Štev. 234. i UDBIjini, v ponedeljek, dne IZ. oktobra 1908. Leto mvi. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— sa pol leta H „ 13'— aa četrt leta „ „ 650 sa en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: sa celo leto napre] K 22-40 » 11-20 sa pol leta 1 P' sa četrt leta 5-60 sa en mesec „ » 1-90 £a poSIIJ, na dom 20 K na mesec. ^gjamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) i 19 h 11 „ a • • za enkrat za dvakrat, za trikrat .... 9 „ za ve{ ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsU i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelja In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez __ dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi sr ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -—--— Vsprejema narotnlno, Inserate Is reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Goriška politiko. Od Soče. V goriški deželi vlada velika zmeda, ki je od dne do dne večja. To zmedo povzročajo posebno še dogodki v goriškem deželnem zboru. Oglejmo si sliko tega deželnega zbora! Na slovenski strani, ki šteje 14 poslancev, imajo liberalci devet mož, Gregorčičevih pristašev pa je pet. Na italijanski strani je 15 poslancev, in sicer 9 liberalcev ter 6 pristašev mons. Faiduttija. Nobena stranka sama zase torej nima večine. Splošno smo vsi pričakovali, da se združita dve po pogramu zelo sorodni stranki v potrebno parlamentarno večino. Ti dve stranki bi bili: laška in slovenska liberalna, ki bi med seboj združeni tvorili potrebno večino. Na drugi strani pa smo zopet pričakovali, da se proti tej večini združita obe katoliški stranki. To pa se žal ni zgodilo, ker več kot načela je nekaternikom osebna politika. Laški katoliški poslanci so šli v zvezo s slovenskimi liberalci; dr. Gregorčič s svojimi pristaši pa se je zvezal z laškimi liberalci. Ta nenaravna in nemoralna zveza katoliških strank z liberalci vzbuja v nas vseh žalost in ogorčenje, v ljudstvu pa pohujšanje in zmedo pojmov. Škandal, ki ga mora iz vsega srca obsoditi vsak katoličan, je dejstvo, da se je visok cerkveni dostojanstvenik, kakor je monsgr. Faidutti, voditelj laških kršč. so-cialcev, zvezal s stranko A. Gabrščeka, moža, ki je kulturnobojni petelin najhujše vrste in strupen sovražnik katoliške cerkve. To je obsodbe vredno, tembolj, ker se je ta zveza sklenila od liberalne strani z očitnim namenom, poraziti slovensko katoliško stranko. Na drugi strani pa je ravno tak škandal zveza dr. Gregorčičevih pristašev z laškimi liberalci. Ta zveza se od prizadetih krogov zagovarja s tem, da so bili naši poslanci siljeni v samoobrambo zve-zati se z liberalci. Za vzgled navajajo, da sta se sedaj v Ljubljani tudi obe stranki zvezali zoper skupnega sovražnika — Nemca. Toda to ne velja! 1. O kaki združitvi kranjskih strank ni govora, dasi v narodnih stvareh mnogokrat skupno ali vzporedno delujeta. Obe slovenski stranki se sicer ločita po verskem in gospodarskem programu; a imata skupen vsaj narodni program. Med laško liberalno in pa med pravo katoliško slovensko stranko pa nikdar ni in ne more biti kake skupnosti. 2. Naša S. L. S. kot načelna stranka se ne sme loviti za trenotnimi uspehi. Nam je treba politike načel. Kar pa se je sedaj zgodilo, je udarec v obraz vsaki res načelni politiki. Kaj naj vendar drugače pomenja zveza naših katoliških, slovenskih in ljudskih poslancev z verskimi, narodnimi in gospodarskimi nasprotniki našega ljudstva. Mari morejo tisti hipni uspehi, ki vrhu vsega še vise v zraku, odtehtati pohujšanje, ki se rodi iz te zveze? Od naših poslancev bi bili pričakovali, da stopijo v pošteno opozicijo, kjer bi vsaj ne onečaščali načel, radi katerih so duhovniki in lajiki v zadnjem volivnem boju toliko žrtvovali, in v znamenju katerih se je vršil ves ta volivni boj. Tako bi si bili naši poslanci ohranili čiste roke in ljudstvo bi jih spoštovalo in cenilo. Bili bi brez odgovornosti, svobodno bi kriti-kovali ter nadzirali delovanje liberalne večine, njih samih ugled pri ljudstvu bi pa rastel in strankina načela, kar je glavno, bi ostala neoniadeževana. Dr. Gregorčiču liberalci že leta in leta očitajo zvezo s Pajerjem. Kako lahko bi bilo sedaj, ko jc stranka v manjšini, potoni res načelne politike in zdrave opozicije pokazati, da take zveze ni bilo in je ni. Posebno sedaj bi se morala skupina dr. Gregorčiča varovati vsakega suma take zveze, ne pa celo kar naravnost ter očito vezati se z laškimi liberalci. Povdarjati pa moramo, da S. L. S. pri vsem tem ne zadene nikaka odgovornost, kajti gospodje poslanci so delali vsij na svojo roko. Ne enkrat niso sklicali niti vodstva, niti izvrševalnega odbora, da bi se skupno posvetovali o korakih, ki naj jih store v teh kritičnih časih v deželnem zboru. To moramo pribiti z vso odločnosti, da se ne bo celokupna stranka delala odgovorna za breznačelno politiko v deželnem zboru. Pribiti je treba, da so poslanci proti duhu discipline prezirali pri svojem postopanju celo strankino organizacijo. Zato naj sami nosijo odgovornost za svoje delo. Vkljub vsem zatajenim načelom na vseh straneh pa deželni zbor vendarle ne bo deloval. To je mnenje nas vseh, je mnenje poslancev in tudi vlade. Začeti na Goriškem z vso odločnostjo načelno politiko — to bodi naša naloga, pa naj bo deželni zbor razpuščen ali ne. Balkanska smodniinica. Splošni položaj. Oficielna Srbija torej najbrž vojske proti Avstriji ne bo sklenila. Sicer v ple-numu skupščine še niso obravnavali o tem vprašanju, vendar pa se je komisija poslancev izrekla s precejšnjo večino proti vojski. Včeraj je dr. Milanovič v tajni seji poročal o mednarodnem položaju, upati je, da bodo ta izvajanja tiste duhove, ki so še zdaj razburjeni, pomirila. Sicer je vsak razsoden človek pričakoval tak sklep; srbski poslanci vendar niso tako nespametni, kakor belgradska ulica. Zla-,sti možje iz kmetov so prevdarili, kakšen polom bi za srbsko prebivavstvo bila vojska z Avstrijo. Zdi se pa tudi, da so se rodoljubi ustrašili gonje protizarotnikov ^roti kralju, ki izrabljajo sedanje razpoloženje v Belgradu, da bi strmoglavili Petrovo stranko. Ni čuda, da so vsled tega zarotniki, katerim se zdaj dobro godi, postali pozorni in manj navdušeni za vojsko kot so bili preje. Važen razlog, da so zastopniki ljudstva vojsko odklonili, je tudi to, da so se vse velesile izrekle proti nji in bi bila Srbija v slučaju konflikta ostala sama. Zlasti nastop Italije in Rusije je Srbijo zelo poparil. V italijanskem poslaništvu v Belgradu se celo govori, da bodo velevlasti, ako se Srbija vname, Avstriji poverile mandat, da napravi red. To ni ravno neverjetno. Pomislimo sledeče: Kakor izvemo od našega dopisnika iz Belgrada, (Poročila objavljamo pozneje), srbski prostovoljci nikakor ne odnehajo in so celo že Makedonijo, oziroma Staro Srbijo razburili. Celo Arnavti, kar jih je v Srbiji sami, zlasti pa v srbskem delu Makedonije, se oborožujejo. To je seveda skrajno nevarno početje. Ar-navtje in makedonski Srbi se pač ne bodo zadovoljili s tem, da bodo skušali vdreti v bosansko, oziroma hercegovsko ozemlje, temveč bodo to priliko brezdvoma porabili, da se otresejo tudi turškega jarma. V Makedoniji se bo začelo zopet splošno klanje in ni dvoma, da se bodo ondi spoprijele tudi bolgarske in srbske čete. Belgradski vročekrvneži utegnejo na ta način preko lastne vlade razvneti na ce-Jein Balkanu grozovit požar, velevlasti bodo v takem slučaju seveda intervenirale, pa gotovo ne v prilog Srbiji. Nasprotno je zelo verojetno, da bo ravno Avstrija dobila mandat potlačiti in pogasiti zaneten plamen. Kar se tiče mednarodne balkanske konference, je njena usoda iodvisna od pogovorov med Izvolskim in angleškimi državniki v Londonu, ki so se začeli v soboto in trajalo še danes. Anglija si je pač s svojo konferenco nakopala veliko skrbi. ,Na,eni strani igra vlogo velike prijateljice Turčije, na drugi pa bo morala, ako noče vznevoljiti Rusije, privoliti, da se darda-nelska ožina odpre tudi za ruske ladje, kar ne utegne biti usodnega pomena samo za Carigrad, ki bo na ta način izpostavljen vedno ruskim topovom, ampak tudi za Anglijo samo in njeno brodovno premoč v sredozemskem morju. Grška vlada je tudi že Angleški naznanila, da je njena želja, naj bi se na konferenci obravnavalo o neodvisnosti Krete. Skratka vsi bodo prišli in cela v varstvo turških interesov sklicana konferenca bi na ta način ne imela drugega pomena, kakor ta, da si vsi interesenti »novo Turčijo« med seboj razdele. Anglija bi morala imeti Beacons-fielda za prvega državnika, na kontinentu pa bi moral živeti Bismark, da bi se vse to izteklo tako gladko, kakor se je pred 30 leti na berolinskem zboru. Kar se avstrijske delegacije tiče, je 10. t. m. pri nadaljevanju debate o vnanjih zadevah v tozadevnem odseku jugoslovansko stališče povdarjal dr. Korošec, ki je vzbudi] veliko zanimanje, kakor v prvi seji dr. Šusteršič. O tem poročamo na drugem mestu. Seja 10. t. m. je bila zanimiva predvsem zaradi govora dr. Aehren-thala. Minister je pobijal napačna mnenja o berolinski pogodbi. Stvar je namreč tale: Berolinska pogodba, oziroma tisti člen, ki govori o okupaciji Bosne, o suvereniteti sultanovi, prav nič ne določa, je niti ne omenja. Na berolinskem kongresu je vsled tega takratni zastopnik Turčije, Karatheo-dori-paša, zapretil, da zapusti konferenco. Vsled tega je zastopnik Avstrije, grof An-drassy sklenil s Karatheodori-pašo, oziroma Turčijo, tajni protokol (13. jul. 1878), kjer Avstrija izjavlja, da bo okupacija le •provizorična. Ker je tudi angleški zastopnik Beaconsfield na vse kriplje Avstrijo podpiral, se je paša udal. V pogodbi, ki jo je pa Avstrija glede na Bosno sklenila 1879 s Turčijč, o provizornosti okupacije ni govora. Aehrenthal se je moral s to zadevo zato baviti, ker jo je spravil v »Revue de Deux mondes« na dan bivši francoski minister vnanjih stvari Hone-taux. Tudi govor Schweglov, ki je za časa berolinske konference bil sekcijski šef v ministrstvu za zunanje zadeve, bi bil z ozirom na berolinsko konferenco zelo zanimiv. Omenjati je še, da je Aehrenthal izjavil, da je Avstrija pripravljena privoliti v odpravo nekaterih določb člena 29. berolinske pogodbe. Te določbe so v glavnem sledeče: Črnagora ne sme imeti bojnih ladij. Barsko pristanišče je zaprto za bojne ladje kateregakoli naroda. Ob reki Bojani tne sme Črnagora zgraditi nobenih utrdb. Pomorsko in sanitarno policijo izvršuje ob celi črnogorski obali Avstrija. Kar se tiče železnic in cest, se mora Črnagora domeniti z Avstrijo. Odprava § 29 pomenja koncesijo Italiji, ki bo imela odslej v Črnigori svobodnejše roke, zlasti pa v važnem pristanišču barskem. To je kupna cena zato, da je Tittoni privolil v aneksijo Bosne. Govor dr. Šusferžlco. Iz Budimpešte se poroča: Govor dr. Šusteršiča v delegacijah 9. t. m., je učinkoval uprav senzacionalno. Vse je bilo radovedno, kako stališče zavzamejo jugoslovanski delegatje nasproti aneksiji in vsem njenim posledicam na Balkanu, ker se je slišalo, da so v tej zadevi med seboj in bosanskimi deputacijami večkrat in dolgotrajna posvetovanja. Po govoru dr. Šusteršičevem so izražali delegatje takoj sodbo, da je stališče jugoslovanskih delegatov. kakor ga jc označil z resnimi iu tehtnimi besedami dr. Šusteršič, nad vse korektno v patriotičnem, narodnem in dr-žavnopravnem oziru. Celo delegatje, ki stoje na najskrajnejši levici, so občudovali dr. Šusteršičevo izvajanje o Srbih, o katerih je govoril kot krvni brat, a vendar tudi kot resen prijatelj. Dr. Šusteršič je žel ne samo osebno mnogo priznanja, ampak tudi pismenim in brzojavnim potom, celo iz odličnih srbskih krogov, je dobil za svoja pravična in krasna izvajanja mnogo ča-stitk. Vsi budimpeštanski in dunajski listi prinašajo dr. Šusteršičev govor doslovno. Delegat dr. Korošec. se je bavil z izvajanji barona Aehrenthala. V ekspozeju se je minister izognil vsaki izjavi o Srbiji in Črnigori, sedaj smo slišali tudi nasproti tema sosedoma stališče naše nadaljne zunanje politike. Črni gori je obljubil minister, da se bo zavzel za revizijo 29. članka berolinske konvencije. To je odkupnina za priznanje aneksije, ki se ni dala samo Črni gori, ampak tudi Italiji, kateri je bila nadležna naša pomorska policija za njeno prosto občevanje z Albanijo. Svari vlado, da bi se preveč ozirala na Italijo in s tem oškodovala avstrijske interese. Govornik se pridružuje toplim besedam, ki so se izre'kle od nekaterih delegatov za bosanske Srbe, izključuje napram njim vsako retorzijsko politiko, vendar na drugi strani zahteva, da se ne prezira državi in cesarju dosedaj tako zvesti katoliški hrvaški element. To se je dosedaj skoro do zadnjega hipa dogajalo, tako, da so imeli Hrvati v okupiranih deželah najbolj težavno stališče in da se je proti njim zelo trdo postopalo, kakor kaže slučaj Stadler iz preteklosti. Ako bi Hrvati ne gojili v Bosni takih simpatij do Avstrije, tedaj bi za aneksijo v Bosni med ljudstvom samim zmanjkalo trdne podlage in aneksija bi se gotovo ne izvršila tako mirnim potom. Nato izvaja govornik, da nima Ogrska nobenega historičnega prava na Bosno in Hercegovino, da se s takimi izrazi, kakor se je rabil v manifestu, žali hrvatski narod, in da tudi izvajanja grofa Apponyja in poslanca Kmetyja niso nič drugega, nego izraz mažarske poželjivo-sti. Politika proti nemažarskim narodom na Ogrskem kaže, da Ogrska ne poseduje niti one etične kvalifikacije, da bi se jim mogle izročiti anektirane dežele. Te se morejo združiti le s Hrvatsko, kader bo postala neodvisna od Ogrske. Delegat dr. Korošec izraža v imenu slovenskih delegatov veliko veselje nad prijateljskimi odnošaji z Bolgarijo, kakor so izraženi v ekspozeju, želi, da Avstrija Bolgariji v sedanjih težkih časih stoji na strani ter da se pri svoji balkanski politiki pred vsem -opira na bolgarski narod, ki je politično »najbolj napredoval in je postal element redu na Balkanu. Minister za zunanje zadeve je to izjavo slovenskih delegatov sprejel s posebnim zadovoljstvom, kakor je takoj po izjavi osebno zatrdil govorniku. Govor Aehrenthala. Minister za vnanje posle, baron Aehrenthal, naglaša v prvi vrsti, da so skoraj vse stranke odobrile aneksijo Bosne in Hercegovine in sploh aktivno politiko v korist državi. Naša država mora imeti veljavno besedo v vnanji politiki ter se zavedati sredstev, s katerimi more braniti svoje opravičene koristi. V sedanjih razmerah je morala naša država vzeti v roke razvoj akcije, ker bi se sicer razvile razmere proti nam. Razni vnanji listi nam očitajo, da smo kršili berolinsko pogodbo. To pa se ni zgodilo. Berolinska pogodba ji i ti z besedico ne omenja, da je sultan suveren v Bosni in Hercegovini. Grof Andrassv je tedaj izjavil jasno, da prevzame pravice okupacije in uprave v Bosni in Hercegovini le s tem pogojem, ako ni vezana na obroke. Hotel je torej reči, da je zasedenje trajno in da mi več ne zapustimo Bosne in Hercegovine. S tem so bile zadovoljne vse države. Le iz ozirov na Turčijo nismo tedaj izrekli a)ieksije. In sedaj, ko je v zasedenih deželah xe nov rod, moramo misliti tudi na ustavo. Dejanska suvereniteta mora postati tudi formalna. In ta akcija je bila ravno sedaj potrebna, ker mora biti z ozirom na bodočo ustavo jasno državnopravno razmerje. To pa je naša stvar in Turčije. Grof Andrassy je sicer dne 13. julija 1878 ,v posebnem zapisniku zagotovil turškim zastopnikom, da bode okupacija le začasna. To je pa storil, ker je Turčija v zad- * njem trenutku hotela razbiti berolinsko konferenco. Ta zapisnik pa je bil razveljavljen s pogodbo s Turčijo v Carigradu z dne 21. aprila 1879, v kateri pogodbi ni ,več govora o začasni okupaciji. Sandžak in Novipazar pa sedaj prepuščamo Turčiji. S tem priznamo posestno stanje Turčiji, kakor ga je določila berolinska pogodba in smo ga varovali skozi 30 let, in da želimo ustavni Turčiji popoln uspeh. Kar pa se tiče nameravane zveze bosanskih železnic s turškimi, je turška Komisija s pomočjo inženerjev pri vzhodni železnici določevala progo. Te predpriprave so skoraj končane in v jeseni bodo v Carigradu izročene komisiji, da jih pregleda in predloži turški vladi. Ako turška vlada odobri načrte, mogla bode naša država finančno podpirati to podjetje. Člen 29. be-rolinske pogodbe pa določa, da Črna gora ne sme imeti vojne zastave, da tuje vojne ladje ne smejo v črnogorska pristanišča in da naša država izvršuje zdravstveno policijo ob črnogorskem obrežju. Te določbe so omejevale suvereniteto Črne gore, kar je vedno kalilo naše dobre razmere do te države. Zato hoče naša država v dogovoru z drugimi te določbe olajšati ali opustiti. Kar se tiče mladoturkov, je naša želja, da delajo zmerno, praktično politiko in se ne udajo praznim sanjam. Odločno pa minister zavrača vsak dogovor z Bolgarijo. Naša država ni odgovorna za dogodek Oešov, niti za štrajk na vzhodnih železnicah. To vprašanje še dolgo ne bode rešeno. Železnice v Rume-liji so turška last, Turčija pa je na 50 let izročila upravo posebni družbi. Mi smo takoj vložili ugovor, ko si je Bolgarija osvojila upravo in dohodke železnic. To vprašanje morajo države rešiti tako, da družba nima škode. Baron Schwegei pritrdi ministru, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine v smislu berolinskega dogovora nujno potrebna. Kot član berolinskega kongresa pojasni smisel člena 25., ki je naši državi poveril okupacijo in upravo. Ta mandat naši državi sta predlagala angleška zastopnika, Beaconsfield in Sa-lisbury, ter dokazala, da to zahteva evropski mir, kar je tudi Turčiji v prid. Temu predlogu so brezpogojno pritrdili vsi zastopniki ostalih držav. Ko pa so dne 13. julija 1878 avstrijski in turški zastopniki podpisali poseben dogovor, ki govori o suvereniteti turškega sultana in le o začasni okupaciji Bosne, so naglašali turški zastopniki, da naj se to zgodi le v pomir-jenje gotovih turških krogov in da je ta dogovor le tajen in zaupen. V Berolinu pa tedaj nihče ni mislil na to, da bode naša okupacija Bosne in Hercegovine le začasna. Pri dogovoru glede na Sandžak in Novibazar pa je bilo merodajno to, da ostane tukaj odprt promet proti zapadu. Turški sultan naj tukaj obdrži svojo suvereniteto, naša država pa ga naj le podpira z vojaškimi posadkami. Kdor ve, kako slaba je bila Turčija po vojski z Rusijo in da se ima posebno naši državi zahvaliti za pomoč, ta ne more razumeti, zakaj se sedaj Turčija tako upira naši ane-ksiji Bosne in Hercegovine. Naša država ni dobila le pravic v Bosni in Hercegovini, ampak tudi dolžnosti. Zato pa je naša država sedaj dolžna, da ustvari ustavo, kakor jo imajo druge balkanske države. Ustava pa je mogoča le tedaj, če je uravnano in rešeno tudi državnopravno vprašanje. Aneksija pa je bila nujno potrebna tudi z ozirom na znane vnanje agitacije. Aneksija je torej le naravna posledica berolinskega dogovora, nadaljni razvoj leta 1878 ustvarjenih mednarodnih razmer. Aneksija ne potrebuje nobenega odobre-nja in nobene revizije. Zato se moramo čuditi, da sedaj ugovarjajo aneksiji ravno one vlade, katerih zastopniki so leta 1878 najodločneje zagovarjali okupacijo Bosne in Hercegovine. Še bolj se moramo čuditi postopanju Srbije, ki se mora v prvi vrsti zahvaliti ravno naši državi, da je postala samostojna in pridobila še Vranjo in Pi-rot. Zato pa se moramo odločno upreti srbskim zahtevam, ki nasprotujejo bero-linskemu dogovoru in morejo le razburjati javno mnenje ter napraviti nove zmede na Balkanu. Zato tudi govornik pozdravlja aneksijo Bosne in Hercegovine z željo, da se vsa nadaljna akcija skupne vlade v sporazumu z državnima zboroma in vladama obeh držav izvrši mirno in redno v zadovoljnost celokupne monarhije. Otaii govorniki in sklep debate. Rusin, vitez V a s i 1 k o, se vzlic temu, da vlada zatira številni rusinski narod, priključuje vsem drugim delegatom, ki odobravajo aneksijo. Poživlja vlado, da da Bosancem v resnici moderno ustavo. Zahteva, naj se pomilostč v Bosni vsi po-litiški kaznjenci, kar jih je bilo obsojenih ali obtoženih pred proklamacijo cesarjevega manifesta. — Stockler se z ozirom na nelojalno obnašanje Srbije spominja trgovinske pogodbe s to državo in opominja vlado, naj drugikrat v takih rečeh bolj pazi, da ne bo oškodovala kmečkih interesov čisto po nepotrebnem. — Socialni demokrat Pittoni je tudi z aneksijo Bosne zadovoljen. Vidi v njej le formalno zagotovitev že dolgo Obstoječih dejstev. Zahteva, da se vse, kar se je v Bosni dozdaj zamudilo, popravi in tudi delavskim slojem dajo saj take politiške pravice in so-cialnopolitiške naprave, kakor v Avstriji, Obžaluje pa, da je bosarisko vprašanje spravilo v nevarnost svetovni mir in utegne ljudstvu naložiti novih bremen. Posebno pa pohvali barona Aehrenthala in ga poživlja, naj obrne svojo pozornost tudi na notranjepolitiške zadeve, predvsem na volivnoreformno gibanje na Ogrskem. — Grof Latour izjavlja, da desnica baronu Aehrenthalu popolnoma zaupa. Nato resuinira poročevalec marki Ba-quechem debato z vsemi glasovi proti ene-mu samemu (poslanec Wolf) v sledeči izjavi: »Odsek je stal pred historiškim dejstvom, ki se je s politiško nujnostjo razvil iz sedanjega našega razmerja do Bosne in Hercegovine. Izvršujoč poverjen ji mandat je monarhija v teh dveh deželah izvršila državno in gospodarsko delo, ki se ga vspešno zamore nadaljevati le, ako se narodnopravno stališče teh dežela nedvoumno zasigura.« Nato se omenjajo ustavne naprave, katere je cesar Bosancem obljubil. »Pri tej priliki se je izreklo mnenje, da bi bilo primerno, ako bi se zaupnikom prebivavstva dala priložnost, da izrečejo svoje želje. Odsek je vzel na znanje, da glede na državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do obeh držav monarhije ostane vse pri dosedanjem stanju. Izrečno si pridrži, da se ne bodo izvršile v tem oziru nobene izpremembe brez privoljenja tostranske državne polovice, kar je samoposebi umevno in brezpogojno izključeno.« Pri debati o zadevah splošne zunanje politike je Poljak dr. Glombinski priporočal, naj se Avstrija odreče zvezi z Nemčijo in se približa Franciji in Angliji. Minister Aehrenthal odgovarja Pittoniju, da se načeloma ne more vmešavati v notranje zadeve Avstrije in Ogrske. Končno se sprejme skupni proračun ministrstva za zunanje zadeve brez nadaljne debate. Debata o okupacijkem kreditu se vrši šele 22. t. m. Vojni odsek zboruje 19. t. m. Odsek za vnanje zadeve v ogrski delegaciji otvori debato o Aehrenthalovem eks-pozeju danes (12. t. m.) Bosansko deputacijo, katero vodi podžupan sarajevski in poli-tiški voditelj bosanskih Hrvatov, dr. Man-.dič, je cesar sprejel danes (12. t. m.) ob tri četrt na 10. uri dopoldne. Srbllo. — Uo]ska ali bande? Poročila, ki jih imamo iz Srbije, se strinjajo v dveh ozirih: Oficielna Srbija Avstriji ne bo napovedala vojske in tudi komisija poslancev skupščine ^e je izrekla proti njej, kar je gotov znak? da se proti nji izjavi tudi plenum ljudskega zastopstva. Pač pa vsa poročila trdijo, da se srbski prostovoljci, nadalje Srbi v Makedoniji in ves Arnavtluk (arnavtski okraj) pripravljajo, da uderejo v Bosno in Hercegovino. O posledicah take aneksije smo že uvodoma izpregovorili. Zdaj objavljamo poročila iz Srbije po redu, kakor so nam došla. Nekatera bo seveda djati na rešeto. Skupščina. (Od našega posebnega belgradskega poročevalca.) B e 1 g r a d , 10. oktobra. Za predsednika skupščine je bil soglasno izvoljen Ljuba Jovanovič. Zahvalil se je na zaupanju naroda in izjavil, da bo skupščina vse ukrenila v obrano nacionalnih interesov, katerim preti pogibelj. Vsi načelniki strank so izjavili, da bodo strankarski boj pustil/ na stran. Jutri (11.) bo minister za vnanje zadeve dr. Milovanovič skupščini v tajni seji poročal o položaju. Po ulicah se vrše manifestacije. Tudi v Carigradu manifestirajo za Srbijo. Prostovoljci in prestolonaslednik hočejo vojsko. (Od našega posebnega belgradskega poročevalca.) Belgrad, 11. oktobra. Več tisoč starih drinskih prostovoljcev je skupno z r.ovimi napravilo velikansko manifestacijo kralju in prestolonasledniku Jurju. Slednji jc izjavil na ta pozdrav, da hoče biti prvi v vrstah prostovoljcev in da je srečen, ker bo mogel umreti za ime ia čast srbskega naroda. Končal je svoj govor z besedami: Naj živi, kdor hoče, da umre, na] umre, kdor hoče, da živi! Narodnega vzklikanja ni konca ne kraja. — Oduševljenje je dospelo do vrhunca. Po ulicah manifestira mnogo tisočev. (Konferenca poslancev se je proti vojski izrekla 10. t. m. popoldne, to brzojavno poročilo pa je od 11. t. mes. zvečer.) Splošni ustanek v Srbiji in srbski Makedoniji proti Avstriji. Spopad med avstrijskimi finančnimi stražami in srbskimi orožniki? Belgrad, 11. oktobra (zvečer). V Solunu so Srbi in Turki danes priredili velikansko manifestacijo za Srbijo proti Avstriji. Danes se v tajni seji Skupščine, kjer poroča minister dr. Milovanovič o položaju, odloči situacija. Med poslanci je veliko razpoloženje za vojsko. Avstrijski finančni stražniki so napadli srbsko stražnico na Drini, pa jo, ko je dospelo srbsko orožništvo, zapustili. Leta 1876 je od te stražnice vun srbska armada operirala proti Bosni. Arnavti v Srbiji oborožujejo prostovoljsko legijo. Oglašajo se prostovoljci iz vseh slovanskih pokrajin. Ves arnavtluk (arnavtska pokrajina) je vsled aneksije razburjen. 40.000 oboroženih Arnavtov v stari Srbiji zahteva vojsko. V Skoplju, Seresu in Bitolju se vrše velikanski protestni shodi proti aneksiji, katerih se udeležujejo Srbi in Turki. Najnovejša poročila so torej zelo vz-nemirjujoča. Zdaj objavljamo druga poročila o Srbiji, enega od 10. t. m., ostale vse od 11. t. m., ki spadajo poleg že objavljenih (od našega posebnega poročelavca) tudi med najnovejše. Konferenca poslancev proti vojski. Belgrad, 10. Oktobra. Konferenca poslancev srbske skupščine je s 96 glasovi proti 66 sprejela resolucijo proti vojski. (Odločitev v plenumu pade 11. t. m.) Vojno razpoloženje v Belgradu. Belgrad, 11. oktobra. V konferenci poslancev so proti vojski glasovali kmečki poslanci, ki so izjavili, da z ozirom na slabi gospodarski položaj ne morejo prevzeti odgovornost za vojsko, ki se brez dvoma mora končati s porazom Srbije. Mestni poslanci so bili mnenja, da bi v slučaju vojske velesile intervenirale na vsak način v prilog Srbije, pa so vendarle pri glasovanju ostali v manjšini. Razpoloženje v Belgradu pa je še vedno bojevito in bati se je, da se obrne proti kralju in vladi. Prostovoljcev je že 17.000, tudi denarja so trgovci in judi dali vladi na razpolago. Legij je že več osnovanih: Mrtvaška legija, ki ima na zastavah mrtvaško glavo, legija kneza Mihajla, makedonska legija in legija prve hiljade. Legija smrti, kateri načeljuje pisatelj Lučič, je sklenila, ko je izvedela o nepovoljnem sklepu poslanske komisije, udreti v Bosno, ne da bi počakala sklepa plenuma skupščine. Makedonska legija, kateri načeljuje Trifajlovič, se bo temu koraku pridružila. Belgradski bojeviti krogi razširjajo vest, da so srbski okraji v Hercegovini proglasili revolucijo, da je avstrijska vlada v hercegovskih mestih proglasila obsedno stanje, da se je nebroj dezerterjev iz Bosne in Hercegovine vpisalo v vstaške legije in da je makedonski četovodja Skopljanče že prišel do Višegrada (na bosansko-her-cegovski meji ob Drini), toda v resnih krogih se povdarja, da so te vesti le izmišljene, da se razburja ljudstvo. Avstro-ogrsko poslaništvo neprestano straži policija in orožništvo. Ministrstvo pade? Belgrad, 11. oktobra. Dozdaj (6. ura popoldne) ni še nobenega poročila, kaj je ukrenila skupščina. Sodi se splošno, da bo sedanji Velimirovičev kabinet moral demisijonirati in se bo imenoval koalicijski kabinet, kojega naloga bo pomiriti ljudstvo. Vladna poročila o seji skupščine in o položaju. Belgrad, 11. oktobra. Seja skupščine je bila tajna in je trajala od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne, ob 3. uri se je nadaljevala. Predmet razprave je vladna izjava o politiškem položaju. Belgrad, 11. oktobra. Mirni način priprav za razpravo v skupščini o političnem položaju je jako pomiril javno mnenje. Bojaželjni življi so pričakovali, da bode skupščina takoj sklenila vojsko proti Avstriji. V treznih in resnih krogili pa na-pravlja veliko zadovoljnost prepričanje, da ljudski zastopniki ne bodo v tem pre-važnem trenotku oddali svojili glasov pod vtisom prvih dogodkov in le osebnih čustev, ampak po resnem premisleku in natančnem pojasnilu vlade o položaju. Ta previdnost poslancev je zagotovilo, da sc ne bodo prenaglili. Tudi mogoče nezaupanje sedanji vladi ne bode premotilo poslancev, da bi se odločili za vojsko. Le grajali bodo vlado, da ni v polni meri izrazila fjudske volje proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Politični krogi sodijo, da bode staroradikalna večina zahtevala rekonstrukcijo kabineta, glede na Bosno in Hercegovino pa evropski kongres, ki naj bi upošteval opravičene zahteve srbskega prebivalstva, Srbija ne mobilizuje. Belgrad, 10. oktobra. (Iz srbskega uradnega vira.) Nasproti razširjenim poročilom, da je zaukazana splošna mobilizacija srbske armade in da so vpoklicani tudi rezervisti, izjavljajo na merodajnem mestu, da je zbranih Ie 40.000 mož, kar dokazuje, da ni govora o mobilizaciji. Bojeviti prestolonaslednik.. Belgrad, 10. oktobra. Povodom dopoludanske manifestacije pred prestolo-naslednikovo palačo, je ta nagovoril množico: »Zahvalim se za ovacijo. Upam, da bodete vi, kakor jaz, če bode treba, padli za kralja in domovino.« Srbska protestna nota proti aneksijL Carigrad, 10. oktobra. Srbski poslanik Nenadovič je včeraj izročil tukajšnjim veleposlanikom ugovor srbske vlade proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Av-stro-ogrski poslanik v Carigradu ni prejel tega protesta, ker je avstro-ogrsko ministrstvo za vnanje posle na Dunaju odklonilo enak protest, ki ga je hotel izročiti srbski poslanik Simič. ' Zmaga pristašev kralja Petra ? Z e m u n, 11. oktobra. »Hrv. Koresp.« javlja, da so poslanci, ki jih je ljudstvo in-terpeliralo, zakaj so se izrekli proti vojski, molčali. Množica se ne da pomiriti, pač pa so trezni elementi na strani vlade in kralja Petra, ki zaraditega tudi ne bo odstopi! na korist prestolonasledniku, ki je za vojsko. Vstaška organizacija. Z e m u n , 11. oktobra. »Hv. Koresp.« javlja, da je geslo vseh Srbov: »Ali častno poginiti, ali pa osvoboditi naše brate onstran Drine!« V Srbiii so se osnovale vstaške čete že po vseh krajih. Te se bodo medseboj organizirale. Sestavil se bo osrednji vstaški odbor. Naloga vstaških čet bo z večjimi in manjšimi vpadi zrevo-lucionirati Bosno. Mnenje visokega avstrijskega častnika o vstaški akciji. Dunaj, 11. oktobra. Neki visoki vojaški dostojanstvenik je glede na nameravano srbsko vstaško organizacijo izjavil, da Bosna ni makedonski vilajet. Ce bodo srbski prostovoljci v Bosno vdrli, jih bode čakala žalostna usoda. Avstrijska vlada bo za vpade srbskih čet delala odgovorno srbsko vlado in na te vpade odgovorila v prvi vrsti s tem, da bo prodrla v Belgrad in osrčje Srbije. Srbski topovi zaplenjeni v Avstriji? Dunaj, 11. oktobra. Danes zjutraj se je razširjala vest, da je danes v Sim-pachu na solnograški meji avstrijska vlada ustavila transport 24 topov za obleganje, ki jih je tvrdka Schneider & Creuzot poslala v Srbijo. Vellkosrbska agitacija. Iz Zagreba poročajo, da so v Vrgin-mostu aretirali radi suma velosrbske agitacije učitelje Orescanina, Petroviča, Momcilovica, Srnica, Borujevica, trgovce Lucaca, Borojevica, duhovnika Nikola Milica, trgovske pomočnike Pero Vujaklijo in Zajo Zivkovica, gozdarja Jurija Gjuriča in pekovskega mojstra Borojeviča. Vse aretirance so odpeljali v Zagreb. Nabiranje srbskih prostovoljcev v Banatu. Zagreb, ,10. oktobra. Po4uradna »Agramer Zeitung« poroča iz Novega Sada: Tukaj se nabira za srbske vojne svr* he. Iz Belgrada je došlo več znanih agitatorjev, da pridobijo hrvaške in ogrske Srbe za srbsko stvar. Baje se v Bački in v Banatu nabirajo prostovoljci. Po južni Ogrski potujejo stari vstaški vojvode, da zrevolucijonarijo Srbe. Vojni kredit za Srbijo. — Rekonstrukcija kabineta. — Odbor za nacionalno obrambo. — Klofač v srbski skupščini. — Zaprt agitator. Skupščina namerava dovoliti vojnemu ministru za vsak slučaj 30 milijonov dinarjev. — Belgradsko ministrstvo se bo najbrž tako rekonstruiralo: Novakovič, predsednik; Pasič, zunanje zadeve; Riba-rac, justica; Stojanovič, notranje stvari; Veljkovič, finance; Prodanovič, poljedelstvo, Marinkovič, stavbe; Vclimirovič, armada. Pasič, ki hoče postati minister za zunanje stvari, izjavlja ,da hoče avtonomno obrambo, ki bo vodil vse gibanje proti V Belgradu se je osnoval odbor za narodno obrambo, k bio vodil vse gibanje proti aneksiji. Pripadajo mu najuglednejši politiki in rodoljubi. — Armada baje ni za vojsko, ker je že pri manevrih dovolj stradala. — Poslanec Klofač je dospel v Bel- grad ln se udeležil se]e skupščine. — V Bosni so zaprli nekega srbskega agitatorja, ki je nosil s seboj proklamacljo na prebivalstvo, v katerem se poživlja na boj proti Švabom. Agitatorja so peljali v zapor v Višegrad. Položni v Bosni. Mohamedanci v Bosni popolnoma mirni. Srbske vesti o vstaji v Bosni docela izmišljene. Dunaj, 11. oktobra. »Hrv. koresp.« poroča: Med na Dunaju bivajočimi bosanskimi Musulmani je vest »Obzora« in drugih srbskih listov, da so srbske vstaške čete pri Bjelini že prekoračile Drino, ki je zdaj plitva, povzročila veliko vznemirjenje. Obrnili so se Tia veleposestnika Ago bega Salihbegoviča v Bjelini, ki je odgovoril sledeče: Bjelina, 11. oktobra. Muslimanski narod je popolnoma miren ln bo miren ostal. — Aga beg Salihbegovič. Došel je tudi brzojav iz Trebinja: T r e b i n j e , 10. oktobra. Tu vlada popolni mir. Med muslimani je radostno razpoloženje. — Kadija Mehmedbašič. Razpad srbsko-muslimanske opozicije? M o s t a r, 10. oktobra. Vodja srbske opozicije Gligo Jeftanovič iz Sarajeva in voditelja hercegovske srbske opozicije, brata Šola, ter voditelja opozicionalnih muslimanov Ali beg Firdus in Arnavto-vič nameravajo, ker jim je aneksija pokvarilo glavne točke programa, program revidirati, večina stranke pa je za to, da se sploh razpusti, ker je boj brezuspešen. Udanostne brzojavke na cesarja iz Bosne. Sarajevo, 10. oktobra. Cesarju sta ob priliki aneksije poslali udanostni brzojavki tudi muslimanski društvi »Sur-reja« in »Kiraethana« iz Ljubuška in Bosanskega Novega. Hrvatom v Bihaču, Foči, Maglaju, Doboju, Sl. Brodu, Mosta-ru, Livnu, Bugojnu, Banjaluki, Trebinju itd. se je pridružilo tudi mnogo musulma-nov, ki zahtevajo združitev Bosne s Hrvaško. Turška vlada zabranjuje malkontentnim Turkom iz Bosne prestop na turško ozemlje. Gonja proti srbskemu metropolitu. Sarajevo, 11. oktobra. Srbski agitatorji pregovarjajo muslimanske age jn bege, da prodajo svoja posestva in se izselijo na turško ozemlje, ker Avstrija namerava jih prisiliti h krstu. Turška vlada je vsled tega dala svojim garnizijam in oblastem v Novipazarju nalog, da preprečijo prestop bosanskih muslimanov na turško ozemlje. Sicer napredna bosanska muslimanska stranka svari age in bege, naj se ne dajo zapeljati k tako usodnemu koraku. Velesrbi napadajo hudo tudi sarajevskega pravoslavnega metropolita Leti-co, ker je ob priliki aneksije obhajal slovesno službo božjo in trdijo, da se je s tem sam »izključil iz Srbstva«. Oficlelen glas Nemčije. Berolin, 11. oktobra. Glasilo kan-celarja Biilowa, »Nordd. Allg. Ztg.«, povdarja, da Nemčija ne bo privolila v mednarodno konferenco, ako ne dobi garancij, da se turškega cesarstva ne bo ponižalo. Nemčija je prijateljica Turčije, zlasti pa ondotnega novega režima. Kar se Avstrije tiče, je sicer Nemčija vsled aneksije Bosne prišla v nekoliko neprijeten položaj, kar jo pa ne ovira, da ne bi stala zvesto na strani svoje zaveznice. Drugače je z Bolgarijo. Neodvisnosti Bolgarije Nemčija ne bo priznala, dokler se ne doseže glede na to vpraašnje sporazum s Turčijo in se jo na ta ali oni način odškoduje, zlasti kar se tiče aneksije Rumelije. Turški sultan skriva denar. Mladoturki so izvedeli, da je turški sultan deponiral 20 milijonov v denarnem zavodu »Banque de Pariš«. Mladoturki odločno zahtevajo, da sultan da to svoto turškemu državnemu zakladu. Črna gora kraljevina ? Iz Cetinja se privatno javlja, da knez Nikola namerava Črno goro proglasiti za neodvisno kraljevino. Priprave v Dalmaciji. Iz Dalmacije javljajo listom, da so rezervisti iz južne Dalmacije pozvani pod orožje. Turški bojkot proti Avstriji se v Carigradu širi. V soboto ob 2. uri do-poludne je prišlo v Carigradu okolu 200 oseb pred magazin Stein. Te osebe so napravile kordon ter niso pustile nikogar v avstrijsko trgovino. Avstro-ogrsko poslaništvo se je radi tega obrnilo do ministrstva policije, ki je dalo odstraniti lepake, a lepaki za bojkot so se takoj'zopet pokazali po zidovih in drevesih. Po Carigradu se širijo manifesti, v katerih se ljudstvo poziva, naj nič ne kupuje pri Avstrijcih, češ, da je Avstrija neprijateljica Turčije. Na manifestih so imenovane vse avstrijske trvdke v Carigradu. V soboto so bile v Carigradu velike protiavstrijske manifestacije. Konfisclrani Usti. V Zagrebu so bili zaplenjeni listi: »Obzor«, »Hrv. Sloboda «, »Pokret*. »Agramer Tagblatt«, »Hrvatsko Pravo«, »Agramer Zeitung«, »Srbobran« in — vladne »Narodne Novine«, ker so javljali o gibanju armade. Koroške noulce. k Demonstracije pred stanovanjem dr. Brejčevem. V soboto je bila v Celovcu obravnava proti desetim nemškim turnarjem, katere so v noči, ko so po-mazali dr. Brejcu hišo, našli pred dr. Brej-čevim stanovanjem. Turnarji so se zagovarjali, da oni niso ničesar storili, da so hoteli dr. Brejcu napraviti le mačjo godbo in je bila neka druga družba, ki je izvršila napad. Turnarji so bili — oproščeni! k Srednješolci v uniformi. V Celovcu so dovolili srednješolcem in gojenkam višjih dekliških šol , da smejo nositi čepice po vzgledu nemških srednješolskih čepic Kljub temu Celovec še ne bo tako kmalu v Prusiji. k Umrl je v Celovcu oskrbnik vojaškega oskrbovališča v pok. g. Franc Ju-govic, star 60 let. Štajerske noulce. š Protestni shod v Brežicah. Včeraj smo dobili iz Brežic brzojavko: V Brežicah je pol bataljona pehote in 2 eskadrona dragoncev. V mestu je vse mirno. Na kolodvoru se je kljub prepovedi shoda zbralo 500 ljudi. Vršilo se je par nogovorov, nakar se je ljudstvo na poziv rediteljev mirno razšlo. Nemški dom straži vojaštva. (Zanimiva je zahteva »Deutsche Wacht«. da se mora našega urednika zapreti v eno do šestmesečno ječo, ker je priobčil vabilo na shod v Brežicah!) š Pes preprečil velik požar. Iz Št. Ilja poročajo: V bližini Št. Ilja je pes veleposestnika Evalda Hempela po noči na-krat pričel praskati na vrata svojega gospodarja. Pes je praskaj toliko časa, da se je gospodar vzbudil in šel pogledat, kaj je. Narat je začutil duh po dimu in res je opazil, da se kadi iz hleva. Takoj je poklical pomoč, ki je pravočasno preprečila velik požar. ATENTAT NA RUSKEGA GENERALA. Iz Ašabata poročajo: Na vojaških vajah so pričeli vojaki ostro streljati na poveljnika generala Minčenka in na nekega častnika. General je ranjen v nogo. Dnevne novice. + Shod S. L. S. se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m., v Dolu. Poročal je državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek o delovanju državnega zbora in bodočih nalogah kranjskega deželnega zbora. Končno je govoril o povzdigi živinoreje. +- Nov telovadni odsek. V Komendi pri Kamniku se je včeraj ustanovil telovadni odsek v ondotnem izobraževalnem društvu. Na ustanovnem občnem zboru sta govorila kaplan g. R. Smolej in tajnik Z. T. O., Franc Puc. Ustanovitve se je udeležil tudi mengiški telovadni odsek, ki je napravil pešizlet v prijazno Komendo. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, bili so na shodu sami mladeniči, katerih je že veliko število javilo svoj pristop v telovadni odsek. Novim bratom v Komendi kličemo: Le naprej po začrtani poti! Na zdar! — Smrtna kosa. Nocoj je v Postojni nenadoma umrla soproga Oroslava Ši!ec. c. kr. sodnega kancelista. Bila je s svojim možem popoludne na izprehodu, zvečer je bila še popolnoma zdrava. Poročena sta bila šele dober mesec. — »Bis auf Weiteres«. Vojaki, ki so odslužili tretje leto pri topničarjih na trdnjavah v Dalmaciji, morajo služiti še naprej. Prišel je z Dunaja »befel«, da morajo služiti »bis auf Weiteres«. — Iz Sarajeva se listom poroča, da je tam vse pripravljeno za eventualno vojsko; noben častnik, noben vojak ne sme zapustiti svojega polkovnega tabora. Vsak vojak ima 120 patron. — Pokopali so v Kranju v petek, dne 9. t. m. v 31. letu njene dobe umrlo gospo Josipino Pollak, rojeno Mihelič. — Dunajčanje in vipavsko vino. Vinska veletrgovina Weber z Dunaja namerava letos na Vipavskem nakupiti 10.000 hektolitrov vina. Dobrota vipavskega vi- na je letos splošno zaslovela v stolnem Dunaju. — Gozd v ognju. Goreti je pričel v soboto, 1. oktobra, popoldne okolu 3. ure erarični gozd nad Belo pri Idriji, v tako zvanem »Strugu«. Škoda bode gotovo precejšnja. Bilo je kmalu mnogo gasilcev na mestu, delali so do zgodnjega jutra, da so omejili ogenj. Tli pa še po malem na pogorišču danes, v nedeljo, ves dan. — Slovenski srednješolci v Trstu. Nad 300 slovenskih dijakov obiskuje letos srednje šole v Trstu. »Dijaško podporno društvo« prosi zanje darov. — Velik gozdni požar se opazuje iz dolenjskega vlaka na Veliki gori nad Ribnico. Gozd gori na več mestih. Na enem delu gori že tri dni. Iz Podgorice in bližnjih vasi je prihitelo ljudstvo gasit. Na Veliki Gori je pet do šest izgorišč, na enem mestu so požar že pogasili. Tudi na Mali Gori gori. Domneva se, da so ogenj povzročili polharji, ki so pustili ogenj neprevi-dorna goreti, ko so odšli domov. Slovenska šola v Krminu na Goriškem je otvorjena. Pouk se je pričal pretekli teden. Šolo obiskuje okoli 40 otrok. — Delitev premij za govejo živino bo v ponedeljek, 12. oktobra t. 1. v Postojni za Notranjsko, v četrtek, 15. oktobra t. 1. v Spodnjih Gorjah za Gorenjsko, v ponedeljek, 19. oktobra t. 1. v Št. Lorencu ob Temenici za Dolenjsko. Namen razstavi in delitvi premij je: a) da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o nji pouče, b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z, državno in deželno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine. — Pozen cvet. Dobili smo cvetoči vršiček jablane, ki cvete na vrtu Simona Prešerna v Zabreznici. — Nemci groze z bojkotom. Celjska »Deutsche Wacht« širokoustno poroča, da je neka graška tovarna odpustila^ 61 slovenskih delavcev. Na Gorenjem Štajerskem in Solnograškem da hočejo kroš-njarjem županski uradi delati sitnosti pri izdaji krošnjarskih knjižic. — Shoda avstrijskih advokatov se tudi Poljaki ne udeleže. Tako so sklenili odvetniki v Krakovu, ker bo oficijelni jezik razprav odvetniškega shoda na Dunaju samonemški. — Praška »Politik« pa javlja, da je dr. Firstmantel te dni pisal češkim odvetnikom, da na shodu ne bo ni-kake ovire, ako bo kdo hotel govoriti češki. — Nizko stanje naših rek. Pod nor-malom 20—30 cm je te dni stanje Save pri Kranju, Sore pri Medvodah in Ljubljanice. Znamenje — jesenske suše! — Nova Nastičeva brošura. Iz Zagreba poročajo: Nastič je izdal novo brošuro, v kateri posebno napada dr. Meda-koviča. — Na zagrebškem vseučilišču. Zagrebški vseučiliščniki so sklenili se zopet vpisati na vseučilišče, a brobo za narodna prava nadaljevati na domačih tleh. Dijaki so protestirali proti umirovljenju profesor Manojloviča. Sklenili so prof. Šufflaya bojkotirati. VOLIVNO GIBANJE V ISTRI. Prošlo soboto so v Trstu zborovali krajni volivni odbori edinega italijanskega kmečkega volivnega okraja, ki se razteza po celi zapadni Istri od Milj (Valle d' Oltra) pa do skrajnega juga Istre na Malem Lošinju. Kolikor poročajo italijanski listi, se je na shodu sklenilo, da je postaviti enega kandidata za severni del volivnega okraja, drugega za srednji in tretjega za južni del. Glede kandidatov se, kakor je videti, še niso zedinili. Značilen je uvodnik zadnje »Idea Italiana« pod naslovom: La tattica del momento. Člankar priznava ugled, ki ga uživa med ljudstvom dr. Laginja, pred katerim je videl sam kmete padati na kolena. Ta upliv pripisuje pretiravanju zaslug. Sklepa z besedami: Ker govorim izobraženemu občinstvu, mislim, da me ne bo nihče krivo razumel, če kličem: Med volivno agitacijo za splošno skupino bodimo v korist stranke nekoliko — šarlatani! LJnMiansKe noulce. Ij Vojaški veteranski zbor v Ljubljani in slovensko poveljevanje. Včeraj dopoldne se je v veliki dvorani »Mestnega doma« vršil izborilo obiskan izredni občni zbor tukajšnjega veteranskega zbora. Predsednik g. Mihalič je v svojem nagovoru povdarjal, da veteransko društvo ni politično, da je patriotično, a iz društvene zgodovine lahko tudi vsak spozna, da so bili kranjski veteranci vedno zvesti in udani svoji ožji domovini. V tem posnemajo svoje očete, kajti, ako bi ne posnemali svojih očetov, bi bili nehvaležni sinovi. (Burno odobravanje.) Nato je poročal o svojem predlogu, naj društvo vpelje slovensko poveljevanje- «gnsp: Smole. Odbor je prepričan, da je nadaljni mirni razvoj društva mogoč le, ako se vpelje slovensko poveljevanje. . Proti slovenskemu poveljevanju ni zaprek, saj je celo c. kr. avstrijska vojaška veteranska zveza na Dunaju, na vprašanje načelnika g. Mi-haliča, odgovorila, »da nima predsedstvo državne zveze proti poveljevanju v narodnem jeziku, v kolikor se tiče društva istega naroda, nobenega ugovora in to rado sporoča k pomirjenju duhov, kar mora vsak želeti. Ta raba bo dopustna tudi c. kr. vojevniškemu koru. Le tedaj, ako nastopijo društva različnih narodov skupno, ima biti enotno nemško poveljevanje.« S tem pismom osrednje veteranske zveze so bili izpodbiti vsi ugovori ter je občni zbor soglasno sklenil, da se slovensko poveljevanje uveljavi že pri prvem društvenem nastopu. G. Kline je želel prej vajo ali pa naj se izda knjižico, iz katere se bo vsak član lahko poučil o posameznih poveljih. G. Smole je c imenu odbora izjavil, da se to zgodi. G. Luknar je izjavljal, da je bil pač že skrajni čas vpeljati v Ljubljani slovensko poveljevanje, katero imajo že v Trstu. G. Sirk je sprožil misel za veteranski dom. Končno je bil sprejet predlog g. Mihaliča, da se za žrtve 2. sept. da 150 K za spomenik pa 50 kron. Iskreno se veselimo ob lepih sklepih vrlih slovenskih veterancev. Tako je prav! Slovenskemu jeziku povsod čast in veljavo! Ij Razglednice — »Slovenische Knl-turarbeit«. Nemški »šulferajn« je izdal dve razglednici ljubljanske kazine z napisom »Slovenische Kulturarbeit«. Gospodje Nemci in nemškutarji bi bolj zadeli, ako bi napravili razglednice o svojem velikem kulturnem delu n. pr. kako so Nemci v bližini Solnograda nabili nemške tur-narje iz Avstrije in Bavarskega in enemu turnarju ukradli celo kukalo. To bi bila krasna razglednica, ki bi ljubljanske tur-narje nekoliko spominjala na to, da so med Nemci doživeli 1. 1908 to, kar so med Slovenci že 1. 1869 na Jančem. Ali pa razglednico o dogodkih v Rumburgu, kjer so celo — nemške dame napadle nemške katoličane in kjer so »prosvetljeni« Nemci z nožmi obdelavah nemške katoličane. In ali so Nemci že popolnoma pozabili, kako »kulturno« delo so vršili, ko so razbili laško pravno fakulteto v Inomostu. Nemška zloba je namenoma jako — pozab-ijiva. Ij Minister za notranje zadeve baron Bienerth je izdal na deželna predsedstva strogo navodilo in odredbo, kako se ima v bodoče uporabljati društveni zakon pri dovoljevanju javnih shodov, zborovanj oziroma govorov. To pa z ozirom na zadnje dogodljaje v Ptuju, Mariboru, Celju, Pulju, Pragi in Ljubljani. Ij Napisi na trafikah. Torej z Dunaja je prišel ukaz, da morajo imeti vsi trafi-kantje dvojezičen napis in sicer na prvem mestu nemški in na drugem slovenski napis. Kje je pravica? Zakaj na prvem mestu nemški napis? Pravijo, da zato, ker je tako določeno v predpisih. To je krivično; naj vedo merodajni krogi, da je na Kranjskem prvi deželni jezik slovenski in da zahtevamo tedaj po vsej pravici slovenščino na prvem mestu. Če določajo predpisi drugače, je to le dokaz, da so ostanek starega birokratizma in da se imajo popraviti. Enaka pravica vsem! Tukajšnja glavna tobačna zaloga, edina v Ljubljani, tedaj namenjena Slovencem in Nemcem, ima že leta in leta samonemški napis, pa se zanjo ne zmenijo državni funkcijonarji. Ali zanjo ne veljajo predpisi? So li ti samo za Slovence? Zahtevamo, da se takoj odstrani samonemški napis! Ij Nova Švicarija je dograjeno do prvega nadstropja. I j Resnico pišite in pravilno citirajte! »Slovenski Narod« je včeraj ponatisnil iz praške »Politik« članek nekega Zida o ljubljanskih razmerah. Zid omenja tudi, kako prijazno je bil sprejet v hotelu »Union«. »Narod« je prestavil cel članek, črtal je samo člankarjevo izjavo, da vedno izstopi v hotelu »Union«, ker je »Union« najboljši hotel v Ljubljani. Čemu taka falzi-fikacija? Pišite resnico in — pravilno citirajte! Ij Jez v Gruberjevem kanalu, je, iz- vzeniši zatvornice, ki jih bo šest in katere postavijo prihodnje dni, zdaj dodelan. Vode se čez jez toliko odteka, da splahuje nekoliko vrlino nesnago po strugi do izliva pri Selu. Ij Lepa vojaška disciplina. »Deutsche Wacht» torej vir, ki gotovo ve, kaj se med Nemci godi, poroča, da je staro moštvo pešpolka št. 27. v Ljubljano došle vojaške novince pozdravljalo s »stiirmisehe Heilrufen« in klici »Heil den deutschen Steirern«. Dotično »Deutsche Wacht« smo poslali na primerno mesto. Ij Piinovo razsvetljavo (Aurovo luč) so zadnja dva tedna montirali v naslednjih ulicah in cestah: V Bcthovenovih, Knaf-lovili, Wolfovih in Lingarjevih, v drugi < polovici Kolodvorske ulice. Ta teden pri-čno na Kongresnem trgu, Vegovih in Go- spodskih ulicah. Najmočnejšo luč imata Marijin trg in Stritarjeve ulice. Fzm. baron VValdstatten je došel v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. lj Umrla je na Franc Jožefovi cesti št. 2 Terezija Eger. lj 108 let ječe naj bi dobili radi ljubljanskih demonstracij obtoženi, z vso resnostjo predlaga celjska »Deutsche Wacht« v času, ko so nemški ptujski metalci ko-rnenja in razbijalci šip dobili po — 8 oziroma 10 dni zapora! lj »Društvena godba ljubljanska« ima svoj letošnji občni zbor v četrtek, dnč 15. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirije«. — Ker je vsled preosnove godbe v koncertni orkester in za nadaljni razvoj taistega ta občni zbor velikega pomena, prosi se številne udeležbe. lj Poročnik Mayer je zapustil Ljubljano. V soboto popoldne se je odpeljal v spremstvu nekega stotnika v Gradec. lj Aretovala je mestna policija včeraj po rekviziciji deželnega sodišča bivšega trgovca Ernesta Sarka, kateri je obdolžen goljufivih dolgov, katere je napravi! v Ljubljani lansko leto, potem pa neznano kam pobegnil. lj V deželno bolnišnico je bil pripeljan železniški uslužbenec Anton Sottler, kateri je v kurilnici na Zidanem mostu pade! in se na nogi težko poškodoval. lj Tepež med vojaki in civilisti. Danes ponoči sta se na Radeckega cesti sprla dva četovodja tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka z večjo družbo civilistov. Ko sta potegnila bodali, so civilisti zbežali. V istem času pa prideta mimo 42-letni sluga Jožef Potočnik in slikarski pomočnik Ivan Muhorič, katera sta bila od vojakov tako ranjena, da so Potočnika prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tudi vojaka sta baje ranjena, a kdo jima je prizadel rane, se še ne vč. Potočnik in Muhorič sta le slučajno naletela na prepir in je vsled tega napad vojakov pripisovati hipni razburjenosti. Natančnejše bode dognala preiskava. lj Aretovala je mestna policija nepoboljšljivo tatico Jero Johanovo rodom iz Železnikov, katera je več strankam pokradla več perila in obleke, ter vse po-prodala, da je imela za žganje. Izročili so jo sodišču. — Pleskar Frohlich je dne 22. septembra kričal na tramvaju: »VVindische Hunde! Jetzt ist ruhig, weil zwei er-schossen worden sind; man soli noch mehr solche Baraben z'samschiessen.« Frohlich se je na tramvaju obnašal nesramno, da ga je sprevodnik po stražniku dal odstraniti s tramvaja. In tega zagrizenega nem-čurja še vedno podpirajo Slovenci! Sramota! lj Umrla je v bolnišnici Uršula Valentin, kuharica, stara 63 let. Razne stvari. Lev je razmesarll v Geri krotilca zverin Wagnerja. Pred štirimi leti je na enak način izgubila življenje njegova žena. Kako je nastala beseda »bojkot« Pred 30 leti je bil upravnik nekega lorda na Angleškem neki Boycott. S svojo silovitostjo in nepoštenjem se je ljudem tako zameril, da so sklenili nobene reči kupiti od njega in mu tudi nič prodati. Boycott se je moral končno izseliti. Od takrat velja za slično postopanje ljudstva besedica »bojkotirati«. Telefonska In brzojavna poročila »SUDMARKA« IN LJUBLJANA. Dunaj, 12. oktobra. Tu je imela vče-raz »Siidmarka« o ljubljanskih dogodkih shod, katerega so se udeležile vse nemške stranke. Tudi dr. Lueger je poslal slodtt pismo. Poslanec Wastian je dejal, da bodi ta shod »memento mori« vladi; pslanec Muller je pa dejal, da se bodo Nemci proti Slovencem ravnali po geslu zob za zob. NESTRPNI DR. LUEGER. Dunaj, 12. oktobra. Dr. Lueger je javil tukajšnjim češkim čevljarjem, da ne smejo svojih otrok pošiljati v češke šole, sicer jim ne da dela za božične obdaritve in tudi ne dobe izpolnjenih učnih pisem. Češki listi poživljajo mojstre, naj se ne udajo, ker jim bodo Čehi povrnili vso škodo. SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 12. oktobra. V srbski skupščini je zahteval vojni minister 16 milijonov dinarjev za izoppolnitev srbske armade. Zahteva je izročena finančnemu odseku. Soglasno je skupščina odobrila predlog, poslati cetinjski skupščina bratski pozdrav. Predsednik je dalje naznanil, da je vladalo v včerajšnji seji popolno soglasje ter je rekel, da je bila soglasno sprejeta resolucija nacionalca Ribaraca, ki odo-bruje vladno poročilo o položaju, odobrava vladne dosedanje korake in vladi v imenu srbskega naroda da na razpolago vse kar ima. Poročilo dr. Milovanoviča je trajalo tri ure. Sklepi se ohranjajo popolnoma tajno. Skupščini je stražiia policija, da nihče ni mogel od občinstva vanjo. NAŠA MORNARICA. Pulj, 12. oktobra. Avstro-ogrska mornarica plove iz Sredozemskega morja v Pulj. SLOVESEN VHOD KRALJA FERDINANDA V SOFIJO. Sofija. 12. oktobra. Kralj Ferdinand ima danes slovesen vhod v Sofijo. Tujih zastopnikov ni pri sprejemu. SRBSKI ZUNANJI MINISTER SVARI SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Belgrad, 12. oktobra. Prestolonaslednik Jurij je bil včeraj pri zunanjem ministru Milovanoviču, ki je svaril prestolonaslednika, naj ne govori tako hujskajoče, ker njegovi govori hujskajo ljudstvo. V takem položaju vlada odklanja odgovornost za posledice. Pravijo, da to svarilo na prestolonaslednika ni napravilo posebnega vtiska. SRBSKI ZUNANJI MINISTER NA POTOVANJU. Belgrad, 12. oktobra. Minister Milo-.vanovič se odpelje prihodnji teden v Pariz in London, da informira politične kroge o položaju. POMILOŠČENJA V ČRNI GORI. Belgrad, 12. oktobra. Črnogorski knez je pomilastil vse v procesu radi bomb obsojene. NAMEN ANGLIJE. London, 12. oktobra. Anglija namerava anektirati Egipt in vrniti Turčiji zato otok Ciper. FRANGOZ ZA SRBE. Belgrad, 12. oktobra. Pariški Krt »Matin« je poslal 1000 frankov za srbski zbor prostovoljcev. » a Čtl opazovanja Stin|c barometra v mm Terape-ratura po CeUI|n Vetrovi Nebo > o| o- » U 9. zveč. 7440 110 sl. svzh. jasno 12 7. zjutr. 45 1 3 1 sl. jvzh. megla 00 2. pop 434 19 3 sl. svzh. jasno GOZDNI POŽAR. Idrija, 12. oktobra. Gozd dalje gori. Zjutraj je šlo sto rudarjev pomagat. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. Srednja včerajšnja temp. 11-2°, norm. 1120. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 12. oktobra. Pšenica za oktober......U'75 Pšenica za april.......1211 Rž za okt..........915 Oves za okt.........8 35 Koruza za maj I. 1909 ..........7 44 Efekti v: nespremenjen. Za zdrave inbolne otroke kakortudi za bolnena želodcu Obvarujein odstranjuje otročjo drisko inbluvaje črevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell. Službo išče 26 leten mož, samski, zmožen v besedi in pisavi slovenskega in nemškega jezika, kot občinski sluga oziroma podtajnik. Nastop takoj. Več pove gospod Dr. Rožič, tajnik S. L. S, Ljubljana. 2644 3-2 Zahvala. Za dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata, svaka in strica, gospoda Leopolda Puppis izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno prisrčno se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo., vsem gg. c. k. uradnikom, sl. pevskemu zboru za ginijivo petje, darovalcem krasnih vencev, ter vsem prijateljem in znancem, kateri so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Logatec, 10. oktobra 1908. Žalujoči ostali. H i hI kk 1097 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino, izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko dru&tvo v Vipavi. Blagajničarka vešča slovenskega jezika, se sprejme pri g. Adolfu Houptmanu v Ljubljani. Resljeva cesta. 2653 2—1 Prevzetje brivnice in priporočilo* Udano podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem od gospoda Bukovčana prevzel brivnico v Kopitarjevih ulicah št. I nasproti stare ,,Katoliške tiskarne". Slavno občinstvo zagotavljam, da bom s pomočjo svojega dolgoletnega izkustva v tej stroki vedno dobro postregel ter da bom skrbel za vse higijenične potrebščine. Priporočam svojo brivnico za vsa v to svrho spadajoča dela, katere bom vedno izvrševal v polno zadovoljnost slavnega občinstva. NajodličnejSim spoštovanjem 2662 3-1 Stanko Kelšin, brivski mojster, Kopitarjeve ulice štev. I. Ustanovljena leta 1854. Prva domača slovenska pivovarna Telefon &t. 210. Uubljano, COalfooe ulice štev. IZ, LjuMjonn Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno pivo SS Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. j! Dežni plašči (pelerine) so ceneje! (j ■■ par nad 2.500 komadov od 5 kron naprej. -TS* Največja zaloga oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode, dečke in otroke po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice ================== v najmodernejši fazoni. ========== mit" sestanku slovenskih abiturijent kov v W W«i) J« i/s»v Stl W ud i -š t i ski učiteijiščniki W cMlovškega ičite^ . vse Celovške neniško-nacionalne JreiViM1 I, ! '',!. V ' dfe,ni men« seveda niso imele nujnejšega opm&,^VfrftoiM 'lilfd':i 1 vila. kakor da so »višji gospodi« denun- »sumu na.i. udeležence. Njih imena so: eiralc te štiri Jožef Grascher (4. 1.), Anton Inzinger U 1.), Franc Trenil (.3. 1.) in Adolf Sekol (-1. 1.). Svoj satanski namen je pa kulturo-noni list tudi dosegel. Omenjeni učiteljišč-niki so bili kaznovani z ukorom, vzele so se jim štipendije in ne smejo več stanovati v »Lehrerheimu«. To zadnje je v narodnem oziru itak boljše za slov. učiteljišč-nike. Pero nam zastaja, ker nočemo pisati za konfiskacijo. Dobernig, kaj ne, to je nemško kulturno delo! Zares lepe razmere! Pri zadnjem sestanku v Velikovcu so se siov. abiturijenti in dijaki vedli tako dostojno, da so jih občudovali celo nasprotniki. Poleg tega je bil njih sestanek znansten in ne političen. Seveda za nemške šoviniste je že to preveč, da Slovenci sploh živimo. Da je bilo pri slov. abitu-rijentskem sestanku in veselici v Velikovcu vse v najboljšem redu in brez vse politične barve, o tem lahko priča vladni zastopnik. C. kr. okrajni glavar velikov-ški sam ie pohvalil slovenske dijake. Vse drugače pa je bilo pri nemški pevski slavnosti dne 28. in 29. junija v Velikovcu. Ta je imela strogo nemško-nacijonalno barvo. Protiavstrijskega heilanja ni bilo ne konca ne kraja,, pela se je »Dic VVacht am Rhcin« (še celo v »Narodnem domu«), udeleženci o se obnašali skrajno nedostojno, in konec te vsenemške slavnosti je bila pijanost, kakoršne Velikovec ni videl od zmage nemško-nacijonalnega poslanca .1. Nageleta. Celo višje glave so se skoraj po tleli val;ale. In svet strmi! Pri tej nemškonacijonalni pevski veselici so na komando nosili v slavnostnem sprevodu o mestu velikovški meščanski šolarji tia-ise pred vsakim pevskim društvom, se ; deleževali pevske veselice; meščanske ■ilarice so celo stregle pri ljudski veseli na »Biirgerlustu«; da še več, meščan-;c šolarice so celo pri koncertu sodelo-ile. In tem se ni ničesar zgodilo! Ce 'ovenski dijak samo usta odpre, ga čže : iznujejo. Šolarji na velikovški meščan-.j poncmčevalniei pa smejo ostentativno ! demonstrativno po ulicah nositi nerii-i-.ke trakove in znake in s tem žaliti Slo-vcnce. Za vse to ve ravnateljstvo. Samo za dotične predpise v šolskem učnem redu noče vedeti. Zato pa poživljamo šolsko oblast, da tudi velikovško meščanskošol-sko ravnateljstvo pouči in opozori na tozadevne šolske predpise. Ako pa to nič no izda, potem poživljamo g. državnega poslanca Grafenaifcrja, da stori svojo dolžnost v državnem zboru. Na razpolago imamo še več lepega materijala o naši meščanski ponemčcvahiiei. NHMŠKI RADIKALCI IN VOLIVNA RE-SV>RMA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Nemško-radikalni poslanec pl. Stran-sky ie izjavil o načrtu volivne reforme, ki ";a je predložila vlada za češki deželni zbor: Ne verjamem, . t. ni. Poslanci bodo takrat izvedeli, da dobe naznanilo za prihodnjo sejo češkega dež. zbora pismenim potom. II •■: SROVANJE TIROLSKE KMEČKE ZVEZE. Včeraj se je vršil v Inomostu dobro obiskan shod tirolske kmečke zveze, ki so ;.e g.t udeležili tudi mnogi kršč.-soc. de-/«Jni in državni poslanci. Med drugimi so ['-.ivorili poslanec Scliraffl, Siegele, Gra!Unterkirchcr in Raitier o raznih pe- ■ailtfiflPv JJ« t*bifo6 i 1 Cone nizke. i_ it ,:i i»nb»IW .VI mi nr.v LV^ podružnica Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uiice 2 ■ v Splletu - ... _ ... i',»•«..»~ - Delniška glavnica -K 2,000.000. - 11. 1 ■ MtlS ■ sprejcrng vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje od dne vloge po Kupuje in prodaja vred- m^^E^fe ^ || Q| ^^^^■HH Kupuje in prodaja vred- nostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. MM nostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. : Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO .m- M - >• v/J» " ' potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 13 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton '<> Amerika '. .'.... , 24.000 „ President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 „ Vožnja Ljubljana^Hambm g traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 V, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Podružnica - v Celovcu ■ Rezervni fond K 200.000. i < Opreme za neveste in novorojenčke ™ domačega izdelka .. ALEŠOVEC 2407 priporoCa najtopleje. 10-6 Priporoča pa tudi vse drugo perilo za gospe in gospode po jako nizki ceni in najfinejše izvršena. — Učenke v pouk zamsrejo vstopiti vsak dan. Prvo učiliSče za Izdelovanje perila, uumjana, immm cesta 6. | Skoraj še popolnoma nova 2642 6-: steklena vrati s kompletno opravo za vsako vežo v vc likosti 3-—X2 80, takoimenovani „Glasspiel thor" proti prepihu, so za ugodno cenc naprodaj pri P. Strelu, trgovci; v Mokronogu na Dolenjskem. 3 U C "o (A L B. Slovenska trgovina ii ss Katinka Widmayer pri »solncu" za vodo v mestni palači. Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje cene. 2552—3 N B9 < O a o Služba 2659 3 je razpisana v Selcih nad Škofjo Loko. Plače mesečrro 70 K. Vstop takoj Kot pomagalka v kako kuhinjo bi rada prišla peštena in pridn: 22 letna dekle. Gleda v prvi vrsti na to, da se pri uči gospodinjstvu. Dobila bi rada mesto v kaki po šteni katoliški hiši pri Tržiču ali Kranju. Ponudb do novembra pod »Prilika", poštnoležeče Tržič h; Gorenjskem. 2616 5— Stara gostilna dobro idoča na deželi na Gorenjskem ot glavni cesti se takoj odda v -.najem al na račun. Hiša je jako pripravna za ože njenega obrtnika in voznika, zraven se na haja veliko gospodarsko poslopje s hlevom Naslov pove uprav. »Slovenca". 2534 3 Najboljša in naisisurnejsa prilika za sledenje. Denarni promet 1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavnica K 354*645*15. Stanje vlog 30. jnn. 1908 čez 14 milijonov kron. Sedaj; Kongresni trg štev. 2, I. siadstr. od novembra leta 1903 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6 (za frančiškansko cerkvijo). POSOJILNICA brez kakega odbitka, tako, da _ sprejme vložnik od vsacih vloženih 0 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. Stanje vlog dne 30. juniia 1908: K 14,225.90250. - Denarni promet u letu 1907: R 64,812.60392. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. 2633 3 V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Dr. Ivan Šufiterfiič, Josip Šiftka, stolni kanonik predsednik. podpredsednik. Odborniki: •y?f»f Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausahegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. - Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. m m ttu m h\ c: m JU* im ,M m M m M 1p tn m <0 w\ M O m M «9 m m Vi m m MTM ,... Podružnice: Praga z menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, CeSka Lipa, CeSka Kamnini, Moravski Zumbern, iftodllng, Novi Jičin, r , ^ Plzen, Zvitava ln Liberc«. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, Tnborstrasse 'I. III. Unftnrnnssc 77 (vocinl Rennweqa), III. 1.0-vvennasse 27, IV. Wicdner llniiptstrnssp 12, V. Scli.inbrunncrstrasse n, VI. Gumpendorferstriisse 22, Vil. AV linhilferstnr e ti, VIII. I.crchenfrklcr-strnsse 132, IX. Jllscrstrnsse 32. XVIII. WillirinfliTslriisr,c 82, XIX. Dobiltujcr Hauptstrasse 83, XIX. llanptslrassc 32. na maiiaessmrmva Menjalnična delniška družba MEECUR" * i)IINAJ, I., VVollzeile 1. flke. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000. I? Nafkiilantiiejsi :: nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.