Glasnik SED 22 (1982) 4
125
25	— I. Jeretlna, Kaj misli Buda o Bogu, duši in nje blaženosti? .
Mentor 1921/22, str. 61-62
26	- Frane Terseglav, Budizem in vzhodnoazijska nacionalna
verstva, str. 1b8 161
27	— Isti, Metafizliki razvoj budizma, str. 103
28	- Isti, Buddha in Kristus, str. 386
29	Vilko Fajdiga, Krščanstva in budizem, str. 261
30	- Karol Glaser, op. cit.
31, -Lambert Ehrlich, Uvod v buddhizem (ocena I, Č3s 1922, str. 299; I. Pregelj, Staroindijske basni, bajke in pravljice (ocena, Čas 1922, str. 296-297
32	Svetozur Rrtig, Obisk v Indiji, str. 15. Avtor si je takSno sliko o budizmu ustvaril po pogovoru z fuksemburikim jezuitom Johannsnm na kalkutski univerzi,
33	- Marja Borinik, Anton Aškerc, Ljubljana 1981, Str. 69.
34	- SBL XI,, str. 541-542; nekrolog s fotografijo, Slovenski
narod št. 16 (21. 1, 1941 J, str, 6; Slovenski narod. it. 175 (3. 8. 19291, sir. 3
35	- Josip Suchy, Uvod v buddhizem, Ljubljana 1921, str. S
36	Josip Suchy, Staroindijske basni, bajke in pravljice (Jataka), v Ljubljani 1921, str. 4
37	- Odmevi 1929, str. 70- 73; 1930, kuj, II., str. 83 93, 1932,
knj. I,, str. 87 -90; knj, III., 58-64
38	Tri indijske pripovedke. Kres 1921, St. I, str. 13 14; Dve indski pripovedki, St. 3-4. str. 50; Puičavnik Valmika in kraljična, 5t. 3-4, str. 50--52; Kača v vreči, it. 7, str. 120-121; Sveti krog. it. 7, str. 121-122; Kaznovana pohotnost, it. 8, str. 133 -135; Ubogljivi slon, it. 12, str. 199 200
39	—Josip Suchy, Na obisku pri budistih; Jutro it, 171, 124. 7.
1932}, str.5
40	- t. Pregelj,op. cit,
41	— Lambert Ehrlich, Uvod v buddhizem str. 298-299
42	- Kres 1921, St. 3 -4. str.68
43	- Josip Sucby, Misleci socializma, Kres 1921, it. 3 4. str.
62-63
44	- Lafcadiu Hearn, Knjiga o Japonski. Izbrane črtice knjig
„Kokoro"in „Kvajdan". Poslovenil Jan Baukart, Ljubljana 1925
45	- France Štele, Troje uresničenj misticizma v umetnosti, DiS
1925, str. 40—74
ZMAGO ŠMITEK
NAČIN ŽIVLJENJA V INDIJSKEM ASRAMU „SHREE RAJNEESH"
Uvod
Raziskava jc nastala na osnovi gradiva, ki sem ga lahko dobila v ašramu, in lastnih opažanj, ki sem jih beležila v času enomesečnega bivanja 1979, leta v ašramu v PoonL
Za bolj analitičen prikaz dnevnega gibanja v Hajneesh ašramu bi bilo potrebno daljše bivanje in za boljše razumevanje strukture gibanja in osebnosti bi bilo potrebno širše, interdisciplinarno raziskovanje s socialnimi psihologi, sociologi ipd. Potreben bi bil tudi pregled statističnih in drugih podatkov, ki jih beležijo v administrativnem oddelku ašrama, vendar mi niso bili dostopni.
Vzhodne filozofije, kot so budizem, zen budizem, hinduiiem in razne oblike meditacij, so na Zahodu zadnjih 15 let vse bolj popularne. Različne sekte, ki jih vodijo indijski gurujl, imajo že milijone privržencev po celem svetu, njihovi vodje pa ogromne materialne dobičke, ker so znali prodati svoj ,,edino pravilni" nauk oziroma religijo ob pravem času. Istočasno gre za določene oblike srečevanja zahodne in vzhodne kulture, ki se dogaja tudi kot nasledek dokaj širokega interesa mladine z Zahoda za „indijsko drugačnost". Pri tem gre tudi za iskanje drugačne oblike načina življenja, pri čemer gre upoštevati značaj same usmerjenosti v iskanje inspiracij pri povsem drugi kulturi.
Vloga svetih mož je postala v hinduizmu izredno pomembna. V preteklosti so sveti možje samo prinašali žrtve, peli himne, opravljali obrede in drug drugega učili Ved; z ljudskimi množicami niso imeli stikov. V novejšem času pa so sveti možje postali učitelji množic, voditelji njihovega načina življenja. Kult guruja je stopil v ospredje- Guru ni več le posrednik med človekom in bogovi, ampak je sam skoraj utelešeno božanstvo.1 To velja tudi za guruja Rajneesha, ki se je sam oklical za Bhagwan, kar pomeni Gospod oziroma Bog.
Vsaka gurujeva beseda je sveti zakon za vse njegove učence.3 Guru je predstavnik ustanove, ki teži k moči, ovekovečenju samega sebe in zato ne dopušča nobenega dvoma o sebi. „Vzgojni smoter" gurujeve koncepcije vzgoje je stanje enosti s kozmosom, stanje univerzalne ljubezni, nekaj, kar je visoko nad pojmovnim mišljenjem Pot. ki vodi do tega/je znana, saj gre pri tem za zatiranje intelektualnih sposobnosti, za potlačenje vsakega racionalnega dvoma o avtoriteti guruja,3
Guru Rajneesh, po izobrazbi profesor filozofije, je doživel razsvetlitev 1953. leta, pri čemer je ta razsvetlitev ostal3 za okolico neopažena, drugače pa jena univerzi veljal za ekscentrika. Na nekajletnem neprekinjenem potovanju po Indiji je često prirejal najbolj pretirane in sporne govore, s čimer si je pridobil sloves duhovnega upornika. Njegova stališča do politike in religije so bila nasprotju z vladnimi avtoritetami in s tradicijo religioznih argumentov. Se zlasti je razvnel starejše člane džainistič' ne skupnosti, v kateri je bil rojen, s svojim odklonilnim stališčem, da bi bil „sveti džainist".
Prvi učenci z Zahoda so pričeli prihajati v poznih 60-letih. Takrat je opustil naziv ačarija (učitelj) in si nadel novo ime Bhagvvan Shree Rajneesh. Dobesedno Bhagwan pomeni Blagoslovljeni oz. tisti, ki se je prepoznal za boga-
Zaradi vse večjega naraščanja njegovih učencev se ¡e 1974. leta preselil v Poono, kjer je ustanovil ašram. V ter"1 času je začel učence uvajati v neo —sannyas, pri čemer Je zavrgel tradicionalno obliko hmdi sannyasa. Njegov nauk je predstavljal nekakšno mešanico budizma, hinduizm3, krščanstva, sodobne psihoterapije, čeprav v raznih letakih in brošurah, ki jih je sam izdajal, piše, da njegove metode temeljijo na potrebah posameznika in ne na razni!1 doktrinah ali filozofijah.
Bivališče
Ašrami so postavljeni običajno v mirnem okolju, kaj1' za učenje v ašramu sta potrebna mir in stroga disciplin3, ki se kažeta v samem načinu življenja v ašramu. V ašram je dovoljeno priti vsakemu obiskovalcu, ki namera^3 postati gurujev učenec.
Glasnik SED 22 (1982) 4
125
Kompleks ašrama v Pooni je sestavljen iz več poslopij; vsako poslopje služi strogo samo svojemu namenu. V nekaterih stavbah se je dovoljeno gibati samo v času, ko tam opravljaš določene tehnike vaj; tako npr, Vipassana meditation temple služi samo meditiranju vipassana tehnike. Celoten gospodarski kompleks je sestavljen iz naslednjih poslopij: Budda avditorium, Radha meditation hall, Krishna house, Chaitanya Therapy chambers, Lao Tzu house, Jesus house, Vipassana meditation temple, Chuang Tzu avditorium, Francis house, Eckart house, knjižnica, obrtne delavnice, kuhinja, stranišča in kopalnice, pisarne; sprejemnica, telefonska centrala . . .
V ašramu se je možno gibati samo čez dan od 6, ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Bodoči učenec Rajneeshevega gibanja dobi vse informacije v glavni recepciji, pri Čemer mu osebje tudi svetuje mesto bivanja. S posredovanjem ašrama je mogoče dobiti sobo za dlje časa v zasebnih hišah. Sicer pa je večina pripadnikov nastanjenih v hotelih ali v naselju, kjer so enoprostorne koče narejene iz bambusovega trsja.
Oprema prostorov v posameznih stavbah je prilagojena aktivnostim, ki v njih potekajo. Tako predstavljajo Ponekod celotno opremo prostora samo blazine, ki služijo meditantu za boljši položaj sedenja. Pred vhodom v vsako poslopje so omare za čevlje, kajti v prostoru ne srneš biti obut, pa čeprav so ponekod betonska ali kamnita tla.
Noša
Skoraj v vseh indijskih mestih sem srečevala ljudi v dolgjh oranžnih oblačilih z ogrlico, kjer je v medaljonu fotografija Rajneesha. Z oranžno barvo oblači) Ukazujejo svojo privrženost guruju Rajneeshu. Znar(i so tudi pod imenom orange people. Ko se nov član priključi *'vljenju v ašramu, mora zamenjati svoja oblačila tista, ki so predpisana za vse pripadnike, pri čemer 'nora biti oblačilo obvezno oranžne barve.
Moški običajno nosijo dolge tunike do gležnjev ali pa kombinacije — krajša tunika, hlače navadnega kroja in bombažne majice.
Ženska oblačila so ohlapna in najrazličnejših krojev, oblek, kril in majic nosijo hlače, ki so na koncu nabrane in se zapnejo okoli gležnja.
Vseh ostalih sestavnih delov indijske noše kot so sari — íensko oblačilo, dhoti - moški oblačilo ali raznih odatkov, kot je npr. tilak — znamenje na čelu, nt moč ^slediti. Nosijo pa razne šale, torbice, okrasni nakit. 2a urejanje pričesk, dolžino las in nošenje brade ne stajajo nobeni predpisi. Zato pa je toliko pomembnejša 0sebna higiena. Za vstop v ašram mora biti pripadnik Urn't in oblečen v čista oblačila. Ne sme uporabljati Ročnih dišav, dišečih mil, kreme za obraz ali brivske odiee. Ne sme nositi volnenih oblačil ali kakršnih koli
lah^'' V kater'h se nabira prah. Blazine za sedenje so ahko samo iz gume.
pred vhodom v ašram stojita paznika {moški in ¿¡nska>- ki skrbita za higieno. Pregledata, če je obleka s a» če so lasje umiti, nato se približata obrazu in "Iata, ali jc obiskovalec nadlšavljen.
u i in kopalnice so na razpolago vsem obiskovalcem 010 °b določenih urah.
Stranišča so na počep; na desni strani je postavljena posoda, ki jo vsak napolni s toplo ali mrzlo vodo in si umije genitalije. Na notranji strani straniščnih vrat visi opozorilo, kako si je treba umiti genitalije {v štirih jezikih — angleščini, nemščini, italijanščini in japonščini). Za čiščenje genitalij je treba uporabljati levo roko, nikakor pa ne desne; kajti z desnico odpiraš vrata in na kljuki lahko pustiš bakterije. Zunaj pred straniščem si je treba obvezno obe roki umiti z milom.
Prehrana
RiSiji stare Indije so natančno določili pravila jogijske diete in odločili, katero hrano mora jogi izbrati.4 Tako kot način življenja mora biti tudi prehrana usklajena z zakoni narave.
Teoretične osnove vegetarijanske prehrane daje že stara vzhodnjaška filozofija. Razlike v podnebju, načinu življenja in prehrani pa so že tolikšne, da je nemogoče dobesedno slediti njihovim predpisom.
V ašramu je sodobno opremljena kuhinja z vsemi potrebnimi gospodinjskimi stroji in pripomočki. Hrano pripravljajo pripadniki gibanja. Kuhinja deluje kot ,,pol-samopostrežna". Jedilnik se vsak dan spreminja, na način pripravljanja jedi vpliva tudi zahodna kuhinja. Vendar pa se ni ohvezno hraniti v ašramski kuhinji. Veliko pripadnikov se hrani v različnih indijskih restavracijah v mestu, kar je tudi precej ceneje kot v ašramu.
Komunikacijska sredstva
Z uporabo raznih komunikacijskih sredstev je delovanje v ašramu povezano z ostalimi centri po svetu, prav tako pa omogoča podrobno in sprotno obveščanje svojih pripadnikov z novostmi. Rajneesheva predavanja redno snemajo in dobiti jih je mogoče že dan po predavanju. Založba Rajneesh je izdajala tednik Newsletter in mesečnik Sannyas, številne knjige in publikacije tiska v več jezikih.
Socialna kultura
Zanimivo bi bilo preučiti socialno pripadnost posameznikov, ki so vključeni v gibanje. Nekatere osnovne poteze se da ugotoviti že iz samega okolja, v katerem se pripadniki trenutno najahajo, in iz nj ihove izbire posameznih aktivnosti. V ašramu je moč najti pripadnike z vseh kontinentov; številčno prevladujejo Američani, Japonci, Avstralci, od Evropejcev pa Nemci, Angleži, Italijani. Prevladuje generacija starosti 20 do 30 let, precej je tudi starejših, ki imajo običajno visoko družboslovno ali umetnostno izobrazbo. Tako sem se npr. seznanila s 63-letno Avstralko, ki je doma že nekaj let vodila jogo. Sem jc prišla zato, da se seznani še z ostalimi metodami dela.
Med člani gibanja so bili tudi otroci v starosti od 2 do 6 let. Bili so vključeni v učenje meditativnih tehnik, ki so prilagojene njihovi stopnji dojemanja in sposobnostim vključevanja v program.
Glasnik SED 22(1982)4
124
Ko pripadnik obvlada osnovne tehnike meditacij oziroma ko misli, da je odkril svoj jaz, odvrgel iz sebe vse doktrine, predsodke, je pripravljen na iniciacijo ali sprejem med sannyasine. Ob sprejemu dobi novoposve-čeni sannyasin ogrlico z medaljonom — fotografijo Rajneesha. Pripadnik dobi tudi novo ime, ki se navezuje na neko njegovo lastnost in ima še neki drugi pomen, ki je vzet iz indijske religiozne filozofije.
Pomen sannyasina, kakor ga najdemo v klasični indij ski literaturi, se bistveno razlikuje od pomena, ki mu ga daje Rajneesh. V klasičnem smislu je to red odpovedi življenju na zemlji, na tem svetu, kjer se je potrebno odreči vsemu materialnemu ugodju in užitkom. Njihov način življenja je v siromaštvu, celibatu in predanosti duhovnemu vodji. Rajneesh pa je ovrgel tradicionalno obliko klasičnega sannyasina in začel uvajati med svoje učence neo-sannyas, ki trdi, da se je treba posvetiti življenju na zemlji, sprejemati ljudi okrog sebe.
Po nekaterih virih naj bi obstajalo nad 120 metod meditacij. Posameznik si izbere tisto, ki je zanj tia j primernejša, Z meditacijo se odpira notranji svet, ki je večji, obširnejši in intenzivnejši.
Guru Rajneesh je svoje pripadnike uvaja! predvsem v meditacije kundahm, nadabrahma, vipassana, zazcn meditacija, ki imajo že tisočletno tradicijo v Tihetu. Za kundaltni meditacijo imajo v Tibetu še izraz „goreči ogenj v človeku", ki se lahko dvigne samo s pomočjo ponavljanja mantr in molitev v tibetanskem jeziku in s strogo askezo in odpovedovanjem. Vipassana in zazen meditacija vključujeta dolge ure sedenja in premišljevanja. Ko se duh umiri, lahko vsako mise! gledamo z zavedanjem. Nekatere meditacijske tehnike, npr. nataraj in sufi, uporabljajo tudi ples.
Poleg tega obstajajo še številne skupinske in individualne terapije. Skupinske terapije so kombinacija različnih metod, ki so bile razvite nedavno na Zahodu, in klasičnih vzhodnih disciplin.
Skupine vodijo profesionalci, ki so svoje znanje prinesli iz različnih delov sveta, kjer so delali na raznih inštitutih ali centrih, npr. Associates for Human Resources v Bostonu, Ouaesitor v Londonu. Ob prihodu v aŠrarn udeležencem predlagajo, da se najprej vključijo v eno od uvodnih skupin, kot so npr. osredotočujoče skupine, kjer gre za igralne, čustvene igre, telesne vaje, anatta skupina, geštait in osnovna terapija, ki temeljita na delu psihotera-pevtov Perlsa in Janova.
Verovanja
V Rajneeshevo gibanje so vključeni pripadniki z različno religiozno opredelitvijo. 12 celotnega načina življenja v ašramu se da ugotoviti, da tu ni nobenih religioznih obredov, prav tako ne praznujejo religioznih praznikov.
Znanje
V sklopu ašrama je tudi Rajneesh International University. Rajneesh pravi,5 da je to izobraževalna ustanova, ki nima primere v svetu, kajti njegova univerza nudi vse znane metode za osebnostno rast. Poleg tega vsi kolidži in
univerze prisiljujejo posameznika v nekaj, kar pa je ravno nasprotno resničnemu procesu izobrazbe.
Rajneesheva univerza predstavlja po programu sintezo Vzhoda in Zahoda, Posebnost njegove univerze je tudi v tem, da se izpiti ne opravljajo. Izbor študijskih skupin je naslednji: na oddelku za meditacijo so možne tri sekcije jnana, karma in bhakti meditacije; študij psihologije je namenjen predvsem seznanjanju s teorijami Freuda, Junga, Adlerja, Horneya in ostalih teoretikov psihoiogije; študij parapsihologije; študij različnih stanj zavesti; nadalje je možno študirati še religijo, filozofijo, umetnost, medicino, kmetijstvo itn.
Vendar pa študij na tej univerzi nikakor nt poceni-Leta 1979 je bilo treba npr. za dvoletni študij plačati 3000 do 4400 dolarjev.
Zaključek
Razni guruji in njihovi mistični kulti, ki so se pojavili kot alternativna religija na Vzhodu, ponujajo najrazličnejše prakse in tehnike za dosego Popolnosti, Najvišjega -Pristaši Krišnove zavesti,6 imenovani tudi Hare Rama, Hare KriŠna gibanje, k t se je bliskovito razširilo po svetu v nekaj letih, ponavljajo samo mantro Hare Rama, Hare Krišna, Krišna, Krišna ... in pri tem tolčejo na bobne in cimbale, udarjajo z rokami in poplesujejo.
Privrženci gibanja Maharišija, imenovanega tudi tran scedentalna meditacija, pa samo ponavljajo mantro, ki jo ob iniciaciji dobijo od svojega guruja ali njegovega namestnika.
Klasične tehnike joge in meditacij so za dosego stanj, kot so Popolnost, Najvišje, Blaženost, zahtevale leta in leta odrekanja, napornih telesnih vaj in obvladovanje telesa, d ieto v prehrani, skratka askezo.
Sodobni guruji pa so uganili, da človek na Zahodu nima več toliko časa in potrpljenja in se tudi ne more popolnoma odreči svetu. Zato so tehnike prilagodili zahtevam časa. Tako so iznašli tehnike, ki napravijo vse to, za kar je bilo prej potrebno skoraj celo življenje, zdaj v nekaj mesecih. Posebno Shree Rajneesh je znal rešiti zahteve današnjega človeka in pomanjkanje časa. Spretno je znal združiti vzhodno filozofijo Z zahodno psihologijo in sociologijo.
Za razna gibanja, ki so se začela pojavljati v 70. letih na Zahodu in je zanje značilna usmerjenost k vzhodnih religijam, filozofijam, tudi določenemu načinu življenja, lahko rečemo, da so našla odmevnost in pripadnike tudi na Slovenskem.
Tako imajo npr, p ripiadniki gibanja Divine Lig^1 Mission, katerega vodja je guru Maharaj Ji, svoj center v Ljubljani.7
O Rajneeshevem gibanju zasledimo nekaj večjih ali krajših zapisov v slovenskih časopisih, Milan Štante, je nekaj časa preživel v Rajneeshevem ašramu v Indiji-opisuje svoja doživetja in srečanja z ljudmi v ašramu.
1980. leta je Nedeljski dnevnik objavil članek Mračno cesarstvo verskega šarlatana, kjer neznan avtor precej kritično spregovori o Rajneeshevem gibanju, njegovem učenju in pripadnikih.5
Teleks je objavil leta 1981 prav tako nepodpisan članek Guruja ni, nekam je moral iti, kjer zvemo, da se Je vloga ašrama spremenila v zabavo z disco glasbo, toč® njem alkohola. Rajneesh je razpustil terapevtske skup"1®1
Glasnik SED 22 (1982) 4
125
terapevte pa poslal v svoje centre v Evropi in Severni Ameriki, kamor je tudi sam odšel na zdravljenje10
OPOMBE
1	S. A. Tokarev. Vera v zgodovini narodov sveta, Ljubljana 1974, str. 220 -221.
2	Prav tam.
3	Bojan Biiskar, Kažipoti itirvanizma, ¿¡«opis za kritiko znanosti in domišljije & novo antropologijo, St. 13—14 (19761, str, 355.
4	Andre van Lysebeth, Učim se joge, Ljubljana 1975, str, 222.
5	Rajneesh International University, str, 1.
s Gfej, Ralf Čeplak, Način življenja v gibanju ISKCON [mednarodne družbe Krišnove zavesti). Problemi 5t. 4 11980) str. 89-112. 7 N. d-, str, 89.
® Milan Štante, Med Mipiji in guruji, Mladina, it. 26 -39 (1976). 9 Mračno cesarstvo verskega Šarlatana, Nedefjski dnevnik, 8.
junij 19R0, str. 25. 10 Guruja ni. nekam jc moral iti, Teleks, 18. junija 1981, Str. 38-39.
MIHAELA HUDE UA
O MALIH NARODIH SOVJETSKEGA SEVERA
Sovjetska zveza je ena od najbolj mnogonacionalnih c]ržav sveta. Naseljuje jo nad sto velikih in malih narodov, ^ se razlikujejo po izvoru, jeziku, kulturi in življenjskih flavadah. 22 narodov (všeti so tudiŽidje, Nemci inPofjaki), katerih vsak šteje čez milijon ljudi, predstavlja 96,3 % Prebivalstva države. Še 30 narodov z od 100 tisoč do ^'lijon pripadnikov tvori 3,4 % vsega prebivalstva. Deseti-ostalih narodov predstavljajo torej' komaj 0,4% od ■"2,4 milijona državljanov te prostrane dežele,1
Etnična sestava prebivalstva se je v zadnjih sto letih spreminjala, o čemer pričajo podatki podpisov iz let 1897 (prvi in edint popis prebivalstva v carski Rusiji), 1926, 1039, 1959, 1970 in 1979, Leta 1897 so sicer spraševali po materinem jeziku in ne po narodnosti, našteli pa so jezikov.5 L. 1926 so popisali kar 194 etničnih enot,1 !' 1939 samo 99/* I. 1959 spet več - 109,1. 1970 še 104 'n 1979 - 101.s Zmanjšanje števila etničnih enot je po ^henju sovjetskih etnologov nasledek procesov etnične °nsofidacije, vendar pri tem seveda ni mogoče prezreti, a so različne številke v določeni meri tudi izraz Politične volje oblasti, hkrati pa tudi objektivnih težav Metodološke narave. Velika večina sovjetskih narodov oziroma njihovih pripada štirim jezikovnim družinam: indoevropski »0,2% prebivalstva), altajski (15,4%), kavkaški (2,5%) uralski (1,7%).6 Tu nas seveda zanimata predvsem tajska in uralska. Altajsko družino delimo na turkota ^ (Ijurksko), mongolsko in tunguško—mandžursko f.	iezikov, uralsko pa na ugrofinsko (ogrsko in
In samodijsko skupino. Poleg njih živijo v Sibiriji v pale°azijski narodi, ki jih običajno umetno združujejo : akšno družino, ker ne pripadajo nobeni od poznanih
' ovnih grupacij. Vsi spadajo med t. i. „narode
"Vara" ¡n
^ n so za nas torej še posebej zanimivi.
znanstveni oris jezikov, kijih govorijo na Ju 2SSR, je v petih obsežnih zvezkih monografije
„Jeziki narodov ZSSR".7 Predstavljenih je 127 jezikov, in sicer 24 indoevropskih, 25 turkotatarskih, 20 ugrofin-skih in samodijskih, 36 kavkakških in 22 mongolskih, tunguško-mandžurskih in paleoazijskih jezikov. Med njimi ni jezikov tistih narodov, katerih večina živi zunaj meja Sovjetske zveze {nemški, korejski, poljski, madžarski itd.).
Oktobrska revolucija je korenito posegla v nacionaino--jezikovno problematiko in omogočila mnogim neruskim narodom izredno nagel napredek tudi pri razvoju njihovih jezikov in kultur. V carski Rusiji so izdali knjige skupno v 26 jezikih narodov Rusije, v letu 1913 pa v devetnajstih® medtem ko so jih v sovjetskem obdobju izdali kar v 89 jezikih.0 Dvajseta in tudi še trideseta leta so leta sunkovitega kulturnega vzpona številnih prej malo znanih ali celo neznanih narodov, leta široke demokracije v reševanju nacionalnoiezikovnega vprašanja. Hkrati se že sredi tridesetih let pojavljajo znamenja zasuka k veliko-državni, stalinistični politiki (med drugim tudi vsilitev cirilske pisave za več deset jezikov). Toda v dobi t. i. jezikovne graditve so jezikoslovci prvič ustvarili pisavo 52 narodom s skupaj 12 milijoni pripadnikov, čeprav se je v povojnem obdobju obdržalo le 36 od teh pisav. Glede na številčno stanje v I. 1970 je število pripadnikov tistih narodnosti, v jezikih katerih so postopno prenehali tiskati knjige in brošure, znašalo okrog 555 tisoč.10 V letu 1980 so natisnili knjige v 62 jezikih narodov ZSSR 1I. 1971 v 65, I. 1972 pa ie v 57 jezikih. Zastopanost jezikov je vsako leto rahlo drugačna. Če upoštevamo npr. 20-letno obdobje, se število „pismenih" jezikov povzpne na 70 do 76 13, medtem ko so bili abecedniki izdani v 90 jezikih Zmanjšanje števila ..pismenih" jezikov oziroma nihanje tega števila v zadnjih desetletjih gre v nemajhni meri prav na račun jezikov malih narodov Sibirije in Daljnega vzhoda. O upravičenosti in „prostovoljnosti" teh gibanj so redki pogumni sovjetski jezikoslovci sprožili polemično razpravo, ki pa je, kot kaže, s smrtjo pomembnega jezikoslovca V. A. Avrorina skorajda zamrla.1 4
Sibirijo in Daljni vzhod so Rusi začeli naseljevati že v začetku 17. st„ večji pritok priseljencev se je začel po zemljiški reformi I 1861 in ob graditvi transsibirske železnice (1891-1905). Danes živi na tem velikanskem prostoru, ki obsega 12,8 mil. km5, okrog 28 mil. ljudi; Rusov je kar 24 mil., Ukrajincev 1 mil. in sraroselskega prebivalstva okrog 1,25 mil, Mongolom sorodnih Burja-tov je po zadnjem popisu 353 tisoč; v turkotatarsko skupino spadajo Jakuti (328 tisoč), Tuvinci (166 tisoč), ki predstavljajo nekoliko izoliran jezikovni otok, Hakasi (71 tisoč), Altajci (60 tisoč), Šorci [16 tisoč), sibirski Tatari (Čulimski, Barabinski in Kamasinski - okrog 100 tisoč), Tuvincem sorodni maloštevilni Tofalari (800).
Poleg tega je v brošuri z rezultati popisa I. 1979 poimensko naštetih še 22 „narodnosti Severa, Sihirije in Daljnega vzhoda", od katerih smo Dolgani (5100) spadajo v turkotatarsko skupino (živijo visoko na severu, v porečju reke Hatange), medtem ko vse ostale uvrščamo v tunguško-mandžursko, ugrofinsko, samodijsko in paleo-azijsko jezikovno skupino. Teh 22 narodov šteje komaj 158 tisoč ljudi, medtem ko jih je I. 1970 bilo 153 tisoč.
V razpredelnici si oglejmo tudi, kolikšen odstotek pripadnikov posameznih narodov je ohranil svoj materin jezik in koliko ljudi aktivno obvlada ruščino kot drugi jezik.