Dvakrat začetek že zadnjič smo poročali, da je Rogaška Slatina tudi čez zimo obdržala stalno okoli 300 gostov na zdravljenju. S pri- hodom pomladi pa se začenja nova sezona, ko bo v Rogaški Slatini zasedeno zadnje ležišče. Lani so zabeležili rekorden obisk tujih gostov, ki jih pošiljajo bodisi tuja zdravstvena zavarovanja ali pa prihajajo po nasvetih zdravnikov ter lastnem nagibu sami. Zabeležili so 37.000 nočitev tujih go- stov, kar je 10.000 nočitev več kot najbolj ugodno predvojno leto (1938). Z začetkom nove sezone v tem zdraviliško-turističnem kraju pa je tu še en začetek. To je začetek gradnje nove te-, rapije. To bo lepa desetnadstropna stavba, posajena v breg z vrelci. Vrednost nove stavbe je velika, sicer pa tudi inve- sticijska vsota ni majhna — nekaj nad 500 milijonov dinar- jev. Poleg tega pa že pripravljajo načrte za nov hotel B ka- tegorije, ki bo imel tudi kavarno, restavracijo. Nova terapija (stara gotovo ni v okras kraju) bo kon- čaAa prihodnje leto, ko bo Rogaška Slatina praznovala 300-letnico zdravilišča. POSVETOVANJE O KMETIJSTVU NA GOSPODARSKI ZBORNICI Pozornost začetku Pred dnevi je bilo pri gospodar- ski zbornici za celjski okraj po- svetovanje, katerega so se udele- žili zastopniki vseh kmetijskih or- ganizacij iz celjskega okraja. Raz- pravljali so predvsem o nekaterih problemih in nalogah v zvezi z začetkom del na kmetijskih povr- šinah. Najprej so podrobno obravnava- li predlog vodne skupnosti, ki na- merava vložiti v meliorativna de- la za potrebe kmetijstva letos kar okoli 100 milijonov dinarjev. S tem bi avtomatično sredstva, ki se naberejo iz kmetijstva v sklad za regulacije in melioracije, kanali- zirali nazaj za potrebe kmetijstva. Ta osnovni predlog so udeleženci po daljši razpravi osvojili. S tem bodo bistveno pospešili prizade- vanja za hitrejše melioriranje močvirnatih in kislih zemljišč v našem okraju. Hkrati pa bodo omogočili tudi postopno meliora- cijo predelov, ki bi spričo neza- ,clostnih sredstev kmetijskih orga- nizacij na tem področju ostala za- močvirjena. Ob tej priložnosti so se udele- ženci posvetovanja podrobno do- taknili tudi dinamike sklepanja kooperativnih pogodb. Ugotovili so, da sklepanje pogodb v celj- skem okraju hitro napreduješ da pa obstajajo še nekatere hibe, ki jih bo polagoma potrebno odpra- viti. Značilna je tudi ugotovitev, da je večina kmetijskih organiza- cij uresničila naloge glede proiz- vodnega sodelovanja krompirja, večina pa je uspela tudi nabaviti potrebne količine prvovrstnega se- mena. Morda je zanimivo, da so se le v Šaleški dolini odločili, da se bodo do kraja naslonili spričo posebnih pogojev na lastno proiz- vodnjo. Na posvetovanju so pregledali tudi pereč problem žitnin. Ugoto- vili so, da v mnogih primerih je- senski posevki niso primerno pre- zimili, tako da bodo glede žitnin naloge za spomladansko setev še pomembnejše. Zaradi tega je tudi razumljiva dokaj kategorična zah- teva, da se morajo kmetijske or- ganizacije temeljito pripraviti na nabaviti zadostno količino seme- spomladansko setev, da morajo na,pripraviti strojni park in po- dobno. Na posvetovanju so obravnavali tudi trenutno eno najbolj perečih vprašanj in prvo nalogo vseh kmetijskih organizacij — razširi- tev lastne proizvodnje. V vsem okraju predvidevajo, da je naloga na tem področju precej ob- sežna. Vendar obstajajo vsi objek- tivni pogoji, da uresničijo te na- loge. Tempo podružbljanja kme- tijskih površin bi potekal še hit- reje, če bi ne obstajale nekatere težave zaradi neurejenega kata- stra, ki pa jih bo treba odstraniti. TO JE NAPAK! Na seji šmarskega sveta za no- tranjo politiko so razpravljali tu- di o dimnikarski dejavnosti, ki jo zdaj opravlja celjsko dimnikar- sko podjetje. Opazili so, da mar- sikje občani zavračajo dimnikarja in ne puste ometati. Zaradi tega so napravili mnogi prekrške in bi- li poklicani pred sodnika. Hkrati pa se stranke pritožujejo, da je kakovost ometanja slaba, ker dim- nikarji opravljajo to nevestno in ne pazijo na snago. Zdaj bodo po- novno podučili vse občane, da je ometanje sicer obvezno, prav ta- ko pa biodo spremljali delo dimni- karjev in zahtevali, da tudi zdaj, ko so se vključili v družbeni sek- tor, opravljajo svojo dolžnost z vso odgovornostjo. POTREBNI SO HITRI UKREPI 60 obrtnikov manj Obrtna dejavnost v šmarski ob- čini je v naglem upadanju. Od leta 1959 do danes je odjavilo obrt 60 zasebnikov, tako da aa neka- tere usluge, ki jih občani močno potrebujejo, sploh ni več razvite dejavnosti. Tako je v občini ko- maj 11 kovačev, katerih povpreč- na starost je nad 50 let; najslabše pa je glede tega na Kozjanskem in v okolici Rogatca. Zaenkrat je' bilo lani največ še zasebnih avto- prevoznikov, čevljarjev, krojačev in mizarjev, in sicer,po 12, medtem ko je samo 1 pečar, 2 sodarja, 2 kolar j a in 3 šivilje. Ob vsem pa so ugotovili, da je premalo skrbi za naraščaj, saj vajencev skoraj ni. Občinski odbor je zato ime- noval posebno komisijo, ki bo proučila stanje v obrtništvu, da bodo tako lahko uredili davčno politiko do obrtništva, ki doslej ni ustrezala. Upoštevati bo potrebno tudi poklicno usmerjanje mladi- ne, saj je anketa v osmih razre- dih osnovne šole pokazala, da se 134 absolventov želi vključiti v uk, za kar pa v občini ni bilo poda- nih pogojev. Pravkar so osnovali v šmarski občini enotno komunal- no podjetje, ki bo skušalo razvi- jati obrtne dejavnostf, ustreči ob- čanom, obenem pa bodo zajezili šušmarstvo, ki se je ponekod raz- bohotilo. Za direktorja združenega komunalnega podjetja so imeno- vali Ivana Skaleta iz Rogaške Slatine, SKRBIJO ZA SVOJE DELAVCE Na seji upravnega odbora že- lezarne v Štorah so razpravljali o pomoči zdravstveni službi v Šentjurju pri Celju. Na podlagi analize, ki jo je izdelala kadrov- ska služba podjetja, so ugotovili, da več kot 30 odstotkov zaposle- nih delavcev v štorski železarni stanuje na območju občine Šent- jur in da se večina njihovih svojcev zdravi v tamkajšnem zdravstvenem domu. Številka je bila hudo pretirana y pretekli številki smo objavili pismo našega bralca, ki je pro- sil za -pojasnilo o pojavu poviša- nja dimnikarskih uslug. Dimni- karsko podjetje v Celju je želji bralca in z namenom, da javnosti pojasni nekatere svoje probleme, ustreglo in nam poslalo tale od- govor: že predlani so finančni poka- zatelji kazali, da bo potrebno povečati ceno, vendar tega tedaj nismo storili. Dokaj razumljivo Pa je, da je podjetje zaradi tega Zašlo v finančne težave. Zaradi iega je občinski ljudski odbor eni izmed svojih sej imenoval ^ornisi j o, ki bi naj pregledala de- jansko stanje v podjetju. Komisija je delo podrobno in temeljito opravila. Pregledala je finančno stanje podjetja, nadalje primerjala cene dimnikarskih Uslug v ostalih slovenskih me- ^^ih ter ugotovila, da so cene v ^^talih podjetjih znatno višje od ^^danjih cen celjskega dimnikar- podjetja. ^ ^akaj je prišlo do delnega zvi- ^^nja cen dimnikarskim uslu- ëam? NAJPREJ JE POTREBNO PO- UDARITI, DA NE GRE ZA PO- VEČANJE CEN ZA 140 ODSTOT- KOV KOT TO PISEC TRDI, TEMVEČ LE ZA OKOLI 25 OD- STOTKOV V POVPREČJU. RA- ZEN TEGA SE NEKATERE PO- STAVKE V CENIKU SPLOH NI- SO SPRMENILE. Komisija pa je nesporno ugo- tovila, da ob tedanjih povpreč- nih cenah ni možno nemoteno poslovanje podjetja. Tako se je celo zgodilo, da 'delavci niso mo- gli dobiti izplačila učinka za 12 in tudi 14-urno dnevno delo. Isto- časno nismo mogli nabaviti de- lavcem potrebnih zaščitnih sred- stev in podobno. Zaradi tega je komisija pred- lagala občinskemu Ijudsžemu od- boru korekturo cen, in sicer do meje, ki bo sprejemljiva za pre- bivalce in hkrati spravila pod- jetje iz težave, ki pa ima vselej zelo negativen učinek na uspeh poslovanja, na delovni elan in prizadevnost posameznih delav- cev. Ob tem ne kaže tudi prezreti, da je bilo med našimi delavci precej negodovanja v sled dej- stva, da ob istem delu ne mo- rejo biti ustrezno nagrajeni sa- mo zaradi nepravilno nastavlje- nih osnovnih cen. Kot posledica so se pojavili primeri odpovedi - ljudje so zapuščali našo stroko. To je bilo še bolj boleče, ker zlasti v naši stroki primanjkuje ustreznih kvalificiranih moči. Ti pojavi vsekakor niso ugodni niti za prebivalce, kajti dimnikarstvo v sedanjih pogojih mora obsta- jati. Če izhajamo iz tega, je dokaj razumljivo, da je bilo potrebno misliti na ustrezno izboljšanje delovnih pogojev. Morda je prav glede delovnih pogojev v naši stroki ilustrativen primer letoš- nja zima. Koliko trpkih trenut- kov je bilo v hudem mrazu in koliko samoodpovedovanja je bi- lo potrebno, da so naši delavci kljub hudemu mrazu opravili svoje delo in potrebne interven- cije. Prav je, da odgovorimo tudi na vprašanje, kako je s plače- vanjem uslug, četudi te niso opravljene? Ustrezni predpisi natanko do- ločajo, da morajo biti vse ku- rilne naprave obvezno očiščene v strnjenih naseljih in da lastni- ki kurilnih naprav dimnikarja pri tem ne smejo ovirati. Toda žal se to dogaja, in sicer predvsem zaradi tega, ker prebivalci niso seznanjeni s tem zveznim pred- pisom in tudi navadno ne vedo, da zaradi zanemarjanja čiščenja dimnikov lahko utrpe precejšnjo škodo. Občinski odlok, ki se na- slanja na zvezni predpis, pa na- tanko določa, da v primerih, ko dimnikar po krivdi stranke ni mogel očistiti kurilnih in dimnih naprav, zaračuna uslugo po odo- breni tarifi. To so dokaj jasna določila, ki pa dimnikarje vežejo na svoje dolžnosti tudi zaradi požarno varnostnih vzrokov, kajti dimni- kar je za varnost v tem pogledu osebno odgovoren. Menimo tudi, nam pišejo iz dimnikarskega podjetja, da pre- bivalci premalo cenijo to odgo- vorno in največkrat nehvaležno delo, ki ni lahko, ki je zdravju škodljivo in v mnogih primerih tudi nevarno. Morda bi bilo prav, če bi se včasih ljudje, ko ocenju- jo delo naših delavcev, le za čas zamislili v njihov položaj. Tako bi bržčas mnoge neupravičene kritike hitro odpadle. D. P. Ureditev gostišč v Žalcu Prejšnji teden so zborovali čla- ni sindikata gostinskega podjetja «•Hmeljar« v Žalcu. Občni zbor gostincev je bil izrazito delaven, udeležili pa so se ga tudi predsed- nik občine Tone Debelak, predsed- nik občinskega odbora SZDL Tone Debelak in predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Vlado Go- rišek. V razpravi so člani kolektiva »-Hmeljar-« podrobno obravnavali nekatere lanske uspehe in slabo- sti, ..hkrati pa tudi naloge, ki jih bo moral kolektiv uresničiti. Lani je 32 članov kolektiva ustvarilo za preko 22 milijonov dinarjev bruto produkta. Letos pa se je k podjetju pridružilo še gostišče Šmohor iz Libo j, kar bo nedvom- no pripomoglo k še večjim uspe- hom. Za letos so si zastavili ob- sežne in odgovorne naloge, med katerimi je najbolj zanimiva ure- ditev vrtnih gostinskih prostorov pred gostišči in ob njih. Za čas so se ustavili še ob kostanjih, ki so pred kolodvorsko restavracijo. Ti so ,ostali od nekdanjega drevore- da, čas jih je že pošteno načel, ra- zen tega pa se jih je oprijela še drevesna bolezen. Zaradi tega bo- do kostanje podrli, da bi pa vrt ne bil na prisojnem, bodo tu za- sadili hitro rastoče drevje. Odlo- čili so se za katalpe. Spričo pomanjkanja obrata družbene prehrane pripravlja žal- sko gostinsko podjetje tudi tople obroke za gospodarske organiza- cije in skrbi za prehrano abonen- tov. To dejavnost bodo letos še okrepili, kajti zaenkrat še niso za- dostili vsem potrebam prebival- cev. Veliko so razpravljali tudi o tem, kako čim hitreje dvigniti kvaliteto gostinskih uslug. Turi- stična sezona je namreč pred vra- ti in do takrat, so menili, bo po- trebno zastaviti vse sile, da bodo domači in tuji gostje bolje in kva- litetneje postreženi. Med drugim predvidevajo z ure- ditvami polepšati tudi notranji videz gostišč in jih pripraviti ta- ko, da bodo za gosta čim prijet- nejši kotiček, kjer se bo počutil domače in sproščeno. J. D. Morda je že prepozno v Žalcu smo lahko zvedeli za mnenje pleskarja Karla Juga, ki je pustil obrt zaradi visokih davč- nih obveznosti. Takole pravi: Pleskar sem po poklicu in sem svojega poklica vesel, toda obvez- nosti so me tako pritisnile, da ni- sem mogel več obdržati obrti. Za- radi tega sem jo odpovedal in se zaposlil v industriji. Istočasno pa žal vem, da je ne samo v Žalcu, temveč tudi drugod, veHka potre- ba po pleskarjih. Zaradi tega je zares škoda, da so novi preapisi, ki bistveno omiljujejo pogoje de- lovanja potrebnih obrtnikov, pri- šli šele sedaj. Polagoma sem se namreč znašel na novem delovnem mestu in ga ne bom bržčas menjal. Mnogi mo- ji tovariši pa bodo spričo novih pogojev iponovno prevzeli obrt, kar je prav gotovo pravilno, kajti v zadnjem času prebivalci vse bolj čutijo težave zaradi pomanj- kanja ustreznih obrtnih delavnic. Zadeva bo vsekakor najbolje гм-ејепа, ko bodo osposobljene obrtne delavnice socialističnega sektorja, toda trenutno te še vseh potreb ne morejo zadostiti. Tu pa je ključ problema. Istočasno pa menim, da se bodo občinski ljud- ski odbori morali še bolj dosledno zavzeti za urejanje servisnih de- lavnic v okviru stanovanjskih skupnosti. Trajno rešitev namreč lahko iščemo le na ta način, kajti precej je obrnikov, ki so obrt od- povedali zaradi starosti in žal za njih ni zamene. Zaradi tega ta problem prav gotovo ne sme osta- ti ob strani. -le Spremembo v davčni politiki v TEH DNEH V VSEH OBCiNAH ŽIVAHNO DELAJO NA TEM, DA BI S PRAVILNEJŠO DAVCNO POLITIKO V OBRTI USTAVILI ZELO HITRO UPADANJE PREDVSEM USLUŽNOSTNE OBRTI. ZLASTI VELIKO ODJAV OBRTI SO ZABELEŽILI LANI, IN SICER V VSEM OKRAJU PRE- KO 200. TA ŠTEVILKA PA OSTANE ŠE TOLIKO POMEMB- NEJŠA, CE VEMO, DA GRE PREDVSEM ZA ONE USLUŽ- NOSTNE OBRTI, KI SO POTREBNE IN BREZ KATERIH OBČANI NE MOREJO. Klasičen primer so na primer petrovce. Tu so imeli nekdaj do- mala vse obrtne dejavnosti — tu- di frizerja in trañko — danes pa V kraju razen trgovine ni ničesar več' Ko smo te probleme skušali po- drobneje osvetliti, smo se zanima- li po vseh občinah — zlasti pa v ¿alski, celjski in šentjurski. V vseh občinah so enakega mne- nja, da bo obremenitve zasebnih obrtnikov, ki opravljajo uslužno- stno obrt — ali ki bi hoteli oprav- ljati uslužnost obrti, katere v kra- ju ni, potrebno zmanjšati. Vendar pa pri tem poudarjajo, da je na- pačno mnenje, da je problem možno rešiti samo z znižanjem ob- činske doklade. Ta namreč v vsej vsoti davčne obremenitve obrtni- kov predstavlja le šestino in je zmanjšanje občinske doklade le delček tega, kar je potrebno sto- riti. Vendar je potrebno poudariti, da v vseh občinah obstajajo po- sebni pogoji, da pa je možno bi- stveno korigirati obveznosti po- trebnih obrtnikov z zmanjšanjem osnove in s tem, da obrtnikom omogočijo osebne dohodke, ki bo- do zadostovali za življenje. Razen tega je pri oceni bistveno tudi za- ledje. Cisto drugače bo potrebno obravnavati obrtnika na Planini ali v Celju, drugače na Vranskem ali v Velenju. Tako so nam v Šentjurju pove- dali, da bo v nekaterih primerih potrebna tudi simbolična pavšalna obdavčitev, kajti sicer l^do ne- kateri kraji še naprej brez pre- potrebnih uslužnostnih obrtnih delavnic. Istočasno pa se bodo mo- rale krajevne skupnosti zavzeti za organizacijo ustreznih uslužniost- nih obmih delavnic. Tak iprimer je na primer kro- jač Peršič iz Planine, ki je prav zaradi preobremenjenosti pri ob- veznostih odpovedal obrt. V takih primerih je lahko pavšalna davč- na obremenitev tudi 10 tisoč di- narjev, sicer pa ostane kraj brez krojača, kar močno prizadene pre- bivalce. V Celju so nas posebej opozo- rili, da je potrebno ločiti proiz- vodno obrt od uslužnostne in tudi slednjo še deliti na deficitarno. Nekaterih obrtnikov skratka tudi v Celju primanjkuje, kar je ob vse večjem prilivu prebivalcev iz drugih krajev zaradi obrtnih uslug še težji problem. V Žalcu menijo, da bo proble- mom obrti potrebno letos posve- titi izredno pozornost, kajti obrt je odpovedalo okoli 70 zasebni- kov. Vendar bo tudi potrebna te- meljita presoja in predvsem po- udarek na krajevni potrebi. Kajti občinska politika nasploh — tudi davčna — mora biti prilagojena potrebam prebivalstva. Spričo ne- zadoščenih potreb v obrtnih sto- ritvah pa v vseh občinah zazna- mujejo izrazito hiter porast šuš- marstva, ki bo s spremenjeno in Seveda pri tem največji delež odpade na industrijo, in sicer na usnjarsko,. kovinsko in lesno, ki so v občini najbolj razvite. Te go- spodarske panoge imajo letos tudi najvišje obveznosti za izvoz, kjer sta na prvem mestu usnjarski kombinat >^KONUS^^ in LIP Slov. Konjice, njima pa sledita še ko- vinski podjetji »KOSTROJ^-c in TKO Zreče. Produktivnost dela v gospodar- skih organizacijah naj bi porastla za dobrih 7 "/o, število zaposlenih pa le za okoli 3 "/o, dočim bo oseb- na potrošnja za kakih 6 "/o višja od lanskega leta. Že teh nekaj podatkov kaže, da čaka gospodarske organizacije, or- gane upravljanja in strokovna vodstva v letošnjem letu zelo ve- lika odgovornost. S planom pred- videne naloge so zelo obsežne in narekujejo, da Ido potrebno že v začetku leta resno pristopiti k njihovem izvajanju. Vsako zamu- janje se namreč maščuje v drugi polovici leta, ko je treba nado- knaditi zamujeno, kar nas uče iz- kušnje iz preteklih let. V tem oziru je bilo zelo umestno upozo- rilo predstavnika podružnice za socialno zavarovanje na nedav- nem skupnem zasedanju vodstev političnih organizacij v občini, ki je omenil izredno velike izpade delovnih dni sredi preteklega leta. To je imelo za posledico še pove- čane izdatke iz sredstev socialne- ga zavarovanja. Investicije v gospodarstvu so namenjene predvsem za dovršitev že v lanskem letu pričetih nalog. Tako so na lesnem obratu lani pričeli z gradnjo večje mizarske obratovalne hale, vendar je izred- no ostra zima dela kasneje pre- prečila. Tudi KOSTROJ ima v gradnji nov obrat, v katerem bo delo neprimerno lažje od sedanjih prostorov. Usnjarski kombinat »KONUS<-< pa bo letos del sred- stev vložil v postavitev novega objekta družbene prehrane, ostalo pa za nabavo strojne opreme in za načrte skladišča surovih kož. V Ločah bo tamkajšnja opekarna pristopila k gradnji druge proiz- vodne hale, TKO Zreče pa bo med drugimi investicijami nabavila še induktivno peč. Skupne investicije v gospodar- stvo bodo znašale nad 700 milijo- nov dinarjev, pri katerih odpade nad polovico za industrijo, več kot 150 milijonov za kmetijstvo, ostalo pa za druge gospodarske panoge v občini. V. L. bo omogočila poživitev uslužnostne obrti omiljeno davčno politiko izgubil nosilni steber. Sodijo namreč, da se bo z uve- ljavitvijo zveznih predpisov in občinskih korekt;xr za obrt znova prijavilo kakih 5 Oodstotkov za- sebnih obrtnikov, ki so doslej obrt opustili. Mile Iršič Obsežne naloge v konjiški občini Letošnji družbeni plan konjiške občine predvideva pre- cejšnje povečanje gospodarske moči. Obseg proizvodnje in storitev bo v primerjavi z lanskim letom za okoli 11 ®/o višji, narodni dohodek pa za kakih 12 »/o. Povišanje je skoraj v vseh gospodarskih panogah približno enako, razen v družbenem sektorju obrti, v kateri bo znašalo od 14 do 15 "/o. Narodni dohodek na posameznega občana bo letos približno za 11,8 "/o višji kot pa je bil v lanskem letu.