ETNOLOGIJA INNOVA VARSTVENA ZAKONODAJA Zvezdaiia Delak Koželj____ etnologija v dejavnosti varstva nepremične dediščine Organiziranje spomeniške službe v deželah nekdanje \vsiro-l )grske je hib vzpostavljen« že leta IKSO. Ker je obvezna časovna meja šestdesetih let od nastanka priznavala sl;iHi> spomenika predvsem p reci meloni in objektom današnjega zgodovinskega in u me t nt wtnoxgcklov ins k eg a interesa, '-inološka dediščina v takratnem uradnem varstvu še ni bila Upoštevana. \arstvo etnoloških spomenikov je bilo "izključno zadeva kraievnili ali deželnih, v domačijske značilnosti zaverovanih pi'< isiovi iljnih (lrgariizacij ali društev in tudi državnih organoV '•una j resorja kulture, ki mi skrbeli predvsem za smotrno rabo '■'I in zemljiških obdelovalnih površin" 1 "Varstvo etnološke 'I"-'premične stavbne dediščine" si' je tako "uresničevalo V na-1 Hili varstv a, ki so veljala za varstvo prirodc ker so etnološke POsebnoMi šteli za tlel krajinske podobe" ~ "Kadar so pospeševali .tli propiigtrali s pokrajino usklajen lip domačije ali tip tio\ c^a gOSp< >darskega poslopja, pa s* > llldi posvet Ino skrbeli ohranitev značilne krajinske podobe",'1 Meti obema vojnama "se je uveljavil interes za premično etnološko dediSčino kot predmet mtizejsiva, stavbarstvo pa le '"■''i raziskovalna tema, vendšf še ne kot predmet varstva".1 '•'ko so v osnutku varstvenega zakona iz leta 1939 prvič "">enili "poleg premičnih in nepremičnih arheoloških, zgodovinskih kulturnozgodovinskih, umetniških in naravnih, 'udi /t,- izrecno etnološke predmete oziroma spomenike". ''■Uov;) moramo omeniti pomembno dejstvo, tla "v osnutku Odlagana načela" za etnološke spomenike "niso bila prav "" drugačna'' od tistih, ki so se nanašala "na varovanje 11,1 uivi nh lepot in redke isti" - "varuje se njihovo stanje, dokler I1'' naravnem procesu ne izgubijo svojega karakterja1" ' "Kate; >rijt»etnoloških nepremičnih spomeniki >v" so še vedno šteli nedeljivo sestavino človek«ivega življenjskega okolja", 'ega časa ne moremo spregledati črniigledcga razmišljanja ' ■"irei.i Mesesnela o stanju etnografskega sektorja | "Spume-'"'■kega varstva za narodopisje ni. Narodopisni teren je naša ,K'n naša delavska naselbina, kulturna tvornost našega kme-11,1 ilelavea. naša folklora niso zaščiteni / nobeno uredbo in n< »benem oziru. Kmečke stavbe nist > predmet načrtnega nah '''"pisnega študija, kmečka umetnost - narodne noše. slike Mek|( > ut| p.i si i navaden predmet meščanskega prekupče-V;iUja".M 27. !. 1945 je SNOS izdal Odlok o zaščiti knjižnic, arhivov, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti. ki je postal temelj povojnemu varstvenemu sistemu Na t«mel(u zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti so se smeli vsi premični in r.epre-mični kulturnozgodovinski in etnološki spomeniki in naravne znamenitosti postaviti pod državno varstvo, ne glede na to komu so pripadali oziroma v čigavi lasti so bili Istega leta je bi! - kol nadaljevanje predvojnega Spomeniškega urada ustanovljen /.avocl za varstvo in znanstvena preučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti. V organizacijskem pogledu je pomenila ustanovitev poseb nega "referata za etnografski', spomeniki1", ki ga je vodil tedanji ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Boris Orel, velik napredek v varovanju nepremične etnološke dediščine Varovanje etnoloških spomenikov je bilo vrsto let za spomeniško službo ena od prednostnih nalog. Po uveljavitvi Ustave PLRJ leta 1946 je bil prvi spomeniški zakon revidiran in tako je Ljudska skupščina LRS maja 194fi sprejela Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti LRS.W Vsekakor moramo omenili, tla je s tem zakonom nova družbena ureditev postavila varstvo spomenikov z upravnega in znanstvenega področja dejavnosti sporne niškega varstva v pristojnost celotne družbe in družbenega načrtovanja, pri čemer je postal ZavrxJ samo strokovni iniciativ ni in usmerjevalni organ Zakon o varstvu kulturnih spornem kov in naravnih znamenitosti i/, lela Iin Zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LRSleta 1961dopolnjen lela 1965, sla smiselno nadaljevala vsebino iu usmeritev povojne zakonodaje. Spomeniki so bili zaradi svojih vrednosti zavarovani "ex lege" že po samem Zakonu, ne glede na to, ali so bili vpisani v register kulturnih spomenikov ali ne Prisu >jni zavod za spomeniško varstvo je tudi izdajal dovoljenja za vse posege na kulturnih spomenikih, ki so bila sestavni tlel gradbenega dovoljenja Podobno je veljalo z;i tudi za izdajo dovoljenj za nove graditve na zemljiščih ki so bila v njegovi okolici Te določbe v sedanji Zakonodaji ni več; žal pa iz prakse vemo. tla je izredno pomembna za ohranitev etnološke stavbne dediščine oziroma sp< imenikov. V šestdesetih letih je bila ob povečanju družbenega zanimanja za varstveno dejavnost izvedena decentralizacija 11 an Komet j Varstvi > etntiloških spomenikov v lui t razi uja spoiiiertiškovarstvcne zcikoñiiclcijv til ideologije ixírstva t' Viirstvospunwutkor J(> Ljtilïljana str il-íJ. Vrr itch,, ur, !') x"v delu sir /J ,/(■/,, str. . >). >n o / a is/vi i kulturnih spomeniki n- in pitivdnth zmtnenilostl Utstttr. t t.RS /nz/isi ¿akun o varstvu kulturnih spomeniku!- lu naravnih znamenitosti (Ur. i t fís J2/%si y akt») „ Iiirstvn kulturnih sftoiiienikovvUtSfUr i LRS 2jfiost republike. Novi. še danes v eljav ni Za koli o mirnimi in kulturni dediščini. ''dalje Zakon) je začrtal varovanje naravne in kulturne dediščine na raven celotne družbene skupnosti. Neposredno varov anje nepremične dediščine je poslalo skrb regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo premične pa (glede na vsebino) muzejev, galerij in arhivov Analogno siaremu zakonu oz nekdanjim irem kategorijam kulturnega spomenika pozna Zakon glede na stopnjevano kulturno v rednosl \ najširšemu pomenu besede lii vrednostne ravni kulturne ded i.št ine. Po poudarjeni kulturni, znanstveni, /,gi idov inski ali estetski vrednosti (podlaga je teritorialna od* inevni isl I ločim« > kulturnodediščino,' kulturne spomenike in - kulturne spomenike velikega ali izjemnega pomena. Od sprejetja obstoječega varstvenega Zakona Delovna skupina etnologov konservatovjet1 pri Slovenskem etnološkem društvu pripravlja pripombe za njegovo izboljšanje i)Zir<>ma v zadnjih letih aktivno sodeluje pri pripravi nove v arslvene zakonodaje Tako smo že H). 12. 1982 pripravili gradivoo Problematiki etnoloških s[Kinieuikot> takratni Republiški komite za kul uiti>, ki je pripravljal analizo Na rami (I in knlinrna dediščina ter njeno vit rova nje r Sloveniji.1 Takrat smo še posebej opozorili na < ibvezo dodeljevanja po Zakonu zagotovljenih finančnih sredstev zaradi omejil ve rabe etnološkega spomenika (20. čl ), s si rani imetnika neustreznega zavarovanja vloženih finančnih sredstev za redno vzdrževanje s hipoteko (34. 01.). problem interventnih posegov na račun lastnika (¿7 čl.) - še posebno, če lastnik Objekta več ne potrebuie Izpostavili smo tudi potrebo po dodatni širitvi pravic in finančnih ugodnosti za imetnike in nujnost krčenja upravnih nalog za etnologe konservaiorje. V gradivu Problematika stanja in varovanja etnološke dediščine 1986-H5 za namene družbenega planiranja leta Isem poudarila predvsem problematiko upočasnjenega razglašanja, ki je po eni strani posledica finančnih obremenitev (20., 34 ., 3'v čl. Zakona), po drugi strani pa posledica zavračanja sprejemanja družbenega denarja zaradi vezave s Hipoteko, pomanjkanja ugodnih, spodbujevalnih bančnih kreditov, izdatnejših davčnih olajšav lastnikom in izvajalcem del, Opozorila sem tudi na potrebo po obstoju posebnega finančnega fonda za izvedbo nujnih vzdrževalnih del na etnoloških spomenikih, s katerim bi razpolagali Zavodi, Dodatne zahteve za optimalnejše varovanje Nepremične etnološke dediščine kot republiška obvezna izhodišča r Srednjeročnem družbenem planu 1991-1995 iz leta 1989 sem znova opredelila kot oblikovanje posebnih interventnih skladov za izvajanje nujnih posegov na etnoloških spomenikih in arhitektonsko dokumentiranje ogroženih objekiov Ponovno sem opozorila na potrebo po uveljavitvi spodbujevalnih kreditov, davčnih ugodnosti, vzpostavitvi posebne inšpekcije za varstveno področje in preoblikovanje 34. čl Zakona v smislu ukinitve zavarovanja družbenih sredstev s hipoteko. Na seji naše delovne skupine 9. 3. 1990 smo oblikovali Preti -loge etnologov konservatorjev oh snovanju novega Zakona o naravni in kulturni dediščini * Predloge smo razdelili na 13 Zakon o Mira/m m kulturni dediščini < Ur. L S/iS i/HJ 42/84. RSHAJO. ¿6/92, 75/94. 29/95). 14 \(iuiriiu in kulturna dediščina so po tem zakonu nepremičnine, premičitiujti in njihove skupine, območju ni jjosamezm deti narut r ki imajo .a Sli Slovenijo ali '.it njeno ožje območje kuliurno. znanstveno. ZgíKlot'Insku ali estetsko r redu ust. /.uknii definira i J čl kulturno dediščino kul ¡¡redmete aH skujnne ¡medmetov zgodovinskega. arheološkega, umetnostnega etnološkega, itn t roj h ¡luškega aH utira vos lov nega jxmieuti ki dokumentirajo zgodovinska dogajanju na Slotvuskeni: starhe m drugi predmeti hi si> v zvezi s /lomemhuimi osehumi naše politične in kulturne zgodovina, arhivsko gradivu, arheološka najdišču, arheološke tuijdbe. ilitiemiška delu in oblikoiimi izdelki, etnološki j>redmeti. stara orodja, naprave in stroji. Stavi*.', skupi líe ali deti stavb umetnostne godorinske uli tehnične pričet ■'alnoxti, naselbinska a!¡mačja ter stara ruška in mestna jedra Iz um edeuegu detli du termin etnološkii dediščina ohruvnavu le pivdmete uli skupine predmetov' smiselno pa /o prenašamo tudi ud stavbe nt skupine o samem zakonu (ex legel in imajo posebno kulturno, znanstven", zgodorinskofjli estetsko rivdnost. razglasi nbčinski sivt najiohmlo zavoda za varstvo namrue uli kulturne dediščine s ¡^osebnim aktom -.u kulturni uli zgoiloi inski s/iomeiiik Ti so lahko jiosamezni premični in nej»emiČni predmeti, naselja ali njihovi deli. območja iU . birke < / <> 11 ' I'o trojih .mu. i/ilih lastnostih pa so: arheološki, zgodovinski, umetnostni in arliilektunii. urbanistični, etnološki in tehniški HtiioloŠkl s/n imeniki so lahko območja, stiniie. skupine stat l> in premični preti meti vsakdanje ral>e in oblikovani izdelki, ki izpričujejo iiuein življenja in ustvarjalnosti slovenskega naroda, italijanske in madžarske nurodiiosti in drugih ljudstev na območju SR Slovenije t K) čil 16 I'o mnenji I ali jirctllogu Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine sprejme Skupščina SR slon 'Utje akt o razglasitvi s/xuueuikti oz m ima znamenitosti velikega ali izjemnega jiomena (bivša t naeitma/ua kategorija spomenikov) i 21. čl). Razglasitve mi /'ur/uiiientarnem nivoju r praksi uiio hile iz/ vi/ene. ui zvrst sjxmieuikov je opredeljena le e prostorskih sestavinah dolgoročnega p/aitf1 RS :u obdobje I<>si9-J(}0V, du/xilnjenih letu l'JS9. kot ohremo izhodišče ihžave, ki ga morajo uhčine upoštevati [}¿i opredeljevanj» svojih / )o,siorskih planov. \ a nivoju Miuislisiru za kultu rose za zdaj izvajajo I/olj ali manj le interventne razglasitve r drugostopen jskeni smislu.' 17 Republiški komite kulturo. .Xuravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje v Sloveniji Ijubljana 1989. 18 Tograditv jehiltipntlsiarljeno na rednem olxuem zboru Slotenskega etnološkega društva, kolegiju takratnega Oddelku za etnologijo in /SS Zla \ \/.i t ši s< i in i šegi aditxi sogíAtio jxidprli. ttatosmogajx/sivdoi nlij>rij>rai ■IjiilcuiUii vga ziikouu - Altnisirsit ti za kulturo. Ta prvÑematikit je hi/a pn-dslfiv/jeiia v mojih />ris/>evkih. kol npr Piuhlem Kalim Ote domačije na Bitkovici pivb/em varovanja ljudskega slai barstva 1 ■' obvestila Z/iS \ ,\'k j) l/J ljub!juna 1990, str. t>-9: i vod k Seznamu uujjiomemhuejše etnološke dediščine I:■ I 'anteo spomenikov 33- IjubljutiU l')9t. Ur i<) 'ñu Problematika stanja in varovanja ljudskega star! h osi ra /■ državi Sloieniji. i: (iiasuik Slil) 31/3-4. Ljubljana 1991. st>~ t i" t io 1' /VIII Času sem tudi jiredložilti Projektni skupini za zgoiloiiuske siedišča DS AljX> - jadrali v obravnavo ; skupno poročil» ' zgodovinskih središčih ua temo Prtiltlematika stanja in varovanja ljudskima siavbaislvu v deželah A/ju- judian, ki /e v pripravi 4 GLASNIK SED 37/1997, št, 1 -2 ETNOLOGIJA IN NOVA VARSTVENA ZAKONODAJA dva >i|i]t>p:i. ki sili bistvenega pomenu za: 11 uspešno delovanje vu rs t vene dejavnosti nasploh; II ) obstoj stavbnega fondu t. i etnološke dediščine (ki je v vi'liki večini v zasebni kisli) t s klad i te v oziroma 'nadvlada' nastajajočega Zakona z vsemi ostalimi, ki se kakorkoli navezujejo na varstveno dejavnost (prostorski, gradbeni, cestni, sanitarni, protipožarni davčni itd.). Pooblastitev strokovnih organizacij za varstvo nuni v ne m kullunie dediščine, da lahko nastopajo kot stranka v upravnem postopku (še posebno v primeru sprožitve pi >st< )|)k,i o prekršku in za izdajo lokacijskega m gradbenega dovoljenja za posege na spomenikih ali območjih): /avi>di lahko dajejo v upravnem postopku k mnenje, ne pa soglasji kar pomeni, da gladiva za upravne službe niso obvezujoča! i )blikovanjc posebne varstvene inšpekcije na republiškem nivoju. \ kazenske dol< >čbe vključit i I udi p< oškodovanje Lili uničenje dela naravne in kulturne dediščine (ne samo kulturnih spomenikov ali naravnih znamenitosti), Pripravil konservatorskega programa mora liiu predpogoj za izvajanje posegov na kulturnem spomeniku: skleniti bi se morala s kolavčlacijo: konservatarski pri »gram bi m< n al vsebovati predvsem p*>vzetke predhodnih raziskav in analiz, opredelitev vrste 111 ohsega del. predloge /a funkcionalno izrabo, načrt uporabe eeloie m posameznih delov, opis dovoljenih materialov in soglasje o izvajalcu. \ žejji po >/postavitvi določenega strokovnega red« pri izvajanju neposrednih posegov smo predlagali rabo prvega varstvenega režima za kiji t urne spomenike in drugega varstvenega režima za objekte kulturne dediščine ter strokovna mnenje za graditev 1 >bjekt( >v pri posegih v kulturni krajini (predstavljeni h ¡¡ulitev pa nikoli ne smerni > jemati v absi »lutnem smislu), Zakonska lerminologija mara hiti usklajena z iyiazi. ki v i \ rabi v strokt »vni praksi, kei hi lahko sicer Prihajalo do nesporazumov in nejasnosti na vseh ravneh dela. II l'ri snovanju novega Zakona hi morali kot posebno Poglavje obravnavati (že večkrat predlagane!) finafi-1 ne ugodnosti tako z j imetnike kulturnih spomenikov kakoi tudi kulturne dediščine, in sicer: spodbujevalne bahčne kredite, ki hi bili tem Ugodnejši, čim bolj hi se poseg podrej:il varstvenim zahtevam. Oblikovanje posebnih interventnih in namenskih skladov (za nenačrtovane posege, izdelavo tehnične dokumentacije). Preoblikovanje .-i i čl Zakona (vezanje družbenih si't so spomenik, arheološko spomeniško območje, naravni rezer val. naravni Spomenik, spomenik oblikovane nanive, spomeniška celota, urbanistični spomenik; krajinski park. regijski park, naravni park. zavarovana rastlinska ali živalska vrsta Kergiadrvb ni šlo v zakonodajno proceduro, ga tudi v Delavni skupini nismo posebej obravnavali. Zgolj v informacij mi je bil posredovani tudi osnutek Tez za zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine (l H. II. 1992). 1'olegločevanja varstvenih skupin (naštetih v prejšnjih iezah) na temeljne in zbirne, razglašanja na ravni države in mšpek eijskegu nadzorstva bi izpostavila ¡pomembnejše zakonske novosti, kot npr, več pravic za imetnike kulturnih spomeni kov in kulturne dediščine, poseben odškodninski sklati za imetnike in uvedbo soglasja v upravnem postopku ter bolj ali manj enotno Strukturi ran o varstveno službo V Delavnem osnutka zakona o varstva kulturne dediščine t 10. ! 1, 1993) je biki znova, kakor sredi šestdesetih let. začrki-iili delitev naravne in kulturne dediščine \akazana je bila (udi dvonivojska pojavnost krovnega varstvenega zakona in sistemskih zakonov (arhivskega, muzejskega in spomeniškovai stvenega). Kot primer naj na vede ni specifiko nepremične kulturne dediščine kot prostorske kategorije, ki je praviloma v lasti najrazličnejših fizičnih in pravnih oseb (lastnikov je lah ko več) njihova namembnost se zelo razlikuje, kakor tudi stanje, v kakršnem so. Cilji, ki so jih želeli doseči s predlaganim zakonom, so bili naslednji: - zagotoviti varstvo kulturne dediščine < prei se je izvajalo le v okviru prostorskega planiranja); - uvesti register kulturne dediščine: urediti trgovanje s predmeti kulturne dediščine; - uvesti razna potrdila za uveljavljanje različnih oblik podpor in olajšav za lastnike dediščine in spomenikov; - urediti uvoz dediščine tuje proveniertcej k< >t ga d< iločajo mednarodne konvencije: ■ razvrstiti kulturne spomenike v temeljne in zbirne varstvene skupine; - odločitev o razglasitvi za kullunie spomenike prenesli na republiško raven; - s hipoteko zavarovati le finančna sredstva, ki jih je držifva v ložila zaradi škode, ki jo je povzročil lastnik: - uveljaviti nadzor nad izvajanjem varstva in ustanoviti posebno inšpekcijo za področje VSrstva kulturne dediščine; uvesti licence za opravljanje strokovnih nalog varstva. Na delovnem sestanku etnologov konserv atorjev smo obravnavali Teze za zakon a varstvu kulturne dediščine«. )s-nutek 15,10.1993) in nanje podali izčrpne pripombe, ki smo jih posredovali na posebnem sreč;iuju piscu Zakona Uvodoma smo vnovič opozorili na vsebinske pripombe 1" ki smo jih večkrat obravnavali na srečatijili etnologov konser (»mu iui/,ih mu,, nuli Zakon i, tluhmlnini (Ur. /, RS >4/9/. / 4/92), Saj je s stališč« nase dejavnosti spurtia prenizka stopnja 'a.nit/it nsiiiive :a dohodnimi, ki jo /<• mogoče uveljaviti le v tekočem leti v Duhodiilttskf zakon tudi bolj alt manj izloča mor nosu 3 GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2 ETNOLOGIJA IN NOVA VARSTVENA ZAKONODAJA vatorjev. Te hi morale bili vgrajejtie v nastajajoči Zakon o varstvu kulturne dediščine.' Poleg dejstva. tki v Tezah ni jasno razvidno, kakšna bogene-ralna strategija varstva. smo ugotovili, da predstavlja gradivo korak nazaj vsaj na J veh nivojih: ne opredeljuje dovolj jasno, kaj je kulturna dediščina (2, teza, L odstavek) oziroma kul turni in zgodovinski spomenik (25. teza, 1. odstavek). Tudi ne (»predeljuje kulturne detiiščine kot temeljne vrednote naše nacionalne identitet Menili smo, tla sta ustreznejši definiciji m ' v starem' zakonu" oziroma v Konvenciji <> varstvu svetovne kulturne nt naravne dediščine" ()p< jzorili miki. tla v Tezah poleg terminološke zasičenosti z neustreznimi pojmi tudi ni jasno opredeljeno, katere so široke, ki najin )do ob vezno prisotne v varstveni dejavnosti, kakor tudi ne njihove metode, ki predstavljajo jedro interdisciplinarnega delovanja. Izpostavili smo problem ne dovolj definirane vloge zavodov (se posebno strokovne razmejitve med zavodi in posebnimi varstvenimi organizacijami), kakor tudi ne dovolj natančno preti stavljene temeljne naloge organizacij za varstvo, ne nazadnje pa je vsebinsko premalo opredeljen tudi inšpekcijski nadz<>r za naše p1 isega tudi ev identiranje. .strukturalno analizo, raziskovanje načina življenja v zavarovanih stavbah in območjih, ki je po naši sodbi temelj vsakega resnega strokovnega tlela t naši deja\ nosti, I gol oviti smo tudi. da so pri opredelitvi konservatorske dokumentacije (š teža, S. odstavek) v gradivu naštete konservatorske smernice, programi in projekti, nikakor pa ni i >predel|eno celoviti j dokumentiranje Menimo, tla konserva-torska dokumentacija ni vedno del investicijske dokumentacije K< Hišen alorskt projekti se glede na obstoječo zakonodajo ne izdelujejo na zavodih. litjSOjt)gi silit) ocenili, da slanisl stavbe ali predmeta ne moreta btli ključni element vrednotenja in evidentiranja za kul- turno dediščino, zato se nismo strinjali z določitvijo višine starostne meje 40 ali 60 let (13. teza). Za etnološko stroko )e namreč lahko pomemben tudi pred kratkim postavljeni objekt ali izdelani predmet, če dokumentira določeni način življenja in je pomemben za izoblikovanje identitete obrav navanega območja. Menimo, da je eden od ključnih kriterijev za vrednotenje (nasploh) opustitev izdelave določenega predmeta oziroma tehnologije njegove izdelave V 25. tezi. I odstavku so razčlenjene varstvene skupine kulturnih spomenikov, ki so po naši oceni premalo strokovno dorečene. Tudi ni ustrezno razde lana definicija spomenika, saj se npr. razen pojma stavbe navaja tudi izraz sakralni objekt, kar je po našem mnenju odvečno. Opozorili smo tudi na občutne pomanjkljivosti pri opredeljevanju lastnikovih pravit. Tako je nesprejemljiva 26. teza. -t. odstavek, v katerem "akt o razglasitvi lastniku ne prinaša nobenih pravic, ki izhajajo iz določb tega zakona". Menimo, da prinaša vse pravice, ki pripadajo lastnikom kulturne dediščine in še dopolnilne, saj je objekt zaradi še posebnih, dodatnih vrednosti razglašen za spomenik! "Pravico do pravične odškodnine" za imetnike kulturnih spomenikov (3H teza, ). odstavek) hi moral podrobno urejati posebni podzakonski akt. ki bi - zaradi omejitev s strani varstvene stroke - moral obravnavali oblike in vsebine strokovnih nasvetov, popuste pri nabavi gradbenega materiala, poceni izvedene posnetke stanja, svetovanje pri izbiri izvajalcev. kakor tudi finančne ugodnosti (možnosti najema ugodnih kreditov, vlaganja državnih sredstev, oprostitev plačila dohodnine itd.) Opozorili smo tudi na pomanjkljivost, da je opredeljeno le soglasje k posegom v kulturne spomenike < 60- teza, I. odstavek): ne pa soglasje k posegom v objekte kulturne dediščine. Oktobra leta 1994 smo pripravili gradivo za razpravo z naslovom 'temeljna izhodišča zakona o varstvu naravne m kulturne /lediščiue.' V njem smo poudarili, da moramo pri pripravi riove varstvene zakonodaje izhajali iz vseh pozitivnih strokovnih in upravnih izhodišč 'starega zakona; novi zakon mora omogočiti učinkovitejše izvajanje naše tlejavnosti. (,e povzamemo rdečo nit seminarja Sveta Evrope o Integralnem varstvu kulturne dediščine, je bistvo in temelj vsega povedanega v izhajanju i i tradicije vsakokratnega okolja in varstva Izrazili smo potrebo po vzpostavitvi krovnega zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine s ciljem nedeljivosti varstvene dejavnosti Opozorili smo. da je potrebno ob pripravi novega sistema varstvene zakonodaje še posebno upoštevati njeno usklajenosti vso drugo zakonodajo, kise kakorkoli nanaša na našo dejavnost mecensira t'ii,t t iriri 'ti hi morali tudi reč je tijfmlnosti za imetnike kulturnih s/xmwnikov in knliimie dediščine pa tudi za izvajalce det in gradit k<>! jih ima npr mojsterumetne ohrti. ki ima uhdarčemi, le s % tloliotlka 20 Glej TniÚtme iz marea /')')(> 21 C/lej dejutkijo r <>/>, št. /i. 22 /. r ni lam klllllM/u dediščina SO Vi. Čl. le kouveui i je mišljeni spomeniki delti tiihiteklure. Inouii mentalna kiparka ali slikarska tlela, elementi alisirulimrearheološkega znam/a, napisi, tvČintf m skupine elementov, ki imajiVz zgodovinskega, umetnostnega ah zmnisivenega vidika izredno splošno vrednost; skupine starh skupine izoliranih aH /loi eranih srarh. ki ¡/omenijo po smji arhitekturi, enotnosti in ujemanju z okoljem -zgodovinskega, umetnostnega ali znanstvenega vidika izredno splošno vrednost,1 območja dela človeških rok ali kombinirana dela človeških rok in mirare, kakor tudi ¡vedeli z arheološkimi najdišči rred. ki so •■'ofjiiiiuski-ga. estetskega iu etnološkega ali a ni roj »otoškega vidika izrednega splošnega pomena 23 i nudiva v nhlih tez jiiedslaii/a povzetek pripomb delovne skupitlt' etnologov houserratorjev iui osnutek Zakonu o varstvu kalium1' dediščine uleceiuher !')')/,! iu gradiva z naslovom Zakon o varstvu naravne iu kulturne dediščine varstvu kult tinte iled išči tle -prva obrat»lava 'poskusna verzija z dne 1 i, i. 1996). ki je v mnogočem P1 »vzeki tudi predhodno predstavljena Temeljna izhodišča. ■s,i'>ku je po dveh ločitvah od Restavratorskega cjntra in ^ ;trs[v ,i naravne dediščine - v dokaj ohromljcnem in neprijetnem položaju dako pri strokovnih Izhodiščih kakor tudi pri lA'i|.ik ihi Iz it-ga neprijetnega položaja nas lahko reši le us-lu'2ni i zastavljen novi zakon - katerega preti log načelno pod-pii'am. 'eiiielj celotnega sistema varstvenih zakonov je lutli jasna, '^'dvoumna in z našo varstveno teorijo in prakso termi'" ''oško usklajena • »predelilev pojmii dediščine. Tako vidimo ''' "i"ici|e kulturne tletiiščine"^ in varstvenih skupin"1' kot do-1V nesprejemljive, še posebno, ker Sprememba vsebinsko n' opredelila. \ čem je novost pozitivnejš.i za izvajanje varstva ' 'pozorila sent še na problem pretiranih kompetenc Restav->rskega centra in Inšpektorata nazadnje nas zelo skrbi dejanska vloga etnologije v var-1 1 ni dejavnosti, saj na več pripomb najnovejšega predloga ^'kotiti s si ta ni etnologov konservatorjeV; da se mora v de- finicijo kulturne dediščine enakopravno vnesti tudi etnološka stroka, odgovori pripravlja tka gradiva takole: "Definicijo kulturnega pomena dediščine smo povzeli po Granadski konvenciji " ki je za našo državo obvezujoča. Lahko bi jo sicer širili z dodatno razdelavo pojma kulturni pomen in v km smislu smo dodali umetnostnega Glede vašega drugega predloga, da dodamo tudi etnološkega , pa v stroki poteka debata o tem, ali gre za etnologijo al: za antropologijo, zato se predlagatelj ne čuti poklicanega, tla bi z zakonom posegal v nerazčiščena strokovna vprašanja, če ni nujno potrebno " Tako srno kljub večini strokovnim utemeljitvam ob branju novejše verzije predloga zakona iz 16.6. 96 lahko le ugotovili, tla ostaja definicija kulturne dediščine brez navedbe etnološkega' pomena. 'laka utemeljitev, ko enači etnološki pomen z neimenovanimi drugimi', nedvomno negira celovitost (dosedanje) varstvene dejavnosti in vso dosedanjo vlogo etnologije v njej. o čemer govorita pivi dve alineji ciljev in načel novega zakona: - spoštovati doseženo stopnjo varstva kulturne m naravne dediščine in dograditi že obstoječi sistem varstva na temelju dosedanjih izkušenj ter - zagotoviti enoten, usklajen in celovit sistem varstva dediščine! Zaradi ohlapnega odgovora pripravijalke zakonskega predloga t kar imam za nerazumevanje vsebine mojih pripomb) in zaradi vseh preteklih neupoštevanih gradiv . kakor tudi zaradi zakonodaje v nastajanju; smo etnologi konservatoi ji zaprosili 20, občni zbor Slovenskega etnološkega društva II. 10. 1996 v Nori pri Medvodah za podporo našim prizadevanjem po vključitvi etnološke stroke pri pripravi nove varstvene zakonodaje Občni zbor nas je podprl, zahteva po vključitvi etnološkega vidika pa je bila sprejeta s strani pripravijalca Zakona in vnešena v nastajajoči zakonski predlog \a občnem zboru Slovenskega etnološkega društva smo 26. 1997 ob predstavitvi poročila o delu Delovne skupine etnologov koti ser vat orje v znova obravnavali problematiki > nastajajočega varstvenega zakona Občni zbor je soglasno podprl zamisel Delovne skupine etnologov konservatoi jev. ki zagovarja le popravke, prevetritev oziroma aktualizacijo {z vseh vidikov, ki pa naj ne preglasijo strokovnega) obstoječe var s L vene zakonodaje, ne pa izdelave novega varstvenega zakona Kot podoben primer predelave obstoječeja zakona lahko navedemo Zaknn o graditvi oh jeklo v Občni zbor je tudi pooblastil Delovno skupino etnologov konservatoi jev, da posreduje omenjeno pobudo pripravljalen Zakotut 2« 25 26 27 28 ' 'priiiier/aviD nedhg Zakona iz lota IWft z Dehriiitn os nit t kam zakonci o ratstnu kulturne dediščine iz leta 1993, opažamo, ¡la je /J'":r/ is!' ajegave vsebinske cilje. Se jxtsebej pa je izpostavil: \!"'n eljavitev načela farnetftl interesa za varovanje dediščine in zagoiovitev varovanja kot favne službe: e/>iist i ter navurovuistvcne ilejuviiosti širšem 11 varstvu narave, kult tirno komponento />a zaiarovali z razširitvijo pojava kulturne ''edtšitne tudi na naravne invínote (spomenike oblikovane Utirate, hi tU t trni) krajino). laK"t<>vitev varstva dediščine v sjnvmenjenih lastninskih razmerah: " iter zakonske regultH ije na sistemsjbg vsebine iti /mpustitev kulturne politike jirogramskim dokumentom: lastin določitev 11//et ivi le tu strokovne naloge Mislili. 1 t/etin Predloga Zakinut z due I i. I 1996 ¡m'dstat'Ijct kulturna dediščina lupivmičnine in /iremičnine ter njihove skupine ali I"•same- tiedeie. katerih varstvo /e zaradi njihovega zginhtinskega. arheološkega, umetnostnega znanstvenega, sijciilhiega. tehniškega nh drugega kiti/urnega /ion/ena v javnem interesu iti so v skladu s tem zakonom evidentiram kol t/ctliščiiur 'tis//ene skupine piedstavljajo stavhni Spomeniki, memoiiahti sjxmieniki, arheološki spomeniki, sjx ¡menihi vrtne arhitekt ure. 'last ihniski s/ioineidkl s/Ktiiieniška krajina, premični spomeniki in spomeniške zbirke. "Hren, >jf, ,, rarstvtt evvojiskega arhitektonskega bogastva (tir i. SERJ. .>(>/91) 'ikon o graditvi objektov Wr. I lis WX}> 7 GLASNIK SED 37/1997, št, 1 -2 ETNOLOGIJA IN NOVA VARSTVENA ZAKONODAJA Dejstvo, ilii se [t1 tlelo pri pripravi strokovnih zakonskih izhodišč vrnili) nu izhodiščno točko, nas je zavezalo, da organiziramo posvet Etnologija m mam varstvena zakonodaja, ki čiaj hi dorckel bistvene strokovne iztočnice /a pripravljalne novega varstvenega zakona. \ sklepu hi rada poudarila, tla skupina etnologov konserva torje\ vseskozi aktivno sodeluje pri pripravi nove varstvene zakonodaje. Izhajajoč iz dela etnologa konservatorja. speei-tike varstva ljudskega stavbarstva kot nedeljive podobe načina živ ljenja, skušamo ta profil vključili v splošen in sodoben varstveni kontekst Z vsemi izdelanimi skupnimi gradivi z aktivno vlogo etnološke konservatorske komisije razvijamo speci tirno etnološko konserva to rs ko metodolo-gffb." K intenzivirnju našega delovanja sta nas vzpodbudila še posebno vsebina obeli predstavljenih predlogov Zakona o varstvu kultnim1 dediščine iti Pravilnika i> pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zctposiene r dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine.'' še posebno slednji ni v skladu s tradicijo naše dejavnosti Nesistematično m nejasno razmejuje naloge varstva, odsoten je etnološkividijk da o terminološki neusklajenosti strokovnih nazivov niti ne govorimo \ potrdile* naših dolgoletnih prizadevanj po bistvenih, strokovno utemeljenih spremembah obstoječe varstvene zakonodaje in /a vse stroke v varstveni dejavnosti ustreznejše nove. bi naštela le poglavitne kritične pripomhe v poročilu ev ropske skupine ekspertov/1 ki posebej opozarjajo na naslednje prioritetne naloge in postopke: - jasno definiranje nacionalne kulturne politike, njenih ciljev in ukrepov, s katerimi jih doseči; - obveznost sodelovanja stroke pri pripravi novih zakonov; definiranje sankcij, možnost priziva: - odpraviti očiten razkorak med zakonodajo in njenim izvajanjem; - jasno razmejiti matične ustanove in njihove naloge v razmerju do ostalih; - vzpostaviti koordinacijske mehanizme na področju kulturne dediščine med ustanovami in javno upravo na vseh ravneh: - razviti skupen in primeren sistem standardov za metodologijo, kategorizacijo in profesionalizacijo; - po zavodih prekiniti enotnost načrtovanja del, iz vedhe in nadzora; - zagotoviti zanesljivo financiranje (učinkovita posojilna. davčna politika, sponzorstvo, še posebno spodbujanje zasebne iniciative). Poročilo poudarja še potrebo po celovitosti varstvene službe, pospešeno delo na registru dediščine ter na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Duša Krnel Umek etnologija in organiziranost varstva kulturne in naravne dediščine v republiki sloveniji Etnologija kot stroka je zastopana v ustanovah za varovanje naravne 111 kulturne dediščine: v muzejih, v zavodih in v arhivih skupaj / drugimi strokami Kdina samostojna us-lanova na tem področju je Slovenski etnografski muzej v Ljubljani poglavitna zakonska predpisa, ki urejata pravila obnašanja in delovanja z.s področje kulturne in naravne dediščine, sta danes Zakon o naravni nt kulturni dediščini (Ur. I SKS [ 1981>, ki je enotno urejal delovanje zavodov, muzejev in arhivov in Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (I t. L RS 2 se začele večje spremembe glede organiziranosti na nivoju državne ureditve, kar je vplivalo na spreminjanji ureditve ptisameznih p< >dročij, tako da se je v posameznih delih organiziranosti ustanov spreminjalo delovanje na podlagi Zakona o zavodih (It, I. RS 12/ 1991) m Zakona o uresničevanji! javnega interesa na področju kulture ( Ur I K> 75/1994). Priprave na spremembo zakonodaje so se začele v okviri' posameznih področij tako npr, v arhivistiki - (.lokaj zgodaj, v začetku leta 1990. Najprej je bilo vprašanje, kako zastavili delo na zakonodaji: ali v ©kviru skupnega zakona za dediščino iz leta 1981. ki je urejal področja za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeje in arhive skupaj ;ili ločiti arhivistiko v samostojen arhivski zakon, kar bi pomenilo pripraviti samostojna zakona tudi za drugi dve področji, /a zavode in muzeje. Ko so se že začele priprave predloga sprememb in dopolnilev zakona, je bilo poglavitno vprašanje, kdo ga h£> 29 SpripniKijgiadivit standardi r varstveni dejavnosti ■ 1'ou davek nu delu etnologa konserva torja ', ki sva ga s kolegom Hazleijem izdelal*1 v leln 1995 ob ¡x¡d¡K>rt in sugestijah drugih etnologov konservatorjev. žetima natančneje apivdeltli tlela in vlogo etnologa i spomenik'1 službi C radiu r ki je zasnovano kot krovno se ho še razdelalo ¡m posameznih sestavinah. Tako so v pripravi navodila za izdelav' koiisriratoiskiga programa in metodologije .a i zdelavo gradiv s ¡»nlročja nustvene dejavnosti za potrebe urbanističnih načrtov '/<" deduje gradivo sem v letu 1996 pripravila uvodni del - Splošna načela za urhaiiistično urejanje naselij, ki so ovrednotena tot kultni dediščina - varstveni vidik 30 Pravilnik o pripravništvu, strokovnih tzpitih in pridobivatiju nazivov ra ;n/xislene t> dejavnostih s potJroč/a varstva kulturne ded i ščiti* psi'1 skujipieeksjx'i■tov Svet Evrope t1 )96. 8 GLASNIK SED 37/1997, št, 1 -2