^SOD*"J H°,ktaf- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE DnMftl ta mprarntlM SWT 8. LawadaU At«. nimmu utssürii Eo«kw*U 4» JMM»TT 1«. 1IU. M U« IHMUN Art rf Ohimi «T Mmk A litt. chicago» ill.. Četrtek, ii. junija (june id, im Subscription *.00 Yearly STKV—NI MItKH U& for miline a* ap*«U] rata of p««Uf« piwIW Hrti 1101, Act of Ort. «. 1917, Mitkoriicd on Jul« 14. lil» lilitaristi izgubili kontrolo nad armado francosko republiko __\ T M II - \ liitična vlada postavila vse oborožene tile Jtncoske republike pod kontrolo civilistov, konservativni predsednik Lebrun je užaljen i morda odstopi. Program velikih ekonomih in socialnih reform pred zbornico. Stav-rudarjev končana z zmago prit, 10. jun.—Blumova so-jtična vlada je včeraj ob-v oficielnem listu dve ¿bi, ki »načita novo epoho revolucije v Franciji, ribi se tičeta reorganizirava oboroženih sil države, dekret Je spojil vojno, irično in zrakoplovno mi-iitvo v en sam oddelek, ki prej imenuje ministr-driavne obrambe in je zdaj vodstvom enega samega itra. Ta minister je Edou-Daladier, bivši socialno-alni premier. Drugi dekret še bolj drastičen, ker jem-iraalom in generalom kon-nad oboroženimi silami cije. Tiče se vrhovnega sveta, v katerem so dobili sami maršali in gene-Vojni svet se zdaj ime-driavna obrambna komisi-kateri sicer ostanejo voja-»redstavniki armade, bojne urice in zračne flote — temi je tudi maršal Petain, je proslavil v svetovni — toda načelnik obramb-ominije je minister obram-)aladier. Na ta način oiene sile so tdaednik Lebrun, konaer- 'ec, je z očitno užaljenostjo >i*af oba dekreta. V u-iih krogih se širi govorica, brun smatra ta radikalni za ponižanje maršalov neralov in za manever so-tov ter komunistov, ki ho-imeti popolno kontrolo nad do, zato bi Lebrun najraje ostavko. Ljudski fronti PPfiv nič žal, če Ubrun B'ra'- »ko se to zgodi, bo predsednik francoske fc* vsekakor socialist. Parlamentarne volitve na Utvinskem Vladna opozicija bojkotira volitve Kovno, Lltvinska, 10. jun. — Včeraj so se pričele parlamentarne volitve, ki bodo zaključene danes zvečer. Opozicionalne stranke, katerim je bila odvzeta volilna pravica, ko sta predsednik Antanas Smetona in profesor Waldemaras razpustila parlament, urgirajo svoje člane, naj bojkotirajo volitve. ^ Vlada je odredila, da smejo •biti samo trije kandidatje za vsak sedež v parlamentu. Židovska manjšina v Kovnu upa, da bo dobila dva sedeža v zbornici. Veliko število Židov iz okoliških vasi in mest je dospelo v glavno mesto, kjer bodo oddali svoje glasove. Po izjavi vlade bo izid volitev objavljen šele čez deset dni. Pričakuje se, da bo predsednik Smetona sklical izredno zaseda- ■■^■■P ... nje parlamenta v juliju, ki bo Jene Mir I-rane,je prišle I m<}d drugim rttzpravljal o am- 0 kontro,° c,viineTn«stiji političnih jetnikov in u-veljavljenju izrednih zakonov, ki naj bi ublažili položaj kmetov v južnem delu države, kjer se je pojavila odprta protivladna opozicija. re- demokratiziranja ar-in mornarice pripravlja nova vlada tudi demokrati-v«fh lojnih industrij; J industrije, v katerih se "J«* orožj« in strelivo, bodo PsvUene. s tem zadene * udarec privatne intere-»ankirje in industrijske gA k; kontrolirajo industriji kovin in ke- Hij. ^ zbornico so že načrti pe-•J^v, ki imajo izpolni-katere je socialistič-dala francoHkim de-*! k" je bila izravnana ,ln'k» splošna "okupa-1 »Uvka. Ti zakoni dolo-w-urmk v tednu za vse dv» Mna plačanih po-v »«tu za v*e delavce, zvi-«opravo Uvalo-^ penzijukih re-* državne uradnike in "»¡J ter kolektivnih tr» i J«- t »tla br» S ,r-:- k,""'ana stav-|ri' r farjev na severu laat n i ki ro-*°jno podali. Tu pa nadaljujejo al ' " U-lavci narav 111 deležni novih u v"ak«-m (»bratu in °fr»ni«iranl. se brž ' in ne jo "okupa 1 lo »ribanje bo toliko časa "i delavci in J v d*l»vake organi i ' ..",'t\1"t,'n*j*™ ,|(>. kakrAne še ni trajal |o v Proces proti članom Črne legije Sest obtoženih ugrabi je-nja jeklarskega delavca Detroit, Mich., 10. jun.—Sest članov Orne legije je bilo obtoženih ugrabljenja Roberta Pen-anda, jeklarskega delavca, potem, ko je eden izmed teroristov zjavil, da bo prostovoljno nastopil kot državna priča proti svojim tovarišem. Sodnik Charles Rubiner je odklonil znižanje kavcije in naznanil, da se bo obravnava proti obtožencem vršila pred okrožnim sodiščem. Obtoženci so Thomas F. Cox, Earl Angstadt, Harold I^awrence, Wilbur Robinson, Charles King in F. A. Gulley. Slednji je pri včerajšnjem zaslišanju nastopil kot državna priča. Vsak je pod poroštvom $100,000 in vsi so bfli po zaslišanju odvedeni v ječo. Gulley je izpovedal, da je po ukazu vrhovnih uradnikov Črne legije odvedel Penlanda na sejo teroristične organizacije 6. oktobra preteklega leta v spremstvu Coxa in Angstadta. Lawrence, King in Robinson so že bili na zborovalnem prostoru, kjer si Penlanda privezali k nekemu dre vesu in silovito pretepli. Domače vesti čikaške novice Chicago. — J. Martinek, znani češki socialistični časnikar, bo glavni govornik na shodu, ki se vrši v petek, dne 12. junija, ob 7:80 zvečer v dvorani Havliček-Tyrš, So. Lawndale ave. blizu 26. ulice. Martinek, ki je bil dolga leta v Clevelandu, je pred kratkim prišel iz Prage in govoril bo o položaju v Evropi. — Zadnje dni sta sklenila zakonsko zvezo J. Kern iz severne čikaške naselbine in Antonija Kopriva, roj. Marinčič iz Knežaka na Primorskem, ki je prišla iz McKeespor-ta, Pa. — Na socialističnem pikniku, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Riverview parku, se bosta kosala tudi žogarska krožka dveh društev SNPJ, namreč Čikaških Pionirjev in lasallskega društva. Žogarska tekma bo na prostoru Lane Tech High School tik pik-niškega vrta. — Gl. urad SNPJ sta v sredo obiskali Marijana Potočnik iz Lintona, Ind., in njena hči Anna Potočnik, katera je pravkar dokončala študije za privatno bolničarko. Iz Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl rojak John Kromar, star «6 let in rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča štiri sinove in dve hčeri. Bil je član tudi SNPJ.— V bolnišnici je umrl 22-letni Frank Klun, rojen v Ameriki.— Mestni svetovalec Anton Veho-vec, ki je jjadnje čase v konfliktu s policijo v Collinwoodu zaradi vprašanja morale, se je 8. t. m. zaletel s svojim avtom v var-jiastnLVotok" na ulici in ai je nekoliko razbil vozila, ampak njemu se ni zgodilo nič žalega. Vehovec pravi, da ga je avtotruk sunil od zadaj. Seat mrtvih med pro-glavo zmage v Italiji Pulj, Italija, 9. jun.—V nedeljo je bila tu vojaška parada med proslavo italljairske zmage v Afriki. Na ovinku ulice sta se dva topniška traktorja prekucnila in šest oseb je bilo mrtvih ter 86 ranjenih. Mussolini je premešal svoj kabinet --u Njegov zet dobil pozicijo zunanjega ministra Rim, 10. jun. — Diktator Mussolini je včeraj reorganiziral svoj kabinet in se odpovedal trem pozicijam. Za zunanjega ministra je imenoval svojega zeta grofa Ciana, ki je bil ddftlej minister propagande. Ciano je star 83 let in je najmlajši zunanji minister v zgodovini Italije. Mussolini bo še vedno obdržal pet ministrskih pozicij v kabinetu, pozicijo ministrskega predsednika, notranjega, vojnega, mornariškega in letalskega ministra. To pomeni» da bo oborožena sila Italije oatala pod njegovo kontrolo. I)a naredi prostor svojemu zetu, je Mussolini sprejel resigna-cijo Fulvia Suvicha, ki je bil zunanji podminister več let. Suvi-[chu je diktator poslal pismo, v {katerem se mu zahvaljuje za njegovo sodelovanje, obenem |>a mu je obljubil novo visoko pozicijo. Za podministra zunanjih zadev je bil imenovan Giuseppe Bastiani, italijanski poslanik na Poljskem, za ministra tiska in propagande je bil izbran Diono Alfieri, za ministra korporacij Ferruclo Lantini, Alessandro Lessona pa je bil imenovan za ministra kolonij. Z imenovanjem jpiana za zunanjega ministra so se spet pojavile govorice, da je Muasolinl izbral svojega zeta sa naslednika. PRELOM MED KANTONSKO VLADO M JAPONSKO* Dež fraz na bur-bonski konvenciji Južna Kitajska ne bo tolerirala japonske agresije MOBILIZACIJA OBO-ROŽENE SILE Kompanija pre- ; mmštim tovarno Alameda, Cal. — Boyle Mfg. Co. je premestila svojo tovarno v l^os Angeles, ko so delavci znstavkatt za priananje oni je, I^os Angeles je trdnjava "open-šaparjev", kjer bo kompanija lahko neomejeno izkoriščala neorganizirane delavce. Komuništično gibanje nepoetavno v Boliviji La Paz, Bolivija, 10. Jun. — Nova bolivijska vlada je včeraj odredila razpust komunistične stranke in vsaka komunistična aktivnost v Boliviji je postala ilegalna. ftanghaj, 10. jun. — Kanton-ska vlada je odklonila apel generala Kaišeka, kitajskega diktatorja, v katerem jo je pozval, naj ustavi vse priprave za vojno z Japonsko. General Cen Ci-tang, poveljnik kantonske armade In governer province Kwantung, je odgovoril diktatorju, da kitajski narod ne sme tolerirati japotvske agresije. V odgovoru poudarja, da bo kantonska vlada sledila zgledu devetnajste armade, ki j« vodila odpor proti japonsklfn militaristom v Sanghaju in iffle-du generala Ma Can-šana, ki se je boril proti Japoncem ob reki Noni v severni Mandžuriji. Vlada province Kwangsi Je še bolj odločno odgovorila Kaišeku, ki noče vojne z Japonsko. Odredila je mobilizacijo armade in izdala proklamacijo, ki zahteva popoln prelom z Japonsko in ras-veljavljenje vseh tajnih pogodb in dogovorov med nankingško In tokijsko vlado. Proklamacija dalje naglaša potrebo kooperacije med kitajskimi armadami v gl banju proti japonskim militaristom. Japonska poročila iz Hankowa se glase, da je armada južna Ki tajske zasedla mesto Hengčov, strategično središče v provinc Hunan, Istočasno pa je nanlring-ška vlada priznala, da je ta ar mada okupirala tudi mest Vungčov in Oečov. Gesla, Hi J (h je uBVojils. Arma-da južne Kitajske, so razkačila Japonce. Ta gesla so "Proč z Japonskim Imperializmom," "Proč s tajnimi pogodbami, ki ao bile uveljavljene pod pritiskom," "Japonska je smrtna sovratnica Kitajske" in "Boj proti vsem na sprotnikom protljaponskega gi banja." Nankingška vlada Je včera. Iioslala večje število bojnih ladi, v pristanišče Amoy, kwantunške avtoritete pa so zaprle meje pro vinee Fukien. Nikaragva dobila noOega prezidenta Managua, Nikaragva, 10. jun. — Dr. Carlos Brenes Jar-quin Je bil včeraj v zbornici izvoljen za provizoričnega predsednika Nikaragve. Novi predsednik, ki je fttudiral medicino v Združenih državah, je nadomestil dr. Juana B. Sacaso, prejšnjega predsednika, ki je bil zadnji teden strmoglavljen po armadi in ki je pobegnil inozemstvo. združrajM drtsvrev I« farmarje« Iz Clevelanda prihajajo besede, besede, besede • • • Cleveland. O., 10. jun.—Senator Frederick Steiwer iz Orego-nan, začasni predsednik konvencije republikanske stranke, katera se vrši ta teden v Clevelandu, je sinoči v svojem MkeynotnemM govoru izlil na Ameriko (govor ja bil razširjen po radiu) pravcato poplavo fraz in besed. Poplava je seveda veljala Roooseveltovemu "new dealu", v resnici je pa bila napad na vse, kar je naprednega in reakcionarni klic "Nazaj, nazaj v republikanske čase prosperitete!" Nov dokaz, da ameriški burbonci se niso, kakor španski in francoski Burbonci, ničesar pametnega naučili in ničesar bedastega niso po-ttfcllL Cvetke iz tega govora so: "New deal zajema praktične izkušnje iz knjig in kiijigožrcev (bookworms) ... Ce bi bil očak Noe kopal jarke za odtekanje vode ob času vesoljnega potopa, namesto da Je zgradil barko, bi bilo to "new deal" . . . "Amerl-can deal" mora nadomestiti fantastični In importlranl "new deal" . . . Edino bogastvo, ki ga Je Amerika pridobila v zadnjih štirih lati h, so dolgovi; edina prosperiteta Je bila zapravljanje z obdačevnjem priropanaga privatnega kapitala . . . Največja dragocenost pod ameriško zastavo J« ekonomska svoboda posameznika, da si svobodno išče plačilo po avojam zaslu ftenju ... «tdanja ameriška vlada Je politično nemoralna , . . Denarni sistem Je nekaj tako vzvišenega in svetega, da se ne sme noben človek z nJim igra- Monarhistična zarota odkrita v Španiji Vlada sestavlja nov zakon proti teroristom Madrid, 10. Jun. — levičarska vlada sestavlja nov zakon, ki bo določal stroge kazni za vse, pri katerih bo policija našla orožje In strelivo, da tako ustavi val terorizma, ki J« zajel deželo po parlamentarnih volitvah 16. februarja in se še vedno razširja. Za to akcijo se Je vlada odločila |m> odkritju monarhistlčne zarote. Justični minister Blasro G arson je dejal, da bo novi zakonski ii a/-rt kmalu predložen parlamentu in da bo zahteval takojšnje sprejetje. Garzon ni |M>jasnil detajlov načrta, izjavil pa je, da bo omogočil vladi hitro zatrtj« terorizma. Uradno poročilo a« tflasl, da je bilo 175 oseb ubitih in 74!» ranjenih v spopadih med levičarji in desničarji |m> volitvah. Izgred-niki mo uničili tudi laMtnino v vrednost več milijonov |*zet. Govorice, da ae kuha nova revolts, vznemirjajo vlado. Hprve-K m je vlada domnevala, da ao «In-dlkslistl skovali zaroto proti vladi, tedaj pa se Je izvedelo, da ne monarhlstl pripravljajo, da strmoglavijo !evlčar«ki režim. Poročila is Francije govorijo, da hočeta bivši kralj Alfonzo In njegov sin Juan izkoristiti po lltične Izgrede in iie|»okoJ, ki m> širi m«»d delavci in krneti, v svoj prilog Stavkovni val, ki se še vedno rasširja, je deloma parali-j ziral špsnsk« industrije. Oder »e je podrl v Rumuniji; 42 mrtvih . Bukarešta, 9 Juri - Med vče rajšnjo veliko parado romunskih ■kavtov «ta s« podrli dve stoji-ftči silno množico gledalcev in o**b Je bilo na me^tu «stal-tih, okrog 400 pa ranjenih. FINANČNI INTERESI POTISKAJO AMERIKO V VOJNO Senatni odsek objavil rezultat svojih študij KRŠENJE MEDNA-RODNIH DOGOVOROV Waahlngton, I). C. — (FP) — Senatni odaek, kateremu je bila poverjena preiskava municljske in orožna trgovina, je ponovno demonstriral, da finančni interesi prav tako kršijo mednarodna pogodbe in zakone kakor državniki, ko ja predložil senatu novo poročilo o rezultatu svoje preiskave. ()dsek je po zaslišanju prič In proučevanju dokumentov ugotovil, da so munlcljskl koncernl kršili embargo glede Izvoza o-rožja na Kitajsko I. 1922 In v Bolivijo in Paragvaj, ko sta bili zapleteni v vojno zaradi pokrajine Gran Chaco pred d vama letoma. Dalje ja ugotovil kršenje havanske konvencija, ki prepoveduje prodajanja orožja rabe-lem, in ženevske, ki določa mednarodno nadzorstvo trgovine z orožjem In munlcijo. Zakonodaja, ki bi bila sprejeta v kongresu lani in latoa, katera naj bi preprečila vstop A-merlke v vojno, Je po mnenju senatnega odseka pomanjkljiva. Odssk Je poudaril, da sadanJI zakoni o nevtralnosti na vsebujejo nobene določbe, ki bi onemogočila vstop Amerike v vojno v svrho protekclje finančnih Interesov Odsek se Js Izrekal za povečanje oblasti federalnega mu-nlcljskega odbora, da bo ta lahko ustavil izvoz orolja In munl-c I Je v vsako državo, ki bi se zapletla v vojno, "Amerika nlms nobenega zakona, ki bi preprsčll iskanje dolgoročnih (losojil v ta J d stali državam v vojnem času," Je rečeno v poročilu. "Johnsonov zakon, ki sicer prepoveduje posojila državam, katere niso poravnale svo-Jsga dolga v Ameriki In nočejo plačevati svojih obveznosti, Je vseeno pomanjkljiv, kar določa, da države, ki plačajo svoj dolg, lahko dobijo nova |>osoj!la." Poročilo citira tudi Izjavo predsednika VVilsnna, ki Jo ja dal po končanju svetovna vojne, Mda se Je Amerika zapletla v konflikt ns pritisk finančnih Interesov, kateri so dali velika posojila Angliji, Franciji in drugim zavezniškim državam." Odaek zaključuje svoja poročilo s pripombo, ds «poštuju spomin o-nih, ki so padli v vojni za očuva-nje demokracije In Izrska obžalovanje, "ker ao bile žrtve za-man." Schušchnigg iiče zatlombe v nacij-iHri N e mit j i Dunaj, 10. Jun. — Kancelar Schuftchnigg je včeraj izjavil, da Je pripravljen Nklenltl sporazum s Hitlerjevo vlado, čs bo dobil zagotovilo, da s|H>razum ne bo ogražal neodvisnosti Avstrije. V svojem govoru prsd člani domovinske fronte, patriotlčne organizacije, Je |M)«varl! nacij« in aoclallule, naj ne govore o revo« Iliriji, ker Je dež«ls dovolj močna in bo lahko potlačila vaako revolucionarno gibanje. Ns po-slušslee je apeliral, naj pozabijo na nt are meje Avstrije in mislijo naj samo ns novo domovino. Upotlenoat »e povedala v Wi§coneinu MadUori, Wis. — Državna in-duntrijuka kolonija j« naznanila. da m« j« uposlenost v tovarnah jmvečal« v maju v primeri z Istim mesecam preteklega leta. Povprtčns teden sks m« zda Je tudi zvišala od 921.1 H na $22.75. PROSTETA tub enlightenment «UMU» IM UITNINA BLOVMIU POOrOBNI JEUNOT» rf -S ......It * UJM, M 14TU.M Ü M Wte. KM - ^ M«. Il M - ■M IfM M •>*• M.. »'» m M Mil » jjyisjrjf^i'y^ ii^' M » » Glasovi i Iskanje delavske stranke Razne politične skupine, ki helcaj hočejo in nekaj Iščejo, a Ae niso na jasnem, kaj bi bilo prav za prav dobro za njihovi mešane politične interese, so se pred kratkim sešle po svojih zastopnikih v Chicagu z namenom, da razpravljajo o vprašanju, kakšni so izgledi o ustanovitvi ameriške delavske stranke. Na sestanku je bila "masna'» variateta raznih političnih sekt, ki - vsata po svoje — rešuje ameriški) delavstvo. Zastopani so bili farmer-laboriti Iz Minnesota, epičani Iz Cali-fornije, townsendovci, komunisti In nekaj strokovnih unij. Thomasovl socialisti (odslej, isl, moramo ameriške socialiste razlikovati, odkar se je socialistična stranka razcepila v dve sekti) so konferenco le opazovali. Iniciativo za to zborovanje je dala farmar-sko-delavska stranka v Mlnneeoti. Ta stranka je bila edina na tej konferenci, da n°kaj Šteje; kontrolira vsaj do neke meje državo Minnesota in ima v svojih vrstah nekaj radikalnega, zares naprednega elementa. Niso pa vsi voditelji taki. Na primer minnesbtaki governer Olson, ki je oficlelni vodja te stranke, je brzojavno opozoril Čikaške konferenčnike — naj pazijo, kaj delajo. 8 kakšno predsedhj&o kandidaturo na farmer-laboritski Usti letos ne smejo računati. Predsedniški kandidat mora biti Roosevelt! Zborovale! so to opozorilo razumeli in o kakšni farmarsko-delavskl stranki v letošnji predsedniški kampanji — ni bilo govora. Saj ga tudi ni moglo biti! Cas za letošnjo kampanjo je že potekel. Ostalo ni drugega, kakor da so izvolili odbor, ki naj "išče izglede, opazuje in dožene, če bi se dali izstaviti — aH vsaj kjerkoli indorsiratl — kandidati za kongres." To je bilo vse. Wiscopeinska politična federacija, v kateri so progresivci (lafolletovcl) in socialisti, ni bila zastopana na tem sestanku. V Wlsconsl-nu imajo pač svoje razloge. Lafolletovcl gredo v boj za Roosevelta in imajo svoje kandidate za kongreanlke ter senatorje. Prav tako imajo socialisti svoje kandidate, Ostanejo torej še komunisti, eplkovcl, townsendovci in sllčni sektsši. In ti naj bodo "masna" farmarsko-delavska stranka? Smešno, če ne bi bilo tragično. Dokler razne politične skupine in razni odbori samo "iščejo" in "tlpljejo" naokrog, da bi nsšll Mmsso" za farmarsko-delavsko stranko, je to dokaz, da takšne stranke še ne bo. Dokler razni mesije In "odrešeniki" iščejo maso za novo politično stranko — toliko časa ne »me biti upanja pri treznih ljudeh. Delavske in farmarske mase ni treba iskati! Ts mana je tukaj! Vsi Jo vidimo in vemo, kaj dela. Ta masa so — delavske ln farmarske unije. Iskanje te mase ne bo nikdar porodilo stranke. Stranka pride, kadar jo bo ta delavska ln farmarska masa iskala, Haš narobe mora biti: masa Mama mora iskati svojo stranko! Kadar delavska U» farmarske uuije atore ta ko-rsk, Is» to d«>kaz, da vedo, ksj hočejo — da f hočejo lastno stranko. Danes je jasno, da masa delavskih in farmarjih unij v Združenih driavah — razen majhnega drobca — še noče svoje fsrmarsko-delsvske stranke. In kaj bomo zdaj storili? Srečne ženske! Skupina družabno organiziranih žetrnk v New Yorku, katere ne delajo in niso še nikdsr dels It v t«»varnah ln sploh nikjer za mezdo, *«• veseli odloka vrhovnega sodišča glede neustavnosti uikona minimalne mezde za delav- in otroke. Te ietiskc so izrszile svojo za-dovoljnost, ker je vrhovno sodišče ubilo zakon minimalne meade ui ženske. To Je prav —■ so rekle kifjti * tem je visoko sodišče priznalo tonam, da "m» svobodna čiovešks bitja kakor moški in smejo svobodno tekmovati z moškimi na ekonomskem polju" . . . Iz mrzle zginioyine nam je znano, da Je mnogo zamomkih sužnjev protestiralo proti •voji osvols»ditvi; ti sužnji so prosili Roga, naj jih «»hrani v »utnosti pri njihovih "dobrih gospodarjih". Toda aužnjl so bili zabiti, ho-gste Newyorčanke pa pravijo, da so Inteligentne m izobratene. Anatoli* France je napisal satiro, v kateri pravi njegov junak, da pred zakonom *<> vsi ljudje enaki, kar dokazuje zakon, ki določa enako kasen za revne in l*»gaie. ki beračijo! — Knako idejo o svotxnli imajo Amrričsnke, katerim ni treba — bera« iti za mezdno delo. Uboge bogate sarukanke! — ■ U 21. junija bo gospodarski klnbfiND priredil piknik v Shooting parku kjer se bo-do vfftlle razne igre in iMhi1 zabava. Ves dobiček gre v korist SND. Na bolnttki postelji je zopet John Močilar, član društva 98 SNPJ in mrs. P. Dernač, soproga tajnika istega društva. V bolnišnici se nahaja Louis Kosem, član društva št» 2 SKPJ. Vsem prizadetim želim, da kmalu okreva jo. Frank Martinjak, 2. Ptftor, rojaki! Laalle, W. Va.—Sem je prišel neki rojak "za delom," kakor je rikel. Vprašal me je, če sem Slovenec in mi povedal, da je brez vsakih sredstev, pa želi dobiti dele in stanovanje, zakar bo $1-50 za deset ur dela malenkost, vendar ae «tožniki poslužujejo brutal-"metod. da zlomijo stavko, v teri ie zavojevanih okrog pet —--J- 80 bi imeli popolno kontrolo nad delavci, da se jih priveže k vojni mašini in prepreči vsak odpor. Administrator vojnih industrij naj ae izbere izmed vodilnih induatrijcev, kateremu bi se morali pokoriti vsi delavci. Vsakega, ki bi podžigal stavke ali zahteval zvišanje mezde, se postavi pred vojnp sodišče na obtožbo veleizdaje. Poročilo dalje naglaša, da načrti n« vsebujejo nobene omejitve za izdelovalce orožja in municije. Ti bi lahko kopičili profite in zatirali delavske odpore z oboroženo silo. Načrti uključujejo tudi cenzuro tiska, ustanovitev uprave javnih od-nošajev, ki bi dovoljevala le take informacij«, ki se bi nji zdele umestne. Clark je po predložitvi poročila naznanil, da bo podpiral zakonski načrt, ki ga je sestavil Nyejev odsek. Ta med drugim določa podržavljenje in vladno obratovanje municijske in orožne industrije ter ladjedelnic. Vrhovno sodišče prežeto s predsodki « 1 Clan delavskega razsodišča priporoča amen-diranje ustave Washington, D. C.—Edwin S. Smith, član federalnega delavskega razsodišča, je opozoril javnost na nevarnost, ki preti Wagnerjevemu delavskemu zakonu, na čigar podlagi je bilo ustanovljeno federalno razsodišč». Dejal je, da je vrhovno sodišče ubilo zakon gospodarske obnove in nedavno tudi Guffey-jev zakon federalne kontrole industrije mehkega premoga in ieta usoda bo najbrž zadela tudi Wagnerjev zakon. "Ako se bo to zgodilo," je dejal Smith, "tedaj bodo magnatje začeli s splošno ofenzivo, da uničijo delavske organizacije. Nato se je treba pripraviti.'Vse unije morajo posvetiti svojo energijo agitaciji za amendiranje federalne ustave, da ne bo moglo vrhovno sodišče razveljavljati V kongresu sprejete delavske zakonodaje. "One provizije v Guffeyjevem b delavcev. Te metode ientrscijaka taborišča, are- bičanja, ugrabljenja m j stavkarjev. Voditelji jthern Tenant Farmers uni- ima svoj glavni stan v fcnphivi. Tenn., so bili posvar-da jih lx>do linčali, če^bodo ji v stavkovno okrožje." ¡ddy je dejal, da plantažniki, caterimi sodelujejo okrajne oritete, policija, šerifi in de-iji, držijo večje število atav-jev v koncentracijskih tabo-Sh. Nad taboriščem v Earle-Ark., ima kontrolo okrajni \ ki je, odkar je v službi, le trinajst zamorcev in ene-belopoltca. aretacije stavkarjev izvršu-na podlagi obtožbe potepuš-Pri oblastnikih in plantaž h je vsak potepuh ki noče ti za sramotno nizko mezdo, bombažne polju prevladuje peonaža. Poljedelske delav-ovijo in jih z orožjem prisi-obdelovati bombažna polja. Gilmartin iz New Yorka, itor Litfe za industrijsko okracijo, je bil aretiran na rtbo hujskanja na odpor, ko sal izjMi.sIovati oprostitev tih jetnikov, zaprtih v kon-racijukem taborišču. Poboj- »konti, ki govore o vladni re službi plantažnikov ao mu sulaciji delovnih ur, mezde in ttili, da jia bodo obesili na| »Mit® Pravice kolektivnega drevo, če se ne bo takoj Pogajanja, je večina vrhovnega sodišča proglasila za neustavne. To je dokaz, da je ta večina proti vsakemu vmešavanju federalne vlade, kadar gre za zaščito delavskih pravic. Nesmiselno je tolmačenje idej, ki ao jih imeli avtorji federalne ustave pred 150 leti. Ti niso niti slutili ogromnega industrijskega napredka v dobi, ko je imela Amerika le nekaj milijo uu- t 5no v New York, ¡ddy je informiral federalni icni department o peonaži v ansanu in zahteval preiska-V svojem telegramu depart-ltu Eddy pravi, da v šolah ne m.'li učiti, da je civilna voj-®dpfdvila suženjstvo na jugu. icrti ameriških mi- # I nov prebivalcev, zato tudi niso IltarKtnv določiti federalnega re UUU 1MUY raZKnil hiranja moderne industrije, ki je takrat še ni bilo." Smith Je dalje rekel, da sta delavstvu odprti dve poti. Ena predviduje čakanje, da pridejo novi ljudje na krmilo vrhovne ga sodišča, ki bodo drugače tol mačili ustavo, druga pa je a mendiranje ustave, da se enkrat za vselej potrdi oblast kongresa, da ga ne sme nihče ovirati pri uveljavljenju zakonov v prilog ljudstvu. Zadnja pot je daljša, a toliko bolj sigurna. >jni department hoče meti diktatorako ob- v vojnem času Nngtoii, D. ('.-Vojni de- ^»«nt j«, izdelal načrte gle-»«iMtavitve militaristične F«'«', pod katero bi bili de-1 ' a ogromne voj- v slučaju, da se 1 "Plete v vojno. *(rU' militaristov je razga-,tU,or vojni veteran «enatneira odseka, kate-■ J" tola poverjena preiska-ijske trgovi-i'"^ »ni-n» poročilu, kate-ljr, dlo/.il višji kongres- Tekstilci vztrajajo na svojem stališču Zveze z Lewisovim od* borom ne bodo pre* trgali New York. — Thomas McMa-hon, predsednik unije združenih tekstilnih delavcev, je odgovoril na pismo G. M. Harri-oona, člana eksekutiro Ameriške delavske federacije, vsebu joče poziv, naj tekstilna uni pretrga etike z Odborom za dustrijško organizacijo. Slič pismo je Harrison poslal vsem predsednikom mednarodnih u-nij, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo. McMahon v svojem odgovoru pobija obdolžit ve, da je Odbor za industrijsko organizacijo du-alna organizacija. "Unija združenih tekstilnih delavcev se je že na svoji konvenciji pred dvema letoma izrekla za organiziranje delavcev v industrijah masne produkcije v industrijski uniji," pravi McMahon. "Eksekutiva se je dosledno držala zaključka, ki so ga dele-gatje soglasno sprejeli, zato smatramo obdolžitve, da smo člani dualne organizacije v o-kviru Ameriške delavske federacije, za neutemeljene." MoMahon dalje pravi, da bo predložil Harrisonovo' pismo članom eksekutive tekstilne u-j nije na prihodnji seji, zaeno pi je poudaril, da bo ponovil isU argumente, ki jih je izrekel na ksestanku s Harrisonom in osta limi člani odbora Ameriške delavske federacije, ki je bil imenovan, da poravna spor med zagovorniki poklicnega in industrijskega unionizma. "Skrbno sem prečital določbe čarterja, katerega je tekstilna unija dobila od Ameriške delavske federacije 1. 1901, a našel nisem ničesar, kar bi se lahko smatralo za prepoved našega sodelovanja v gibanju za organiziranje delavcev v industrijski uniji," pravi McMahon, "Tekstilna u-nija je bila vedno lojalna Ameriški delavski federaciji in jaz ne morem razumeti, zakaj nam eksekutiva ADF preti z drastičnimi posledicami, če ne bomo izstopili iz Odbora za industrijsko organizacijo." FB08TBTA zahtevala polno plačo za vse š& lezničarje, ki bi izgubili službe zaradi konsolidacij in prejemali naj bi jo do smrti kakor železničarji v AngHjl- Halje je zahtevala ustavitev vseh konsolidacij in koordinacij, dokler ne bo velika brezposelnost med želez-nlčarji odpravljena, ter potvala državno legislaturo, naj sprejme zakonski načrt, ki ji je bil že predložen in kateri prepoveduje konsolidacijo želeanic, katere spadajo v območje notra-njedršavne trgovine. Tak zakon je bil že uveljavljen v državi Alabami. 41--------; Večje število trgovskih abor-nic v krajih, katerim preti težak udarec v zvezi a konsolidacijo železnic, bo podpiralo novo orga-niaaeijo železničarjev v njeni borbi, kakor tudi unija farmarjev v Misaourijut katere predsednik je nastopil kot govornik na konferenci. Železničarji imajo novo organizacijo Njen cilj je zaičita služb delavcev Slater, Mo. — iidu*trljami, 1 . rrczdftmi, no-jo trgovino ka-• nji v*oh mo-naprej, toda ' "aj l»i blla v «•'nikov in vo-siednji naj San Pedro, Cal.—(FP)—Clan! unije priataniščnih delavcev bodo imeli priliko, da s splošnim glasovanjem določijo, kdo bodo njih voditelji. Med konservativnim in levim krilom že dalj Časa traja vroč notranji boj. Vihral je tudi na konvenciji di-atriktne federacije, ki je zaklju« čila, naj članstvo odloČi, kakšno vodstvo hoče. Obe struji sta postavili svojo kandidatno listo. Za predsednika kandidira na progresivni liati bojeviti Harry Bridgea, vodja priataniščnih delavcev v Ban Franciscu, za tajnika pa Matt Meehan iz Portlanda. Na konzervativni listi, za katero atoje tudi voditelji mednarodne unije, pa kandidira za prvo mesto Cliff Thurston iz Portlanda, za drugo Si Elmer Bruce iz San Pedra. lanatvo bo izvolilo tudi dva or-ganlzatorja. , Za Mooneyjev obrambni fond je konvencija naložila dolar izrednega asesmenta na Člana. Izrekla se je tudi za poostritev bojkota pri Standard 011 Co. in za enourno protoatno atavko proti katni mornarskih delavcev ? Modeatu. Kongr*$nike /• treba premlatiti, pravi kandidat Denver, Colo. — Člane kongresnega odseka, ki preiskujejo Townsendovo penzljsko gibanje, bi morali privezati k stebru in jih neusmiljeno pretep-sti a bičem, Je dejal dr. William Heppe, kandidat aa kongresni-ka v denverskem distriktu na Townsendovl listi. On je dalje rekel, da je kongresna preiskava inkvizicija, da se diskredi-tira penaijsko gibanje in prepreči uveljavljenje zakonodaje eoclalne zaščite v kongreau. Črna legija v ii- kaškem predmeetju Evans ton, III,—Dokaa, da ima črna legija, teroristična organizacija, člane tudi v Evanstonu, člkaškem predmestju, so tiskane okrožnice, ki pozivajo na boj proti prebivalcem zaimorske četrti. "Prebivalstvo tega mesta tvorita dve skupini: dostojni be-lopoltcl in umazani «amorci," se glasi besedilo okrožnice. "Črtici, poboljšajte sel Ako se ne boate, vaa bomo odpeljali na lzprevoz in obesili. Naša organizacija je močna In bo iavršlla svojo groft njo, če se ne boste poboljšali" PeklrtudU trojka—IIear«t, DulVnt in Morgaa. Kanadske petorke §e otepajo ošpic Callander, Ont., Kanada, 10, Jun. — Blovite Dionnove petorke so v nevarnosti, da ae nalezejo ošpic ali dobrcev (measles). V Dionnovi družini so se pojavile ošpice med otroci. Ker je hišica s petorkaml samo na drug! BtTBTTi ceste, Je zdrav nik prepovedal očetu in materi obiskovanje petork, dokler traja ta bolezen v njihovi hiši. Moskva odgovorna za stavko lesnih delavcev Vancouver, Kanada.—Zunanji agitatorji so odgovorni za atavko delavcev na parnih žagah v Britski Kolumbiji, trdijo delo-dajalci. Agitatorji ao prišli iz Moskve, pravijo, nekaj pa jih Je poslala Ameriška delavska federacija. Magnatje so pozvali avtoriteta, naj jim pomagajo pri razbijanju stavke in zatiranju "rdeče nevarnosti". New York dobil delavsko stranko New York, — Na konferenci katere se Je udeleftilo 214 repre-zentantov strokovnih unij, Je bit ustanovljen Odbor delavske strank«, ki ho prt prihodnjih volitvah postavil svoje kandidate aa mestne urade. Za pred aednlka odbore Je bil Izvoljen Jofm Kgan, za tajnika pa Elmer Brown, __ Železnice povečale profite Washington, I). C. — Uprave 72 železnic so naznanile, da so povečale profit« 16 odstotkov v maju v primeri s pr«Jšnjim mesecem. Po izjavi f«d«ralne trgo vinske komisij« se J« železniški promet povečal «*najst odstotkov v prvih štirih m«eecih t«ga leta v primeri z isto dobo I. 1M6, Policijski napad na stavkarje v Syracusu Hyracuse, N. Y., 10. jun. « Četa mestnih in privatnih policajev Je včeraj napadla množico stavkujočih delavcev pred tovarnami Hemington-Kand Co. Stavkarji, ki so bili v masni pi-ketni akciji, so hiteli ustaviti peščico stavkokazov, ki so Šli spremstvu policije v tovarno. Policija je napadla plkete s ko-liči in solzavkami ter Jih razpršila. Kompanijska vlada v jeklarskem mestu Delavski agitatorji aretirani IMttaburgh, Pa. - (FP) — Boginja svobode drži lahko bakljo v svoji roki in razsvetljuje newyorško pristanišče, toda njeni ŽanKi ne dosežejo MoKees-IHirta, središča jeklarskega di-atrlkta v Pennsylvaniji. Trije delacl so bili te dni a-rotirani, ker so raznaiali letake, naznanjajoči sejo Amalgamated Assn. oi Iron, Steel k Tin Workers, unije želeaarsklh In Jeklarskih delavcev. Val ao bili prignani pred sodnika, ki jih je obsodil na plačitev denarna kasni $26. Ker j« niso mogli plačati, so morali v ječo, v kateri bodo sedeli trideset dni, Zupan Lysle, orodja Jeklarskih magnatov, ki kontrolirajo mestno vlado, je ukaaal policiji, naj pobere vse letake, ki ao jih agitatorji raapečali med delavce. _; Brezposelnim v Penn- sy Ivani ji preti stradanja Harrlsburg, Pa. — "Kdaj bomo Jedli 7" Je poataio reano vprašanje za več stotisoč breapoeal- nih delavcev v Pennaylvaslji. ko je bil porabljali aadnji dolar ia državnega sklada aa naalčavan- Je revežev. Governar George H. Earle Je jiozval državno leglala-turo, ki jo kontrolira republikanska mašina, naj določi pet milijonov dolarjev za oskrbo brezposelnih ter jo opozoril pred nevarnostjo demonstracij in it-gredov, če bo zahtevo odklonila. 'A0ITIJIAJTK ZA PKOHVKTO! VABILO NA PARTIJO Uljtidno vabim prijatelje I aa znancu na DOMAČO ZABAVO moj Itlrthday Party V SOBOTO 13. JUNIJA Kina godba, sveže pivo In druge pijače, brezplačni prigrizek. 8« pri|M>ročam za obilen |Hisetl MRS. VOGRICH TAVERN I91fl W. Ormak ltd. Phone C 'anal 01«!» Chicago, III. 1 ■ pr»b« JU2NE PROGE mCMIA —Huln/na »Irs» AHSSIMIS —— S A j ii i t m V. j A A * ii i m k k 1 n \ linija II. JDUJA — 20. AVMCMTA (nsihilrajil M«i«rni tNitftIk a« §*»iu» HMKOVITA 1'ltiMiA PKKKO (iKNoK IS ur uf«Hn« ».«Uinitbr vuin)« 4« v»S« ilo«t"»»n« |vy („•) i>M»f.tk t. ftiMAlA (i .i i 11»i»• KCA na julnl iiroal» 1,1 «RVVIN i'«"'"1 »" 27. junija • .1. julija - IN. julija - I. avgusta - n. «vgwrta na vseh purnlbth e so od tistih dob popolnejAe; pri njej sem se izučil, pri njej sem se naučil globlje pogledati v žensko duio. Ds, Stino zares ljubim — In Ae zelo!" "Zakaj si ji pa potlej nezvest?" je vpraAala Blanka. "Hm —V je začudeno odgovoril. "Zakafbl jI neki ne bil nezvest, če fiiLi* pa vAeč Uko? Toda — zdsj pojdi va!" Skočil je pokonci, mlad in prožen, visok in viUk — in prijel mlado rjavolaso mladenko okrog pasu. Ons je zamiAljeno stopala kraj njega po zeleni trati. s "Tukajle se bova poslovila, Kianka". je rekel Kobert, ko sU ne približala obrežju. "Hvala tl ut prelestne urice!" IliAica, ki je v njej sUnoval Robert s Stino, je stala vsa bela v vrtiču kraj jezera. Temni leseni moatovŽ je viael na pročelju ko gneulo, pod njim ae Je vzpenjal vijoličasto žareč slak. Vrtna vrsta so bila odprta — In Stms ni leUls na mostovtu, ka kor je bil K<»t>ert pričakoval. I Tudi na vrtu je ni bilo. I "Slina!w jr zakliral, držeč sl "Nekam čuden si . .." je tiho in ljubeznivo dejsls Bianka. S podlehtjo se je upirala na mehko, dehtečo trato, kjer sU le-žals. Sklonjens nsd Robertovim obrszom je opszovsls nje-govozagorelo polt in se zatopila v rijvgove uporne črte. Ogledo-vala ai je viaoko, divje razora-no čelo, nemirne, Urcče oči — in njegovs otroAko nežna usta, ki ae je ns njih zrcalil lahkomiselno igrsv nssmeh — tih doksz v blaženosti preživete ure . . . Robert se je zvnnko zasmejal in raztreseno vzkliknil: "Že zdavnaj bi moral biti doma. Moja msls Htins me gotovo že nestrpno pričskuje ns * mostovtu. Bržčas so se ji v nestrpnoati rszAirile zrenice in ji je legla te-rnjis aenra okrog oči . . .**• "Ali jO zelo IjubiAr je pridu-Aeno vprašala Blanka. "Ds. V vaeh treh letih najinega akupnega življenja se ni med nama prav nič spremenilo. Ko je priils k meni. Je bila ko začarana pri učenka, Uko mlada, tako tuja . . . Priila Je s ftved I dlani pred uata, "Stina! skegs in je hotela osUti samo Nihče ni odgovoril. Stekel je malo čaaa.. Toda jas Je niaem |m» tearnih atopnlrah v hlAo. ras-ptiatil več nazaj — in ona je po- gledal ae je po vaeh a«>l»ah. toda (Jrla vse mostove za seboj. Nje* Stine ni bilo nikjer . . . Ns pl salni mizi je zdajci zagledal be-o pismo in na nJem svoje ime: napisala ga je bila Stina s svojo veliko, trmasto pisavo . . . e V pismu je stalo: "Zapustim te, Robert. Vso lepoto, ki svs jo mogla doživeti, sva dodUvels. S Uboj sem bila brez meja srečns — in ponosna. ker sem vedela, da sem bila Ubi zate in za tvoje delo, potrebna. Čutila sem. kako si po-sUl po meni naposled miren, •proičen in zadovoljen. Toda nekega dne sem s|H>znala, da sem saU dognsno bitje . . . Uko -gnana ko kakrAnakoli barva na tvoji paleti. Tvoje misli, tvoja duievna trzanja, tvoja hrepenenja niso bila več ... moja. Druge Aenske so stopile na tvojo pot . . . Vse, ksr bi nama ftiv-ljenje utegnilo Ae dati. bi bilo vodeno, I»analno. Cemu bi čakala Uko dolgo? Najins ljubezen Je bi Is arečna. toda ni je IJubez ni s srečnim koncem. Zbogom Robert". To mora biti Aala, Je pomislil Robert. Tole dekle, ki je bila ta ko mehke, tako dobra in vzdržljiva. ki je živela zmerom samo sanj. ki jo je bil nekoč Uko tiransko in tako sebično priklenil nase. ki jo je ljubil bolj ko kate-rokiili lennko na svetu, ona naj bi g« zapustila? Ne Mamo pošalila se je. preatrsAlti ga je ho- tela . . . Kaznovati za ljubimkanje z Bianko le povrAno igrač kanje kje neki tiči? Cez dolgo se je vrnila Roza, kmetica, ki jima je gospodinjila. "Gospa, mlada gospa", je rekla tja v en dan, "je že zdavnaj odAla. Na želez m Ako postajo. In vso njeno prtljago je odnesel, neki moMd .. ." V naglici je Robert pograbil pJaič in klobuk, vzel denar in stekel na posUj o. Ali sU kje videli nežno mlado damo, z nenavadno velikimi, sinjimi očmi? je vpraAevaL Kam je odpotovala? Hm, mnogo mladih dam je danes ie potovalo, so mu odgovarjali. Sama je bila? Malo po ived-sko je zavijala? ... . "Da, da", je menil poaUjni načelnik, "brtčas je bila tlaU, ki je bil« videti nekam zmedena vendar odločna ... Pri moji veri, začudila se je, ko sem jo vpraAal do kod naj ji dam listek . . . 'Oh, nekam na jug!' je naposled odgovorila, tod« zdajci ei je premislila in rekla: 'ne, ne! Do Solnograda najprej .. .' In odpeljala se je, že pred tremi urami .:." u T*! e Deset je ie odbilo^ ko ae je pripeljal Robert v Solnograd. Bog sam si g« vedi, kaj je Stina atorila? Ali je mar odpotovala dalje? In kam? Proti jugu? A-li naposled nazaj v domovino? Ne, ne, najbrž je oetala kar v Solnograd u . . . Taval je po razsvetljenih ulicah. Avtomobil so se podili drug za drugim, v kavarnah je bilo vse živo in svetla V Umi nad mestom je kraljeval grad, Um zadaj Meniiki vrh, kupola stolnice . . . Zakaj ne more v tem pestrem vrvežu najti svoje Stine? . . . ) Stopal je po mos^u čez reko. Svetle zvezde so plesale pb Umnih valovih svoj nočni ples . . . Robert je gledal v brhke valove — In njegove misli so odplavale z njimi. Za hrbtom je iel nekdo mimo njega, čudno, po malem, zadržano, toda .Robert ni ničesar opazil. Sele ko je odtrgal odi od Umnih v«lov, je videl vitko žensko, skoraj ko Umno senco samo ... i Stina! -a. se mu je zdajci zazdelo. Stekel je za njo — toda ona je zavllA sa vogal — velika druiba nočnih krokarjev mu je zastavila pot... in v Umni stranski ulici je Stino izgubil Izpred oči. Morda je bil samo privid, plod njegove prerazgrete domišljije. Tekal j« iz, ulice v ulico, iskal je Stino v razkošnih kavarnah, zavil je v sUro mesto. Večkrat je obsUl, večkrat se mu je zazdelo, da jo vidi Um daleč pred seboj, samo samcato . . . Da, prav Ukine posUve je, prav Uko lahko zibajoče stopa ... Ko jo je pa dohlUl, je pogledal v tuj, hladen obras . . . V vse hotele je telefoniral. Ne! Dama ne prenočuje pri nas — so mu od vsepovsod odgovorili. Izmučen na Ulesu in duAi je legel In zaspal. _ V Sotnogradu Je ne bo naš*rt, to je pribito. Dalje, dalje! Proti jugu! Koj zjutraj se je odpeljal — v Trst. Stina je bila že izza otroAkih let zaljubljena v prisUniAka mesta. Utrujen in živčen je sedel Robert v vlaku. Mimo njega je drvela pokrajina, toda vsa lepoU narave je bila zanj mrtva. Zamislil se je . . . Pred tremi leti je priAla lepega dne Stina, boječa in malce nerodna. Njene velike sinje oči so gledale plaho in v njih je na dnu žarel plamen pričakovanja. Pod pazduho je driala risarsko mapo. Pokazala mu je svoja dela, tehnično nedovrAena, toda samosvoja, fantastična. Naalednji dan je bila že njegova učenka, kmalu nato njegov model ... Ni mogel več odtrgati oči od nje. Vse je kipelo njem, zmerom jo je hotel imeti poleg sehe — in Stina je osUla. In ie-le Ukrat. ko Je osUla. se je u-miril. Ljubila gs je. nebogljena je bila »daj prav Uko, ko prvi dan, ko je priila . . . Po hodniku vsgons so se pre-rivsli ljudje, ženake . . . Toda vaeh iensk na svetu mu ni bilo mar. Prav tisto minuto je Ala Stina po hodniku in zavila v jedilni voz. Premiitjala je: Kaj naj prav za prav počnem v Trstu? Ali naj mar spet blodim po ce- ga je hotaU | stah ko. včeraj po Solnogradu? ianko, z« to- Sicer bi si v prisUniiču resda ' lahko ogledala vrvenje, lahko bi naslikala zanimivo skico — toda ... Saj sem pretrudna, si je dejala. N« prihodnji postaji je izato-pila; v nekem majhnem krai-kem gnezdu, ld mu ie nikoli ni sliiala imena. * Robert se je sklanjal skozi o-kno — in žalostne misli so se mu podile po glavi. Tako sam je ostal, Uko zapuičeik Zdajci je opazil naslanjajočo se ob postajni steber mlado žensko, plavili laa in veliltih oči . . . Pomislil je: "Morda sloni zdaj tudi Stina tako v kakšnem zapuščenem gnezdu — In je žalostna ..." Komisar Smith zaslišuje • . Napisal H. Rleben "Torej priznate vlom? Hvala. Odvedite ga." Policijski komisar Flnley si je otrl znoj s čela in pomlgnil svojemu tovarišu Smlthu. Potlej je velel: "Prihodnji, prosim!" Bled, mlad mož, plahih oči je vstopiL "Policijska poizvedovanja so dognala," je začel kriminalni komiaar Smith zaaliübo, "da ste bili pretekli torek v mestnem kopališču. To bi bil torej vsi a-lfbL Mir! Odgovarjajte aamo, kadar vaa kdo vpraia! Policijskim dognanjem nimate oporekati, razumeli? ... Iz kopeli ste priili ob enajstih pet in dvajset? Kaj? Nič več ne veste? Vsekako pa drži, da ate bili Aele ob trinajstih dvajset doma. Kaj ste počeli ves U čas?" "Kaj sem —" je zajecljal mladi mož in se obupno ozrl okoli sebe. "Sli. ste k svoji sestrični, čeprav ste z njo sprti — ne?" "Da," je rekel mlad! mož, "to bi —". Ni dogovoril. V njegovih očeh se je zrcalila neizmerna osuplost. "No, vidite," je povzel komisar. "Priznanje je ie zmerom najboljia pot. Morda ste se hoteli pobotati s sestrično, ne? Toda sestrična ni marala o tem niti slUatl, ker vam noče izplačati dediičino vaée tete. Opao-vala vas je, straino vas je op-sovala, kaj ne? In potem ste, razburjeni kakor ste bili — potem ste pograbili sekiro in —" Mladi mož je postal bled ko zid. Smith si je zadovoljno pogla-dil brado. "In potem", je tiAe nadaljeval, "potem ste zamahnili. Mir! Ne ugovarjajte! . . . Nekaj vas je gnalo, neka notranja sila ..." "Ne, ne!" je zakričal mladi mož in omahnil na stol. "Ne?" se je začudil Smith. "Torej ste jo premišljeno umorili?" Mladi mož je zajecljal nekaj nerazumljivega. • "Torej vendarle," je vzkliknil kriminalni komisar z mirnim glasom. "Tak ste umor s premislekom izvršili! Kazen za to je električni stol" Mladi mož je obupno iskal besed, a Jih ni mogel izdaviti. Potem mu je glava omahnilS na prsi. "Priznal," je zamrmral Flnley in si otrl znoj s čela. Smith je pritisnil svoj pečat na zapisnik in si prižgal novo smotko. "Odvedite ga!" je velel Fin-ley. "Prihodnji je vstopil. "ZSkaj pa tega ne od vedete?" je VpraAal Smith policista in pokazal na bledega mladega moža, ki je Ae zmerom sedel na stolu. "Tega?" se je zareial redar in pobral rumeno usnjato krpo. ki je ledtals ns tleh poleg mladega moža. "To je vendar naš sna-Žilec oken! Hotel vas je vpraia-ti, kdaj sme priti vaša okna u-mivat." Med zaročenci NevesU: "O Bog, premisli, Emil, pes mi je požrl vso pogs-čo, ki sem jo zate spekla." ženin: "O, kar potolaži se. Vsnds, če pogine, ti bom pa drugega kupil/' • e Tih Junak "Očka. zadnjič sem bral v knjigi o nekem junaku. KakAni možje *q pa tor "Zakonski, sinko!" BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRK. MERHAVEN ZAf AMČI UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujeta a priljubljenimi ekapreenimi paniki- C O L P M B V S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW TORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breneaa d Hamburga. z« a*|M«iu rpr.i.ju i«k*un< ,„„„ A HAMBURG - AMERICAN LDB NORTH GERMAN LLOTI 1*0 W. RANDOLPH 8T„ CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe ekle po lt. redaa konvencije ae lahko naroči aa liit hwTito k % éteje eden, drs, tri, AUrl sli pet članov Iz ene drnftlne k eni narofeial. U t'roeveta stana sa vse eaako, aa Haas aS aeflaae $«.00 za eao letat mm nino. Ker ps člani Aa plačale pri aaeamentu fl.S0 sa tedaik. m jim top Ateje k naročnini. Torej ae«Uj ai vzroka, reči. da Je lift predrag u A *. N. P. J. Liât Proaveta Je vaAa laatnina In getove Je v vaald drvita! i HI bi rad čltal Uat vaak dan. Cena lietu Proaveta I«: U UniA. država la Kanade tO.OS 1 tedaik la................ 4JS t tednika t»............... %M I tednika la............... S.4S 4 tednike In............... 1Ü B tednikov la............. nič Za Bvrepe Je. Za Cicero in Chlrace I«.....II I tednik in................« t tednika la...............I t tedaik« in...............U 4 tednike la............... I tednikov la.............. ........».0t Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebno vaoto draarja ali I Order v piamn in si naročite Proaveta. liât, Id Ja vaša laataiaa. Pojaanilo:—Vae'.ej kakor hitro kateri teh članov prtnaha biti ¿lu! ali če se preaeli proč od dniiine In bo zahteval «am ivoj liât tednik, to moral tiati član iz dotične družine, Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu vaoto listu Proaveta. Ako tega datum za to vaoto naročniku. in bo zahteval aam ivoj litt Udna. ■ e, ki je tako akupno naroiena na àm ivniltvu liata, in obanena deplaietl Ml na store, tedaj moca upravziit»« PROS V ET A. SNPJ, IS57 So. Lawndale Ave. Ckirafa. I«. Priloženo pošiljam naročnino za Uat Proaveta vaot« t....... I) laa.........................................it dnštra Naalev ........................................................... Uata vite tednik in ga pripišite k meji aaročaiai od aledrfih družine: «) ............................................CL drašt»a iL...... ...........čl. draštra S-...... .ČL draštra M-.CL draštra * TISKARNA S.N.PJ IPRKJUU VSA tiskarsko obrt spadajocajela Tiska vabila za veselice In shode, vizitsk* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, ar^jj alovaAkem, čeAkem, nemAkem, angleAkem jeiUtu ■ VOÜSTVO TISKARNE APELIKA NAJ1**^ S.N.PJ., DA TISKOVINE NAHOCA V SVOJI TISKARNI Vas peMeafla daje vodstvo aaijako dalo prta Pišite pe tafarmacDe na S.N.P.J. PRINTERV 2A67-S9 SO. LAWNDALE AVI** Telefon Rarfcweü 4*M CHICAGO. ILL.