List za šolo in dom.
--
Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani.
Štev. 21.	V Ljubljani, 1. novembra 1884. 1.	XXIV. leto.
Učiteljska zborovanja v Ljubljani.
m.
Občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani.
(K o n e c.)
Tajnik g. Govekar poroča: „Slavni zbor! Naše „Slovensko učiteljsko društvo" zborovalo je prvikrat v dan 15. septembra 1868.1., in takrat smo rekli, da se je to društvo osnovalo z namero, da bi slovenski učitelji duševno podpirali slovensko ljudsko šolstvo, ter tako z združenimi močmi delali na blagor naši mladini in na srečo naši mili domovini, cerkvi in državi. Posebno pa je naše društvo vedno poudarjalo, da naj se po pravi vzgoji naše mladine boljša nravno življenje, ker le po boljši mladinski vzgoji prišli bodo toliko zaželjeni boljši časi. Izboljšanje nravnega življenja pa se mora pri korenini začenjati. Z odkritosrčno zavestjo smemo trditi, da je naše društvo s svojo namero po vsem in vselej delovalo po geslu: „šola naj vzgoja mladino v prave narodnjake, kateri spoštujejo vero, dom in cesarja". — A tudi za izboljšanje materijalnega stanja pri slovenskem učiteljstvu je naše društvo po moči skrbelo, ter v ta namen večkrat to pa to prosilo in trkalo na pripravnih krajih. Ako o tem obziru dozdaj še nismo mnogo dosegli, pripoznava naj se vender naša dobra volja in prizadevanje, ki smo je imeli v imenu društva.
Naznanjam, da so bili pri lanskem občnem zboru vsi prejšnji g. g. odborniki zopet izvoljeni, in da je namesto umrlega odbornika g. Blaža Kuharja vstopil g. ravnatelj Iv. Lapajne. Odborniki so se največ vsaj vsaki mesec enkrat shajali in posvetovali o mnogih društvenih stvareh. V prvih treh sejah se je odbor posvetoval o predlogih, ki mu jih je naložil občni zbor, ter je, kolikor mu je bilo moč, tudi o tem vse potrebno izvrševal. Prošnja zaradi premene učnih črtežev izročila se je enketi za preustrojenje učnih črtežev. Glede nasveta g. Gabršekovega, naj bi si društvo v raznih krajih osnovalo tako imenovane podružnice, se je tu pa sim pisalo in povpraševalo, a odbor o tem še ni dobil toliko zagotovila, da bi se ta stvar mogla izvrševati. Odbor se je tudi trudil, da bi že izdal toliko potrebni „Učiteljski imenik". V to svrho naprosil je odbor g. Jak. Prediko, da bi prevzel uredništvo tega imenika. G. Predika je tedaj imenik prav marljivo sestavljal in v rokpisu že dovršil. Ako bode tisk napredoval, pride „Učiteljski imenik" z novim letom na svetlo. Odbor je dalje pritrdil sklepom uradne konferencije Ljubljanskega učiteljstva v dan 29. maja t. 1. o nasvčtih za prenaredbo učnih črtežev na podlogi materinega jezika. Kakor do zdaj, je odbor tudi letos skrbel, da so gg. udje imeli v
društvu svojo dušno hrano. V društveni sobi je bilo vse leto pripravljenih mnogo šolskih časopisov (slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških in nemških). Tudi iz društvene knjižnice so se knjige in časopisi gg. udom izposojevali.
Iz tega kratkega poročila slavna skupščina lehko razvidi, da se je odbor vedno vestno prizadeval, ter svojo nalogo po moči pošteno izvrševal.
Vsako društvo pa cvete najlepše takrat, ako ga udje in sploh njegovi prijatelji zdatno podpirajo. Naše „Slovensko učiteljsko društvo" bode tedaj tudi tako, kakor ga bodo podpirali njegovi udje in podporniki. Zatorej, ljubi tovariši in častiti g. g. udje, delajmo vkupno za napredek našega šolstva in učiteljstva, ter zvesto izvršujmo kot zna-čajni in marljivi učitelji svojo težavno nalogo v prid našemu milemu narodu, ter na blagor in slavo naši ožji in širji domovini!"
(Poročilo zbor pohvalno odobri.)
Blagajnik g. Iv. Tomšič poroča o denarnem stanji društva. Udov je bilo 141. Umrla sta dva uda (ljudski učitelj g. Stuhec na Štajerskem in prof. g. Škabrne v Kranji). Dohodki društveni so znašali 225 gld. 42 kr., troški pa 129 gld. 36 kr. tako, da ostane v blagajnici še 96 gld. 6 kr. Največ troškov je bilo se ve da za stanarino društveni sobi, a Ljubljanski gg. učitelji in gspdč. učiteljice, ki sobo najbolj rabijo, bodo po odborovem povabilu zraven letnine še posebej zložili neko svoto denarja kot prinesek k stanarini za sobo. (Za pregledovanje računov se izvolijo gg. Potočnik, Kovšca in Levičnik.)
Predsednik A. Praprotnik: „Predno dalje obravnavamo, dovolite, slavna gospoda, da vam predstavljam naša vrla tovariša iz Zagreba, učitelja g. Ljudevita Tomšiča in g. Gustava Hakel-na, ki sta nas počastila kot gosta." (Živila!)
G. Ljudevit Tomšič (iz Zagreba): „Slavna skupščina! Akoravno nisem formalno pooblaščen, sem vender v dnu duše preverjen, da govorim iz srca vsakega hrvatskega učitelja, ako vrle brate slovenske učitelje v imenu hrvatskih učiteljev tukaj prav prisrčno pozdravljam in ako izrečem željo : Bog daj, da bi vsi vaši sklepi bili v slavo slovenskemu učiteljstvu, na korist slovenski šoli in vsemu slovenskemu narodu! Živilo „Slovensko učiteljsko društvo"! Živili vrli slovenski učitelji!" (Živili!)
Predsednik bere telegrame, ki so mej tem časom prišli skupščini (pozdrave zboru-jočega učit. društva v Sežani, gg. Burnika in Novaka in g. Gabršeka). — (Živili!)
Na vrsti so posamezni nasveti.
G. Iv. Lapajne: „Pri lanskem občnem zboru je bil vzprejet predlog, da „Slovensko učiteljsko društvo" slavnemu deželnemu zboru pošlje prošnjo za odmerjenje učiteljskih petletnih doklad po \0% dotične plače in za dovoljenje opravilnih doklad učiteljem na enorazrednicah. Ta prošnja naj se letos zopet ponavlja, in sicer na ta način, da se prošnja po posebni deputaciji izroči g. deželnemu glavarju in ravno tako tudi priporoči pri finančnem odseku deželnega zbora. Učitelji morajo zopet trkati na vrata slavnega deželnega zbora. Znabiti, da bi kdo rekel, da smo že nadležni, a ni tako. Mi ne delamo tega le za kratek čas, ampak zarad potrebe. Ako se oziramo na sosedne dežele, vidimo, da so skoro v vseh kronovinah ljudski učitelji bolje plačani, kakor na Kranjskem. Ako bi se na Kranjskem učiteljem dalo na enorazrednicah po 25 gld. doklade, to bi gotovo preveč ne težilo deželne blagajne. Tudi bi bilo pravično, ako bi se učiteljem vsaj za nekoliko povikšale starostne doklade. Po postavi z 29. aprila 1873. 1. ni imel noben učitelj na Kranjskem pravice, da bi bil za petletno doklado zahteval več, nego 40 gld. Ta postava pa je bila 1879. 1. izpremenjena, in z njo bi se morale izpremeniti, to je, izboljšati tudi petletne doklade. Jaz bi torej predlagal, naj „Slovensko učiteljsko društvo" slavni deželni zbor prosi, da bi se postava od 1879.1. v bolj ugodnem smislu razlagala." (Vzprejme se!)
G. prof. Šuklje: „Dovoljujem si ter nekoliko opazek dodajam besedam, katere je govoril g. predgovornik, posebno zarad tega, ker sem o tej zadevi dobro informiran, in sem tudi sam član finančnega odseka in tudi tu poročam. Prošuje Kameniškega, Črnomeljskega in Krškega šolskega okraja bodo meni prišle v roko. Moja naloga bode, da bodem učiteljsko stvar z veseljem zastopal v finančnem odseku, v narodnem klubu in pa tudi v deželnem zboru. (Živio!)
Vender pa moram odločno naglašati, da se bode našlo mnogo težav in zaprek in da tudi letos ni veliko nade, da dosežete to, kar zahtevate. Naj poprej moram reči, da se jaz ne strinjam z vsem, kar je govoril g. Lapajne. On se je namreč skliceval na §. 30. dotične postave z 29. aprila 1873. 1., kar mislim, da je popolnoma umestno. §. 30. poudarja izrečno \0% najniže plače. Po tej postavi ima učitelj na deželi pravico zahtevati kot kvinkvenal 10^ najniže plače, t. j. 40 gld. Vestenekova novela tega paragrafa ni izpremenila, kajti, če je kdo uvrsten v višjo kategorijo, ne sledi, da bi najnižja plača iznašala več, kakor 400 gld. Trebalo bi tedaj novega paragrafa, nove postave, da ustrežemo želji, kakor meni gosp. Lapajne. Druga je stvar s funkcionalnimi dokladami na enorazrednicah. V tem oziru se bo vse storilo, da bo mogoče učiteljem dati te funkcionalne doklade, katere jim gredo po vsi pravici. Res je, da je naš financialni položaj neugoden, res je, da se ne moremo meriti z Štajersko, katera ima v tem oziru bolje razmere. Tudi, kar se Koroške tiče, financialni položaj je tam tudi veliko bolji, kakor pri nas. Jasna je stvar, da se učiteljem v tem oziru godi krivica. Treba pomisliti, da ima učitelj na enorazrednici na mnogih krajih veliko teži položaj, kakor v večrazrednici, ker se ima baviti z otroci razne starosti in mora z veliko večim naporom gledati, da ustreže svojim dolžnostim. V tem oziru se lehko, gospoda, zanašate, da bom storil, kar je v mojih silah. (Živio!) Ako se bode pa že letos v tem oziru kaj storiti dalo, to je veliko vprašanje. Naglasiti moram, da bi deželni budget poskočil na 4782 gld., ker je 162 enorazrednic. Finančni efekt je tak. Sicer bi vas pa, moja gospoda, še na nekaj opozoril. Skrajni čas je, da za Kranjsko dobimo novi deželni šolski zakon, ker dozdaj je uže toliko zakonov in toliko novel, da mora biti izurjen pravnik tisti, kateri je v stanu vse dotične ustanove privesti v praktično življenje. Posebno bo pa treba gledati na to, da se odpravi krivica v Vestenekovi noveli z 9. marca 1879.1., tista neutemeljena in neosnovana razdelitev našega ljudskega učiteljstva na razne kategorije, da se je namreč reklo: V 4razrednicah po 30^, v enorazrednicah po 1 %. To se sploh nikdar ne da doseči po procentih. Jaz že letos skušam izdelati postavni šolski načrt, in skušam sestaviti načrt, po katerem bi se vse te nezgode v dozdanji šolski postavi odpravile. Pri tej priliki bo veliko lože, tudi kaj v materielnem oziru pritirati h kraju. Jaz sem vam, moja gospoda, razjasnil stvar brez ovinkov, in bodite preverjeni, da bodem storil v tem oziru, kar bo mogoče; samo, prosim vas, potrpite!" (Živio!)
Predsednik: „Mi smo strokovnjaku gosp. profesorju Šukljeju jako hvaležni, da nam je to stvar razjasnil in obljubil storiti v tej zadevi, kar bo v-njegovih močeh."
Gosp. Iv. Lapajne: „Zdaj ne vem, kaj bi še govoril. Svojega predloga ne smem umakniti. Trkajmo, morebiti se nam bo vender odprlo. Saj so na Štajerskem tudi trkali nekoliko let po svojem „Lehrerbundu", dokler niso 1874. 1. precej enake plače dobili, in so bili zadovoljni. Za starejše učitelje je bila velika krivica, ki so 4 leta služili, pa so se jiin le 3 leta vštela v službo. Trkajmo tedaj leto za letom; velikanskih plač se ve da nikoli ne bodemo dobili, ali vsaj nekaj se nam bode vender izboljšalo."
Gosp. profesor Šuklje: „Moram opaziti, da s tem, kar sem govoril, nisem hotel pobijati gosp. Lapajnetovega predloga. Hotel sem le razjasniti položaj, kakoršen je; nikakor pa ne želim ugovarjati prošnji, katera je prišla iz vaše sredine."
Učitelj gosp. Bahovec: „Iz ozira na to, da imamo v sredini svoji visoko cenjenega člana deželnega šolskega sveta, ki je ob enem tudi član deželnega zbora kraujskega, kakor tudi z ozirom na to, da nam je ta cenjeni gospod zagotovil, da drugo leto pride na vrsto v obravnavo šolski zakon v deželnem zboru, kjer se bode ta reč dognala in poravnala, konečno z ozirom ua to, da je ta gospod obljubil, da bo te naše razmere po mogočnosti dobro uravnal, predlagam, da bi se za letos s to rečjo počakalo in da bi gosp. Lapajne za letos svoj predlog umaknil." (Predlog se ne vzprejme.)
Predsednik : „Tu je še drug predlog gosp. Lapajneta, ki se glasi":
„Slavnemu c. kr. naučnemu ministerstvu naj pošlje odbor zahvalo za dobre nove čitanke, računice in za novo obširno slovensko slovnico; pristavi naj pa prošnjo, da bi slavno naučno ministerstvo podredjenim šolskim oblastnijam po slov. Štajeru in slov. Koroškem zaukazalo, da se te knjige tudi vpeljejo v ondotne slovenske šole in bolje priporočujejo od raznih po privatnih založnikih izdanih nemških beril, ki so za uboge slovenske otroke predraga, gotovo pa manj koristna in manj razumljiva."
„Prosim gosp. Lapajneta, da svoj predlog utemelji."
Gosp. Iv. Lapajne: „V teku zadnjih let je c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji izdala neke knjige, za katere smo jej hvaležni, posebno za čitanko, katera v obče ugaja šolam, računica Močnikova, ki je izvrstna in pa tudi najnovejša Končnikova slovnica, katera je tudi za slovenske šole jako dobra. Na Kranjskem se bode, vem, tu pa tam uvedla v šole; a na Štajerskem in Koroškem ni tako, kjer se še ziniraj rajše vpeljujejo nemške šolske knjige, katere niso za slovenske otroke. Meni je dobro znano, da on-dotni šolski nadzorniki skoraj povsod nemške knjige slovenskim šolam bolj priporočajo, kakor slovenske in sicer tudi take, katere so izdali zasebni založniki. Bral sem v časopisih, da se nekateri šolski nadzorniki obotavljajo priporočiti celo najnovejše knjige, katere je izdalo c. kr. ministerstvo za pouk. To me je napotilo, da predlagam, naj bi se slavnemu c. kr. ministerstvu zahvalilo, da je izdalo te koristne knjige, drugo pa, da bi prosili slavno ministerstvo, da bi blagovolilo opozoriti podredjene šolske oblasti, da te knjige vpeljejo v ljudske šole, ne pa nemške knjige, ki so slovenskim otrokom nerazumljive." (Predlog se vzprejme.)
Učitelj gosp. M. Ran t predlaga: „a) §. 62. deželne šolske postave z 29. aprila 1873.1. o učiteljskih pravnih razmerah naj se tako preosnuje, da bodo v njegovem smislu ljudskim učiteljem tudi leta njihove prve službe po dovršenem zrelostnem izpitu kot službena leta v pokojnino šteta; da se b) ljudskim učiteljem po vsem Kranjskem dajejo predplače po njihovih aktivnih letnih dohodkih, c) Naj bi tudi glede drugih šolskih potrebščin, kakor šolskih drv itd., deželni šolski svet stvar uravnal, ker zdanji način je zelo nepraktičen. Učitelj ima zarad tega dosti sitnosti in neprilik."
Gosp. Gantar pravi, da je to reč v Krškem okraji prav dobro uredil okrajni šolski svet, kjer se te reči oskrbljujejo iz direktnih davkov.
Gosp. Kavčič podpira predlog gosp. Ranta. Ne župani, ampak krajni šolski sveti naj bi za to potrebni denar pobirali. (Predlogi gosp. Ranta obveljajo.)
Gosp. čenčiČ želi, naj bi se velike šolske počitnice zopet podaljšale na 2 meseca.
Predsednik omenja, da bi to bilo proti splošni šolski postavi. (Ta stvar se izroči odboru „Slovenskega učiteljskega društva".)
Predsednik: „Slavna gospoda! Predno gremo vsak k sebi, moram vam posebno hvalo izreči, da ste v tolikem številu prišli k zborovanju našega društva, katero vas že 16 let vabi v svoje kolo. Vi ste, dragi gospodje tovariši, vselej v tem zborovanju pokazali ljubezen do svoje domovine in do narodne ljudske šole in na tej podlogi, na podlogi te ljubezni, želimo vsi skupaj delovati v provspeh naše ožje domovine in naše
širje Avstrije, kateri je na čelu naš presvetli cesar, ki je ravno zdaj eno leto s svojo Najvišjo navzočnostjo posvetil ta kraj, kjer smo zborovali. Spominjajmo se te Najvišje milosti, ter zakličimo: Slava našemu presvetlemu vladarju !" (Ves zbor navdušeno kliče: „Živio cesar! Slava cesarju!")
Knjiga Slovenska
v
XYIII. veku.
XXV — VII. 1*. Joannes Damascenus. Carn. Neoforens. A nt. Felix Deu . . Utilis . . t 7. nov. 1786. Ejus
a) Skupspravlanje Kraynskeh Pissanic od Lepeh Um§tnost. V' Lublani. 1779. 8. Eger. — 1780. — b) Pisanice od lepeh umetnost na tu lejtu 1781. —
To je v našem slovstvu prva poskušnja, po kteri so z združeno močjo jeli gojiti necerkveno pesništvo. P. Marka Pohl in, čegar duh v njej veje, pripisuje v Bibl. Carn. to početje 1) P. Damascenu Tržičanu, o kterem ondi pravi, dajesostavil še druge za leto 1782 — 3, ki se hranijo sedaj v javni c. kr. knjižnici. — Suppan Jacob. Ludi et Chori Magister Kamnecensis, egregius Compositor et Musicus composuit melodias et modos musicos pro theatrali opera Carniolica: Bellin, ena opera quam composuit et 1780 in 8. evulgavit P. J. Damascenus (Bibl. Carn. 52). — 2) Michelitsch Joan. Carn. Kroppensis Parochus in Radzhah cecinit: a) Mila pesm, katero je on k' hvali teh Pregovorov pejl. ext. in collectione elegantiorum Carniol. litterarum seu skupspravlanje etc. Labac. typ. Eger. 1779, in 8. maj. b) Kraynski Pregovori (Adagia Carniolica) Ms. in 4. justi voluminis, servat apud se, quae si in ordinem, seu systema redacta evulgaret, Carniolicae litteraturae non modicum praestaret beneficium (Bibl. Carn. 36). — 3) Na-glitsch Mart. Carn. Locopolitanus e S. J. Poeseos Magister Labaci, Academicus Ope-rosus, seripsit suppresso nomine: a) Brief an die Verleger des krainer. Wörterbuchs ext. in Laybacher Kundschaftblatte 1776 den 22. Brachmonats, in 8. b) Nezhemernost tega svejta legitur in collectione elegantior. litterar. Carn. ad an. 1781, in 8. c) Coadjuvit versionem Biblior. Novi Testam. vid. Japel. (Bibl. Carn. 37).
Ker sem o tej slovstveni prikazni pisal v Jezičniku XIV. 1. 1876 (Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik) ter jo ondi razkazal v mnogoterih vzgledih, naj se v pričujočem tečaju ponatisne le obseg vseh treh tiskanih, pa tudi še ne tiskanih „Pisanic" po omenjeni zbirki:
L. 1779: Lubesn Jožefa II. Rimskega Cesarja pruti svojemu bližnemu. P. D**n. Epigramma. Dev. Mila Pesm, katiro je J *. M * *. k' hvalli teh pregovorov pejl. Wytestka Pesm, katiro je zložil P*. M*. D*, unemu za odgovor, katire je njemu na čast hvallo teh pregovorov pejl. Kraynska dužella želly tudi svoj „Dikzijonarjum" imeti. Mila Pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kader je v' lejtu 1775. iz Lublane na Dunej šl. Od W. V. —
L. 1780: Novu lejtu. — Kraynskeh Modric žaluvanje čez tu predolgu gorideržanje svojega Bellina v' Laškeh duželah. Vesele Kraynskeh Modric na prihod njeh Bellina. Opereta. Zapopadk. Bellin (sonce) ena senca dobrutliveh Oblastnikov bode za svoje lubeznivoste, inu krotkoste volo od Rhodarjov za Boga goriuzet; za leto čast se Burja (vetr) teh nausmileneh Gospodarjov s§nca, zabstojn muja. On bo zavržen, ter iz špotam
za svoje hudobnoste volo iz Rhodarskeh ottočec stiran. Na vesele prihod Njeh Excellenz, tega novega Gospuda Poglavarja Kraynske Dužgle. Pesm na enega domačega wolteka. Normalšola ta narmlajše teh modric. Na Škarkona. Napis na pokopnici enega psa. Spevorečnost na Kraynske spevorečneke, katiri kake zvezane govorjenja narejene imajo, de be njeh med ludy dali (Gedicht, womit krainerische Reimschmiede aufgefordert werden, ihre Gedichte, Lieder etc. dem Publiko mitzutheden, verfasset auf den Hammerschlag der Schmiede). Lubezn Jožefa II. Rimskega Cesarja pruti svojemu bližnemu iz Krayn-skega, na Nemšku prestavlena. J. N. Graf v. Edling. Na gn. G. Prestavlavca. Der Zwist der Fürsten besungen von Sined den Barden 1778. Na Kraynsko spevorečnost prestavlen. Perva. Druga. Treta Pesm. Pudelball. En posnetk iz Gottfrid Benjamina Hanketa. Pogovor med Špelo, inu Metho, čez fante, katiri se skryvajo; ke se boje de be njeh v'žovd navzeli.
L. 1781: Prošna na Kraynsko Modrino. V. Mile pogovor med Dunavo, inu Savo pod Wglem gradam od smerte Marie Terezije svitle cesarice itd. Občutenje tega serca nad pesmejo od Lenore. Kraynske Modrine žaluvanje nad smertjo Marie Terezije pre-modre cesarice itd. V*. Kdur nawuga je brez Buga. Teh staršov kletvine nasrečne konc. (Jur Kletwod). Zadovolne Kraync. V*. Sodne dan enega pijanca. Paradiž. F*. D*. Nečemernost tega svejta. N*. Nazvestoba. Amynth na očy svoje Elmire. B. E. Dvuwoj. Pavi Ritter. Kiek. V*. Pav, inu slave. Gartroža, inu mercisa. — Ta poslednja se glasi takole:
Kok' wela se ked sneg, k' Rosini prave Mina: Mordej ki kredo ješ, de te tok bledo st'ry?
O kajše! prave ta: le napijem jest vina Ked ti, katiru te kufreno naredy.
V rokopisu za 1. 1782 — 3 je za geslom: Visitat, non vitiat (ena čebela na roži) pa z rekom: Null a salus bello, pacem deposcimus omnes (Virgil.) najprej slovenska popevka z naslovom latinskim: „Orthographia pure Elementaris Linguae Car-niolicae", ki se v začetku glasi na pr.:
Pred tebe, o Belin! in' vas svete Modrice!
Ponižnu verže se en člov'k na svoje lice, Ter mole vas, in' tu, kar on v' rokah deržy, Svete Divice vam pod noge položy.
On prose, de be se, če vam se bode zdelu,
Tu, kar on pisal je perjaznu gorivzelu, In', de, kar bode on od Kraynskeh čerk zapejl, Be vsakatiri Kraync perjaznu gori vzel.
Za to nasledvajo pesni: „Na vhod Lublanskeh žovnirjov v' Ležiše ta 19. dan velkega Travna 1781. Na kratkust človeškega živlenja. Na sladnost (Satyra). Na enega gologlavca. Na svojega nekedanega Dobrutneka. Na muštro Lublanskeh žovnirjov pod šmarno goro v lejti 1781 (po eni turški viži). Na Kraynske Fante. Na prazne ob§te. Putigram, inu en Povž. Na Paulo. Na nahvaležnost. Na Skopina. Na novega lejta dan 1782. Zadovolne Jgtnik. Na enega namernega obiskavca. Na prihod vikšega Moško-vitarskega Vaj voda v Lublano ta 12. dan Prosenca v' lejtu 1782. Na eno sramožlivo ženo. Na vesele prihod Piusa VI. Rimske Papeža V Lublano ta 16 dan Sušeča Anno 1782. Zadnja slove na pr.:
Piska rožič: Pius pride Šliše Kraync, ter skup izyde Na vseh cestah se goreč,
Tukej čaka na očeta On syn brumne, ter obeta Si od njega bloger reč.
Zdej, ke vos svet ga sem pele V trope zdajci se vesele
Kar v' veseli ti minuti Le tvoje serce občute,
Želne Kraync us skup zgosty. Ceste, ulce, vos obsuje, Ter ga brez velike muje
Ti sam v'stanu nise zreč. Tu veš, de samu od sebe
Serce vnetu sile tebe
Si odpelat' napnsty.
Tvojim za pastirjam teč.
*
Te on vide, serce vname Se, ter v' duhu te objame
Stoj Kraync! Oh nikar namudi Voz! Zakaj najin čaka tudi
Zvesto svojo za ovčico
On spozna te, in' z desnico
Oča syna svojega,
Želnu vsoka Vajvodna, V' brumnosti serce nje vnetu Hrepeny k' svojmu očetu,
Svoj pastirske žegn da.
Pust', de on ga k' nji pela.

Pride, kar ponižnost st'rila Tukej je obojeh bila,
Je vesele Angelsku. Vmokni torej pišve moje Glas! ter pusti, de tu poje
Le Kardelu Angelsku.
XXVIII. Mililo* Stuzmics, po rodu Slovenec iz zapadne Ogerske, katoliški župnik v trgu sv. Benedeka stolice Železnovarske in dekan ondašnje pokrajine slovenske konec minulega in početkom sedanjega stoletja. Po Šafariku je spisal Niklav Kuzmič kakih osem knjižic svojim rojakom na pr.:
1) ABCzaSzlovenczena Vogerszkem krog 1. 1780. 2) Szlovenszki silabikar z steroga sze decza šteti more navcsiti, z nikimi rejcsiniczami navkiipe pod prespan stompanja dani. V Soproni pri stampari Siefs Josef Janosi 1780. 8. 13 1. (Cat. Bibl. Szecseny. Csaplovics S. 83). 3) Knjiga pesraena i molitvena (Šaf. 80). 4) Szveti Evan-geliomi pouleg reda Rimszkoga na vsze Nedele i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szvetoga Piszma na szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, plebanusi i Vice - Esperesti. Z dopiiscsenyom Poglavarstva. 1780. 8. 160 (Šaf. 101. Slov. Glasnik IV, 3). 5) Kratka summa velikoga Katekizmusa z szpitavanyem i odgovarjanyem mladoszti na navuk vu czaszarszki i kraleszki drsanyoj. Sze najde v' Radgoni pri Weitzinger Aloysi 112 str. 8. (Slov. Glasnik IV, 2). 6) Sztaroga i nouvoga testamentoma szvčte historie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, szvetoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okrogline Szlovenszke Vice-Osporossa. Z dopiiscsenyom Kraleszke Viszoke soule Stamparie. 135 str. 8. (Slov. Glasn. IV, 2. Šaf. 127). 7) Kniga molitvena za bolnike (Šaf. 142). 8) Molitvena knižica za vsakega kristjana, posebno za Slovence naVogerskem; pr. Kniga molitvena, v-steroj se nahajajo razlocsne ponižne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga naroda na szvetlost dana. 320 str. 8. (Slov. Glasn. IV, 2. Šaf. 146).
Iz tega se vidi, da je ogerskim Slovencem poleg Števana tudi Niklav Kuzmič velike pomembe s svojimi koristnimi knjigami, kterih nekaj je po svoje popravljenih pri-občeval pozneje Peter Dainko. O jeziku in o pisateljih teh Slovencev je pisal Raičev Božidar v Napreju 1. 1863, v Letopisu Matice Slov. 1. 1868: Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru (str. 53—76), pa v Letopisu 1869. II: Prekmurski knjižni k i pa knjige (sr. 57—84), kjer za vzgled jezika tega pisatelja po svoje podaja blagovest: „Nedela po novom leti". Evangjelium sv. Mataja vu II. tali:
„Vu onom vrejmeni: Po Herodešovoj smrti ovo angjeo gospodnov se je skäzao vu sneh Jožefi v Egjiptomi, govoreči: stani gori, in vzemi dejte, i mater njegovo, ino idi vu zemlou Izraelsko: är so spomrli, ki so iskali dušo diteta. Šteri gori stanovši, vzeo je dejte, i mater njegovo, i prišao je v Izraelsko zemlou. Slišavši pa, ka bi Archelaus kralüvao v Judaei mesto Herodeša, oče svojega, bojao se je tä idti: i opomenjeni vu sneh, odišao je na strani Galilaee. I pridouči prebivao je vu varaši, ki se zove Nazareth: da bi se spunilo, ka je povedano po prerokej: ka de se Näzarenski zväo (str. 63. 64)."
XXIX.	Anton Makovie, Carn. Landstrassens. (iz Kostanjevice), Anatomices, Chirurgiae et Obstetriciae artis Magister, Chirurgus urbis Labacensis, Academicus Ope-rosus edidit:
a) Prašanja inu odgovori čez všegarstvu, po navskeh bukvah Rafaela Joan. Steidela od všegarstva. Flumini apud Hradezky 1782 in 8°. et dedicavit Illmo D. Sigisfrido L. B. de Gussich. C. R. Ap. Maj. Consiliario, Officialium Provinciae Carni-oliae Praesidenti, Acad. Oper. Lab. actuali Praesidi (Bibl. Carn. 34) t. j. Antona Ma-kovica, rezvudnoste, ranocelnoste inu všegarstva Magistra inu ranocelca — der Zergliederungskunst, Wundarznei u. Geburtshilfe .. Laubach bei J. M. Promberger. 1782. 8. 379 S. — b) Podvučenje za Babice, iz nemškiga na krajnski jezik prestavlene od Antona Makovitza, Londšaftni Ranocelnik, inu posebni Vučenik tiga Všegarstva. V Lublani. J. Fr. Eger. 1788. 8. 45 + 8. — Nahaja se v tej knjižici: Podvučenje za Babice (Hebammen). Viža te Persege ene Babice. Od Lublanskiga Consistoriuma . . na znanje .. Oznanilo (Kurrende) od Cessarskiga Krajleviga Gubernia v' notrajnim Oesterreihi, skuzi kateru vsim Všegarjam (den Accouchers) inu Babicam ta kärst Judovskih otrok, tudi v sili prepovedanu bode. Persega za Babice v Cirkularskih (Kreisstädten) inu drugih malih itd. Na primer bodi še začetek:
§. 1. „Ta nevumnost teh babic je v deželah mnogih prebivavcov živlenje koštala; ne sme tedaj v letej službi obena biti, katera ny v tem zadosti zastopna, inu skušena, tudi če ni poprej od eniga dobru vučeniga Všegarja izprašana, ali če tega ny, od eniga Arcata (ali Doctarja) examinirana, inu od Krajsie (Kraisamta) ali tudi od Kommissie čez zdravie (Sanitet Comissiona) poterjena, inu v persego vzeta. V tej reči zbiroven biti je treba ne le za volo tega, kar se zna za naprej naklučiti itd. — Krainisch - deutsch, das Krainische schlecht, wie man es schon aus dem Titel ersieht (Šaf. 95. 96)."
XXX.	Jernej ISastiančič, poznej vikarij v Radoljici, naposled dekan v Lescah, umrl 14. jan. 1818, in Carniolicum vertit: Katholšku podvučenje od tih pervih dveh Sakramentov, s. Kersta, inu s. Firme Od Jerneja Bastiančiča v Lublanski duhovni hiši Mašnika. V Lublani, Ign. Klainmajer. 1783. 12. 147. Na razgled bodi:
„P er v a postava. Kdaj je ta Sakrament tiga Kersta gori postavlen, inu v' čem obstojy. Jezus Kristus je en malu pred svojim v' Nebu hojenjam k svojim Jogram rekuv: Pejte, vučyte usse ludy, Kerstyte jih v Imenu Očeta, inu Synu, inu svetiga Duha . . Kateri bo vervov, inu bo keršen, ta bo izveličan; kateri pak nebo vervov, bo pogublen. Tukej v tih bessedah je ta goripostava tiga Kersta prov očytnu zapopadena . . — Firma se tolku pravi, koker enu Poterjenje. Timu drugimu Sakramentu se zato leto Ime da, kir bo on tim, kateri so že keršeni, dodelen, de bi skuz enu novu noterulivanje svetiga Duha v njeh serce oni v Veri, vupanju, inu v Lubezni, katero so oni per kerstu zadobili, poterjeni bili itd."
Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli.
(Piše G r a il i m i r.)
(Dalje.)
J. Bile c.
(Glej 18. berilno vajo: „Pastir".)
Slovenski pesnik Janez Bilec se je rodil 1839.1. v Trnovem na Notranjskem, in je zdaj duhovnik v Ilirski Bistrici, kjer živi zaradi bolehnosti v pokoji. Priobčil je v posebni knjigi svoje „Pesni"; a poleg teh nam je podal tudi nekaj poučnih sestavkov; tako n. pr. nahajamo v Janežičevem „Cvetniku" Bilčeve spise: „Zrno", „Gospodov dan" in dr. Iz-mej pesni so, poleg tu natisnjene „Pastir", znane njegova „Domovju" (V mislih gleda duša vedno), „Otročja leta" (Ko v tihotni noči kratka) in dr.
„D r a g o 1 j u b c i".
(Glej 21. berilno vajo: „Nenavadna pravda".)
Ta povest je vzeta iz „Dragoljubcev". „Dragoljubci" so knjižica, polna lepih po-vestic za slovensko mladino, katero je izdal vrli urednik lista „Vrtec", g. Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, 1879.1.
Krummacher.
(Glej 22. berilno vajo: „Božja skrinjica".)
Ta povest je posneta iz nemščine. Spisal jo je nemški pisatelj Friderik Adolf Krummacher, kije bil rojen 1768.1., a je umrl kot nemški pridigar z Bremenu 1845. 1.
Fran Erjavec.
(Glej 26. berilno vajo: „Prave sreče dom".)
Učen prirodoslovec in vrlo spreten pisatelj slovenski je Fran Erjavec. Porodil se je 1834.1. v Ljubljani in je zdaj profesor na višji realki v Gorici. Uže v Janežičevem „Glasniku" je priobčeval kaj lepe pripovesti in naravoslovne sestavke, a pozneje je objavil po „Družbi sv. Mohora", po „Slovenski Matici", „Zvonu" in drugih listih mnogo neprecenljivih spisov. Posebno pa podpira „Družbo sv. Mohora" neutrudno se svojim zlatim peresom. Tu omenjamo le krasne Erjavčeve knjige: „Domače in tuje živali", „Naše škodljive živali". Priobčil je tudi celo število šolskih knjig; n. pr. „Prirodopis živalstva", „Nauk o človeškem telesu" in dr. Pa tudi v naših berilih za ljudske šole se ne manjka prekrasnih sestavkov Erjavčevih, n. pr. nahajamo v „Tretjem Berilu" sestavek „Prave sreče dom" in „Človek"; v IV. Berilu pa lepe prirodopisne sestavke: „Severni jelen in lama", „Indijski slon", „Orel", „Se-lilne ptice", „Živali škodljive sadnemu drevju", „Žuželke" in dr. Erjavec je tudi vrlo zmožen hrvaščine, v katerem jeziku je uže priobčil marsikako lepo delo.
Anton Klodič.
(Glej 27. berilo vajo: „Materin blagoslov".)
Anton Klodič se je rodil 1836. 1. v Hlodičih, v Videmskem okraji. Ko se je izšolal, služil je kot gimnazijalni profesor na različnih krajih (v Dalmaciji, v Gorici); naposled postane c. kr. deželni šolski nadzornik štajerskih ljudskih šol. L. 1873. pa je bil imenovan za enako mesto na Primorskem, kakor je še zdaj v Trstu.
Anton Klodič govori in piše izvrstno več jezikov in je iskren prijatelj šolski mladini. Z različnimi spisi, ki jih je priobčil, pokazal je, da je spreten pisatelj. L. 1878. je ob-
javil gledališko igro „Materin blagoslov", katere odlomek nahajamo natisnjeno v našem berilu. L. 1879. pa je sestavil in na svetlo dal knjigo „Učni načrti za ljudske šole na Primorskem". Ta knjiga je pisana v 4 jezicah (v slovenskem, hrvatskem, laškem in nemškem jeziku), in je velike važnosti za učitelje na ljudskih šolah. V „če-trtem Berilu" je natisnjenih tudi nekaj sestavkov Anton Klodičevih; tam nahajamo n. pr. odlomka iz njegove igre „Materin blagoslov", namreč pesen: „Kovaška" in „Hvala kovačem", dalje poučna sestavka: „Bankovci" in „Sodružja". Vrhu tega je Klodič priobčil še več spisov, ki pričajo, da je učen jezikoslovec.
Zaradi velkih zaslug, ki jih ima Anton Klodič za šolstvo, povzdignil ga je naš presvetli cesar v viteški stan s pridevkom „Sabladoski".
Ljubi otroci! Vitez Anton Klodič - Sabladoski, zdanji deželni šolski nadzornik na Primorskem, bodi vam v vzpodbuden vzgled! Na njem vidite, kako se lehko oslavi človek, ako ima bistro glavo, železno voljo in je neutrudno delaven, da-si se je morda rodil le v priprosti kmetski koči!
Fran Jeriša.
(Glej 33. berilno vajo: „Žabi".)
Pisatej in pesnik velike nadarjenosti je bil prerano umrli Fran Jeriša, čegaver basen „Žabi" smo tu čitali. Rodil se je kot sin silno ubogih starišev v dan 3. aprila 1829. 1. v Št. Martinu pod Šmarijino goro (a ne v Smledniku, kakor nekateri trdijo)*). Gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1848. 1. Učil se je nekoliko časa zasebno pravoslovja v Ljubljani, a potem je odšel na Dunaj, kjer je pravoslovje dovršil ter se poprijel modroslovja, ker želel je postati profesor. A žalibog, ni se mu želja izpolnila: umrl je meseca septembra 1855. 1. na Dunaji za kolero, še-le 26 let star.
Pokojni Jeriša je uže zgodaj pokazal bistro svojo glavo ter je bil vesela nada svojih starišev, prijateljev in znancev in vsega naroda slovenskega! Prihajajoč iz silno ubožne rodbine, trpeti je moral veliko pomanjkanje. A vse to ni oviralo vstrajnega njegovega delovanja! V šoli je bil zmerom prvi odličnjak, ali vsaj eden prvih mej odličnimi dijaki. Vsled svoje velike nadarjenosti in bučelične pridnosti prisvojil si je uže kot dijak obširno znanje; govoril in pisal je mnogo jezikov ter je neumorno delal v blagor svojega milega slovenskega naroda, kojega je iskreno ljubil ter se je zmerom navdušeno zanj potegoval. Poseben prijatelj pa je bil tebi, slovenska mladina; spisal je mnogo pesnic in povestic tebi v pouk, katere je podpisoval z izmišljenim imenom „De-tomil". In res, pravo ime sije bil izbral: bil je v istini detomil pesnik in pisatelj slovenski!
Človek se ne more dovolj načuditi, ako pregleduje, koliko izvrstnih spisov je priobčil mladenič Fr. Jeriša po različnih časopisih slovenskih! Pisal je v mladinski list „Vedež", v „Novice", v „Slovenijo", v „Ljubljanski Časnik" in „Glasnik". Tudi je mnogo prevajal iz tujih jezikov, tako iz mnogih slovanskih narečij, iz nemščine, angleščine in drugih jezikov. Ne bodem vam našteval vseh Jeriševih umotvorov, vender nekaj vam jih tu naštejem: V „Vedeži" nahajam njegove povesti „Mladi kamnosek, lep izgled detinske ljubezni", „Na sv. Miklavža večer", tu natisnjeno „Žabi", potem pesence: „Hvaležna solzica cesarju Ferdinandu I. o Njegovem odstopu, in ljubezni iskrica novemu cesarju Francu Jožefu I.", „Nada",
*) O tej stvari mi piše prijatelj Jerišev, slovenski pesnik Fr. Cegnar, to-le: „Rojstveni kraj dotičnega nepozabljivega mojega prijatelja (namreč Fr. Jeriše) mi ni prav natanko znan. V šolah se je pisalo, da je iz Smlednika, toliko pa vem, da ni doma prav iz te vasi, ampak blizu nje, da pa skoro gotovo spada pod Smledniško župnijo. Njegova roditelja sta bila zelo, zelo uboga in zato je mogoče, da nista imela stalnega stanovanja, od tod menda različna poročila".	Pis.
„Barkica", „Deklici z venčkom" in kaj milo „Zvezdico". V „Ljubljanskem Časniku" pa je spisal znamenite „Pripovedke slovenskega naroda", ki jih je po raznih krajih nabral, in dr. Pa tudi po nekaterih slovenskih berilih je natisnjenih nekaj Jeriševih izdelkov, n. pr. v Janežičevem „Cvetniku".
Mislite si lehko, dragi otroci, kako britko je presunila novica o Jeriševi nenadni smrti vsakega slovenskega domoljuba! „Novice" so o tej priliki v št. 73., 1855. 1. pisale tako-le: „Z Dunaja smo žalostno novico prejeli, da gosp. Fran Jeriša je ondi za kolero umrl. Nadepolni mladenič — bil je še-le 26 let star — ki se je zdaj po dovršenih pravoslovnih šolah pripravljal za gimnazijalno učiteljstvo, je bravcem „Novic" po mnozih lepih spisih in pesnih tako dobro znan, da lehko sami cenijo veliko zgubo, ki je s smrtjo njegovo zadela slovensko slovstvo".
In res, milo se človeku stori, ko pomisli, da je nadarjeni mladenič, ki je toliko lepega še obetal svoji domovini, moral iti v prezgodnji grob, in to baš takrat, ko je kmalu za vselej imelo odklenkati njegovemu pomanjkanju; ko je imel začeti uživati sad svojega truda! . . .
Po Jeriševi smrti je prišlo še nekaj njegovih spisov v nekaterih slovenskih časopisih na dan.
Otroci, spominjajte se detomilega pokojnega Frana Je riše! (Dalje prih.)
Hajiie^st^o«
— V zalogi knjigotržca Morica Perlesa na Dunaji izišel je ravnokar prvi zvezek knjige „Theoretisch-praktlsche Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in der Volfes- und Biirgerschule". Pisatelj Kari Schubert deli svojo knjigo, ki bode izišla v 12 zvezkih — cena vsakemu zvezku je 30 kr. — v dva dela. V prvem delu obravnava tvarino beril za ljudske in meščanske šole. — Z veseljem bral sem omenjeni prvi zvezek te knjige, uverjen, da bode slehrnemu učitelju bistveno služila pri razpravi nemških beril. Seveda bi bilo dosto boljše, da bi se nam pojavila taka knjiga v slovenščini za naša slovenska berila. Potrebujemo jo kaj živo. Vender smemo pa z le-to knjigo tudi zadovoljni biti, vsaj je prva te vrste, ki je tako obširno izišla v Avstriji. Dosedaj posluževali smo se učitelji po največ za rečeni predmet nemške knjige: „Behandlung des deutschen Lesebuches", von Kehr. Res, da je tudi ta knjiga izvrstna, a osnovana je na podlogi nemških učnih črtežev in je torej prirejena za šolo na Nemškem. Knjiga Schubertova pa je pisana za avstrijske šole, in dokler se ne oglasi v Slovencih pisatelj, ki nam bo enako knjigo spisal, držimo se tega navoda in kupujmo uže s početka zvezek za zvezkom rečene knjige.	—j —
D1 op I s L
S Primorskega. (Druga deželna učiteljska konferencija na Primorskem.) Ta se je vršila 25. septembra v Gorici ter ž njo je bila združena tudi dokaj lepa razstava učnih pripomočkov. O poln deseti uri zjutraj zbralo se je v gimnazijalnem poslopji mnogo učiteljev in učiteljic iz mesta in z dežele, isto tako duhovnikov, precej profesorjev, šolskih nadzornikov in druge gospöde, na čelu jim c. kr. namestnik baron Depretis, milostivi knezonadškof dr. Zorn, namestniška svetovalca Schwarz in Giovanelli, c. kr. dež. šol. nadzornik vitez Klodič, c. kr. okrajni glavar baron Rechbach, učiteljski zastopniki v deželni učiteljski konferenciji in dr. — Vitez Klodič, kot predsednik deželni učiteljski konferenciji, pozdravi navzočnike najprej v nemškem jeziku, potem pa nadaljuje svoj govor v slovenskem jeziku ter navdušeno opisuje goriško domovino, poudarjaje, da njen najdraži zaklad je mladina, ki je izročena učiteljem v vzgojo in pouk. Učitelji naj bi jo uzajemno z duhovniki vzgojevali v pravem krščanskem duhu.
G. deželni šolski nadzornik, končavši slovenski svoj govor, bere laško sporočilo, v katerem pojasnuje, v koliko je koristila I. deželna učiteljska konferencija, ki se je vršila v Gorici 1875. 1.
Glavniše točke, katere je poudarjal, bile so te-le: L. 1878. smo dobili za Primorje nove učne načrte, kateri so poučevanje v ljudskih naših šolah dokaj preuravnali in zboljšali. Vpeljale so se nadalje prav dobre učne knjige, dobili smo več novih šolskih poslopij i. dr. Hoja v šolo je po I. deželni učiteljski konferenciji postala mnogo redniša, takó celó, da zdaj hodi uže 79% otrok v šolo. Število učiteljskih moči se je zdatno pomnožilo, a povečali so se pri tem tudi šolski troški, česar pa ni obžalovati z ozirom na veliko korist marljive hoje v šolo. Ustanovili so se tudi „nadaljevalni tečaji" (nadaljevalne šole), kateri imajo s časom povzdigniti kmetijski napredek v naši deželi. Konečno se gosp. dež. šolski nadzornik spominja tudi dobrotnika šolstvu, presvetlega cesarja, kojemu želi, da ga „Bog živi še mno-gaja ljeta". Zbrano občinstvo navdušeno zaóri „Bog ga živi"! ter na to poprime besedo namestnik Depretis sam, ter govori učiteljem na srce, naj opustijo vsako strankarstvo itd.
Po dovršenem namestnikovem govoru šli so navzočniki v drugo nadstropje c. kr. gimnazije, da si tam ogledajo razstavo učnih pripomočkov. Ti so bili razloženi v sedmih sobah, in sicer tako-le: V I. sobi: ročna dela okraja Gradiškega, v II. je razstavil založnik Hólzel svoje predmete, kakor tudi c. kr. dekliška meščanska šola v Pulji svoje izdelke; v III. sobi: ročna dela Tolminskega, Sežanskega in Goriškega okraja, vrhu tega izdelki otroških vrtov, pisni in risarski poskusi dotičnih učencev; v IV. sobi: ročna dela Goriškega mesta, izdelki učiteljev in šolske knjige, izšedše v c. kr. šolski zalogi; v V. sobi sta razstavila Goriška knjigotržca Wokulat in Kopač (a ne „Coppag", kakor se piše!) svoje predmete: knjige, papir i. t. d.; v VI. in VII. sobi so bile razstavljene priprave in izdelki c. kr. poskuševališča zá svilorejo in vinarstvo v Gorici. *)
Težavno je popisati natančno razstavo; ni čas ni prostor nam tega ne pripušča, a toliko se mora vender reči, da je bila krasna in je kazala, da je šolstvo na Primorskem v zadnjih letih lepo napredovalo ; želimo mu iz srca, da tudi dalje „živi, raste in se razcveta !"
Od slovenskih učiteljev so razstavili svoje umotvore sledeči gospodje: Janko Leban, (Gradimir) a) „Slovstveno zgodovino v slovenski ljudski šoli" (ki izhaja tudi v „Učit. Tov."); b) „človek, v pogledu na njegovo teló in dušo" (knjiga še v rokopisu); c) „Skladbe pokojnega Avgusta Arminija Lebana, bivšega učitelja na c. kr. vadnici v Gorici, kolikor jih je namreč izišlo pod uredništvom Janko Lebanovim, pokojnikovim bratom. Prav mnogo svojih muzikalnih del je razstavil znani glasbeni strokovnjak g. Danilo Fajgelj; isto takó je razstavil g. Hrabro-slav Volarič svoj „Venec čveteroglasnih pesni", a g. Anton Hribar svojo „Mašo" (še v rokopisu). Lepe učne pripomočke so tudi razstavili učitelji Anton Koršič, Ambrož Poniž, Ivan Krajnik in dr.
Toliko o razstavi.
Isti dan, t. j. 25. sept. t. 1., popoludne o '/2 2 bil je banket v „Pelzenski pivarni" na Travniku, kojega se je udeležilo blizo 100 učiteljev in učiteljic, njim na čelu c. kr. deželni šolski nadzornik vitez Klodič-Sabladoski. Kasneje se je pridružilo tudi nekoliko duhovnikov, mej njimi najimenitnejša: slove.či pesnik Simon Gregorčič in prijatelj mu Vjekoslav Spinčič, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Koperskem okraji. Prvo napitnico je govoril c. kr. deželni šolski nadzornik Klodič v nemškem jeziku, nazdravivši cesarju; dvorano tresoč „Živio! Evviva! in Hoch!" je sledil tej napitnici, na kar učitelji-pevci zapojejo „Gott erhalte". Drugo napitnico je govoril v slovenskem jeziku nad-učitelj Jug iz Solkana. Nazdravil je dež. šol. nadzorniku vitezu Klodiču kot učiteljskemu „maršalu". Klodič se zahvaljuje v slovenskem jeziku učiteljem kot svojim „vojakom", posebno povzdigne g. Dominka, direktorja v Kobaridu. Na to so sledile še druge napitnice. Navdušeno je govoril g. Vinci, nadučitelj v Furlaniji, in sicer prvokrat v talijanskem jeziku, drugokrat v furlanskem narečji. Živahna je bila tudi slovenska napitnica Podmelškega učitelja Krajnika, poudarjajoča učiteljsko uzajemnost. Deželni šolski nadzornik g. vitez Klodič je po tem še večkrat govoril, in sicer: slovenski, talijanski in furlanski.
Pri banketu so nas učitelji -pevci razveseljevali s petjem, koje je vodil g. Anton Hribar. Pele so se slovenske, hrvatske, laške in nemške pesni. Po končanem banketu zbrali smo se ob 6. uri zvečer zopet v gimnazijalnem poslopji, kjer je zborovala deželna učiteljska konferencija.
Poludrugo uro prej pa je zadela bila c. kr. dež. šol. nadz. viteza Klodiča družinska nesreča: izdihnil je namreč istega dné ob 41/, popoludne blago svojo dušo njegov tast Izidor Pagliaruzzi, bivši deželni poslanec. Vidno potrt otvori vitez Klodič kot predsednik sejo, in sicer v nemškem jeziku, pravi naj se mu blagovoljno oprosti, da seje ne bo mogel voditi. „Pred kratkim", blizo tako beseduje,
*) Vrhu vsega tega je bilo v posebni sobi v pritličji razstavljenih mnogo telovadbenih priprav.
Pis.

„umrl mi je ljubljeni sin (jurist); a zdaj mi dohaja tožna novica o smrti drazega tasta." Na to izroči predsedništvo c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Franu Vodopivcu. Ta povabi navzočnike, naj ustanejo v dokaz, da z vitezom Klodičem sožalujejo, kar se tudi zgodi. Deželni šolski nadzornik, priklonivši se, zapusti na to sobo.
Potem se je pričelo še le pravo zborovanje pod predsedništvom Vodopivčevim. A prvi večer doseglo se je le toliko, da so se volili posebni odseki, ki so se pptem bodoče dni mejsobno posvetovali. Vstop je bil zabranjen in še-le zadnja skupna seja, katera se je vršila v ponedeljek 29. sept., bila je zopet javna.
Kolikor smo doznali, prerešetovali so se učni načrti ter se je delalo na to, da bi se število učnih ur učiteljem skrčilo, kar bi bilo istinito potrebno!	Gr.
0(1 Kolpe. (Dalje.) — Potrebno je, da se na kmetih tudi kmetijstvo izboljšuje. V našem okraji je vzlasti sadjereja, vinarstvo in živinoreja zelo zanemarjena. V izboljšanje kmetijstva za-more šola mnogo storiti. Treba je otroke poučevati v tem pouku v posebno odločenih urah. Najbolje je, da se učenci praktično uče v šolskih vrtih. Le dve šoli še nimati šolskega vrta, druge jih imajo vse; a poučujejo se otroci z nekakim uspehom le na 5 šolah, dasiravno dobivajo učitelji za ta pouk vsako leto nagrade. Gospod nadzornik želi, da bi se učitelji tega pouka prav marljivo poprijeli, ker s tem bodo ubogemu kmetu mnogo pripomogli k boljšemu gmotnemu stanju, sebi pa bodo zadobili ljubezen in spoštovanje šolske občine.
Dalje gosp. predsednik omenja, da ima večina šol potrebne učne pripomočke, a vender sim ter tja še česa pomanjkuje; gleda naj se vzlasti, da bode vsaka šola imela novo mero in vago. Vsak vodja šole naj skrbi, da krajni šolski svet stavi potrebni donesek za učne pripomočke v proračun. Pri tej priliki omenja g. nadzornik, da je pri marsikaki šoli treba počrniti šolske table, ker so užč jako obribane in je pisava posebno otrokom v zadnjih klopeh nerazločna ali celo nevidna. Naši mizarji ne umejo tabel dobro črniti. Radi tega omenja g. nadzornik, da se dobiva najboljše črnilo za table pod naslovom: „Richter's Schultafellack (zu beziehen durch Richter & Dill in Wiirzburg)". Ravno tam se dobiva tudi najfinejša amerikanska kreda in „Tintenextrakt".
Za šolske knjižnice naj se v nekaterih krajih kaj več stori. V proračunih naj se skrbi za nakup primernih knjig in za naročnino na „Vrtec" in družbo sv. Mohorja itd. Šolska knjižnica, ki se ima vpisati tudi v inventar, naj se tako razdeli: 1. knjižnica za učiteljstvo, 2. knjižnica za šolsko mladino, 3. kmetijske knjige. Vsak del knjižnice naj se prične s prvo številko. Sicer naj se knjige dobro uporabljajo in naj se ravna po dotičnih ukazih. — Uradni spisi so na vseh šolah v lepem redu. Le to opomni g. nadzornik, da nekatera šolska vodstva ukazom c. kr. okr. šolskega sveta o pravem času ne zadostujejo, kar potem uradovanje zadržuje. Zapisnik (Hauptkatalog) mora biti trdo vezan in vsaj do 1. novembra izdelan. Posebno g. predsednik priporoča šolskim vodstvom, da ona skrbe za izboljšanje šolskega obiskovanja; ta naj strogo postopajo proti zanikrnežem, in naj pri kraj. šolskem svetu stavijo za neopravičene zamude kazenske nasvete.
Kar zadeva pouk sploh, omenja g. nadzornik še sledeče: 1. V nekaterih šolah govore otroci pretiho, tako, da jih je komaj umeti. 2. Marsikateri učitelj ima navado, da otrokom na vprašanja kar hitro sam odgovori, ali pa jim prvi zlog odgovora pove, da potem še le otrok za njim odgovori ali uganjuje. Otrok naj sam odgovarja v celih stavkih. 3. V mnogih razredih so otroci mej poukom raztreseni in razmišljeni, okoli sebe gledajo in šepetajo. V taki šoli nikakor ne more biti dobrega uspeha. 4. Mnogo otrok prihaja prepozno v šolo, kar redno poučevanje jako moti. Treba je gledati na t6, da otroci redno in o pravem času prihajajo v šolo.
G. predsednik dalje naznanja, da je izišlo IV. berilo, katero se ima vpeljati v ponavljalne šole. Nekoliko kosov tega berila bodo šole uže letos dobile za revne učence. Izkazi šolskih zamud se imajo za ponavljalno šolo ravno tako napravljati, kakor za vsakdanjo šolo, tako tudi zapisnik, tednik in razrednica. Izpustnice dajejo se, kadar je otrok tudi ponavljalno šolo dostal in tako vsem šolskim tirjatvam zadostil, izvzemši tiste otroke, ki do izpolnjenega 14. leta hodijo v vsakdanjo šolo, ali ki so od c. kr. okr. šolskega sveta iz važnih vzrokov prej iz šole izpuščeni.
Konečno g. nadzornik naznanja še nekoliko naznanil o šolstvu Črnomeljskega okraja. Okraj šteje 15 javnih in 1 privatno ljudsko šolo. Mej temi ste dve štirirazrednici, 1 trirazrednica, 3 dvo-razrednice in 9 enorazrednic. Na vseh šolah je slovenski učni jezik, le na javni ljudski šoli na Planini (Stockendorf) in na zasebni šoli na Majerlu je nemški jezik učni jezik. Učiteljstvo šteje razun gospodov katehetov 26 osob, in sicer 5 nadučiteljev, 10 učiteljev, 6 učiteljic, 4 pomožne učitelje in 1 zasebnega

učitelja. Nove šole se bodo ustanovile: v Dobličah, Miheli Vasi, Štrekljevci, Črešnjevci, Božakovem, Gribljeh, Radencih, Čepljah, Zagozdacu, Rožnem dolu in v Bojancih. Obravnave so večjidel uže doguane in začela se bodo deloma uže letos staviti šolska poslopja. Dalje se bodeti razširili enorazrednici v Podzemlji in Starem trgu v dvorazrednici; dvorazrednica v Dragatuši razširila se bode v trirazrednico.
V	preteklem letu razširila se je enorazrednica na Vinici v dvorazrednico. Šolska poslopja v Semiči, Adlešičih iu na Vrhu se bodo zdatno popravila, a v Metliki zidalo se bode za čveterorazrednico novo šolsko poslopje, katero bode stalo okoli 20.000 gld. Slednjič prebere g. nadzornik odlok vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je dospel v rešenje konferenčnega zapisnika od leta 1883.
Na to sledi 4. točka dnevnega reda: „Vpliv učiteljevega temperamenta na šolsko mladino".
V	reševanje te naloge določeni so bili gg. Aud. Šest, Iv. Bantan, nadučitelj iz Dragatuša, in Fr. Šetina, učitelj iz Črnomlja. Prvi poroča o tem vprašauji obširno in temeljito g. Šest.
On ob kratkem omenja, kaj je „naturel", kaj „konštitucija" in „temperament". Temperamentov je mnogo, kolikor je ljudi, vender pa jih združujemo v 4 glavne, namreč: v kolerični, sangvinični, fleg-matični in melanholični. Kakor so si pa ljudje glede temperamentov različni, tako različen je pa tudi vpliv pojedinega na njegovo bližnost. Temperament je sicer prirojen, a da se s časom izboljšati, nikdar pa ne popolnem izpremeniti. Učiteljevega temperamenta pa ne otvore le njegova prirojena svojstva, marveč tudi njegovo vedenje v šoli in zunaj šole, njegovo govorjenje, poučevanje, kaznovanje, njegov značaj, njegova volja in stalna zavest njegovega vzvišenega poklica. — Da bode učitelj dobro-dejno vplival na otroke, treba je, da se samega sebe uči spoznavati. Gleda naj na svoje sobrate in prebira poučljive kujige; kar bode našel dobrega in lepega, skuša naj si prisvojiti in uporabiti pri svojih učencih. — Ker človek rajše druge posnema, nego sam izumlja, zato mora učitelj z lepim izgledom kazati svojo naobraženost, svoj vzvišeni poklic. Njegov vzgled bodi mladim in starim svetla luč, katera jih vodi do vzvišenosti in do prave dušne in telesne sreče. — Mali šolarčki pridejo navadno še čisto nepokvarjeni v šolo. Zaupljivo gledajo na svojega učitelja, ter so mu iz srca udani. Z lepim ravnanjem, s prijaznim ogovorom vzpodbuja jim učitelj to ljubezen do pravega zaupanja. Kolike važnosti pa je ljubezen učencev do učitelja, nam je dobro znano. Glavno, neprirojeno, marveč privajeno bistvo učiteljevega temperameuta je tedaj njegov „govor". — Učiteljev temperament, t. j. njegovo notranjost, kažejo tudi razne pohvale in kaznovanja (bolje njih izvedenje). Vsaka razburjenost, jeza in strast naj učitelja mine, predno izreče kazen. Sangvinik in kolerik naj se tedaj varujeta, da ne kaznujeta razburjena, ker le prerado se zgodi, da strasten in nagel človek prestopi postavne meje. Razburjenost, jeza in strogost učiteljeva prime se le prerada tudi učencev; narobe pa je hlinjenje, hiuavščina in licemerstvo pogostem posledek počasnih temperamentov. — Zelo važno vsakemu učitelju je spoznavanje „individualnosti" in svojstva pri mladini. Po tej naj uravna svoj temperament; razume se samo ob sebi, da mu je iz otroške krvi izčrpati jedino le dobro, a kar je slabega in pomanjkljivega, odstraniti, in nadomestiti mora z dobrim, lepim in pravim, vsaj je učitelj izobražen mož, od katerega se omika postavno zahteva. — Naravni posledek temperamenta je navadno tudi človeški značaj. Ka-koršen značaj ima učitelj, taki so navadno tudi njegovi učenci. Šola ima važno nalogo, vzrejati jeklene značaje. To pa le more, če je nje učitelj sam mož — poštenjak. Učiteljev temperament vpliva: 1) na obnašanje učencev v šoli in zunaj šole; 2. na njihovo govorjenje; 3. na izdelovanje domačih in šolskih spisov; 4. na snažnost; 5. na značaj in 6. na občevanje učencev z drugimi ljudmi. Ker ima učiteljev temperament tedaj toliko vpliva na učence, naj si učitelj prizadeva, svoj temperament uravnati tako, kakor se učencem najbolj prilega. Nihče pa ni popolen, tako tudi učitelj ni. Sangvinik in kolerik naj brzdata svojo občutljivost, flegmatik in melanholik pa naj poskušata svoj temperament v toliko izpremeniti, da bode šola postala živa in prijetna vzgojevalnica, iz katere bodo prihajali dobri in pobožni kristjanje, iskreni domoljubi in zvesti, udaui državljani.
Njegov govor (g. Šesta) bil je z odobravanjem vzprejet. — Zdaj govori o ravno tem vprašanji g. Bantan. Tudi 011 omenja, da je temperamentov muogo, a da se dajo vsi v 4 glavne zjediniti. On nam priporoča te-le čednosti: 1. Veselje do poklica, 2. zadovoljnost, 3. potrpežljivost in 4. dober vzgled. Če se učitelj vadi teh čednosti, bode ž njimi tudi uspešno vplival na šolsko mladino. — Govoriti bi imel o tej točki dnevnega reda še g. Šetina. A on meni: Ker je g. Šest stvar prav temeljito rešil, bila bi le izguba časa, ako bi še jaz o tem govoril, ker se v vsem strinjam z nazori g. Šesta; le toliko naj mi bode dovoljeno k g. Šestovemu referatu še pristaviti, da je temperament odvisen tudi od starosti; v šoli naj se goji pravi značaj; učitelj naj vzreja več kolerikov in sangvinikov nego flegmatikov in melanholikov.	(Konec prih.)
Z Brezilice. (Prošnja.) Uljudno prosim one gg. učitelje, ki mi niso še odgovorili na pole z vprašanji, o zadevi opisa Radovljiškega okrajnega glavarstva, naj izvolijo to storiti, ako mogoče, do 1. decembra t. 1., da mi bo potem možno gradivo urediti do novega leta.
Ivan Zamik.
Iz Ljubljane. Odbor „Narodne Šole" imel je v dan 2. oktobra t. 1. svojo sejo, da izvrši sklepe občnega zbora z 10. septembra t. 1. Mej drugimi točkami dnevnega reda bila je tudi ta, da se po vzprejetem nasvetu g. Kos-a imenujejo o posameznih šolskih okrajih poverjeniki, ki naj bi nabirali denarnih doneskov za „Narodno Šolo". Odbor je po vsestranskem preudarku postavil sledeče gospode učitelje tem poverjenikom, za trdno prepričan, da bodo brez ugovora radi prevzeli težavni ta posel.
Poverjeniki pa so:
I. za Radovljiški okraj: g. Pretnar Jakob, nadučitelj v Srednji vasi; g. Žirovnik Janko, nad-učitelj v Gorjah;
II. za Kranjski okraj: g. Jelenec J., učitelj v Št. Juriji; g. Levičnik Josip, učitelj v Železnikih;
III.	za Kameniški okraj: g. Burnik Valentin, nadučitelj v Kameniku; g. Kos Miha, učitelj v Krašinji; g. Letnar Lovro, učitelj v Dobu;
IV.	za okraj Ljubljanske okolice: g. črne Jarnej, učitelj na Vrhniki; g. Kavčič J., nadučitelj pri D. M. v Polji; g. Vagaja Ljudevit, učitelj v Kopanji;
V.	za Logaški okraj: g. Benedik A., nadučitelj v Planini; g. Ribnikar Adalbert, nadučitelj v Dol. Logatecu;
VI.	za Postojniški okraj: g. Dimnik Jakob, učitelj v Postojini; g. Iliti Matija, učitelj v Slavini; g. Rant Matija, učitelj na Premu;
VII.	za Kočevski okraj: Ozimek A., učitelj v Dolenji Vasi;
VIII. za Črnomeljski okraj: g. Šest Andrej, nadučitelj v Metliki; g. Šetina Franjo, učitelj v Črnomelji; g. Trošt Franjo, nadučitelj na Vinici;
IX.	za Novomeški okraj: g. Koncilija A., nadučitelj v Žužemberku; g. Novak Janez, učitelj v Šmihelu;
X.	za Krški okraj: g. Ravnikar M., učitelj v Krškem; g. Gantar Ivan, učitelj na Studencu;
XI.	za Litijski okraj : g. Cepuder Josip, nadučitelj v Litiji; g. Funtek Anton, učitelj v Št. Vidu pri Zatičini.
25 narodnih učiteljev začelo bode torej v kratkem delovati za prospuh „Narodne Šole" po vsej Kranjski deželi. Odbor stavi veliko nado v to, da se to podvzetje razreši povoljno, tembolj, ker je inicijativa za to prišla od učiteljev samih, ker je nad 30 slovenskih učiteljev iz vseh krajev na Kranjskem pri občnem zboru „Narodne Šole" pritrdilo temu ukrepu, oziroma nasvetu g. Kosa.
Res, da je dandanes težavno delo, dobiti po prostovoljnih doneskih novcev za kako stvar, toda s tem še ni rečeno, da bi bilo to popolnoma nemogoče. Veliko pripomore dobra beseda na dobrem mestu, veliko da za zabavo in pouk prirejena veselica v dolgih zimskih večerih. Naš seljak ima razum za vsako koristno stvar; tudi mu ne manjka volje denarno pripomoči, posebno, če je treba pomagati ondu, kjer mu je pričakovati koristi. — Tudi žive še premožni ljudje, ki radi prihite na pomoč z radodarno svojo roko! Brez da bi moral učitelj od svojih skromnih dohodkov pritrgati si kak denar za „Narodno Šolo", da bi ne nadlegoval kogar si koli bodi z moledovanjem, ako je znano, da mu ni mar podpirati narodne stvari, brez vsakoje moralične sile skušajmo doseči svojo zadačo! Upati smemo, da se nam to posreči, kajti porok so nam za to izbrani slovenski učitelji, izvršujoči člani tega dela, porok nam je za to tolikrat skušana požrtvovalnost slovenskih rodoljubov!
In kaj namerava „Narodna Šola" s temi denarji? „Narodna Šola" postane naj zavod, ki bode izdaval in pospeševal izdavauje slovenske literature za mladino. — Po dosedanjih dohodkih „Narodne Šole" kaj tacega misliti ni bilo; vsaj niti ne preostaja novcev za nakup najpotrebnejega šolskega blaga. Ako pa se nam se združenimi močmi posreči, ustanoviti matico v znesku 1000 gld., potem je glavni faktor vsakemu podvzetju osigurjen in plodonosno delovanje tako rekoč vpeljano.
Prihodnost pa naj pokaže, koliko more vstrajno delovanje! če se nam to posreči, veselil se
bode tega ne-le odbor in z njim delujoči učitelji, veselilo se bode tega vse slovensko učiteljstvo.
—j—
— Enketa za izdavanje knjig za ljudske šole imela je 22. preteč, meseca sejo. Prebral se je zapisnik zadnje seje, ter izreklo, da enketa, akoravno ni javno kazala svojega delovanja,
je vender prav marljivo zasebno delovala. Sestavila je v posebnem oddelku načrt za „Prvo nemško slovnico in berilo", ter za to nabirala potrebnega gradiva za jezikov uk in za primerne berilne vaje. Načrt za to slovnico in berilo pa je osnovan na podlogi učnega črteža, ki ga je uradna konfe-rencija Ljubljanskega učiteljstva (v dan 29. maja t. 1.) sestavila in odobrila, zatorej se šolske knjige ne morejo konečno za tisk pripraviti tako dolgo, dokler imenovanega novega učnega črteža ne odobri višja šolska oblast. Določilo se je tedaj : a) Ta novi učni črtež naj se slavnemu c. k. deželnemu šolskemu svétu predloži v potrjenje ; b) slavni c. k. mestni šolski svèt naj se naprosi, da naj dela na to, da bode 1. z začetkom šolskega leta 1885/86. po vseh razredih ljudskih mestnih šol za vse predmete učni jezik slovenski, in 2. da se bode v nemščiui jelo poučevati še le takrat, ko bodo učenci nekoliko izurjeni v materinščini, t. j. t r e t j e šolsko leto v III. razredu.
—	Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko podelilo je sledečim gg. učiteljem častne diplome: g. Abramu v Kostanjevici, g. Jegliču na Dovjem, g. Paplarju v Borovnici, g. Pavčiču v Št. Rupretu, g. Rantu na Premu, g. Zarniku na Breznici.
—	Vprašanja pri pismeni preizkušnji o učiteljski sposobnosti (meseca okt. t. 1.) so bila taka-le: A. Za meščanske šole. Iz pedagogike: Notwendigkeit der Pflege des Gemüthes neben der Vcrstandesbilduug. Es soll die Eintheilung der Schlüsse nach der Relation angegeben und durch Beispiele erläutert werden. Salzmann als Pädagog. — Iz nemščine: Der Mensch, die Krone der Schöpfung (Abhandlung). Die Periode, ihr Wesen und ihr Bau ; es ist, wenn möglich, ein classisches Beispiel zu liefern. Johann Gottfried Herder's Bedeutung in erziehlicher Richtung. — Iz slovenščine : Kaj je namen vsemu vzgojevanju mladine ? Glavni razloček mej slovenščino Brizinskih spominkov in današnjo slovenščino? — Iz zemljepisja: 1. Woraus erkennt man die elliptische Form und die Grösse der Erdbahn? 2. Entstehung und Verbreitung der Passate und Einfluss derselben auf das Klima. 3. Die skandinavische Halbinsel ist in oro- und hydrographischer Hinsicht zu besprechen. 4. Uebersicht der weinbautreibenden Gegenden Oesterreich-Ungarns. — Iz zgodovine: Die cultur-historische Bedeutung Alexander des Grossen. Die Regierung Kaiser Friedrich III. insbesondere in Bezug auf Krain. Ursachen des Verfalls des römisch - deutschen Kaiserthums. — B. Za ljudske šole. Iz pedagogike: Welche sind die Grundbedingungen eines gedeihlichen Unterrichtes? Was sagt die Schul- und Unterrichtsordnung rücksichtlich der Classenabtheilung? — Iz nemščine: Von welchen Grundsätzen soll man sich bei der Wahl von Werken für die Schülerbibliothek an Volksschulen leiten lassen? Die Frage und ihre Arten; letztere sind mit Beispielen zu belegen. Iz aritmetike in geometrije: Die Multiplient ion einer ganzen Zahl mit einem Bruche ist methodisch zu behandeln. Die Zahl 4000 soll in 5 Theile getheilt werden, welche im Verhältnisse 2: 13/4 : % : 3 '/, : '/< stehen. In einem Kreise vom Halbmesser 870 cm ist die Länge des Bogens für den Mittelpunktswinkel 87 0 12 ' 24 " zu berechnen. Ein Kreis ist zu construieren, der durch einen gegebenen Punkt geht und eine der Lage nach gegebenen Gerade in einem angegebenen Punkte berührt. Es soll die Berechnung des Körperinhaltes eines Prismas methodisch entwickelt werden. — Iz pisanja: 1. Wesen und Vorzüge des Taktschreibens; Begründer desselben. 2. Welche Eigenschaften sollen Griffel, Federn, Federstiele und Bleistifte, die von den Schülern benützt werden, besitzen? 3. Die Lateinbuchstaben in genetischer Folge. (Die Ueberschriften sind mit schöner Latein-, die vier ersten Zeilen der Ausarbeitung mit schöner deutscher Currentschrift zu schreiben!) — Iz risanja: Die Contouren einer Zusammenstellung geometrischer Körper sind nach der Anschauung zu zeichnen.
—	V nunskem samostanu v Škofjiloki je v dan 22. preteč, m. umrla č. mati Nepomucena Udinak, 88 let stara, ki je celih 61 let poučevala v vnanji šoli. Naj v miru počiva!
1'reinene pri uciteljstvu.
Na Kranjskem. G. Jakob Mam, učitelj v Preserji, je za trdno postavljen. — G. Josip Traven, učitelj v Naklem, je imenovan nadučiteljem na Trati, g. Janez Do-linar, učitelj na Trati, pa gré v Naklo. — Gspdč. Marija Bohinec, učiteljica v Hreno-vicah, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto na Trato. — Gspdč. M. Blahna, učiteljica pri Stari cerkvi na Kočevskem, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto v Dolenjo Vas na Kočevskem. — Gspdč. Emilija Grkman, učiteljica v Mengišu, in gspdč. Pavla Golč, učiteljica v Boštanji, ste za trdno postavljeni. — Gspdč. Josipina Malec, učiteljica v Kostanjevici, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto na Rak o.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnic.	Tiskar in založnik J. R. Milic.