo evropsko prihodnost, trgate. Ali se niste res nič naučili iz lekcije Trumpa? Trump ni zmagal zato, ker je obljubil zid na južni meji ZDA, to je bil samo eden od njegovih protiglobalističnih ukrepov. Trump je zmagal predvsem zaradi tega, ker je ljudem obljubil protekcionizem. Čeboste v Evropi onemogočili kakršnokoli zaščito standardov v imenu prostega pretoka kapitala, dela, storitev in dobrin ter na ta način onemogočili, da se države postavijo za svoje lastne standarde in za svoje ljudi, bomo kmalu dobili še kakšen brexit v Evropi. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Hvala lepa. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k drugi točki dopolnjenega predloga priporočila. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine gospod Luka Mesec. Izvolite. LUKA MESEC (PS ZL): Hvala. Ta amandma je mogoče samo najbolj izčiščena verzija tega, kar sem zdaj govoril. Vi nalagate Vladi, da se pri takih zadevah posvetuje z Gospodarsko in Obrtno zbornico. Vlado naj se torej obveže, da v bistvu postane neka komunikacijska pisarna za slovenski kapital. Tukaj sprašujem, zakaj pa ne sindikati, zakaj pa ne tisti, ki želijo dvigniti standarde. Zakaj izključno vključiti kapitalski interes v to, kar naj bi Vlada počela? Tega v Združeni levici ne moremo podpreti. Razloge sem prej opisal in jih ne bom ponavljal, še enkrat pa ponavljam, da bomo glasovali proti temu amandmaju in proti temu priporočilu. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Opredelitev glasu v imenu poslanske skupine, mag. Branko Grims. Izvolite. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Za vsakogar, ki razume ekonomijo, je najbolj samoumevna stvar, da Vlada in parlament postavljata okvir, ki je v maksimalno korist podjetništvu, zato da se odpirajo nova produktivna delovna mesta, ki so temelj blaginje, ki so temelj socialne varnosti, edini trajen temelj socialne varnosti, in da se pri tem tvorno sodeluje z vsemi subjekti, v prvi vrsti s tistimi, ki združujejo delodajalce, se pravi Obrtno- podjetniško zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije, ki s svojimi predlogi tudi poskušata kar najbolj pospeševati smer v korist podjetništva. Razprave, ki gredo v nasprotni smeri, kot ta, ki smo jo ravnokar slišali, pa seveda dokazujejo, kako prav je imel Nobelov nagrajenec Friedrich Hayek, ki je rekel: "Če bi levičarji razumeli ekonomijo, sploh nikoli ne bi bili levičarji." Glasoval bom za amandma. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Še kakšna obrazložitev glasu? V lastnem imenu, gospod Luka Mesec. Izvolite. LUKA MESEC (PS ZL): Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Prosim. LUKA MESEC (PS ZL): Jaz bi morda samo odvrnil, da poskušajte razumeti tisto, kar je nekoč dejala Margaret Thatcher: "Ne gre za ekonomijo, ekonomija je zgolj sredstvo. Spremeniti je treba dušo …" PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Lepo prosim. LUKA MESEC (PS ZL): Ravno dušo poskušate spreminjati, jaz pa še enkrat. Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Saj se odpovedujem obrazložitvi, ker očitno … PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Ne, prosim lepo, gospod Marjan. LUKA MESEC (PS ZL): … ne zmorete miru v tej dvorani. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Dobro. Še kakšna opredelitev glasu? Gospod Franc Breznik v svojem imenu. Izvolite. 50 FRANC BREZNIK (PS SDS): Seveda bom podprl, kar sem danes že večkrat povedal tudi kot predlagatelj. Pa moram priznati, da bom počasi mogoče podprl tudi Združeno levico, ker vidim, da so za Trumpa, za Avstrijo in avstrijski kapital. Moram priznati, da me neverjetno presenečate. Mislim, da je finale današnje seje, kljub resnosti situacije, da imamo levičarje, ki so za Trumpa in ki so za avstrijski kapitalizem. Moram priznati, da ste neverjetni. Človek se kar marsikaj nauči tukaj v parlamentu. To si bom dal v urnik in si zapisal ta veliki dan. Ko bom naslednjič govoril o Avstriji, verjamem, da bom imel dosti podpornikov. Kot sem pa že danes rekel, bom glasoval za sklepe, ki smo jih pripravili ali pa tudi izboljšali skupaj s SMC in ostalimi strankami. Mislim, da moramo stopiti skupaj, kar je bistvo današnje seje, in pomagati tako odvetniškim družbam kot prevoznikom. Najlepša hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Matjaž Hanžek, postopkovno. Izvolite. MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Podpredsednik. Jaz mislim, da to, kar je zdaj kolega govoril, ni obrazložitev glasu ampak je čisto navadna polemika, da ne rečem še kaj drugega, z Združeno levico. Mislim, da bi mu lahko drugič to povedali. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Želi še kdo opredeliti svoj glas? (Ne.) Potem zaključujem in glasujemo. Glasujemo. Navzočih je 54 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 5. (Za je glasovalo 47.) (Proti 5.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Končali smo z glasovanjem o amandmaju. Prehajamo na odločanje o dopolnjenem predlogu priporočila v celoti. Glasujemo. Navzočih je 54 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 1. (Za je glasovalo 50.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je priporočilo sprejeto. Zaključujem 1. točko dnevnega reda in izredno sejo Državnega zbora. Zahvaljujem se za opravljeno delo. Seja se je končala 9. februarja 2017 ob 20.29. 51 INDEKS GOVORNIKOV B BAČIČ, MARIJA ......................................................................................................................... 17 BAH ŽIBERT, ANJA ............................................................................................................. 42, 43 BAVDAŽ KURET, DARJA .......................................................................................................... 34 BIZJAK MLAKAR, MAG. JULIJANA ......................................................................................... 23 BREZNIK, FRANC .......................................................................... 6, 8, 18, 28, 33, 40, 41, 47, 50 BRGLEZ, DR. MILAN ................................................................................................................. 43 C CANTARUTTI, ALEŠ .................................................................................................................. 32 D DIMIC, IVA .................................................................................................................................. 13 G GÖNCZ, DR. LÁSZLÓ ................................................................................................................ 44 GRIMS, MAG. BRANKO ................................................................................................ 36, 39, 49 H HAN, MATJAŽ ............................................................................................................................ 50 HORVAT, JOŽEF ........................................................................................................ 8, 19, 40, 47 J JURŠA, FRANC .......................................................................................................................... 17 K KOTNIK POROPAT, MARJANA ................................................................................................ 41 KRIVEC, DANIJEL ..................................................................................................................... 27 L LAH, ZVONKO ............................................................................................................................ 34 LAJ, FRANC ............................................................................................................................... 13 LEP ŠIMENKO, SUZANA ..................................................................................................... 15, 45 M MAHNIČ, ŽAN ............................................................................................................................. 21 MESEC, LUKA ...................................................................................................................... 48, 49 MURGEL, DR. JASNA ......................................................................................................... 14, 20 MURŠIČ, MAG. BOJANA ........................................................................................................... 22 P POGAČAR, PETER ........................................................................................................ 10, 32, 46 POJBIČ, MARIJAN ..................................................................................................................... 24 PRIKL, UROŠ ............................................................................................................................... 9 S SLUGA, JANJA ........................................................................................................ 37, 39, 40, 43 T TOMIĆ, VIOLETA ....................................................................................................................... 11 TONIN, MAG. MATEJ ................................................................................................................. 19 52 LEGENDA PS SMC – Poslanska skupina Stranke modernega centra PS SDS – Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS DeSUS – Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SD – Poslanska skupina Socialnih demokratov PS ZL – Poslanska skupina Združena levica PS NSi – Poslanska skupina Nove Slovenije PS IMNS – Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti PS NP – Poslanska skupina nepovezanih poslancev NeP – Nepovezani poslanec