p-"
N«jve£ji tlovenaki dnemik V Združenik driavjii
vae leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Zrn New York celo leto • $7.00
S	inozemstvo celo leto $7.00
nWiMim M m mil rorcaanaHBBMMi
j
GLAS NARODA
List dlotv^tskih delavce* V Amerildu
TKLKFON: 00BTLAKDT 2876
NO. 22«. — STEV*228.
»»Urad m Second Clan Matur. September 21, 1903. at tha FortOffle« it Iiw York. H. T,
Act of Ooiifnat of
aim
TSLXFOH: OOETLIHDT tS7«
Združene države priznale Kitajsko.
ANGLEŠKO VOJAŠTVO SE
JE UMAKNILO IZ KANTONA
Nacijcnalistična vlada je bila priznana kot postavna vlada brez vsaicem formalne akcije. — Dva misijonarja še vedno pogrešajo. — Za Kitajce namenjena municija na norveškem parniku. — 10,000 ljudi brez strehe v Hankovu.
WASHINGTON, D. C., 27. septembra. — Ofi-cijelno priznanje nacijonalističnega režima v Nan-kingu kot de jure vlade na Kitajskem je bili podano od Združenih držav. Tako je bila informirana United Press od uradnikov državnega departmen-ta.
Nikake formalne objave ne bo glede te važne akcije, so rekli uradniki, razven če bo naprosil Nanking za to. Domneva pa se, da bo izdal državni tajnik Kellogg neformalno ugotovilo glede pozicije, katero so zavzele Združene države napram nacionalistični vladi.
De jure, — ali popolno priznanje nacijonalistov je bilo izid proučevanja problema, kot ga je ustvaril dne 25. julija John Van McMurray, ameriški poslanik na Kitajskem, ko je podpisal tarifno pogodbo s Soongom, nacijonalističnim finančnim ministrom.
Ob onem času je rekel Kellogg, da predstavljajo pogajanja glede pogodbe vsaj de facto priznanje Nankinga, a splošno je prevladovalo mnenje, da n,iso Združene države s tem odobrile novega režima kot d ejure vlado Kitajske.
Iz tega razloga je pripravil državni department formalno akcijo, ko je namen je bil izreči de jure priznanje.
KANTON, Kitajska, 27. septembra. — Angleži so sklenili odpoklicati svojo garnizijo iz tujezemske naselbine Shameen v Hongkongu. Garnizija obstoji iz enega bataljona, ki se je mudil tam že šestnajst mesecev.	^
Kitaj ci smatrajo to angleško odredbo za prijateljsko znamenje. Nacijonalistični vladi se ni treba bati od Anglije nikakih zaprek.
Kanton je le nominalno pod kontrolo nacijonalistov, dočim mu v resnici vlada Konsi vojaška stran ka.
Utrdbe pri Shameen so bile pred kratkim izboljšane. Policija bo prav lahko sama skrbela za red. Za vsak slučaj so pa pred otokom tudi tujezemski kanonski čolni.
O ameriških misijonarjih dr. J. M. Baileyu in njegovi ženi ni še nikakega sledu. Oblasti pa dom nevajo, d asta srečno dospela v provinco Kwansil ter da potujeta proti Kweilinu. Oba sta člana južne baptistovske cerkve.
O angleški misijonarki Mrs. Tobin ne vedo, kje se nahaja. Kitajsko vojaštvo zasleduje roparje, kateri so jo odvedli.
KANTON, Kitajska, 27. septembra. — Nauke pokojnega Sunjatsena, ustanovitelja nacijonalističnega gibanja, razširjajo potom ruJia po vsej Kitajski.
To je bil prvi slučaj,.da je bila ta zapadna iznajdba splošno uveljavljena po Kitajskem.
5ANGHAJ, Kitajska, 27. septembra. — Pomanjkljiva poročila iz Hankova javljajo, da je vsled požara ,ki je izbruhnil v sredo, deset tisoč prebivalcev brez strehe.
Koliko ljudi je izgubilo življenje, se zaenkrat še ni dalo dognati.
Kiiba je priznala nacionalistično vlado ter bo poslala v Nanking svojega diplomatskega zastopnika.
BATAVIA, Java, 27. septembra. — V tukajšnjem pristanišču so zaplenili norveški parnik "Baune", ki je bil naložen z municijo. Municija je bila najbrž namenjena za Kitajce.
Kapitan je izjavil, da je parnik na poti U Rot
9
GOVORI MRS. WILLEBRANDT RAZBURJAJO REPUBLIKANCE
Voditelji ne soglašajo glede Mrs. Willebrandt. — Ničesar ni bilo sklenjenega, — je rekel Work, potem ko je Newton v Chicagu odobril njene govorniške načrte. — Hoover se ne briga za zadevo.
WASHINGTON, D. C., 27. septembra. — Noben sklep ni bil dosežen v republikanskem narodnem komiteju glede bodoče kampanjske aktivnosti Mrs. Willebrandt, pomožne generalne pravdni-ce, kot je izjavil danes načelnik komiteja, Hubert Work.
—	Ničesar se ni sklenilo, — je rekel Jr. "Work po dolgem telefonskem pog-ovoru .s kongresnikom, Walt er Xewtonom, načelnikom govorniškega urada v Chicagu, pod kojega avspieiji je imela Mrs. Willebrandt nekaj svojih govorov.
—	Kaj je resnice na poročilih, da bo vzela Mrs. Willebrandt "počitnice"? — so vprašali Worka.
—	Tega ne morem uiti potrditi, niti zanikati.
Work pa ni bil zanikal poročila, da je stavil predlog, naj Mrs. "Willebrandt v bodoče nekoliko modificira svoje govore in izraze.
—	Prvi govor Mrs. Willebrandt Oh i ju ni bil pod avspieiji republikanskega narodnega komiteja.
je rekel dr. Work. Hoover sam, ki se dobro zaveda furorja, katerega je vzbudila Mrs. Willebrandt, se je dosedaj vzdržal vsakega vmešavanja. O11 zavzema »'tališče, da vodi kampanjo narodni komi tej in da so govorniki problem tega komiteja.
Spor Vadi Mrs. Willebrandt pa zavzema še vedno prvo mesto na politični pozornici. Xewton je včeraj po svoji konferenci v Chicago z Mrs. Willebrandt formalno in ofieijeino odobril njene govore pred cerkvenimi organizacijami, v katerih je napadla governerja Al Smitlia glede prohibieije in Tammany Halla.
Apostolski delegat bo dobil rdeči klobuk.
WASHINGTON. I). ('.. 27. sept. Monsignor Pietro Fuma>an-Bien-di. apostolski delegat v Washing-tonu, bo najbrž imenovan kardinalom. 11 h prihodnjem konsistoriju prihodnjega oktobra ali novembra meseca.
Dyott dobil malo novic o Fawcettu.
PARA. Brazilija. 27. septembra. Malo luči je padlo na usodo polkovnika P. H. Facetta. angleškega raziskovalca, kil je izginil v brazilskih diungljali leta 1925. To u-gotovilo je i>odal comander George Dvott. ki se je vrnil semkaj z iskanja po izgubljeni ekspediciji.
Dvott je rekel, da so mu Indijanci rekli, da je izgubljena skupina prodrla pregloboko v džung-ljo. da pa se Facett ni brigal za svarila in da je bil ubit s svojim sinom in nekim mladim Angležem.
POLICIJA V ZVEZI Z BUTLEGARJI
Dva nadaljna kapitana poleg onih, ki so bili že aretirani, sta bila v zvezi z butlegarskim ring-om potom Jemanja podkupnin.
PHILADELPHIA. Pa.. 27. sep. Dva nadaljna policijska kapitana bosta najbrž aretirana še danes, v zvezi s sprejemanjem podkupnin od butlegarskega ringa.
Okrajni pravdnik Monaglina ni hotel razkriti imen uradnikov, ki bodo dodani k seznamu 34 policistov, ki so že pod jamščino na prostih nogah, ker so sprejemali podkupnino.
To je objavil po zaslišanju inšpektorja John Strekerta. načelnika policijske veŽbalne šole.
Predno je postal Strekert načelnik policijske šole. je na čelo val se-veroiztočni diviziji. Dva kapitana iz tega okraja sta bila že aretirana.
Podroben seznam salonerjev, ki so plačevali policiji, je bil preči-tan. ko je bil kapitan Cohen aretiran. Pokazalo se je. da je "majhna črna knjižica", ki je bila Nemesis pliiladelphijske policije v preiskavi okrajnega pravdnika Monaghna. najbolj važni kos dokazov, ko bodo policisti predstavljeni sodišču.
Ta knjižica, v katero so butle-garji zapisovali svote. katere so plačevali policiji, je razkrila, da so dobivali kapitani redno plačo $75 na teden za zavarovanje salonov. Navadni policisti pa so dobivali pa $5 na teden.
PROTEST ŠVICE PROTI ITALIJI
Laski špajoni v Švici in na meji postajajo preveč objestni. — V Rim je bila poslana ostra protestna nota.
Strela ubila štiri.
LONDON. Anglija. 27. septembra. — Štirje domačini so bili ubiti in trije močno poškodovani, ko je zadela strela v neko farmo, v bližini Reitz v Transvaaln.
Strašen vihar v Sibiriji.
MOSKVA. Rusija. 27. septembra, — V okolici Kakaboriska je divjal Strašen vihar ter povzročil ogromno škodo. Več parnikov v pristaniču se je potopilo.
terdama proti Port Arthurju ter da ima na krovu stroje za Poljsko.
Ker ni mogel kapitan predložiti poverilnik listin, so ga aretirali.
KANTON, Kitajska, 27. septembra. — Sem se je vrnil Ha Han Min, ugledni član nacijonalistične vlade.
V svojih javnih govorih se zavzema za zmanjšanje obrožene sile, za centralizacijo financ ter in* dustrijalni razvoj dežele.
• -- ž ■ «' Ji ■	! fijfjS? - ■ : •
' - - \ .t
BERN. Švica. 27. septembra. — Dr. Guiseppe Motta. načelnik političnega departmenta švicarskega zv. sveta pravi, da Švica ne bo nadalje trpela na svojih tleh objestnih italijanskih agentov, ki so pred kratkim aretirali generala Cesara Rossi ja.
Prej se je vršila njihova delavnost samo ob meji. sedaj imajo pa tudi po švicarskih mestih špijonska središča.
Dne lf>. septembra je poslal Motta italijanski vladi ostro noto, v kateri je zahteval, naj se kaznuje odvajalce generala Rossija.
Rossi je bil pobegnil iz Italije v Švico ter tukaj objavljal članke proti Mussolini ju. Tekom neke avtomobilske vožnje so ga agentje odvedli preko meje v Italijo ter ga izročili italijanskim oblastim.
PUSTOLOVSKI POLKOVNIK
V BOJU PROTI S0VJET0M
Slavni angleški polkovnik Lawrence, ki se je boril v svetovni vojni na strani Arabcev proti Nemčiji jn Turkom, se bori sedaj proti soVjetom v Indiji, kjer skušajo boljše viki razširiti svoj vpliv.
LONDON, Anglija, 27. sept. — ' Lawrence iz Arabije", ki je vodil uspešno arabsko vstajo proti * Turkom v svetovni vojni, in ki predstavlja največji posamezni dogodek konflikta, se je lotil sedaj nove križarske vojne, da namreč zasledi tajne bolj-se viške agente v Pundžabu v Indiji.
Ubil hčerko, ker mu ni skuhala zajtrka.
WASHINGTON, D. C., 27. sep. Pod obtožbo umora je bil stavljen danes Frank E. Smith, star 50 let, bančni stražnik, ki je prišel včeraj zvečer na policijsko postajo ter povsem mirno pripovedoval, kako je zadavil svojo hčerko. Bessie, staro devetnajst let. ker mu ni hotela skuhati zajtrka.
Truplo deklice je našla policija v njeni spalnici, potem ko je poklical John Steel, neki gostač v hiši Smitha. oblasti.
NmitFi. prejšnji knjigovodja v neki banki, je napol slep. Rekel je, da je imel dobro vzgoja
Coolidge-cv sin v avtomobilski nezgodi.
NEW IIAVEN, Conn.. 27. sep. Sin predsednika Coolidga. Jphn Coolidge, >e je danes- vozil v avtomobilu governerja Trumbulla ter zadel v avtomobil Wilfreda Vena. Veno je močno poškodovan, dočim se ni Coolidgeu nič zgodilo.
Coolidge je javil dogodek poli-eiji ter se nato podal na delo.
Preplašene nune.
ST. LOIS. Mo.. 27. septembra. Prvikrat zunaj v "svetu" v petdesetih letih, je videla mati prednica Alojzija karmelitskih sester čudne prizore, ko je vprizorila tukaj svoje prvo in najbrž tudi zadnje potovanje z avtomobilom. Premeščena je. bila iz starega v novi samostan na zunanjem robu mesta.
Dijak William McKenna. ki je vozil karo, je opisal opazovanja nun.
— One so mislile, da vozim z velikansko naglico, čeprav nisem prevozil več kot petnajst milj na uro. Hotele so vedeti, zakaj se vsem ljudem tako strašno mudi. Ko smo prišli do Forest parka, so se ču-diel njegovi lepoti in ko smo se peljali mimo golf igrišča, so hotele vedeti, zakaj tolčejo moški in ženske s palicami po zemlji. Ko smo dospeli, v novi samostan, je bila mati-prednica očividno vzradoš-eena.
To sporočilo je bilo sporočeno j semkaj iz Bombava ter ni izzvalo zanikanja angleškega zračnega ministrstva. na katero so bila naslovljena poizvedovanja, kajti polkov-uik Lawrence je služil kot navaden vojak v zračni sili v Indiji. Njegovi tukajšnji agenti pa so zanikali poročilo ter pravijo, da so dobili pretekli teden neko pismo, iz katerega je razvidno, da je Lawrence v stalni zračni službi v Indiji in da bo ostal tam. dokler ne poteče njegov rok s koncem naslednjega leta.
Soglasno s poročili iz Lahore je Lawrence uspešno preoblečen in hodi po Pundžabu, kjer študira ak-tovnosti komunističnih agentov, nih tajni glani stan se nahaja baje v Amritsar. Lawrence se nahaja baje tam v razkošno opremljeni hiši.
Soglasno s sporočilom je Lawrence preoblečen v mohamedaiiske-ga .duhovnega voditelja in vsled tega prinašajo domače ženske k njemu svoje otroke, da jih ubrani on "zlega očesa".
Povest predstavlja l učno rešitev skrivnosti, .ki je obdajala Laxvren-ca izza vojne. Med arabskimi plemeni je zbudil duha naeijonalizma ter po vedel eredno arabsko, armado preko Arabije do zavzetja Damaska.
Udeležil se je številnih bojev, prepotoval celo Arabijo večkrat ter si pridobil ljubezen in zaupanje najbolj divjih arabskih glavarjev. Turki so stavili na njegovo glavo veliko nagrado, a preoblečen kot arabski šejk se jim je vedno izognil ali pa jih porazil.
Za svoje delo pri konečnem porazu Turčije je odklonil vse časti in vse nagrade.
Glasi se. da je bil besen, ker se ni dovolilo Arabeem popolne neodvisnosti, katero jim je 011 obljubljal. nakar je popolnoma izginil iz oči javnosti.
To se je zgodilo leta lf>22 in edino pojasnilo, katero se je nudilo (losedaj. je bilo, da se želi skriti pred javnostjo.
Sedaj se pa je zopet pojavil v Indiji, kjer skuša baje izslediti tajne boljševiške agente v Pundžabu.
PRIPRAVE ZA VOLITVE NA ANGLEŠKEM
Zborovanje konservativcev. — Min. predsednik Baldwin je napadel delavsko stranko in njeno politiko.
GREAT YARMOUTH, Anglija, 27. septembra. — Priprave za volitve, ki se bodo vršile prihodnjo spomlad, so se že pričele. To bo volilni boj, kakoršnega še ne pomni Anglija.'1	' '
Spomladi namreč v prvič, volilo kakih pet milijonov mladih volilk, ki so dobile volilno pravico.
Danes so začeli zborovati tukaj delegati konservativne stranke m stranke unionistov. Glavni govor je iniel ministrstki predsednik Baldwin, ki je odločno obsodil delavsko stranko.
— Delavska stranka Velike Britanije — je rekel, — je mogočo velika stranka, toda Angleži ne bodo glasovali za njo. Stranka ,se,ino-ra najprej izčisfiti ter izgnati vse ekstremlste. Z ekstremisti v delavski stranki, ki so fafctično njeni voditelji. pa nočemo imeti nobenega opravka.
Konservativna stranka je poslala 2<i00 delagatov. ko jih bojni klic je : — Proč s soe.ijalizmom !
Veliki Zeppelin bo
kmalu odletel.
FRIEDRICIIAFEN. Nemčija, 27. septembra. — Veliki novi vodljivi zrakoplov "Graf Zeppelin-", je dovršil svoj tretji poskusni polet ter 'bo najbrž odletel na nameravano potovanje v New York t tekli dveh tednov.

DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
" 2,500 ....... $ 45.75
" 5,000 ....... $ 91,00
" 10,000 ....... $181,00
w 11,110 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 5.90
200 ....................$11.50
300 ....................$18.95
500 ...............$27.75
" 1000 ....................$54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nak/i-silih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina
nakazila.
izplačila po pošti 80 redno izvršena v -oveh do treh tednih
"NTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—
SAKSER STATE BANK
£2 COBTLANDT STREET,	NEW .YORK, N« X*
feA	TELEPHONE: CORTLANDT US?

Wl
GLMS NARODA
(8LOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation J
Frank Sakxer, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta .............................„.$3.00
Za četrt Ista -..........................$1.50
Za New York ta, celo leto ....$7.00
Za pel leta................................$5.50
Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t» praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
ZANIMIVI k* KORISTNI PODATKI
POftf ION UANOUAOB INFORMATION URVICI — JUMSLAV BUREAU
Produkcij« in trženje jajc.
•GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
PRIZNANJE KITAJSKE
Združene države so priznale kitajsko nacijonalisticno vlado.
Od te^a priznanja bodo imeli Kitajci precejšen dobiček.
Tudi ostale velesile, predvsem Anglija in Japonska, ne morejo zaostajati.
Če rade ali nerade, bodo morale slediti vzgledu Združenih držav.
Voditelji kitajskih liaeijonalistov so izborili diplo mati. Dosedaj se jim je še vedno posrečilo izigravati velesile druga proti drugi ter kovati iz tega politični kapital.
Priznanje Združenih držav bodo nacijonalisti izborno izrabili v to svrho.
Posledice bo kmalu čutiti v Londonu, Tokio, Parizu in Kimu.
Združenim državam se je v tem slučaju jako mudilo s priznanjem nove vlade.
Peking, sedež stare vlade, je padel šele pred par meseci.
Izza onega časa se šele sme govoriti o resnični naei-j ona 1 i stični vladi.
V Evropi je dežela, ki ima že enajst let ustaljeno vlado; v kateri ni bilo nobene vladne krize ter se je znala s čudovito močjo ubraniti vseh zunanjih sovražnikov.
To je sovjetska Rusija. Združene države je niti sedaj, po enajstih letih nočejo priznati.
Zakaj čakati s priznanjem Rusije desetletja, dočim je bila kitajska nacionalistična vlada po par mesecili priznana *
Vzrok je oči viden, ves svet ga pozna.
Unijo sovjetskih republik so ustanovili delavci in mali kmetje, ki so pognali k vragu carja in njegov kapitalistični red.
Ustanovili so vlado, ki najbolj služi njihovim lastnim
interesom.
Kitajska naeijonalistična vlada pa ni v svojem bistvi« nič drugega kot odcedek lastne demokracije.
Razloček je le ta, da Kitajci ne pošiljajo anarhistov na električni stol, ampak jih kar na javnem trgu obglav-Jjajo.
Nankinska gospoda se po svojih čustvih iu nazorih popolnoma nič ne razlikuje od gospodov v Washington^, ki vodijo našo zunanjo politiko.
Ni čuda, če so si potem tako hitro in tako prijateljsko segli v roko.
Bil je čas, in ta čas ni daleč za nami, ko so Združene države pošiljale na Kitajsko bojne ladje in mornariške vojake.
To je bilo tedaj, ko so se hoteli kitajski industrijal-ii delavci in kmetje osvoboditi silnega bremena, ki jih 3e pritiskalo k tlom.
Srd delavcev in kmetov je bil naperjen proti kapitalistom in hoteli so ustanoviti nekaj, kar bi bilo ruskim sovjetom podobno.
Toda upor je bil naglo v kali zatrt.
Kitajski kapitalisti so pod zaščito zavezniškega bro^ dovja kmalu prišli na površje.
Pomofiti so dali par stotisoč vstaških delavcev in Študentov ter so osnovali vlado po vzorcu washingtonske, londonske, pariške in tokijske vlade.
Zavezniške bojne ladje so začele zapuščati kitajska pristanišča, polk «a polkom mornariških vojakov je od-
feL
,v i
Pričela se je doba priznanja.
Obenem pa tudi doba splošnega izkoriščanja Kitajske.
Več kot pet miljonov farm v Združenih Državah prideluje jajca. Velika večina farm v vsaki državi se bavi z jajčarstvom. Večinoma je produkcija jajc na teh far-mph le postranski pridelek in prebitek jajc. ki preostane za. trg, je za vsako farmo povprečno majhen, ali .skupni prebitek teh farm (t. j. pc odbitku jajc, ki jih farmar sam rabi) je zadostr velik, da zalaga me.stno prebivalstvo 54 miljonov ljudi.
Število in vrednost kokošjih jajc produeiranih na farmah Združenih držav 1. 1924, sta bili: Čez 1913 milijonov tucatov kokošjih jajc v skupni verdnosti skoraj 572 miljonov dolarjev.
Imamo seveda tudi mnogo speci j al iziranih kokošjih farm, kjer produkcija jajc za trg tvori glavni posel, ali njih število je mnogo manjše kot eno .splošnih farm, ki imajo preutnino. Specijalizirane jajčje farme najdemo v največjem številu ob atlantski obali blizu velikih mest in ob paeifični obali, kjer klimatične razmere so zlasti ugodne. V manjšem številu jih naj demo v bližini drugih večjih mest v notr&njostS 5n p ploh tukpatanc sirom vseh Združenih Držav.
Imamo pokrajine na Vzhodu in ob Pacifiku, kjer je produkcija jajc jako velika, ali večji del zaloge jajc se prideluje v vzhodnih severo-centralnih državah in zapadli ih severo-centralnih državah. Gla.som cenzusa za 1. 1924 je država Iowa bila na prvem mestu z letno produkcijo skoraj 134 miljonov tucatov jajc. V zaporednem redu so ji sledile države Missouri in Minnesota. Osrednje zapadne države ne le producirajo več jajc, marveč, ker je tam manj mestnega prebivalstva, jih imajo največ za izvažanje v vzhodna tržišča.
Večina prebitka jajc, produeiranih v New York, Ne\y Jersey in Pennsylvania se pošilja v mesto New York, ali količina, ki prihaja na ta način na ta trg iz teh treh držav, tvori le 16 odsto vse zaloge jajc, poslanih v New York. Veliko večja količina jajc prihaja iz srednjega zapada, skoraj ravno toliko prihaja iz pacifične obali in manjša količina iz južnih držav. Isto velja glede zaloge jajc za Chicago, Philadelphia in druga velemesta.
Jajce je delikaten, zdrobljiv' ži-vežni produkt. Pod najboljšimi razmerami se hitro pokvarja. Po-šiljatve iz srednje- zapadnih držav, kjer se producira največje število jajc, morajo potovati povprečno 1000 milj do trga. Ta problem prevoza je bil rešen potom refrigeratorj^v (vozov-hladilnie). L. 1926 se je 55.440 železniških vozov jajc prevozilo na ta način v vzhodno tržišča.
Vsled sezonalne produkcije se »skoraj 15 odsto skupne letne produkcije postavlja v spomladi v mrzla skladišča (cold storage), kjer držijo jajca do jeseni ali zime. ko svežih jajc primanjkuje.
Kar se tiče trženja jaje, imamo v splošnem tri metode: direktno, indirektno in " intermediate
Direktno trženje je prodaja jajc cd producenta direktno k konsu-mentu. Ta način je zlasti priljubljen malim kokošjerejcem. Pošiljajo jajca posameznikom, hotelom, restavracijam in sladolednicam potom paketne pošte. V tem slučaju rabijo škatle (cartoon) iz debelega papirja ali kovine raznih veličin ali pa navadne zaboje za 30 tnca-tov. ki se dobivajo od pošte.
Indirektno trženje je prodaja jajc od strani producenta na razne agencije, ki od svoje strani proda-jejo veletržcem (concentrators). Na tak način gre jajce skozi mnogo rok in tržnih kanalov, predno po nekolikih tednih doseže konsu-tnenta. "Intermediate" se zove ona metoda trženje jaje, ko prodn-cent prodaja prodajalcu na drobno, v katerem gre jajce skozi roke enega ali več prodajalcev, predno pride do konmutoenta. V mnogih pokrajinah š6 produ-
centi jajc ustanovili zadruge za tr-žerije jajc. Najmanjša Idealna kooperativa za trženje jajc je takj-zvani "egg circle". V svrho ustanovitve takega se razni produeenti združijo za skupno prodajo svojih jajc na sknpno tržišče, navadno v majhnih lotih po ekspresu. Drugi način zadružnega trženja jajc obstoja v rabi lokalne zadružne mlekarne, ki prevzema prodajo. Ker farmarji razpečujejo svoje mleko in "cream" potom takih zadružnih mlekarn, je razmeroma lahko dostavljati jajce potom iste agencije na isti trg in ob istem času.
V nekaerih krajih po sa ustanovili posebna tržna udruženja, ki razpečavajo jajca velikega števila producentov. Jajca se navadno nabirajo v lokalni sprejemalnici, od koder gredo na "packing plant", kjer se jajca skrbno razvrščajo po kakovosti in odpošiljajo v "ear-lots" na trg. Zadružna kokšja in jajčja udruženja ob paeifični obali so izboren primpr uspešnega zadružnega trženja.
Dop
i s.
Bradd-ock, Pa.
Redkokdaj se kdo oglasi iz naše naselbine, zato sem se pripravil, da napišem par A-rstie, kako kaj živimo tu pri nas.
Delavske razmere so tu bolj sla-be. Nekateri delajo po par dni na teden, drugi pa skoro nič. Delo se pa tudi sploh težko dobi.
Ker pa je baš sedaj doba piknikov končana ter grozdje dozoreva. je "Slovensko izobraževalno in Podporno Društvo", sklenilo prirediti prvo jesensko veselico in sicer "Vinsko trgatev" v Sloven skem domu na 9 cesti. V imena zgoraj omenjena društva vabim rojake iz te na^ibine in bližnje okolice, da nas posetit" na dan 29. septembra 1028. Za lačne in žejne bo skrbel odbor, za plesa željne bo pa na razpolago dobro-znani "Stuchlvjev" orkester.
Vstopnina: moški 35c, dame 15c.
Torej na svidenje v soboto, dne 29. s ptembra.
Za Slov. Izob. Podp. Društvo Anton Rednak.
Hitra pot do Evrc^pe
na Mauretaniji.
Z Mauretanijo, ki dospe v Cher-bourgh, v malo več kot v petih dneh, edinim parnikom na svetu, ki dospe tja v tem času, je mogoče dospeti v naslednje kraje v navedenem času:
Basel, 6 dni in 1 ura.
Severna Italija, 6 dni 6 ur.
Berlin, 6 dni 23 ur.
Dunaj, 7 dni 1 ura.
Varšava, 7 dni 4 ure.
Budimpešta, 7 dni 8 ur.
Zagreb, 7 dni 11 ur.
Mauretania, brzoparnik Cunard Črte, nikdar ne zavlačuje ekspres-nega vlaka. Z redkimi izjemami je vedno pravočasna. Svojo zadnjo pot je napravila v 43 minutah manj kot svoja prejšnja najboljša potovanja.
selitve?
Če se nameravate seliti, nas čimprej mogoče obvestite, da lahko napravimo tokojSnjo ]*>}»odlK> in uvedemo služIl.
Sezona selitve vedno prinese nove zahteve za Edisono-vo službo. S sodelovanjem naših odjemah-ev )>a lahko točno ugodimo vsem zahtevani — prekinemo tok v starem in napeljemo v novo stanovanje.
Ko pišete ali telefonirate, stari in novi naslov.
vas prosimo, da navedete
URADI IN IZL02BE kjer se lahko napravi pogodbe ter so električne potrebščine razstavljene ter se razkazujejo za udobnost odjemalcev in javnosti.
■3. o Norfolk S trs« 865 Broadwa?	151 Ean Sfilh StTret
»7oCana! S«re-t 124 Wrtt 42nd Srrcet 15 Earr listh Street 10 Irving Plate 256 West 72nd Street 362 Ea:t J^th Smet 5 55 Tremor« Avenue 310 East JCingsbridgc Ruad
Vse izložbe razon Irving riace so odprte zvečer
KONCERTI A. SOSEDA
29. septembra, Pittsburgh, Pa.
6.	oktobra, Milwaukee, Wis.
14.	oktobra, I* Salle, 111.
18.	oktobra, Cleveland, O., International Institute
21.	oktobra, Collinwood, O.
27.	oktobra, Girard, O.
28.	oktobra, Lorain, O.
18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Dulhth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo.
PRODAJAH KANALČKS
dobre pevce, ki rolajo in čapajo, holandske vrste. Imam t-udi mlade grli«P- Kdor hoče priti: ali pa pišite na:
Frank Wdkar,
f*» St, Brooklyn, M. Y.fpo aarett na
55a popravila pokličite—podnevi ln ponoči Manhattan—Watkins 3000: Bronx—M'jtt Haven
1500
L
The New York Edison Comp
Vam na razpolago
Irving Place & 15th Street
any
Novice iz Slovenije.
Drzen rop pri Zagorju.
Kovaški mojster Lovro Tnrk iz Toplic pri Zagorju je prišel na Mali Šmaren zvečer okrog 20. s svojo soprogo v Robavsovo gostilno na Lokah. Med redkimi gosti se je ta čas nahajal tudi neki tujec, ki je govoril srbsko-hrvatski. Turk je z njim navezal pogovor in tujec mu j? pripovedoval, da je po poklicu brezposeln ključavničarski pomočnik ter da je zadnje čase delal v Nišu in Kragujevcu. Turk mu je če obljubil, da mu bo morda preskrbel delo. Ko pa se je okrog 22. ure Turk .s svojo ženo opravljal in plačeval zapitek. je tujec opazil, da .se v Turkovi listnici nahaja večja množina denarja.
Komaj sta Turk in soproga zapustila gostilno, se je takoj za njima odpravil tudi tujec. Pridružil se je Turku in ga hotel roko v roki spremljati, kar pa je Ie-ta odklonil. Tujec je tedaj hitro odšel kakih sto korakov dalje, nakar se je nenadoma zopet vrnil in se zakadil v Turka, da sta oba padla na tla. A tujec se je hitro pobral in iztrgal Turkovi soprogi torbico iz rok. Ker pa je pri tipanju občutil, da je prazna, je je vrgel stran in zbežal v koruzo. A plen je imel že s seboj. Ko je Turk segel v žep, je mogel ugotoviti, da mu je med padcem izmaknil lopov listnico s 3000 Din in raznimi listinami.
Rešiteljica izgubljenega Boga.
Ni bajka, marveč resnica, kari bomo povedali. Minulo nedeljo, !). septembra je bila pokopana v Poljanah vaščanka iz Vinharjev
posvečeno liostijo, Boga. Seve, t j se lahko pripeti vsakemu duhovniku. Posebno je to mogoče ponoči in na poti v hribe. Zadrga pri bur-si se zarahlja. in odneha. Tako je bilo najbrže tudi tukaj.
Drugo jutro po tem dogodku pride v hišo pokojna Maconke beračita, z imenom Haducija, prosit dar;>v.
V , se je igralo več 0-trok. Beračica jim pomoli kot i-gračo, majhno, posebne vrste škat-Ijieo ali puščico z besedami: — "Nate, to-le sem našla tam-le na poti!",... Otroci so bili, kajpadi. veseli, da so dobili novo igračo. Poskušali so na vse načine, da bi puščico odprli, kar pa jim k *roči ni uspelo. Ker je bil pomladanski dan, so nekateri pustili vse igrače s puščico za mizo in se odstranili iz hiše. Medtem pristopi pokojna k mizi in vzame puščico v roke. V svoji poštenosti si misli: "Morit je pa le kaj važrega in utegn ■ > kd > vprašati po nji!" Nič pasebvi?-ga sluteč vtakne puščico v žep sv.' jega krila ter gospodinji in k pri naprej, n? da bi vedela, da nosi Boga v žepu. Dopoldne sreča soseda pred hišo in ta ji reče ves prestrašen: "Veš, kaj se je snoč: zgociloT Kaplan je izgubi! Boga. ko je šel obhajat. Mežnar >ra išje!'
Naeonka stopi nekako v strahu k sosedu, kier se i; nahajal mež-nar. da bi morda kaj več zvedela o dogoaku. Tja pnšedši potegu'« u žepa p'lnico z besedami:
"Pa menda ni to;«?'" ".Te že pravo!" odvrne mež-nar. Pr...ge takej lu? in pricn«- moliti t*»r se vrne pr;ti Poljar.-am.
Katra Dolenc, po domače Nacon-j Sl,0l0,jr 2 ** sre(;al :u ko	in
ka, stara 67 let. Z njo je legla vU} baJe rekel: bi vedela, kaj grob ena že redkih živih prič "iz-n(?sem> bi pred menoj poklek-gubljenega Boga".	[nila!".... V Poljanah, seveda, je
Nele. da je bla^a in resnično po- žuPnik Y ^rkvi takoj spravil na,"
božna žena bila skrbna in dobra mati mnogoštevilni družini, doživela dosrodek, kakor težko k.i-tera na svetn, a gotovo Se nobena Slovenka. Nji je bilo prisojeno, da je nosila pri sebi, v žepu svojega krila Najsvetejše. Ta dogodek je kaj lepo in živo opisal naš rojak, blagopokojni dr. Ivan Tavčar v povesti "Izgubljeni Bo^"
Zgodilo se je to nekako pred 30 leti. Duhovnik, ki je Sel sprevidet neko bolnico že pozno zvečer v hribe, a vas, ležečo za Vinhtrji, je

■ ' :. .i , ■ ' .'
it •
btae isgttbil
deno Najsvetejše zopet v tafc.»rna-kelj.
Smrtna kosa.
V	Mariboru je umrla po kratki in mučni bolezni v 22. letu starosti Jelena Gregoričeva.
V	Ljubljani je preminul po dolgi mučni bolezni strojevodja drž. žel. Fran jo Grošelj.
Umrla je gospa Amalija Flajš-manova, trgovka in gostilničarka, vdova po pokojnem večletnem županu Flajšmanu. Podlegla je pljučnici. Zapušča petero otrou vecfcmm* nepreskrbljenih.
Torej le pripravite se! ^
Te dni se je vrnil iz Amerike v Beograd, kinematografski igralec
Svetislav Petrovič.
V Ameriki je baje igral za film; jaz ga nisem nikdar videl, ker ne hodim v kinematograf.
Poročilo o sprejemu se glasi:
—	Kar se je dogodilo ob prihodu vlaka, se sploh ne da popisati. Strahovita gneča, ženski kriki in vrhški, prava simfonija razburjenja in nestrpnost. Beograjčanka so kričala*
Videti ga hočemo. Objeti ga hočemo. Kje je Petrovič?
Sveti-lav Petro vrč je čul vpitje in klice razburjenih in navdušenih Beograjčank in k^r iz izkušnje da je gneča zt-lo nevarna, je >f"»pl! iz vagona na drugi .strani in s*- tako ognil nevarnosti, ki mu je pretil na beograjskem kolodvoru.
Neki novinar ga je rešil i/, za d rede. Ponudil mu je svoj avto in ga odpeljal v redakcijo. Množica ga je spoznala in drla za avtomobilom
Igralec je srečno stopi! v u red ni štvo. Za njim so pa vdrle beograjske device in ga začele poljubljati in objemati. Orožniki so prihiteli umetniku na pomoč in trgali žen-<ke s silo od Petrovičevih usten.
In kako je izgledal ubogi Petrovič !
Nihče ga ne bi več spoznal!
Oil rdečila je bil rdeč po vsem o-brazu kakor cirkuški klovn. Y> s obraz so pokrivali rdeči odtisi n;»-lišpanih ženskih usten. Petrovič je pokleknil s sklenjenimi rokami pred ženske in jih prosil, naj ga puste pri miru.
Medtem se je zbrala pred ured-uištom tisočglava množica navdušenih Beograjčank, ki so kričale; Pridi ven. pridi ven!
Petrovič >e je uda'1 v svojo usodo in odšel iz pisarne po stopnicah na ulico. Za njim so drle dame, ki so ga v pisarni poljubljale in objemale.
Kričale so za njim: Svetisiav! Svetislav! in se kotalile po stopni-car na vzdol in udarjale z glavami ob ograjo in zid.
Pred uredništvom je Petrovič, stopil v voz. In znova zadoneli od vseh strani pozdravi. Umetnik si je zamaši! ušesa z obema rokama. Od vseh strani je deževalo cvetje na avtomobil.
Neka energična mlada dama je prerinila do njegovega avtomobila in mu padla okoli vratu, kričeč : Poljub, Svetislave. duša nioj.t, saino en poljub!
Poljubila ga je strastno in vzkliknila, Ah, ravno na oči. Na te plavi? oči, ki jih ta.ko ljubim!
Kako je bilo popoldne in zvečer, časopisje ne omenja.
Ko sem prečital to poročil", dobim po pošti karto iz Waukegana. »laže Zelene me pozdravlja v družbi najmanj dvajsetih rojakov in rojakinj.
In na karti s*oje tudi beseda: Te poljubljam prav iz srca! Mici. . .
Naprej nisem čital, ker se mi je kar stemnilo pred očmi.
—	Salament. Zgaga, — sem si mislil, — prav od srca ga pa že dolgo ni-si dobil . . .
In sem sam pri sebi takole ukrenil:
—	t'e so v Beogradu s tistim Petrovičem take reči počeli, zakaj bi pa Peter po Ameriki ne poskusil svoje sreče. Dasi Petroviča nisem videl, prav dobro vem, da ga gle de lepote in drugih reči desetkrat potsekam. In tudi plavih oči nimam, pač pa zelene ko maček.
Dekleta, če bom prišel v vašo naselbino, le glejte, da ne boste zaostajale za svojimi srbskimi tova-rišicami.
Ker v-em, da bi omagal pod sladkostmi, bom vzel seboj svojega prijatelja Iveka. ki stavi to mojo kolono.
Zdi se mi, da se tudi on vČasi rad malo .pomladita.
Mene poznate, mojo sliko ste videli, njegovo bom pa v kratkem ob-javil.
Torej le pripravite se!




r r ■ wm:
OLAS NAHODA, 28. SEP. 1923
DOLORES DEL RIO
mmrn.M-memmm
Pierre Loti — V. N.:
Ko .se je htara Yvonne vrnila nekega dne v prvi polovici junija domov, »o ji «os>edj»* povedali, da m) jo prišli Iskat po naročilu komisarja mornarske uprave.
Gotovo je bila to kaka zadeva, ki se je tikala njenega vnuka : toda to ji ni povzročevalo prav nič strahu. V mornarskih družinah imajo večkrat opravka z upravo; torej je on«, ki je bila mornarjeva hči, žena, mati in stara mati, poznala ta urad skoro že šestdeset let.
Vedoč, kaj se spodobi za g. ko misarja, se je oblekla: vzela je svojo lepo obleko in belo avbo in ffc podala na dveurno pot.
Hitro stopicajoč po stezah strme skalnate obale s»> je napotila proti Paimpol-u, vendar nekoliko tesnobna radi premišljanja. radi teh dveh mesecev, ko ni dobila pisma.
Veslo junijsko vreme se je smehljalo vseširom krog nje in v nižinah, zavarovanih proti rezkemu morskemu vetru, se je takoj nahajalo lepo sveže zelenje, cvetoče glogove meje, visoke in prijetno dehteče rastline. Ona ni videla ničesar tega, onn, ki je bila tako stara »n na katero so se nakopičile bežne dobe, kratke skoro kakor dan.
Okoli selišč z mračnim obzidjem so cveteli rožni grmi, kliniki, še-boji in skoro na visokih ostrešjih iz slame in mahu so cvetke privabljale prve bele metulje.
Bližajoč se Paimpol-u je čutila, da s,, še bolj vznemirja in je pospešila hojo.
In že je tukaj v sivem mestu, na majhnih obsolnčenih ulicah; pozdravlja starke, .sedeče ob oknih.
Le-te so osupnjene dejale:
MKam neki hiti tako in v sveteš-nji obleki v delavnik?
Gospodi upravnega komisarja ni bilo doma. Zelo grdo bitje kakih petnajst let, ki je bilo njegov uslužbenec, je sedelo v uradu. Ker je bil preslabotne postave, da bi postal mornar, s,, je šolal in prese-Ineve na tem istem sto-ih črnih rokavih in papirju.
povedala svoje, ime, žnim izrazom, da bi omare.
je bilo tam....kaj je Potrdila, papirji s arska knjižica, od ela — vse to je di-iškem d n hr
►J«
del
lu, v zaviha praskajoč pt Ko mu je je VAtal z v vzel akte iz Mnogo jih to pomenilo 1 P'cati, mor morja ortunp šalo po mrt
Raaprosfrl jih je pred starko, ki hi- je začela tresti in motno gledati. Zakaj prepoznala je, dve svoji pismi, ki ju je njena nečakinja pisala za njo vnuku in ki ;sta neodprti prišli nazaj....Prav to se je dogodilo dvajset, let poprej. Ob smrti njenega sina Petra so prišla pisma iz Kitajske nazaj h komisarju, ki jih je vrnil...,
POT BOLESTI
Oni je sedaj bral z važnim glasom : "Moan, Jean — Marie — Svlvestre, vpisan v Paimpol-u, folio 213, štev. matrikule 2091, je preminil na krovu Bien-hoa, 14-<?a. . . "
— Kaaj?....Kaj se mu je pripetilo, moj dobri gospod?
—	Preminil je!.... Umrl je, je ponovil oni.
Moj Bog, ta uslužbenec gotovo ni bil zloben; če ji je to povedal na tako grob način, je bilo to bolj pomanjkanje razsodnosti, nerazu-ninost tega omejenega bitja. Videč, da ni razumela te lepe besede, je povedal bretonski:
—	Mer\v eo!....
—	Mer«* eo!..„
Ponovila jf» ti besedi z meketa-jočim glasom, kakor da ni prav razumela njih pomena.
Bilo je prav Isto, kar je na pol uganila, toda to jo je le stresalo; kajti bolesl: ni pribajala več nena-lonia. In nato se ji je za hip vse mešalo v glavi in glej, to smrt j« zmešala z vsemi ostalimi: koliko sinov je izgubila!.... Treba je bilo trenutkov, da je razumela, da je bil ta njen zadnji, tako dragi, oni, na katerega se je nanašalo vse njeno življenje, vse njene molitve, njeno pričakovanje in slednja misel.
Čutila je sram, da bi pokazala svojo obupanost pred gospodičem, ki ji j^ povzročil tako grozo: ali
treba tako naznaniti stari materi vnukovo smrt?.... Ostala je stoje pred mizo, okorela, mečkajoč zabrnke svoje velike rjave rute s svojimi ubogimi, tresočimi se starimi rokam:.
In kako daleč od doma se je čutila ! Moj Bog, vsa ta pot, ki jo je treba narediti in sicer dostojno, preden bo dosegla svojo slamnato koči, kamor se ji je mudilo, da bi se zaprla vanjo — kakor ranjene živali, ki se skrivajo v luknje, da bi umrle.
Izročili *o ji pooblastilo, da bi prejela trideset frankov, ki so o-stali od prodaje Rilvestrove vreče; nato pisma, potrdila in škat-Ijico z vojaško svetinjo. Nerodno j*' j »rej ela vse to s prsti, ki so ostali odprti, prede vala iz ene roke v drugo in ni mogla najti žepov, da bi spravila.
Padla je in fantalini so tekli za. njo. To je bilo prav ob začetku domače občine, kjer stoji vzdolž ceste mnogo hiš. Vendar je imela moč, da se je dvignila in se šepa-joč rešila s palico.
"Stara Yvonne je pijana!**
Mali nesramneži so prihajali k njej in se ji režali v obraz. Avba ji je stala že postrani.
Med malčki so bili taki, ki v bistvu niso bili zlobni in so še obrnili, ko so videli od blizu ta od obupa spačeui obraz vsi užaloščeni in zavzeti, in si niso upali reči ničesar več.
Ko je dospela domov, je bedno zakričala, ker jo je dusilo in padla z glavo ob zid v klet, Avba ji je zlezla na oči; vrgla jo je na tla — svojo ubogo avbo, ki jo je druge-krati tako varovala. Njena poslednja pražnja obleka je bila vsa umazana in tanka rumenkastobela kita ji je padla na obraz....
znana ameriška kinematografska igralka, ki je te dni odpotovala proti Evropi.
Smrtna kosa.
V celjski javili bolnici je umrl ha griži 48 letni delavec pri stavbeniku Golograncu Anton Mavh iz Vojnika. V Dramljah je isti
dan umrl upokojeni župnik Gaš-par Kačičnik v 67 letu starosti.
V Kranju je preminul Pran Verbič, uradni sluga. — V Vidmu ob Savi je umrl Anton Juvančie, posestnik.
URE STRAHU IN GROZE
Angleški kolonijalni stotnik William Orgill je doživel te dni avanturo, ki si jo bo zapomnil za vse življenje, da poseti znamenite Gri-j move podzemeljske jame pri Tret-j fordsu v družbi svoje sestre, ki je; Istotako vneta turistka.
Grimove jame predstavljajo po svojem obsegu celo mesto 15 m pod zemeljskim površjem z neštetimi rovi in ogromnimi dvoranami, ki vzbujajo veliko zanimanje med geologi, zgodovinarji in arheologi.! Domneva gre, da so služile nekoč j kot bivališče ljudem v kameniti do-j bi. Preiskale so jih že številne ek-j špedicije, a vendar ne do konca, j Ker ni še nihče narisal načrta si posamizni turisti drznejo vanje. }
Kapitan Orgill in njegova sestra, sta menila, da smeta prezirati ne-] varnosti svojega podjetja in sta se ■ podala na pot nezadostno oprem-j Ijena, brez vodnika. Imela sta pri sebi le nekoliko škatljic žveplenk in veliko svečo. V začetku je šlo vse po sreči. Ko sta pa dospela .-kozi neštevilne, zavite predorčiče do skalnate dvorane, je kapitanu1 Orgillu spodrsnilo. Padel je na tla. sveča mu je zletela iz rok in ugasnila. Na prvo se nista za-
nagnjenim telesom, kakor človek, ki pada poslušajoč brnenje krvi v ušesih ; — hitela je in se mučila, da bi čim preje dospela.
Po tretjem kilometru je šla na prej čisto upognjena, izčrpana; od ča.sa do časa ji je cokla zadela oh kamen, kar ji je povzročilo v gla vi boleč sunek. Bala se je, da bo padla in jo bodo odnesli.... "Stara Yvonne je pijana!"
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tu^ v bodoče točno postrežem,
ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega
denarja,
ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre.
bujejo,
ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je,
si je izbrale velike število rojakov po vseh Združenih državah za svoj
GLAVNI STAN
v vseh bančnih poslih
domaČo
SAKSER STAT EUBANK
m Cortlandt — ■ -------
Po Paimpol-u je stopala topo, nil pogledala nikogar, z nekoliko jVedia nevarnasti'ki Ju ^ oedajala. j
Menila sta, da najdeta svečo s po-1 močjo žveplenk, nakar bi se vrnila na dan. Toda žveplenka je zgorela za žveplenko — sveče nista našla; zgorela je zadnja — ostala sta v najpopolnejši strahotni temi, v kateri ni bilo glasu, razen obupnega odmeva njunih trkljajočih korakov, s katerimi sta zaman iskala izhoda iz tega strašnega velikega groba. Končno sta sedla izmučena na tla in se vdala topemu pričakovanju smrti.
In morda bi ju našli šele po dolgem času kot dva razkrojena mrliča, da nista bila pred posetom izdala svoje namere nekemu prijatelju in mu povedala, da se vrneta še isti večer. Ko jn ni bilo od nikoder, je prijatelja obšla skrb in je zjutraj naznanil zadevo policiji. Takoj so sestavili rešilno ek-spedicijo, ki se je opremila z.vsemi potrebnimi pripravami in se podala v podzemlje pod ^vodstvom izkušenih domačih vodnikov. Rešilno delo je bilo zelo tvežko, ker so vodili iz (posameznih dvoran številni hodniki v druge dvorane na vse strani. Prešel je dan, prešla je noč, šele v jutru drugega dne je zadel oddelek ekspedicije na dve ubogi, čisto izmučeni in napol blazni človeški bitji, ki sta čepeli na skalnatih tleh m čakali smrti. Kapitan Orgill je imel čisto bele lase, njegova sestra je dobila ob prihoda rešiteljev živčni napad, da so jo morali takoj spraviti v »bolnišnico. Oba sta menila, da so prešli med ugasnjenjem aveče in rešistvijo celi tendi	^
DVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE
0
10 inches po 75«.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjm
orkestra.
BW4P (Notni Čuvaj
(Pevec na Note
MART UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHK
Skladba Dr. Wm. J. Lausche. 25S85F (Cingel — Congel, Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHUBEL, Bariton s spremljevanjeaa
orkestra. (Še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez- Jezero
10 Inch 75c. ANTON SHUBEL, Bariton
(Bod' Moja. Bed* MoJa (Nebeška Ženitev
MART UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHK
25083F (Sladki Spotrini
(Čez Savco * Vaa Hodii
VOJAŠKA GODBA MKRUG" Z5077F (štajerski Lendler (Dolenjska Polka
HOTER BRATA
2S078F (Neverna Ančka, Valček
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnic*
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 25004F (Kukavic* (Upanja
SIMONČIČ BRATER
25006F (St. Clarski Valček (Newfourgh March
85007F (Ainc Polka (Štajerii
2501 IF (Splc Polka (PokšotIS
ŠTRUKELJ TRIO
250MF (Ober Štajeriš
(Slovenski Poskočni čotl* 25081F (Nemški Valček
(Cernlika Polka
J. LAUSCHE in »L UDOVICH, baet
2S079F (Danici
(Domača pesmi 25075F (V alovo
(Slovenske pesmi SKOfOF (En tet in po!
(Ljubca moja
HOTER TRIO s Petjem
SSa70F (Al* Me Bo i Kaj Rad« Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico
MOŠKI KVARTET "JADRAN"' 2S007F (Na planina
'Fantje sa zbirajo
HOTER TRIO
2S065F (Sama i« enkrat. VsiCek
(Van pa not, Polka ttIKP (Potter Ta ne
(Ribonika Polka 2S074F (Sokolska Koračnica
(Kd* Je moja Ljubica. Val«*k
. COLUMBIA ORKESTER
25008F CD«* Črni Oči
(Carlotta Valček
I2070F V finskih dolinah. &>tlfl
N» krovu ladije, Valček ,
Jabrlov Norite tal Kvintet
mm Lastovk vattek
Usmili m Ri«\ Valček
Jtuaki Norite tal OrkaaCat
ANTON ŠUBELJ, bariton V Zaspantek	t * M T«
/ Megla v Jezeru { Kje Je Moj Milj Dom? 1 Moja LJub'ca Je CHARLES MAGNANTE, solist na harmoniko \ MoJa Florenca ' Krasni dnevi
COLUMBIA GODBA	i
S Uspavanka	* '
t V zlatem jesenskem času
25089-F
12087-F
12086-F
25085-F 25079F 25075-F 25083-F
( v zlatem jesenskem času
---M)
ANTON SIIUBEL. Bariton s spremljevanjem orkestra 25086-F ^ Kikeljco Prodala Bom "	) Gor Čez Jezero
MART UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE, Duet
Bkladba Dr. \Vm. J. Lausche
S Cingel-Congel	' ~
) So Ptičice Zbrane	{
\ Danici
/ Domače Pesmi	„'
) V slovo f Slovenske pesmi t Sladki Spomini — Duet J Čez Savco v Vas Hodiš—tJuet
E. JAHRL'S NOVELTY ORCHESTRA 12085 F * Anne Mar,je Prvi Ples' Valček
) Aeroptanski Valtek
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremi Je\ an jem orkestra
• «1	\ Nočni čuvaj
~o084-t ^ pevec na Note
12in—$1.25 j Kmečka Svatba—Del 1
68005-F	' Kmečka Svatba—Del 2
MOŠKI KVARTET "JADRAN" 12in—$1.25 J Spomin na vojaštvo, 1. Del
68006-F	i spomin na vojaštvo, 2. Del S Tiha Luna < l>- Jenko) t Rojakom <I>. -It-nko) < Takrat v starih časih i Pozdrav
10in—lic
25087-F
25088-F
Schubert CemeniiM-Organized bi) Columbia Phonograph Compaq
£uv these 7*eeords fromyour /ocatcfea/er or orderly cMoritfrom nearest deafer and ask for Complete Cata/ague. COLUMBIA PHONOGRAPH COMPANY INC.
New York City.
Columbian-Records
Vtrcfaaai Rvcocniiiig wifhoatScratc/i
Made theNewWasj
£5frcfrkxjffy f
k¥NA\MH WOlUmDia REKORDI
so naprodaj v naših treh prodajalnah s popolno zbirko Columbia Rekordov v vasem jeziku.
Poštnini naročilom posvečamo takojšnjo pozornost. ZVEČER ODPRTO
NewYbrk Band Instrument Co.
Two fie» York Stores	Brooklyn Store
111 East 14*St,||243 Wwt34*st, P1227Broadway1
^jemr l/n.ou S^re | Urtwrrn 7th & $lh Art. I	Cww ^nm
PRIPOROČILO
Rojakom v Waukegan, 111., na znanjamo, cla jih bo obiskal
Mr. Jože Zelene,
ki je poblaščen pobirati naročnino za naš li-st in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo.
Uprava Glas Naroda.
RAD BI IZVEDEL za ANTONA NOVAK, podomaee Obadov iz Knežalka na Notranjskem. Pred enim in pol letom se je nahajal v West Va. Zdaj pa mislim, da se nahaja v Cleveiandu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi sporoči, za kar se vnaprej zahvaljujem. če bo pa sdm čiial, naj se mi javi. — Johan Marusicb, Box 227, Glenfield, K. Y. (2x 27&2C}
UVRf
iniTir ftitiiii
TaKek •UdHM, Va lček
Sunki Norltetnl
p* Mtt era (m pet jen) O^ar TMo
Oorme
riw M*
„ ' 11 M tLB
CLAMl JADRANSKEGA KVABTI1 \
i
»nthm. Del 1 Svatb*, Bel 2
— Manj kot Seat ploSS se ne pome.
SL0VENIC PUBLISHING
ZAKAJ SO NAŠE POSlUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo Iz poslovanja v velikem obrata, pridej* načina strankam v korist.
Nail strošld za poMaieuia nakazila so numjil, valed mr m ene pri nas nižje kot pri agenta ali zavodu, kft mora
•wtaM Vačo nakaznico v izvršen je v New York.
HHngft našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega peeaetB lahko vzdrtajemo tako obširne zveze, da M reia mini nalggoaa največjo pozornost.
Naše denarno nakaznice odpošljemo z vsaki* _
tal, Id odpluje iz New Yorfca - tors j brez zamude in a*, dagnefa posedovanja.
NOŠe
so objavljeno dnevne v Usta "Glas Naroča' radevolje
primerno nižjo eeeo^ fca-aan peiljete
Ml f iiiiaii najrei podov e strankami Izven Mow Torka, kar dpkaanje, da se lakko okoristi z nafiim poslovanjem vsak, te tabo dale« proč od poslovnega sreditta
Poiljito toraj Tate prihodnjo denarno poifljatev nam a Bmntt,
SAKSER
82 CORTLANDT
HEW YORK
. U h * i
Mi«'' ^jffi'^ti*-'-* &	"f,




GLAS XARODA, 58. SEP. in8
Njegova žena
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
13
(Xadftljevan je.)
POGLAVJE 0 SLEPIČU
Nedavno so priobčili listi vest,'imenom. Po v>em tem pa je ven-1
da se je posrečilo nekem francoskemu zdravniku izumiti serum, ki ozdravil najtežje slučaje vnetja
darle mogoče, da eešee napada človeštvo nego prej. saj je to v prvi vrsti bolezen nepravilne pre-
slepira. Kakor vedno, bo treba tu-.hrane in nerednega življenja,
a: .. ♦ ,.1..-..* ___r_i__j.i__•	'>- i-	••	-
Xato jo je prosil ie za j>odrob»o>še navedbe, kako želi imeti o-j>remljene svoje sobe v njegovi hiši.
Storila mu je veselje, da se je lotila tega, čeprav se ji je zdelo \*e to še neskončno brezbri/.iK> in nevažno. Tozadevni pogovor je vzel zo|>et nekaj časa. posebno ker se je tudi tukaj zopet umešavala dvorna svetnica.
Konečtio pa je bilo urejeno vse, kar je bilo važnejšega.
Hitter se je dvignil, da se poslovi. Pred 110 pa je šel, je še enkrat prijel Felieito za roko.
—	Imam še eno prošnjo do tebe, draga, Fe,
Ozrla se je k njemu navzgor.
—	Kaj želiš. — je vprašala.
—	Moja mati, katero sem včeraj obiskal, da jo obvestim o svoji zaroki, bi tt* raila spoznala. Ali bi hotela iti danes ali jutri z menoj k njej t
Izgledala j»* zelo presenečena.
— Tvoja mati. — je še živa.' Tega nisem vedela, — je rekla hitro.
—	Da. Fe. — le moj oče je umrl.
—	In tvoja mati ne živi v tvoji hiši'
—	Xe, Fe.
—	Pa tukaj v tem mestu?
—	I)a. zunaj v predmestju, kjer je vedno stanovala. Jaz bi seveda prišel pote * svojim vozom. Ali mi hočeš napraviti to uslugo ?!noma zdravo rrevo, s enner pael
—	Samo pose bi umevno, lian*! Treba ti je le določiti, kdaj naj;iont" seveda ni ozdravil. Xasled
tli v tem slučaju počakati na izide ljudje živijo v tem oziru dandanes nadaljnjih objektivnih preizku- J bolj nenormalno življenje ne«o Sen j, vsekakor bi pa bilo epohalne- kdaj prej. Profesor Stekel je trdil
ga pomena, če bi se izkazala trdi-(že pred leti. da ni boljšega sred-tev te vesti za resnično. Saj je stva proti vnetju slepiča nego pra-vnetjc slepiča bolezen, ki povzro-j vilna dijeta. ki preprečuje slabo ča človeštvu skoraj še več skrbi ^ prehavo. zatlačenast črevesnega necjo druge bolezni, lahko eelo reče-.organa in tvorbo blatnih kamnov mo, da je naravnost modna bole- J v telesu. Tudi prehlajenja so vz-zen naših dni.	-rok obolenja.
Skoraj ni družine, v kateri ne bi | Francoski zdravniki so napram bil ta ali oni njen član oboM na! temu naziranju mneja, da jt-
nji. I'est okra t so .>e bavile zdravniške ankete z vprašanjem, ali je v naši dobi bolj pogosta nego prej. Fgledni strokovnjaki menijo, da gre za zmoto. <V pravijo drugi strokovnjaki. da je bolj pogosta. Znameniti Dieulafov je na nekem medicinskem kongresu pred nekoliko leti v Parizu navedel 12 sluraj<*v iz .svoje prakse, ko je na temelju napačne diagnoze odstranil popol-
ho to. (V bi le slutila, da je tvoja mati še živa. bi te jaz sama prosila, da me povedi k njej. Kdaj na bo to?
—	(V ti je prav, te bom prišel iskat danes popoldne, malo pred četrto uro. Jaz bom poslal svoji materi sporočilo, tla naju lahko pričakuje ob štirih.
—	Prav je, jaz bom pripravljena.
Poslovil se je ter se odstranil.
Ko je bila IV sama z dvorno svetnico, je rekla slednja prese-
nile nir- manj znamenitega Vireho-\va. profesor" Orth, j'* dognal z obilnim statističnim materijalom. da operirajo zdravniki v povprečno *) do Iti slučajih na 100 slepa črevesa, ki ne kažejo obsolutno nobenega znaka kakšne nerednosti. Ce se pa navzlic temu dozdeva, da j" bolezen dandanes bolj razšir-
reeeua:
— Jaz nisem nikdar slišala ml tvojega zaročenca, da je njegova jena nego v prejšnjih časih, je tre-n.ati še živa. Nikdar ni govoril o njej in nikdo je tudi ni videl. Jaz ha pomisliti, da nam je dala šele vem le, da načeluje njegovemu gosj>odinjstvu hišna. Kako more pač,današnja izboljšana diagnoza mož
t priti, da ni nikdar govoril o svoji materi?
Fe je skomignila z ramama,
— On bo imel svoje razloge za to, teta Laura, mirno.
— Le malo vedo o predživljenju liitterja in njegovem pokole-nju, — je nadaljevala dvorna svetnica.
Fe bi ji sedaj lahko rekla, da je Ilans Ritter sin navadnega rokodelca. Tega pa ni hotela storiti. Teta bi raditega dvignila brezkončno klepetanje in tega se je bala Felicitas.
Xa srečo sta se vrnili v sobo Barbka in Lora. S tem je bila odvrti jena dvorna svetnica. Morala je hitro sporočiti hčerkama, da je dobila polnomoč sestaviti poročno sla vije Felicite.
Mati in hčerki sta se pričeli takoj posvetovati. Fe je sedela poleg, a ni imela nobenega zanimanja za eelo stvar. Vzdržala se je vsa-l e pripombe. Ostale pa niso pazile na to. Fe je porabila to priliko ter se umaknila v svojo sobo. Ena ura počitka in samote je bila zanjo dobrota.
Tri posvetujoče se dame so komaj zapazile, da je izginila. Tako je bil določan program slovesnosti, ne da bi bila udeležena glavna prizadeta.	j.ux-
Šesto poglavje.
Fe ni vedela pravzaprav, kako naj se predstavlja mater Ilans Uit terja. Dolgo časa je bila v dvomu, katero obleko naj si izbere za prvi obisk pri stari dami.
Posebna posetna obleka ni bila mogoče na mestu. Imela je ob-čutek, da bi ne bilo primerno, če nastopi pred njo preveč formalno. Tudi vedela, kakšne vr^te in bistva je bila stara dama. Hans ji je rekel. da prihaja iz družine rokodelcev. Ali j«1 ostala njegova mati pri-prosta ženska ali pa je sprejel« iz/a dvignjenja svojega sina odlične manire: Ali je bila konečtio na način neizobraženih parvenijev. ob-dana ml navideznega blesk«? Potem bo prav gotovo zamerila Fe. če >e ne bo njej na čast posebno slovesno oblekla. Vsled tega je bilo tre-l-a izbrati si srednjo pot. A* svojih zunanjosti je morala kazati pričet ek fatnili jamih o. 1 noša je v in obenem tudi jKitrebno slovesnost.
Ko je stopibi svojemu zaročencu nasproti), je zrl sleilnji s tajno raoilosfjo na njeno ponOs.no prikazen.
Dvorna svetnica je zaman čakala, da jo bosta naprosila za njeno spremstvo. Fe in Riltter sta se poslovila od nje kot samoposebi umevno.
Hans Hitter je od ved el svojo nevesto k vozu. Hans Hitter si je !>:Ural za dane svoj elegantni avtomobil, katerega si je kupil šele pred kratkim.
Dvigni! je a m j Fe ter sedel nato pole«; nje. Hitro se je odpeljal voz. Na vožnji sta govorila meti seboj le par besed.
I*V bi rada vprašala svojega zaročenca, kakšne vrste je njegova mati. a ni vedel a."ha kak način naj stavi ta vprašanja, ne da bi ga raz/alila. Vsled tega je molčala ter zrla skozi okno.
On jo je opazoval od strani. Njen čisti profil se je ostro odbijal od okna.
Tako blizu ob njegovi strani in samo ž njim, je ni še videl in postalo mu je vroče. TeAko mu je bilo mirno sedeti poleg nje.
Nato pa je moral misliti na njeno srečanje z njegovo materjo.
Smehljaj je hiršknil prnko njegovega obraza. — smehljaj, ki je bil tako dober in srorak, dA je dobil celi njegov obraz Čudno mehak i/raz. Bilo mu je. kot da lahko čisto natančno pove vnaprej, kako bo izpadlo to srečanje, kajti on je poznal svojo mater ter domneval, da pozna tudi Felieito.
Hitro je prevozil avtomobil precej dolgo pot. V presenečenje Fe se je ustavil v pokrajini predmestja, kjer so stale same majhne delavske hi«-, pred iiHko majhno hišico. Ležala je snedi majhnega \rta, kojejfn ffred ice so bile skrbno pokrite s slamo. Tenka plast sne-je ležala preko vrtičA in le srednja pot. ki je vodila k hišnim vratom. je hda skrbno pomet ena in radi gladine posuta z rmenim peskom.
Hans Ritter je skočil iz voza ter pomagal Fe ven. Ko je zrl v nje-re velike, presenečene oči, ki so nevrjetno zrle na priprosto. malo htaico, se je moral zopet pritajeno smehljati.
Fe pa ni dala nobenega izraza svojemu presenečenju, da stanuje mati njenega zarmenca, katerega so splošno smatrali za milijonar-
nost spoznati bolj sigurno vnetje na slepem črevesu, ki .so <ra prej
je odvrnila le prečestokrat zdravili pod tujim jah drugih organov v trebušni vot-
vnetje bolj infekeijozna bolezen in sicer bi jo povzročil neki črev-.sni parasit. ki .se imenuje Bacterium Col i. Blanehard in Mečnikov pa sta menila, da je povzročitelj neki živalski parasit, tako zvani Tryocephalus in sta priporočala proti njemu zauživanje timola. Vprašanje je torej med Francozi .samimi še nedognano in bo treba šele trdno dokazati, da gre res za infekcijozno bolezen, preden bo mogoče voditi borbo proti njej s serumi in podobnimi pobijalci kužnih Z"l.
Širšo javnost ho zanimalo seveda v prvi vrsti vprašanje: Ali je nosilec nevarnega vnetja slepič — nepotreben organ
Splošno naziranjc je to. da Je nepotreben in tudi več i rta zdravnikov je naklonjena temu stališču, .saj navajajo sami pacijente k ope-reeiji. ki odstranjuje slepiča, tudi če ni direktnih nevarnosti, ki bi takšno o p e r a c i j o opravičevale. Mnogi kirurgi gredo pri operaci-
lini eelo tako daleč, da "mimogrede" izrežejo še povsem zdravega slepiča češ da je to najboljša zabrana proti eventualnim poz-nejš m vnetjem. Potem ni čudno, da imajo ljudje tudi pred zdravim slepičem grozovit strah in da se «ra če le mogoče odkrižajo. Toda v poslednjih časih se oglašajo j znanstveniki, ki trdijo, da ta or-! gan vendarle ni tako nepotreben.j kakor si mislimo. Znani angleški kirurg Maer-wen je dejal: "Sle-pi>"- in podaljšek slepiča nista prav nič potrebna organa, temveč izpolnjujeta v našem organizmu važno nalogo.*' Ta naloga bi bila po mnenju nekih strokovnjakov i>ta kakor pri žlezah, ki oskrbujejo notranjo sekrecijo. in nedosta-janje teh dveh organov bi tedaj ne bilo brez poededic na ves organizem. Dunajski zdravnik dr. I labn je opazil, da s o postale drugače rajši suhe a-ebe po odstranitvi slepiča sila debele — to bi potem pojasnjevalo njegovo organsko funkcijo. Isti zdravnik pravi, tla bi bil slepič pri osebah, ki >e hranijo edino z mesom, morda res nepotreben , toda pri onih. ki uživajo samorastlinsko ali mešano hrano, deluje kot dopolnilni prebavni aparat želodca.
A' splošnem se da torej reči. da v<>nio o slepiču še prav malo gotovih dejstev, marsikatero vrzel v našeni znanju o njej ho treba izpolniti; gotovo pa je predvsem t«>. da povzroča ljudem preveč nepotrebnega strahu in krivili nazorov. Tudi ta vrag ni tako črn. kakor si ga slikamo. Njegova odstranitev je umestna le v slučajih takšnega obolenja, ki je zvezana z močnim mrzličnim stanjem sli z gnojenjem.
4 nvv.RTIRK en Gf.Afi S A RODA
H**xam* parnikov .. Shipping H***
29. septembra:
lie de France, Havr4 (1 A. M.> Homeric. Cherbourg Belgunland. Cherbourg, Antwer-pen
Conte Grande, Napoll, C* .nova Veen dum. Boulogne, tur Mer. Rotterdam
2. oktobra:
Prei Wilson Tret
Refolute, Cherbourg, Hamburg
Aquitanla, Cherbourg
Pre«. Harding. Cherbourg. BremoD
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York N. Y.
MOLITVENIM:
.LM .Lit .1.M .1.79
Duim pepotom .............
Marija Varfalaja:
▼	platno veaano .......
v flno platno .........
▼	celolojd vezano.......
v nanje Tesano.........
v flno nanje Tesano ...
Kajaki glasovi:
t platno vezano .......
v flno platno veaano ........U«
v usnje vezano ............LM
t flno nanje vezano ........1.7«
Skrbi ta duša:
v platno vezano ............M
v nanje vezano..............1.69
v flno nanje vezano ........LM
Sveta Ura <s debelimi trkam!)
v platno veaano .........
v flno platno veaano.....
t flno nan le ves..........
Nebeaa NaS Dom:
v platno vezano •.........
▼	nanje vezano ...........
t flno usnje rezano .......
Kvliku sm mate:
r usnje vez..............
v flno nanje ves. .........
PRI Jezusa: v ctlolojd ves.......1J|
pozlačeno ...................1.50
Angleški molitveniki:
(^a mladine) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vesano_____It
Child's frayerbook:
v Delo kost vezano ..........Lit
Key of Heaven:
v nanje vezano..............
Keg of Heaven:
v najfinejše nanje vesano LM (Za edrasle.) Key of Heaven;
v flno nanje ...............LM
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vesano.....«.«..LM
Ave Maria:
v fino nanje vesano........LM
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .....
Anfiečke slovenska beril«
(Dr. Kern) Amerika In Amerikmoel (Trunk) B.— Anprijaka služba ali nauk kaka se
naj Btreie k ar. nail .........it
Angle&ko-aloY. In slov. angL slovar JM Boj nalezljivim boleznim.........7.1
l.M Cerkniško jezero................l.St
LM Dva sestavljena plesa:
. Ji
.LM .LM
1.— ,1M
.LM
1.60
1.^5
1.M LtB
Izboren tekač
UMOCaWOOO * UNOCMWOOO. H, v.
je Alžiree KI Quafi. ki je dobil prvo nagrado pri letošnji Oliin-' pijadi.	I
Vošii Ina knjižica .............. .50
Cnravuna leiista................... i
£eI In plevel, slovar naravnega
zdravilstva .................. 1.5t
Zbirka domačih zdravil...........Jt$
Zgodovina slovenskega naroda	1
(Gruden) 6 zvezkov .... 3.00 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, |
Hrvatih in Srbih ............1.90
Zdravje mladine ............... 1.25

.Za
LM
četvorka In beseda spisano ta
DSrlttOO oeeeeeeeeeaeeeeeeeeeee
JU
NAJBOLJŠI AMERIŠKI JOCKEY
.-V" ^	v.
■ ••!. v	v •
M"
ja, v taki nkromtii fttari limiti
(Dalje prihodnjič.)
je bre.z dvorna Eari Saade, ki ga vidite na sliki z njegovim pomočnikom L. Millerjem. Sande se je udeležil 942 konjskih dirk. Sko-ri vsi konji, katere je jahal, so zmagali ;

Domači živinozdravnik, trd. vez. Domači živinozdravnik, broS. ., Domači zdravnik po trdo vezano ....
brofilrano .......
Domači vrt. trdo vez. Domače in tuje živali v barvani* ilikih
Govedoreja..................... LM
Gospodinjstva ...................L—
Jugoslavija, Melik L svesek____1M
2. zvesek, 1—2 snopi« ......LM
Kubična računlea, — p« nttoiAl •■•«••••«000000 '*••••••
Kletarstvo (Skallcky).......... 2.M
Kratka srbska graaMtlka........M
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ................LM
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. M
Kako se postane državljan Z. D. iS Kako se postane ameri&ki državljan .13 I Knjiga o dostojnem vedenja .... M'
Ljubavna in snubilna pisma .... .50
Mlekarstvo .................... L—
mladeničem (Jeglič) L iT....... J3
IL z v. ...... M
NemSko-angleikl tolmač ........1.40
Največji spisovnik ljubavnlh pisem M
Nauk o čebelarstvu ............ M
Nauk pomagati ilvlnl .......... .M
Najboljša slov. Kuharica. 668 str. 5.—
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— N'mSe aobe, a slikami. Navodila aa
spoznavanje užitnih in strupenih
fob ...........................1.M
Kemičina brea eCiteija —
L del ...................... J|
2. del iMUMiltlMIlMMttl «M
Slorensko-nem^ki slovar ...»..... it
j Ujačen beton .................. JM
\ O zemljiški knjigi, konverzijah in
] testamentih .................. .75
Praktični sadjar, trd. ves. ......S.M
Perotninarstvo, trd. vez.........1.80
Perotninarstvo. broš. ..........1.50
Prva iitanka, vea. ........."...
Prva pomor, Dr. M. Rus........1,—
Pravila za oliko ................M
Prikrojevanja perila pa ži?ttal Beri S VZOTCl nt...«........ 1—
podlagi .....................
Praktični nimit .....•«•••.•••■ »ti Paral kotel, ponk za rabo paro ... .LM Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vrtana	?.—
brotlrano ..................Lil
Ročni spisovnik hfmU, lačfll nih in Ijuhavnih Bačunar v
veljavi ...................... .H
Sadje w go^odinjstva ......... LM
Solnčenje
dpofam BMimrt .............. JS*
SUke b živalstva, trdo Slovenka
obaega 4B2 strani ........»LM
Sov. italijanski In llrtliKi dw. slovar (MiM.i.iiMitiiitM J9
lepo trdo
»"• »» ...... j
>••*••••••■ u
RAZNE POVESTI HV ROMANI:
Ana Karenina (Tolstoji ruinan
- lepu vezani knjigi .......
Amerika, po%a*a duar«. <!■ ■
najbolje ...•......•...•«.■
Agitator < Kersnik) brofi. .....
Andrej Hofer ................
Arsene Lupin ........-........
■teneaka vedetevalka ..........
Bel grajski biser ..............
Beli meeesen ..................
Bele noči (Dostojevski) trdo v«
Bele noči, mali junak .........
Balkansko-Turfika vojska ......
Balkanska vojska, s slikami .. Berač s stopnjie pri sv. Roku ...
Boy, roman ...................
Burska vojska ................
Bilke (Marija Kmetova) ......
Reatfn dnevnik..............
Božični darovi ................
Hoija pot na Šmarno goro.....
Božja pet na Bleda ..........
Božja kasen ..................
Boj In —g*, novmrt..........
. 7.00
•80
.	M
..	M
.	.60
..	M j
..	.M '
.	.49
m.	M ;
.	.M
..	M I
.	M j
.	JG
..	.M
..	JU
..	.M
.	.35
..	J8t
..	Jž$
..	M
..	JM
.70 JBft .55
,30
Cankar: Bela Krizantema.......75
" Grešnik Lenard, tr«l. vez. .90 " Grešnik Lenard, l>ro.š. Cv®tk® •••••••••••••«,.»••••■■••
Ciganov a osveta ..............
Cesar Jožef n. ...............
Cvetlna Borograjaka ..........
Čarovnica ..................... JU
Črni panter, trd. vez............80
broS..............60
četrtek, t T.....................30
Čebelica .........................25
Črtice ii življenja na kmctlb .... JU
itrob'1. slabi car m razne povesti —
spisal Mllčlnskl ..............M
Darovana, zgodovinska povest .... JM
Dalmatinske povesti ............J9
Dekle Eliza .......................40

Naročilom je priložiti denar, bo dist v gotovini, Money Order al* poštne znamke po J al 2 centa. C* pošljete gotovino, rekomandirajt• pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni • een£kn
Knjige pMjatn* poitnins proste
H6LAS NARODA"
R9 Cortlandt St. Vt« Tori
PRAV VSAKDO —
kdor kaj isce; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI ▼ "G I a • Naro3a**
S. oktobra:
Franc?, Havre <1 A. M )
Majeatic. Cherbourg.
Penriiand. Cherbourg, Antwarpea
Mlnn«waaka. Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg I~eviattiun. Cherbourf. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremt*. Roma, NapoH, Cienova
10. oktobra:
Becengaria, Cherbourg Praa. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
13. oktobra:	-
Paris Havre (1 A. M.) Olympic. Cberbours Lapland, Cherbourg I~apland, Cherbourg Aibert Halltn, Cherlwiurg Hamburg Conte Grant.,;, .Napol., Genova Rotterdam. Bj^ougr.e but Uer, Rotterdam
17. aktobra:
Mauretanls, Cherbourg George Waahi: glon, Cherbourg. Bremen
20.	oktobra	,
lie de France. Havre (1 A M.) , Homreic. Cherbourg	i
Arabic. Cherbour®. Antwerpen Mlnnetenka. Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Xapoli, Geuova Xew Amsterdam, Boulogne sur Me* Rotterdam
21.	oktobra:
Reliance, Cherbourg, Ha. n burg
24 oktobra:
Aquitanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Bremta
25. oktobra:	&
Dresden. Cherbourg. Bremen
27. oktobra:
France Havre (1 A. M.) Saturnla. Tret Majestic, Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam
31. oktobra:
Berengaria. Cherbourg
Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot aa potovanja na ogromnih oarnlklh:
France — 5. okt. — 26. okt. Paris — 12. okt. — 2. novembra lie de Franc« 19. okt.; 16. nov.
(Ob polnodl.)
Najkrajša pot po ielecnld. Vsakdo Ja v posebni kabini t vsemi modernimi udobnosti. — Pljaftt in atorns francoska kuhinja, laredno nlake
Vpraialio kat*rs&4ta<l'
pooblas eenegaagenta ali
FRENCH, LM
19 State Stresi, Hew Yftgfc. IV. T.
o se petii|^r y
. iii.
stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t sta« rl kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugib stvareh. Vsled nase dolgoletne' is-kuSuje Vnm mi zainoremo dati najboljša p^i&^Q'to in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike,
8 Ttull nedržavljani 2amorejo. ^oto-Ivati t stari kraj. toda preskrbeti «1 Fmorajo dovoljenje nil |»ermlt Is * Wasbingtona, bcxlisl za eno leto ali 6 mesecev in se mora defatl prožnjo vsaj en messec pred o<lpotovanjem in to raravnost v Washington, D. C.# □a generalnega raselniSkega komi« garjfl.
Glasom odredbe, ki Je atopila v veljavo 31. iolijs 1026 se nikomur
reč ne posije permit po poŠti, ampak
ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naaolnlSkl U-
rad ali pa ga dolii t Xew Torka
pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor i>otuje ven brea
dovoljenja, potuje na m Jo lastno odgot ornoat.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Od prvega Julija je v veljsvi nft-▼a ameriška priseljeniška postavi.
Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoja ieM
in neporočene otroke izpod 21. leta
ter ameriške državljanke svoje ftuS-£e a katerimi ao bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota.
Jugoslovanska kvota znafia Se va« dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta*
riSi ameriških državljanov, moCJa ameriSkib državljank, ki so te po 1. junija 1928. leta poročili ln i*>
ljedelcl, oziroma Sene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih na* državljanov, Id so bfll postavno pripuf&enl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v Isti. pa m m sprejema nikakih proSeaJ u Hkanske vlxeje.
STATE BANK
tt CortianJt Stral NEW ion