1 leto XII. [ Štev. 9 TELEFON: UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 12. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prcjcman v upravi ali po poiti 10.— din, dostavljeo oa dom 12.— dio. tujina 25.— dio Cena din 1’— | Sestanek dveh imDeriiev Sinočnja prva konferenca med Mussolini em, Cianom, Chamberlainom in Halifaxom je bila posvečena le sestavi programa posvetovanj — Druga konferenca danes popoldne — Informaci e iz Rima o predmetih posvetovan RIM, 12. januarja. O prihodu angleškega ministrskega predsednika sira Nevi llea Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halllaxa včeraj v Rimu, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: »Duce Je ob navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ob 18. url sprejel angleškega ministrskega predsednika sira Chamberlaina in zun. min. lorda Halifaxa. Sestanek štirih ministrov je trajal poldrugo uro, razpravljajoč uvodna vprašanja. Konferenca se bo nadaljevala jutri (danes) popoldne.« Po esstanku sta se podala angleška državnika zopet v vilo Madama. Ovacije množic, ki so se zbrale ob tej priliki na ulicah, so bile tako navdušene, da so navzočo! prebili kordon straže. Ob 21. uri je bil veliki gala diner, na katerem sta duce in angleški premier izmenjala zdravici. — Mussolini je v svoji zdravici naglasil, da je bila z najnovejšim Italljansko-an-gleškim sporazumom zgrajena solidna baza za dobre medsebojne odnošaje in obnovljeno je bilo staro prijateljstvo med Italijo In Veliko Britanijo. Ob koncu je dvignil čašo ter nazdravil angleškemu kralju in angleškima državnikoma. Na zdravico Mussolinija je zelo prisrčno odgovoril Chamberlain ter dejal: »Prišel sem semkaj zasledujoč svojo politiko, ki je postala že pregovor: želim prijateljstvo z vsemi. Upam, da se dajo spravit! Interesi Velike Britanije in Italije na Sredozemlju v sklad, kajti prepričan sem, da nikakor ni nujno, da bi se ti interesi morali križati.« H koncu je tudi Chamberlain dvignil čašo ter nazdravil italijanskemu kralju in cesarju Etiopije ter navzočim. Nameravana avdienca Chamberlaina in Hallfaxa pri kralju in cesarju Vikt. Emanuelu III. pa bo zaradi bolezni princese Mafalde odpadla. DANES DRUGI SESTANEK. RIM, 12. jan. Vse zanimanje italijanskih političnih krogov in rimske diplomacije je posvečeno današnjemu nadaljevanju razgovorov med Italijanskimi in angleškimi državniki. Kakor se uradno poroča, se sestanejo Mussolini, Clano, Chamberlain In Halifax k drugi konferenci danes pop. ob 17.30 v palači Venezla, na kateri bodo razpravljali o političnih problemih Evrope. ITALIJANSKE INFORMACIJE. RIM, 12. jan. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je bil na sinočnjem prvem sestanku med Mussolinijem, Cianom, Chamberlainom in HaUfazdm izdelan le načrt razprav o posameznih vprašanjih. Ker Je ta načrt zelo obširen, je bila potrebna cela ura in pol, da je bil sestavljen in sprejet. Kakšen je ta načrt in katera vprašanja se bodo vse obravnavala, je skrivnost. Po nekih informacijah Iz italijanskega poluradnega vira izgleda, da je na prvem mestu vprašanje Sredozemlja v zvezi s španskim problemom, dočira je problem razmerja med Italijo in Francijo puščen za konec konferenc, da se bo pokazalo, koliko dobi Italija od Velike Britanije in koliko more zato popustiti od svojih zahtev nasproti Franclji. Italijane zanima v prvi vrsti vprašanje Sredozemlja, ki je njihova življenjska zadeva, dočim je za Veliko Britanijo samo pot na vzhod. Zaradi tega Italija ne zahteva le nekakšen modus vivendl, ki bi potrdil sedanji položaj, ampak spremembo v njeno korist. Tu bo Chamberlain gotovo zahteval, da se s tem v zvezi reši Španski problem In da odkrije Italija v tem ožim svoje prave načrte. Bližina Italije pri Gibraltarju, Malti in Ademu predstavlja za Veliko Britanijo prevelike zapreke na njeni poti do Indije, zapreke, ki bi mogle to pot tudi popolnoma presekati. ŠPANIJA IN ANGLEŠKI GLASOVI. Po informacijah iz angleškega vira se zdi, da so Italijanske točne, a zopet na bazi dejstva, da je francoska vlada sklenila, prožiti pomoč republikanski Španiji, dasi tako, da s tem ne krsi dogovora o nevtralnosti. Gre za 40.000 stotov žita, katero je osrednji odbor za žito sklenil darovati republikanski Španiji, ker gre za presežek, ki bi mogel vplivati v Franciji na tržne cene žita. Francoska vlada je sprejela ta predlog, ko se je prepričala, da dobava žita ne spada med prepovedane dobave. Vendar se v Rimu sodi, da hoče Francija s tem pokvariti načrte Italije in generala Franca ter sporazum, ki bi se utegnil doseči s Chamberlainom in HaUfaxom na podlagi domneve, da ]e odpor republikanske Španije v zadnjih zdihljajih in da popolna zmaga generala Franca ni več daleč. Nasprotno pa so v Rimu zelo simpatično sprejeli članek »Ti-mesov« proti Franciji, namreč proti njeni politiki v Siriji. Prav tako pozdravljajo članek bivšega vojnega ministra Dufa Cooperja, v katerem se popolnoma nepričakovano, saj je bil doslej v ostri opoziciji proti Chamberlainu, izreka za zadovoljitev pravičnih francoskih zahtev na Sredozemlju. Ako bi bil v Parizu med Chamberlainom, Halifaxom, Daladierjem in Bonnetom zares dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih, »Times« kot oficielno glasilo angleške vlade omenjenega članka gotovo ne bi bile objavile. ORGANIZIRANE OVACIJE. Italijanski listi posvečajo »rimskemu sestanku dveh imperijev«, kakor imenujejo konference italijanskih in angleških državnikov, veliko in prisrčno pozornost, to pa jih vendar ne ovira, da ne bi objavljali dalje ostre napade na Francijo in dalje naglašali italijanske aspiracije na Sredozemlju in v Afriki. Tudi rimsko prebivalstvo sprejema Angleže na vsakem koraku z velikim navdušenjem, kakršno je pač mogoče še pri temperamentnih Italijanih. Vendar se dobiva vtis, da so te ovacije v ozadju uradno organizirane z namenom, da bi vplivale na razpoloženje Chamberlaina in Halifaxa. Zapiski Csaky potuje v Berlin PRISPEL BO V NEMČIJO V PONEDEL JEK 16. t. m. INFORMACIJE ANGLEŠKEGA LISTA »MANCHE STER GUARDIANA«. veliko nezadovoljstvo z Nemčijo, a da se bo morala Madžarska vendarle ukloniti, kar bo pokazal že sedanji Csakyjev obisk v Berlinu. Poročilo pravi, da stoje v Berlinu na stališču, da se nemška politična ekspanzija proti vzhodu ne more zaustaviti. ČSR je že popolnoma vključena v nemško sfero, Madžarska ji bo v kratkem sledila, dočim bo izolirana Romunija morala sama iskati naslonitve na Berlin. Nemčija je dovršila sedaj dobo revolucije in Hitler stopa po Isti poti, kakor je stopal Napoleon po francoski revoluciji. BERLIN, 12. januarja. Madžarski zun. minister grof Istvan Csaky se pripelje v ponedeljek, 16. t. m., na dvodnevni obisk v Berlin, da razčisti z nemškim zunanjim ministrom Joachimom von Ribbentropom razna vprašanja, ki zanimajo Madžarsko in Nemčijo. Grof Csaky bo sprejet v avdienco tudi pri vodji in kancelarju Adolfu Hitlerju. LONDON, 12. jan. »Manchester Guardian« objavlja poročilo o položaju v srednji in vzhodni Evropi s posebnim ozirom na razmerje med Madžarsko in Nemčijo In pravi, da se opaža na Madžarskem Glas madžarske opozicije PROTI NAMERAM UVEDBE TOTALIT ARNEGA REŽIMA NEODVISNOST MADŽARSKE. BUDIMPEŠTA, 12. januarja. Opozi-cionalni listi objavljalo v senzacional ni obliki vest o skupnem zborovanju krščanske opozicijo .na katerem so go vorili razni politiki. Zborovanje je po teklo v znamenju boja za neodvisnost Madžarske. Poslanec Kelemen je očital Imredyju, da hodi zelo čudna pota. ,,Popolo d’Italia<: jc namreč objaviJ vest, da se je Imredy odločil, da uvede na Madžarskem totalitarni režim, in grof Belhlen je naglasil, da mora biti ta vest gotovo iz madžarskega vira, ker se Italija nikoli ni sama vmešavala v madžarsko notranjo politiko. Tibor Ecfchard je pa dejal, da kdor namerava zrušiti misel sv. Stefana, ne more biti prijatelj madžarskega naroda. Vsaka doba ima svoje ideje, sedanja pa je čas socialnega napredka. Prav tako je Eckhardt protestiral pro- 1N ZA POPOLNO (i nekim velesilam, ki se vmešujejo v madžarsko politiko in gospodarstvo. Tudi bivši trgovinski minister Borne-misza je zahteval politiko, ki bo zagotovila popolno neodvisnot Madžarske. Razmejevanj« med Češko in Nemčije PRAGA, 12. januarja. V Ratiboru se ie pričelo delo češko-nemške .razmejitvene komisije, katere naloga je, določiti dokončno podrobno mejo med ČSR in Nemčijo na odseku šlezije in Moravske, kakor tudi severnovzhodne češke. Delo komisije se bo vršilo najprej na podlagi zemljevidov in zadevnega materiala in šele pozneje, najbrže komaj spomladi, na terenu, Mussolini ne bo pisa! spominov V italijanskem tisku se je pojavilo nekaj Mussolinijevih izrekov, od katerih .ie zbudil pozornost zlasti ta-le: »Podrobni spomini intimnega in osebnega značaja so preostanek starega veka in zapečkar-stva. Nikakor ne nameravam pisati svojih spominov. »Tako je italijanski ministrski predsednik izrazil svoj odpor do navade, poverjati nekatere stvari papirju, kajti z razvojem časa jih je mogoče na vse načine tolmačiti, pogosto pa tudi netočno izražajo pravilen smisel dogodkov ali nazorov spreminjajočega se življenja. — Od ostalih izrekov so zlasti zanimivi naslednji: Sem obupno Italijan. — Življenje narodov se razvija vijugasto: revni narodi bogatijo, bogati osiromašu-jejo. — Priporočam zmanjšano število obredov, banketov, demonstracij in če mogoče — govorov. — Živeči so odgovorni za ohranjevanje najlepših tradicij prešlih generacij in za pomnoževanje dediščine za prihajajoče rodove .— Hvaležen sem usodi za vse težave. Bilo jih je več ko lepih, srečnih dogodkov. Toda t mi niso dali ničesar. Težave v življenju utrjujejo mojo misel. Naučile so me, kako živeti. „MIs dina francoskega imperija11 Sin francoskega ministrskega predsednika Jean Daladier je pod nazivom »Mladina francoskega imperija« pokrenil gibanje, ki hoče zbuditi pri francoski mladini večje zanimanje za francoske kolonije. Mladi Daladier je na dan ustanovitve novega pokreta (J. E. P.), ki po njegovem poudarku ne zasleduje nobenih političnih ciljev, imel v francoskem radiju predavanje, v katerem je razložil smotre novega gibanja in naslovil na francosko mladino poziv, naj se priključi temu gibanju. Člani pokreta nosijo na laktu trak z začetnicami J. E. P. Lindberghovo poročilo o evropskem letalstvu Polkovnik Lindbergh, ki je nedavno obiskal Nemčijo, je podal ameriški vladi zaupno poročilo o nemških letalskih silah. Uradna vojaška mesta sicer nočejo potrditi te vesti, izjavljajo pa, da jc Lindbergh kljub svojemu dolgemu bivanju v Evropi ostal član ameriškega vojaškega letalskega kadra. Na podlagi Lindberghovega poročila bodo odločilni ameriški vojaški krogi predlagali gradnjo velikega števila vojaških letal. Preglavice s Chamberlalnovim obiskom pri papežu Znano je, da bo angleški min. predsednik ob priliki svojega obiska v Rimu po-setM tudi papeža. V londonskih listih so se že pojavila vprašanja, kako se bo Chamberlain pri tem obnašal, točneje rečeno, kako se bo pred papežem priklonil. Predpisi Vatikana so namreč zelo točni in strogi. Že pri obisku W. Churchilla, ki ga je bil sprejel papež v privatno avdienco leta 1925., so nastale težave s predpisi na obeh straneh, kajti Churchill je obiskal papeža kot predstavnik protestantske države. Enak je položaj sedal. Zadevo pa so rešili s tem, da bo Chamberlain napravil tri poklone, ne bo pa moral pri tem klečati. Tako so Angleži likvidirali veliko sitnost v zvezi s formalnostmi, katerih pa so sami največji zagovorniki in čuvarji. Italijanom ni treba citati knjig Na ugotovitev mednarodne Založniške zveze, da sc od vseh držav na svetu najmanj čita v Italiji, kajti na 1 čitatelja prihaja 1600 oseb, odgovarja »Lavoro fasci-sta«, da je temu res tako, vendar je to dokaz, da Italijan stvari nenavadno hitro in bistro razume, bolj kot drugi narodi, razen tega pa je fašitsično življenje samo tako napeto in polno dogodkov, da ne dopušča lenarjenja ob knjigah. Maribor, 12. januarja. Dolga vojna je za diplomacijo krasna prilika, da se izkaže. In okoli španske vojne si prizadevata sedaj predvsem dve diplomaciji — italijanska in angleška; katera se bo izkazala? Tako italijansko kot angleško stališče se je tekom vojne precej izpremenilo. Italija je ob početku voj- Polfska ostane nevtralna NA NEMŠKO IN ITALIJANSKO VPRAŠANJE, KAKŠNO STALIŠČE BI POLJSKA ZAVZELA V PRIMERU ITALIJANSKO - FRANCOSKEGA SPOPADA, SO V VAR ŠAVI ZAGOTOVILI NEVTRALNOST. VARŠAVA 12. januarja. V zvezi z razgovori med Poljsko in Nemčijo ter Italijo, je bilo, kakor se tu zatrjuje, stavljeno ne svojo intervencijo zamolčala in pri- j poljski tudi vprašanje, kakšno stališče bi Knvala; sedaj jo obeša na veliki zvon. S zaVzela v primeru oboroženega spopada tem je italijanska akcija v Španiji postala J med Francijo in Italijo. To vprašanje je bilo stavljeno v zvezi z obrambno pogodbo. k: obstaja med Poljsko in Franciio in je še veljavna. Na to vprašanje je Poljska po svojem zunanjem ministru polkovniku Becku odgovorila, da se v tak eventualni spor ne bi vmešala, ampak bi ostala strogo nevtralna, to že z ozirom na za Italijo vprašanje prestiža, za katerega so avtoritarni režimi silno občutljivi. S tem je pa Italija tudi nedvoumno postavila svoje zaliteve v Španiji, predvsem zahtevo po pomorski in letalski bazi na Balearih. S tem je Italija spravila Franca v politično in tudi ekonomsko odvisnost, saj cenijo Francove vojne dolgove Italiji na 100 milijonov funtov. Dočim je italijanska intervencija v Španiji vedno močnejša, je nemška intervencija v evropskem delu Španije popustila. Ojačila se je pa v španskem Maroku, kjer nemški tehniki grade na francosko-španski meji »Siegfriedovo« linijo. Nemci vodijo v Maroku med muslimani veliko MADRID, 12. jan. Republikanska ofen-propagando za ustanovitev političnega živa, ki jo vodi na estramadurski fronti gibanja v duhu nacionalnega socializma, j general Miaja, se uspešno nadaljuje v Najvažnejša je pa atlantska obala Špan- (smeri proti Guadalajari. Pri napredovanju skega Maroka, ki nudi nemški mornarici so dospele republikanske čete do Pomo-bazo na enem izmed mest, kjer so An- jala, ki so ga zasedle. Nasprptnikovo voj-gleži posebno občutljivi. ^ sko ruši za fronto guerilska vojna repub- Italijanska intervencija v Španiji pred-1 likanski vladi zvestih kmetov, ki napada-stavlja torej eno izmed italijanskih akcij jo posamezne oddelke, rušijo mostove ter za nadvlado v Sredozemlju, nemška in-' železniške naprave, tervencija eno izmed nemških akcij za | BARCELONA, 12. jan. Reuter. Repub-ustanovitev kolonialnega imperija. An- likanske čete so se približale na 10 kilo-gleška diplomacija je te nevarnosti pred- metrov važnemu križišču na železniški videvala. Ravno sta minili dve leti, od- progi od fronte do Salamance. Republi-kar je Anglija sklenila z Italijo znani (kansko poročilo pravi, da so odbiti vsi gentlemen s agreement, v katerem se je protinapadi čet generala Franca. Italija zavezala spoštovati teritorialno iu-j BURGOS, 12. jan. Nacionalistične čete tegriteto Španije. Anglija si je ves čas| ■- vojne prizadevala in si še prizadeva, da lzr'n? [z Španije tuje intervencije in s tem je cesto indirektno podpirala Franca. Angleška diplomacija je pač računala, da bo njeno delo lahko, če izloči tuje vplive. Obenem je računala, da ji utegne biti Franco v določenih slučajih ugodnejši od republikanske vlade. Toda ti slučaji se niso uresničili. Ita- dejstvo, da je od ozemlja, na katerem bi spopad mogernastati, zemljepisno popolnoma ločena. Na dobro poučenem mestu se pa k temu še dostavlja, da smatra Poljska svojo pogodbo s Francijo itak kot brezpredmetno, in to od trenutka, ko je Francija na zadevno poljsko vprašanje v Parizu odgovorila, da se za poljske načrte proti ukrajinski akciji ne bi mogla angažirati. O tem vprašanju se bo podrob neje razpravljalo ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavi. Spanci prodirajo dalje NA ESTRAMADURSKI FRONTI SE BLIŽAJO REPUBLIKANCI GUADALAJARI, NA KATALONSKI PA NACIONALISTI TARAGONI. UPOR KMETOV ZA FRANCOVO FRONTO. uspešno nadaljujejo ofenzivo v Kataloniji. Zasedle so včeraj kraj Cratolo in dospele na razdaljo 25 km pred Taragono. Po srditih bojih se je nacionalističnim četam posrečilo sinoči zavzeti tudi mesto Mont Blanch. Na fronti ob reki Ebro se je posrečil predor druge republikanske obrambne črte. Sovražnik je imel velike izgube in se le še slabo upira. LONDON, 12. jan. Angleška vlada je protestirala pri vladi generala Franca zaradi kršitve pomorskega prava ob priliki zadnjega napada vojnih ladij generala Franca na republikanski rušilec »Diaz«. Anglija zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročilo obstreljevanje angleškega teritorija. Spopadi brez konca in kraja MEDTEM KO SE MED PRAGO IN BUDIMPEŠTO IZMENJUJEJO PROTESTNE NOTE, SE DOGAJAJO NA MEJAH VEDNO NOVI INCIDENTI. PRAG, 12. januarja. Na včerajšnjo noto češko-slovaške vlade, s katero je odklonila madžarsko zahtevo po od-lijanska intervencija v Španiji in nemška škodnini in odgovornosti za incident v Maroku sta vedno močnejši, Francova pri Mukačevu, je prispel danes v Prago odvisnost vedno večja. Nasprotno pa je odgovor madžarske vlade, ki pristaja republikanska vlada odposlala tuje pro-1 na imenovanje mešane komisije, ki naj stovoljce povsem po načrtu odbora za odide na kraj spopada. Včeraj med nevmešavanje. In znala je pridobiti na 10. in 13. uro so bili izmenjani mecl svojo stran republikanski centrum. Vlada \ Madžarsko in ČSR tudi prvi ujetniki, predsednika Negrina uživa polno zaupa- j Medtem sta se pa dogodila zopet dva nje Anglije, je zapisal pred nekaj dnevi i nova incidenta. Madžarski teroristi so Winston Churchill. Anglija se sedaj upira včeraj vdrli na dveh mestih poldrug priznanju pravic vojskujoče se stranke Francu, ker Franco ni izpolnil pogojev, ki jih je stavil londonski odbor za nevme- kilometer daleč čci. demarkacijsko črto. Madžarski teroristi so pri Dravči nenadoma prekoračili mejo in pričeli streljati na obmejno stražo. Streljanje z obeh strani je trajalo celo uro. Madžari so se posluževali tudi strojnice in vrgli 45 ročnih bomb. Drugi podobni incident se je dogodil pri Ber-vinghesu in je bil tekom tega ledna že čelrLi. Uradno je ugotovljeno, da so pri vseh sodelovali vojaki redne madžarske vojske. Češki obnovitveni načrt šavanje. Prizadevanje italijanske diplo- M do^pr^ii^S^stmZ1 POGAJANJA V BERLINU IN LONDONU. USTANOVITEV OSREDNJEGA URA Francu. Kot je znano, bi Franco v slučaju priznanja lahko izvajal po mednarodnem pravu upravičeno in bržkone tudi efektivno blokado republikanske Španije ter tako bistveno oslabil njeno odpor- DA ZA GOSPODARSKO OBNOVO. ZAPOSLITEV SELNIH. PRAGA, 12. januarja, Te dni sc prično v Berlinu nova gospodarska pogajanja mecl CSR iu Nemčijo, v nost. ' I Londonu so so pa obnovila pogaja- Anglija se je upirala priznanji! tem la- nJa za posojilo. V Pragi so v Inku pri-že. ker Franco od poletja sem po ne-' prave za ustanovitev Osrednjega uru-uspehu v Kataloniji ni izvedel nobenih da za gospodarsko obnovo. Prva nalo-vojaških akcij. Medtem se je izkazalo,1bo- da sc Poskrbi zaposlitev 180 da skupina, ki jo Franco vodi, ni prav,,isoe beguncem iz odcepljenega sudet-nič enotna in trdna. V govorih Francovih skega ozemlja in 83.000 brezposelnim ministrov so se tekom novembra poka-! z ozemlja Češke in Moravske. Ti brez-zale velike razlike. Kot piše :>News Chro- poselni se bodo skušali zaposliti de-nicle«, so ta nasprotja tolikšna, da se je! loma pri javnih delih, deloma pa v po londonskem mneniu bati vstaje, če še I industriji in poljedelstvu. V zvezi s Franoova ofenziva proti Barceloni po- item problemom bo izvršena tudi re-liesreči. Tekom preteklih mesecev je pri- I vizija državljanstva vseh tistih tujcev, šlo do nemirov v Francovi Španiji in do so si pridobj1' državljanstvo v zad- njih letih, zlasti v zadnjem času pred okrnitvijo. Tu bodo prizadeti v prvi vrsti Židje, ki so se priselili na Češko iz Avstrije, Nemčije in Poljske ter politični emigranti iz Nemčije, ki bo- izrazov nezadovoljstva napram italijanskim četam. Prišlo je do atentata na notranjega ministra Avido. Franco sam pač ni mogel voditi ofenzive. Zato se bore ob Segru štiri italijanske divizije. V odseku spodnjega Segra je v Francovi armadi polovica moštva včasih v protinapad z energijo in hra-italijanskega, dalje vsa artilerija, aviacija brostjo, ki bi jo bilo nesmiselno podcenje-in tanki. Od Guadalajare sem ni bilo v'vati. Miličniki se bore z junaštvom, po-borbah toliko italijanske pehote kot se- j veljujejo jim sposobni oficirji. Povelje daj. »upirajte se«, — ki je bilo dolgo časa In sedaj je vprašanje, ali bo Francova j geslo marksistov — se je umaknilo po-armada v Tarragoni pred prihodom velju »kar izgubimo podnevi, je treba zo-Chamberlaina in Ha!ifaxa v Rim. Italijan-' pet zavzeti ponoči«. Bitka v Kataloniji sko časopisje je samo mnenja, da odlo- obeta biti dolga in težka, čilnega usneha v Španiji še ne bo kmalu.! Zato iz okolice Foreign Officea poro-Popolo d’I*alia. ie poroča!: Povratnik čajo, da se bo Chamberlain v Rimu ottic-daje vsak dan večji odpor ter prehaja jil na zahtevo po delni umaknitvi italijan- BEGUNCEV IN BREZPO- do morali emigranti iz Nemčije, ki bo-poselnim češkim beguncem in domačinom. Knez namestnik se je vrnil BEOGRAD, 12. jan. Včeraj dopoldne se je vrnil Nj. Vis. knez nam. Pavle s svojega obiska pri romunskem kralju na lovu v okolici Temišvara v Beograd. Z njim se jc vrnilo tudi njegovo spremstvo. ČSR NAJVEČJI IZVOZNIK OROŽJA. ŽENEVA, 12. januarja. Po poročilu Zveze narodov jc bila lani ČSR največji eksporter orožja; za njo pride Anglija in kot tretja Nemčija. IZSELJEVANJE ŽIDOV IZ CSR. PRAGA, 12. januarja. Vlada je votirala 7 milijonov kron, ki se bodo porabile za izselitev prvega kontingenta 2500 Židov iz ČSR. Mednarodni šahovska turnir v Leningradu Keres, zmagovalec »Avro« turnirja, slabo pričel. LENINGRAD, 12. januarja. Po 4. kolu se je nakopičilo toliko prekinjenih partij, da so mojstri v nedeljo in ponedeljek igrali samo nadaljevanja. Lilienthal je porazil Ragozina, Bjelavjenec Flohra, Gog-lidze Romanovskega, Reshewsky Roma-novskega, Rabinovič Makaganova in Smislov Konstantinopelskega; remis pa so končale partije Alatorcev-Rabinovič, Kan-Toluš, Flohr-Ragozin, Keres-Bjelovjenec, Bondarevsky-Alatorcev, Bjelavjenec-Rabi-novič, Lilienthal-Reshevsky, Panov-Leven fiš, Bondarevsky-Makaganov, Konstanti-nopolski-Alatorcev in Makaganov-Smis-lov. Več partij pa je še nadalje ostalo prekinjenih. Po 4. kolu je stanje sledeče: Reshevvsky in Smislov 3, Bjelavjenec, Bondarevsky 2V->, Goglidze, Lilienthal in Rabinovič 2 (1), Kan in Ragozin IV* (1), Makaganov lVs (I), Alatorcev in Konstantinopolski lVs, Flohr in Keres 1 (1), Levefiš in Pa-nov 1 (2). Toluš V? (2) in Romanovskv 0 (2). Promet med ČSR in Romunijo še ni obnovljen PRAGA, 12. januarja. Dasi je bilo po dunajski razsodbi naročeno Madžarski, da mora poskrbeti za čimskorajšnjo obnovitev direktnega železniškega prometa med ČSR in Romunijo na delu proge, ki je pripadla Madžarski, se to še vedno ni zgodilo. Pač pa je že obnovljen direktni promet brzovlakov iz Budimpešte v Berlin čez ČSR. Novi angleški poslanik v Turčiji LONDON, 12. jan. Novi angleški poslanik v Turčiji je sir Hugh Knatchbull Hu-bertson, ki je bil do sedaj poslanik na Kitajskem. Znan je posebno po diplomatskem incidentu med Britanijo in Japonsko, pri katerem je igral važno vlogo. Japonski vojaški letalci so lani napadli z majhne višine avtomobil Knatchbulla ter ga obstreljevali s strojnicami. Pri tej priliki je brl poslanik težje ranjen. STREL NA NEMŠKI KONZULAT. Berlin, 12. januarja. DNB poroča, da je bil v Amsterdamu sprožen strel na nemški konzulat. V Haagu je pa neznanec ustrelil v delovno sobo nemškega legacij-skega svetnika. Holandske oblasti so uvedle preiskavo. POŽAR V AVSTRALIJI ŠE NI POGAŠEN, MELBOURNE, 12. jan. Škoda, ki je zaradi požara gozdov nastala v južni Avstraliji, se cera na okoli 300 milijonov dinarjev. Kakor je »Večernik« že pred tfemi dnevi poročal, se je požar razširil iz zvezne države Victorije sedaj že na Novi Južni Wales, kjer je zgorelo 12 ljudi Vročina še ni pojenjala. POROČILA S KITAJSKEGA. WASHINGTON, 12. jan. Kitajska je naročila pri neki ameriški firmi 200 letal za skupno vsoto 432 milijonov dinarjev. HONGKONG, 12. jan. Kitajske čete st% zavzele v južnovzhodnem delu province šansi tri važna mesta. TRINIDAD SE BRANI ŽIDOV. TRINIDAD, 12. januarja. Guverner je prepovedal nadaljnje vseljevanje Židov. ANGLEŠKI STRAH PRED LEOPARDOM. LONDON, 12. januarja. Velik strah pri prebivalstvu angleške grofije Devon je povzročil leopard, ki jc pred tremi dnevi ušel iz zoološkega vrta v Plymouthu. Pri tej priliki je ranil čuvarja, ki je še sedaj v bolnišnici. Leoparda lovijo že tri dni, nastavili so mu celo mastno pečenko, ki je sicer vso požrl, a pustil kosti in znova pobegnil. Poklicali so na pomoč policijo da ujame nevarno žival. skih prostovoljcev iz Francove armade, da pa ne more biti govora o priznanju pravic vojskujoče se stranke Francu. In »Times« pišejo: Mussolini se bo moral v bodoče odločiti ali za nadaljevanje vojne, čije konec je dvomljiv, ali pa bo moral omejiti svoje izgube. Povsem izključena druga možnost ni; italijansko časništvo že dopušča, da je barcelonska vlada »vedno manj pod boljševiškim vplivom«. J. F. (Pariz) Borza. Curih, 12. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.67, London 20.665, New York 142.50, Milano 23.275, Berlin 177.25, Praga 15.16. Vremenska napoved. Večinoma megleno ali oblačno, toda brez bistvenih padavin. Temperatura večinoma okrog ničle. Smučarska poročila (»Putnik««, Maribor, 12. Jan.) Kotlje-Rimski vrelec: — 8, jasno, mirno, 45 cm pršiča, smuka idealna, drsališče uporabno. — Peca: 0, delno poobla-čeno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 85 cm, smuka idealna. Od drugih postojank ni poročil! Novice Smotrno kulturno delo v Prekmurju V dvajsetih letih svobodnega Prekmurja se jc mnogo izpremenilo. Največji uspeh, ki ga more zaznamovati slovenstvo v Prekmurju se je pokazal nedvomno na kulturnem področju. Tudi najstarejši preprosti ljudje obvladajo danes knjižni črkopis, slovenska književnost je postala ljudstvu dostopna po šolah, knjižnicah, društvih itd. Prej popolnoma brezpomembni politični činitelj, se je prekmursko ljudstvo v novih razmerah politično močno razgibalo, kar je imelo močan vpliv tudi na njegovo kulturno življenje. Poleg političnih in gospodarskih organizacij je danes član različnih prosvetnih organizacij, katoliških, sokolskih in kmetskih. Dobilo je svojo gimnazijo. Zrasel je rod, ki je narodno popolnoma ‘Zaveden, ki že prihaja v javno življenje in ki se čuti tesno povezanega s to zemljo, na kateri se je rodil. Akademiki ima-. jo dva kluba, v Soboti izhaja literarni mesečik mlade generacije, med mladino ■je izrasel prvi prekmurski pisatelj v knjižni slovenščini, ki je napisal do danes že enajst knjig. Njemu sledi mnogo svežih in mladih, moči. Mnogo je bilo storjenega in vendar je treba ugotoviti, da doseženo še daleč ni vse in da današnji težki časi, v katerih še je znašel naš narod z mnogimi malimi narodi sveta, zahtevajo podvojenega in smotrnega dela, ki bo moralo v marsičem ubrati nova pota. Da smo veliko napredovali v 20 letih, nam mora biti razumljivo in naravno po doseženi svobodi. Toda pripravljali so se tudi tisti, ki se z novim stanjem v svetu niso hoteli sprijazniti, čas zahteva od nas, da moramo biti mnogo odpornejši, kot smo bili pred dvema desetletjima, če nočemo biti zopet izpostavljeni težkim preizkušnjam. Pisatelj Miško Kranjec je pred kratkim omenil dejstvo, da so se mladi generaciji, ki je hotela delati z močnim in zdravim mladostnim ognjem in tudi inteligenci, ki je prišla v Prekmurje, postavljale mnoge ovire, ki so bile krive, da uspeh ni bil še večji. Besede so se vsled pisateljeve obzirnosti, da ni navedel krivcev, skušale celo krivo tolmačiti. Vendar pa to dejstvo, da so se postavljale take ovire, ni edini zaviralni moment v prekmurskem kulturnem življenju. Nekoč je predstavljala slovensko misel v Prekmurju skupina narodno zavednih duhovnikov, ki je okrog svojega nabožnega časopisja zbirala preprosto ljudstvo, ga učila slovenskega branja in mu ohranjala materinski jezik. Povojne razmere so to sredino močno spremenile. Parlamentarna demokracija je kljub poznejšim nasprotnim tendencam vzbudila v prekmurskem človeku že precejšnjo zavest enakopravnosti, volje po političnem udejstvovanju in opredeljevanju Pri tem dejstvu in celo pri versko tako pomešanem ljudstvu, kot je prekmursko, monopol kakršne koli skupine po kulturnem udejstvovanju ni mogoč. Vzbujali, bi odpor in nazadovanje, mnogo narodu nujno potrebnih in koristnih sil bi se brez-. plodno porazgubilo. Prva nujnost, ki jo zahteva današnja stvarnost v Prekmurju, je torej svoboda kulturnega udejstvovanja, ki ne sine imeti nikakih zaprek, ker je vedno, naj bo kakršnega koli svetovnega nazora, slovenska in narodna. Edino tak način je primeren za nujnost današnjih dni — da bo vsak tudi najpreprostejši človek povezan z narodno vremenskih neprilik na kvaliteti, trpijo pa tudi ljudje, ki so zaposleni.pri teh delih. Zaradi tega je potrebna preureditev potrjevanja raznih proračunov s strani državnih oblasti. Potrjevanje proračunov naj se ne zavlačuje, ker se s tem zavlačujejo tudi javna dela in delavci nam odhajajo zato preko meje v tujino. S pravočasnim potrjevanjem različnih proračunov se omogoča začetek javnih del, bodisi cestnih ali kakršnih koli že spomladi. Na ta način bi se odtok sezonskih. delavcev zelo omejil, saj jc našemu delavcu pač ljubše, če dobi delo in zaslužek doma, ne pa v tujini. sredi sobe našli nezavestno. Poleg nje je ležala izpraznjena steklenica, ki je dišala po lizolu. Takoj so poklicali zdravnika, ki pa ni mogel več rešiti mladega življenja. Njen fant je odšel v vojakom, njo pa šo isti dan pokopali. Na dosmrtno ječo obsojeni Spajzer prepeljan v Maribor C e 1 j e, 12. jan. Veliki senat je koncem decembra obsodil na dosmrtno jedo radi roparskega umora, katerega žrtev je bil mizar Jakob Tratnik, 27 letnega Spajzerja Ivana. Obsojenčev priziv na apelacijsko sodišče je bil zavrnjen in danes popoldne bo Špaj-zerja prepeljala eskorta orožnikov iz Celja v mariborsko kaznilnico. Iz obmejnega Št. lija Neznosen nered v dostavljanju pošle. 2e pred vojno jc imela tukajšnja pošta 3 pismonoše, promet ni dosezal niti polovice sedanjega. Po vojni je to štanje ostalo tako, da se je'dobivala pošta redno deloma dnevno, deloma vsak drugi dan. Pred enim letom pa jc zbolel en pismonoša, na kar je nastal nered; pošta sc je dobivala vsak drugi ali tretji dan, pa tudi nič, posebno ker je bolehal tudi drugi pismonoša. S pritožbami in protesti na pošli se ni dalo in se ne da nič pomagati. Tam pravijo, da vlada v lem vprašanju tak red, da ako bolan pismonoša ne umre ali je penzi-oniran ne dobe nadomestila. Sedaj pravijo, da je eden pismonoša upokojen že pol leta, nadomestila pa še ni. V dostavi pošte ostaja isti nered. Ob cesti se pošla dobiva še dnevno, a v ostalih krajih po enkrat, dvakrat na Leden ali tudi nič čeravno imata ostala pismonoša oziroma eden prenaporno delo. — št. Ilj slovi po najvplivnejših narodnih zastopnikih; apeliramo in prosimo, da zastavijo svoj vpliv tudi za to vprašanje, da se čimprcjc ugodno reši. Prizadeti občani. Iz Poljčan Odhodnica. Brat Dctiček Fran, tajnik tukajšnjega, sokolskega društva je odšeL le ni k vojakom. Upravni odbor sc je na zadnji seji od njega prisrčno poslovil. Brat starosta se mu jc zahvali,1 za njegovo vestno delo in mu želel vse najboljše in srečen povratek. Zdravo! Občni zbor tukajšnjega Sokola bo v nedeljo, dne 12. februarja.ob 15.. uri v čitalnici. o Štiri geodetske inženirje in tri geometre sprejme vojaški zemljepisni urad. Pravilno opremljene prošnje je treba poslati načelniku vojaško zemljepisnega zavoda najkasneje do 15. februarja. o V Ljutomeru je umrla vdova po policijskem uradniku gospa Viljemina Mi-lavčeva. Kljub 69-letom je bila še vedno agilna narodna delavka. o Za pobijanje šušmarstva. Včeraj je bila v Ljubljani anketa za pobijanje šušmarstva. ki jo je vodil načelnik trgovskega oddelka banske uprave dr. Ratej. ... o Ni se mu posrečilo. Posestnik Sam-bolec Filip iz Velike nedelje je imel včeraj neprijeten obisk. Pri belem dnevu je prišel pred njegov hlev neki moški in kradel kokoši. Na srečo je bil Sambolec •doma in ga je pri tatvini zasačil. Tat jo je popihal, toda kazni ne bo ušel. o Avto povozil cirkuškega konja. Na cesti pri vasi Spodnje Pijavško pri Krškem je neki tovorni avtomobil povozil dresiranega cirkuškega ponija Berte Šmi-dove, lastnice cirkusa iz Osijeka. Zadeva je prijavljena sodišču, ker zahteva lastnica 8000 din odškodnine. o Odpuščeni vajenec padel v Dravo. Zaradi živčnih napadov je neki čevljarski, mojster v Ptuju odpustil 17-letnega vajenca Bogomila. Mladenič je žalosten strmel z mostu v ledene valove Drave. Nenadoma je dobil živčni napad, da jc padel v reko. Siromak se je komaj rešil. Usmilili so se ga dobri ljudje, ki so fanta sprejeli v toplo sobo in ga nato spravili v bolnišnico. o Divjega prašiča so ubili pod Obolnem nad Litijo. Posestnik Anton Bučar je povabil nekaj kmetov na boj z divjimi svinjami, ki jih je precej v tamkajšnji okolici. Kmalu so zagledali orjaškega merjasca. Bučar jc dvakrat ustrelil in zadel. Toda streli merjascu niso prišli do živega. Zato so kmetje kar s krampi in sekirami navalili na ščetinarja in ga ubili. — Merjasec je tehtal preko 120 kilogramov. o Zagonetka s finančnim stražnikom. Že več dni so pogrešali finančnega stražnika Modica iz. Mokronoga. Preiskali so vso okolico. Končno so moža našli na nekem seniku nezavestnega. Roki je imel popolnoma zmrzli. Zdravnik mu je le s težavo obvaroval življenje. Kaj je nameraval finančni stražnik, ni znano. o Nevarna vlomilca pod ključem. Šo-štanjski orožniki so prijeli 27-letnega Iv. Kaligaro in 26-letnega Ludvika Miklavžino, ki sta nedavno vlomila pri peku Kajbi v Šoštanju in odnesla 5850 din. Na vesti imata še več drugih tatvin. c Strokovne tečaje bo priredila v Celju podružnica Zavoda za pospeševanje obrti. Za kovinsko stroko bo tečaj od 15. t. m. naprej vsako nedeljo od 8. do 12. v Obrtnem domu, vodil ga bo strok, učitelj g. Franjo Žohar. Tečaj za šivilje in krojačice bo vodil strok, učitelj g. A. Uršič in bo od 17. t. m. naprej vsak dan od 19. do 21. razen sobote v mestni ljudski šoli. Za mizarje se bo pričel tečaj 17. t. m. ob 19. O lesni tehnologiji bo predaval g. Golob star., o notranji opremi inž. arh. g. Brodnik, o strokovnem risanju g. Vehovar, o obrtni kalkulaciji iii izpeljavi stopnišč g. Golob ml. — Upravni tečaj (obrtna zakonodaja, socialna zakonodaja, administracija) se bo pričel 23. t. m. ob 19. v Obrtnem domu, vodil ga bo nadkomisar g. Pogačnik. c Vlomna tatvina v Petrovčah. Več bralcev »Večernika« je želelo vedeti, kako je z velikim vlomom v Petrovčah, o katerem sta poročala včeraj »Jutro« in »Slovenski dom«. Mi o tem nismo poročali, ker v Petrovčah ni bilo nobenega vloma, več ko dva mesca stare »novice« pa »Večernik« ne prinaša pod kričečimi naslovi. c Umrli so: v bolnišnici 53-letni posestnik Grabler Franc iz Bodreža pri Št. Vidu pri Grobelnem in 43-letna služkinja Hribar Jožefa iz Braslovč; v Mestnem zavetišču v Medlogu je umrl 87-letn« mestni revež Vizjak Tomaž. c V bolnišnico je bila prepeljana Gajšek Rozalija iz Bodreža; pri padcu s klopi si je zlomila levo nogo v stopalu. c Nogo je zagrabil in zmečkal drobilec v gramozni jami ob Savinji v Medlogu delavcu Gromu Josipu. p Revizija votivnih imenikov. Mestno načelstvo razglaša, da sc morejo vse osebe, ki imajo volivno pravico v obč. Ptuj. prepričati do 25. t. m., ali so v volivnem imeniku vpisane. Volivni imenik je vsakomur na vpogled na mestni policiji. P Spremembe na sodišču. Dr. Vladimir Muha, ki je bil dosedaj na izvršilnem oddelku, je prestavljen na spodnji oddelek levi breg Drave. Dr. Robert Kramberger je prestavljen s tega oddelka na kazenski oddelek iii dr. Zvonko Dokler s kazenskega na izvršilni oddelek. p V ledenih valovih Drave. K včerajšnjemu poročilu pod tem nasloVom zatrju je Drevenšek, mojster vajenca Dvoršaka Bogomila, da je svojega vajenca samo začasno poslal domov in je pozval njegove starše, da ga pošljejo v bolnico radi živčnih napadov. Fant pa, ki svojega mojstra menda ni dobro razumel, se je medtem zgubil v mrzle dravske valove. n. Nekdaj slavni operni pevec umrl v - sirotišnici. V zagrebški sirotišnici je umrl gledališki igralec' in odlični operni pevec Mirko Lipa. Umrl je v največji bedi kljub temu, da je bil pred leti Ijublje-nec zagrebškega gledališkega občinstva. »Ti preklemanski pobdlin ti! Jaz te bom že naučil, pretepati nekoga, ki je manjši od tebe L- Vsako leto odhaja v. tujino na tisoče naših, delavcev za kruhom. S tem trpi naše narobno gospodarstvo, saj izgubimo zelo mnOgo delovnih sil,, trpi pa zaradi tega tudi naš nacionalni čut, krha se naša narodna zavest. Saj je pri nas za vse dovolj kruha, treba je samo malo več smotrnosti pri razdelitvi dela. Tudi pri nas je vsako leto razpisano mnogo javnih del' prr katerih bi bili lahko zaposleni skoraj vsi sezonski delavci. Ta javna dela pa je treba urediti tako, da se bodo ^ začela že spomladi, ko odhajajo sezonski delavci iri ne šele v jesenskem času, ko je vsako delo več ali manj otežko-čenO. Javna dela v jeseni trpijo zaradi, —— ________________________ Da delavstvo na Sladkem vrhu ne bo „praznovalo“ Tovarna na Sladkem vrhu ob meji zaposluje okoli 350 naših delavskih družin. Zaradi nepredvidenih težkoč, ki so v zvezi s sosednjim mejašem, bi bila tovarna prisiljena prenehati obratovati. Zato je priskočila na pomoč banovina, da /eši te delavske družine. Odločite se je, zgraditi novo dovozno cesto ob Muri k tovarni. H gradnji bo prispeval tudi mariborski -okrajni cestni odbor 25.000 dinar- jev. Za protiuslugo pa dobi veliko skladišče gramoza za dobo 15 let. Mura namreč naplavlja v ovinku pri nekem tovarniškem objektu ogromne količine zelo dobrega gramoza, ki ga je doslej tovarniško delavstvo spravljalo s tega mesta nazaj v Muro. Tako bo okrajni cestni odbor v Mariboru za dolgo vrsto let preskrbljen s prvovrstnim gramozom, ki ga v Slovenskih goricah zelo primanjkuje. Živ proglašen za mrtvega Žalostna je usoda 70-letnega starca Jo-ve Pavkoviča iz Bosanskega Petrovca. Nekoč bogat kmet je sedaj velik siromak. On in njegova žena ter mali otroci stradajo. Pavkovič je že v zgodnji mladosti odšel iz rodne hiše v Udbini. Z marljivostjo si je prihranil precej denarja, ki ga je poslal svojemu očetu za vzdrževanje.hiše in posestva. Po očetovi .smrti so bratje Pavkoviča zavrgli. Niso mu priznali deleža, češ da je predolgo živel v svetu. Tožil je in oblast mu je priznala pravico. Do delitve pa takrat ni prišlo. Zopet jc odpotoval z doma. Cez nekaj let se.je vrnil v domačo občino, kjer pa so mu ‘moračili. da so ga zbrisali z liste živih. Zatrjevali s.o živemu človeku, da je umrl. da je mrtev. Le s težavo je starček dokazal, da je živ in zdrav. ledaj pa ga je čakala druga nesreča. Občina je, misleč, da je Pavkovič mrtev, dovolila njegovim bratom, da si zemljo ra zdele-. Tako je postal mož berač. Starček pa še ne miruje. Pravi, da mora pravica zmagati. Zato je vložil tožbo proti tistim, ki so ga čez noč spremenili v berača. , Zaradi snega ustavljen promet V Bosanski krajin je zapadel tako vi sok sneg, da je skoraj ves promet ukinjen. Ceste so za vozovni in avtomobilski promet nesposobne. Na “železniških progah dela sneg velike ovire in imajo zato vlaki velike zamtide. v Samomor med luščenjem bučnic V Vardi so pri nekem posestniku luščili bučnice. Pri delu je pomagala tudi 19-letnu gospodinjska pomočnica Marya Kurbusova,. ki se je šele pred dnevi vrnila iz mariborske bolnišnice. Nenadoma je mladenka odšla v sosednjo sobo, od koder se ni vrniia. Ko so jo šli iskat,.so jo skupnostjo. (Jutri, konec.) Kako omejiti odtok sezonskih delavcev? OB SMOTRNI RAZDELITVI DELA IN PRAVOČASNI ODOBRITVI KREDITOV BI LAHKO DOMA ZAPOS LILI NA TISOČE DELAVCEV Maribor Držav ia cesta Maribor—S’ow. Bistrica ŽALOSTNO STANJE SEDANJE CESTE - KAKO BO IZ MESTA VODILA NOVA CESTA, KI JE V NAČRTU Usoda državne ceste Maribor—Slovenska Bistrica je zelo žalostna. Ta cesta, ki je ena najvažnejših v državi sploh, je v takšnem stanju, da se avtomobilisti raje vrnejo, kakor pa da bi na njej kvarili svoja vozila. Seveda imamo zaradi tega neprecenljivo škodo. Venomer se govori o modernizaciji te ceste, ostane pa samo pri načrtih. Od 36 milijonov dinarjev, ki so bili namenjeni za javna dela pri nas, smo doslej dobili samo 4 milijone, na razpolago pa je samo še 6 milijonov dinarjev. Seveda s tem denarjem nikakor ne bo mogoče urediti ceste Maribor—Slovenska Bistrica. Zanimivo je tudi, zakaj se moderniza- železniškem prelazu blizu omenjene kapelice bodo napravili za novo cesto podvoz. Ta podvoz pa je tudi vzrok zavlačevanja. Potrebna je bila namreč odobritev železniške uprave, ki pa je zadevo zavlačevala. Skozi železniški podvoz bo vodila nova cesta preko travnika proti mestnemu vodovodu, kjer bo prišla na sedanjo državno cesto. O modernizaciji omenjene ceste je bilo govora tudi na včerajšnji proračunski seji okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Odborniki so se v debati zavzemali za skorajšnjo ureditev te prevažne državne ceste, ki veže severno mejo z našim jugom. Sklenjeno je bilo, da bo tu- cija te ceste tako zavlačuje. Po načrtu1 kajšnji okrajni cestni odbor posredoval bo šla nova cesta mimo Pokojninskega j pri banovini, ta pa pri gradbenem mini-zavoda na Kralja Petra trg v ravni črti stru za modernizacijo ceste Maribor— proti jezuitski kapelici ob železnici. Pri 1 Slovenska Bistrica. Obisk pri prenovljenem „Novem svetu* Včeraj je bil komisijski ogled renovi-ranih prostorov hotela in restavracije »Novi svet«, ki pod vzornim vodstvom priljubljenega gostinskega strokovnjaka g. Josipa Povodnika zelo lepo napreduje. V komisiji so bili poleg drugih tudi načelnik mestnega gradbenega urada g. inž-. Baran, mariborski gradbeni podjetnik g. inž. Šlajmer in mestni fizik nadsvetnik g. dr. Novak in mestni obrtni referent g. dr. Senkovič. Vsi so se čudili podjetnosti g. Povodnika, ki se ni’ ustrašil denarnih žrtev ter je iz svojega podjetja napravil vzorne gostinske prostore. — Povabljeni gostje so si ogledali lepe restavracijske prostore, ki so med najlepšimi v Mariboru. K vsemu še dobra kapljica, izvrstna kuhinja z raznimi specialitetami in vzorna postrežba. Med razgovorom je g. Po-vodnik izdal še več svojih načrtov, ki bodo našemu gostinstvu pripomogli še do večjega slovesa. Dekle pod avtomobilom Sinoči se je okoli 19.30 pripetila na Ptujski cesti na Teznem prometna nesreča, katere žrtev bi bila skoraj postala 19-letna frizerska vajenka Frida Konigo-va s Teznega. Imenovana je popolnoma pravilno šla ob robu ceste in se umaknila iz mesta prihajajočemu mestnemu avtobusu, ki je takoj nato pri Luknerjevi avtobusni postaji ustavil.-Tik za avtobusom pa je privozil neki avtomobil iz mesta s štev. 2—806 in hotel prehiteti mestni avtobus. Pri tem pa je z vso silo trčil Konigovo v hrbet ter jo vrgel pod kolesa. Izredna sreča v nesreči je, da je dekle obležalo pod avtomobilom med kolesi. Ker čuti mladenka hude bolečine v križu in desni roki, je morala iskati zdravniško pomoč. Zadeva je javljena tezenskim orožnikom. Oj idaj gremo... Včeraj so se mladeniči mariborskega vojašlftga okrožja odzvali klicu domovine. Ves dan so bile ulice polne postavnih fantov, ki so odhajali k vojakom. Z vsakim vlakom so prihajali v družbi svojih staršev, bratov in sester ter svojih izvoljenk. Slovo je bilo prisrčno, toda grenko. Mladeniči odhajajo za nekaj mesecev služit redni kadrovski rok veseli in s pesmijo na ustili, saj jih kličeta kralj in domovina. m Telefonski naročniki se opozarjajo, da plačajo običajno telefonsko takso najkasneje do 16. t. m., da se tako izognejo dodatne telefonske takse v iznosu din 100. m. Vojaški urad poziva vse v Mariboru bivajoče mladeniče rojstnega letnika 1921, da se nemudoma a najkasneje do 15. februarja t. 1. prijavijo v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. 4 radi vpisa v vojno evidenco. Seboj morajo prinesti: krstni Ust in do- movnico ali kak drug dokaz o domo-vinstvu. Starši, varuhi in mojstri ,ki imajo v uku take mladeniče, so odgovorni, da se li prijavijo. m Tečaj za ljubljanski gasilski kongres, Mariborska gasilska Četa bo priredila 5. febr. enodnevni tečaj za pripravo na gasilski kongres, ki bo od 13. do 15. avg. v Ljubljani. Na tečaju bodo zastopniki vseh čet iz obmejnih gasilskih žup. m Požar na deželi. Posestnici Mariji Guncer v Zg. Bistrici je požar uničil kozolec. Zgorela je tudi cela zaloga sena. Ogenj je napravil okoli 20.000 din škode. in Perilo, ukradeno v bolnišnici, najdeno. Tezenski orožniki so ob priliki hišne preiskave pri Matildi K. v Razvanju našli nekaj perila, ki je bilo nedavno ukradeno v tukajšnji bolnišnici. Perilo so vrnili, Matildo pa izročili sodišču. m Sestri strl več reber. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 45-letno posestnico Terezijo Pesner iz Usnjarske ulice, ki ji je brat med pretepanjem zlomil več reber. m Pri sankanju ob oko. Na Kapeli v Slov. goricah je med sankanjem neki smučar zabodel s smučarsko palico v oko 6 letnega posestnikovega sina Ivana Radohana. Nevarno ranjenega dečka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m Koliko pogrebov je bilo lani v Mariboru. Pogrebni zavod v Mariboru je lani pokopal 784 oseb, med njimi 12 vojakov, 10 kaznjencev in 15 samomorilcev. Lani je bilo 12 pogrebov I. razreda. 65 pogrebov II. razreda, 97 pogrebov III., razreda, 81 pogrebov IV. razreda, 130 pogrebov V. razreda, 50 pogrebov VI. r. in 95 pogrebov VII. razreda. Otroških pogrebov je bilo 48, ubožnih 28 in 129 bolniških. m Sin pretepel očeta. V mariborsko bolnišnico se je moral zateči 55 letni posestnik Jakob Kavčič iz Trčove. Med prepirom ga je sin tako pretepel, da mu je povzročil več nevarnih telesnih poškodb. m Več divjih lovcev so orožniki te dni prijavili sodišču. Na Dravskem polju so izsledili 50 zank, v Dravski dolini pa so zaplenili več srn, ki so jih divji lovci skrili v seno. m Dvomesečni tečaj za pasivno obrambo bo priredila začetkom februarja mariborska gasilska četa. V tečaju bodo sodelovali samo gasilci. m Tatvina aktovke z denarjem. Vdova Marjeta Posinger je prijavila policiji, da ji je včeraj nekdo ukradel s kolesa na Grajskem trgu aktovko, v kateri je imela 1900 din gotovine za trafikantinjo Serajnik na Aleksandrovi cesti 7. m Razprava proti Pintariču in Kodru. Državni tožilec je že sestavil obširno obtožnico proti zloglasnima morilcema Pintariču in Kodru ter njunim pajdašem. — Razprava bo začetkom februarja in bo tajna, ker sta med obtoženci tudi dva mladoletnika. m Sankači povozili žensko. Na Lehnu pri Podvelki so otroci pri sankanju povozili 30 letno deklo Antonijo Potočnik, ki si je pri padcu zlomila levo nogo. Po-škodovanko so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Karambol. Pred delavsko pekarno je neki osebni avtomobil povozil konja trgovca Antona Goleža iz Aleksandrove ceste in ga hudo poškodoval. Vzrok nesreče so bila poledenela tla. m Čigavo je kolo? V gostilni Furlan na Tržaški cesti 1 je pred dnevi neznani moški shranil kolo »Rixe« z ev. štev. 161873. Lastnik naj se zglasi na policiji. m Nepošteni zajtrkovalec. V prodajalno Feiertagove pekarne v Ulici 10. [oktobra je dnevno zahajal na zajutrk mlajši moški. Njegovi obisKi ‘'so- včeraj prenehali. Z njim sta izginili dve ročni torbici prodajalke Al. Mahničeve, v katerih so bili manjši zneski denarja. * Danes zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma se vrši predavanje Nabavljalne zadruge držav, uslužbencev. Predaval bo g. Janko Furlan. Člane vabimo k obilni udeležbi I * III. veliki Sokolski ples v počastitev rojstnega dneva Nj. Ve! kraljice Mariic se vrši v sobota, dne 14. januarja, v vseh prostorih Sokolskega doma. Sodeluje prvovrsten Slaničev jazz. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. * Jubilejni 20. planinski ples agilne mariborske podružnice Slov. planinskega društva bo tudi letos i. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma. Priključenih bo tudi nekaj novih prostorov, na razpolago bodo kar tri garderobe. * Opozarjamo na današnjo premiero zabavne in čustvene Fodorjeve igre »Matura«. Na lepakih je bila pomotoma izpuščena vloga Antona, šolskega sluge, v kateri nastopi g. Milan Košič. Odsek Zveze Maistrovih borcev Sv. Bolfenk pr! Središču se najlepše zahvaljuje mestnemu poglavarstvu v Mariboru za velikodušno podporo, katero sta prejela za božičnico dva- viničarja in ena vdova, člani tega odseka. Že jutri, v petek 13. jan. je žrebanje za 4. razred drž. razredne loterije! Milijoni so Vam na razpolago. Kupite srečko pri »Viru sreče«. »Putnik-u« Maribor. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. št. 1, telefon 21-79; lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, telefon 27-901 . Kino Grajski kino. Danes veliki nemški senzacijski film „Kavčuk‘‘ film, ki nam kaže borbe za elastično zlato. * Esplanade kino. Dunajska zabavna veseloigra »Mil i jo nar 1«, Friedl Cze-pa, Albach-Retty, Fritz Imhoft. * Union kino. Prekrasna drama »P ikova dama« po znanem romanu A. Puškina, v franc, jeziku. Mariborsko gledalliie Četrtek, ob 29. »Matura«. Premiera. Petek: Zaprto. Sobota ob 20.: »Vse za šalo«. Red D. Nedelja, ob 15. uri: »Aida«. Ob 20.: »Matura«. Vala Bratine jubilej v mariborskem gledališču. Tudi mariborsko Narodno gledališče proslavi 25 letnico umetniškega delovanja svojega bivšega upravnika, dramskega ravnatelja in režiserja, sedaj člana ljubljanske drame g. Vala Bratine. In sicer s krstno predstavo »Partije šaha«, najnovejšega dela znanega goriške-ga pisatelja Branceta Bevka. Kultura Ivan Dečko in njegova doba V lastni založbi novinarja Vekoslava Špindlerja v Mariboru je izšla ob koncu lanskega leta na 100 straneh osmerke brošura »Dr. Ivan Dečko in njegova doba«. Izšla je kot prispevek k politični zgodovini Slovencev ob tridesetletnici Dečkove smrti. Večina dela je posvečena spisu Ivana Oreškega (psevdonim), v katerem opisuje dobo življenja in delovanja dr. Ivana Dečka. Dalje obravnava N. L. Vrabl dr. Ivana Dečka mlada leta, dve leti njegovega življenja v Mariboru, dvajset let v Celju ter posebej njegovo smrt. Razen tega prikazuje pokojnika kot publicista in politika, ki je odločujoče posegel v narodni in politični razvoj Slovencev na bivšem Spodnjem Štajerskem. Dr. Vekoslav Kukovec, ki je bil pri dr. Ivanu Dečku koncipient in nekak učenec v narodnem in političnem delu ter pozneje njegov naslednik kot slovenski poslanec v bivšem štajerskem deželnem zboru v Gradcu, prikazuje velikega pokojnika v zvezi z njegovim življenjem ter nastankom narodne stranke, s katero se je pričelo nbvodobno politično opre-delievanje Slovencev na teni ozemlju v Istem smislu, kakor se je pričelo že po- prej na bivšem Kranjskem in Goriškem. Primarij dr. Vladimir Brezovnik je prispeval zanimive podatke v zvezi s spomini na Dečkovega očeta, univ. profesor dr. Fran Ilešič pa dogodke v zvezi z ljubljanskim shodom zaupnih mož dne 29. novembra leta 1894. Ob koncu je pri-dejan še sestavek o boju za slovensko gimnazijo v Celju, zaključujejo pa to zanimivo brošuro izjave sodobnikov o pokojnem narodnem voditelju ter odlomki iz njegove obsežne korespondence. Z izdajo tega dela jo izpolnjena velika vrzel v naši narodni in politični publicistiki. Z objavljenim gradivom se osvetljuje marsikateri dogodek naše preteklosti, na katerega se je gradila pozneje bodočnost z delom za osvoboienje in sedanjost z vso svojo mnogostransko problematiko. Opisani prispevki nam odkrivajo marsikatero potezo in podrobnost, ki sodobnikom doslej ni bila znana, ali vsaj ne tako točno določena. Na podani podlagi so mogoči marsikateri pomembni zaključki, ki utegnejo biti poučni tudi dandanašnjemu rodu. Brošuro razpečava izdajatelj sam za ceno 20 dinarjev, s poštnino vred 21 di- narjev. Naroča se pri novinarju Vekoslavu Špindlerju v Mariboru, Strossmayer-jeva ulica. vc. k. Festival narodnih plesov v Londonu. Te dni je v Londonu festival narodnih plesov najrazličnejših evropskih narodov, kakor skandinavskih, balkanskih itd. V petek zvečer je oddajala londonska oddajnica London-Regional jugoslovanske narodne plese. Speaker je govoril o jugoslovanskem plesnem odposlanstvu z vidno simpatijo, rekoč, da stoji pred mikrofonom 9 postavnih kmečkih fantov z grško-jugoslovanske meje v pisanih narodnih nošah. »Drže se objeti čez ramena kakor kakšen ameriški ba-seballski team in poskakujejo v lahkem ritmu v „ringu” (kolu), kakor imenujejo svoj ples ob sviranju dud po melodijah, ki so nemalo podobne našim škotskim.« k. Program Matice Hrvatske. Matica Hrvatska, ki izdaja poleg rednih knjig še več knjižnic, napoveduje za letošnje leto v »Sodobni knjižnici« sledeča dela: Tin Ujevič »Crtežl s kavanskog stola« (pesmi in eseji), Mile Budak »Rascvjetana trešnja« (roman v dveh zvezkih), Antun Bpnifačlč »Paul Valery« (študija o velikem francoskem pesniku), Ivo Kozarča-nin »Tihi putovi« (izbrane novele), Ri-kard Nikolič »Sudbinom vijani« (izbrane povesti), Anton Nizeteo »Novele«, Zlatko Milkovič »Budjenje« (roman o Josipu Račiču) in Mate Oreškovič »Mejrina krv« (roman). V »Mali knjižnici« pa izda sledeča dela: Dr. A. Grabianski »Sinteza hi-stofije Poljske«, dr. V. Kriškovič »Svjet-ska kolonizacijska politika«, Filip Lukas »Hrvatska narodna samobitnost«, Julije Makanec »O državi« in Bare Poparit »Tužna povijest hercegove zemlje«. k. Smrt francoskega učenjaka. V Parizu je umrl te dni v starosti 76 let eden največjih sodobnih franooskifi elektrotehnikov in fizikov, univ. profesor Andre Blondell. Njegova posebna zasluga je bila, da je uveljavil velika odkritja jugoslovanskega iznajditelja Nikole Tesle. k. Sprememba v graškem gledališču. Sedanji intendant graškega gledališča Willi Hanke odide ob koncu letošnje sezone za intendanta v Nhrnberg, na njegovo mesto pa pride 1. avgusta dosedanji intendant gledališča v Regensburgu, dr. Rudolf Meyer. k. Delo Stupice in Severjeve v Beogradu. Naš igralec, režiser in scenograf inž. arh. Bojan Stupica, ki je letos skupaj z igralko Savo Severjevo angažiran v Beogradu, je dosegel s svojim dosedanjim delom lepe uspehe in ga Severjeva se je dvignila že takoj med prve igralke. Sedaj pripravlja Stupica Zweigovega »Napoleona«, Severjeva pa nastopi v Goldonijevi komediji »Sluga dveh gospodov«. 7 MariSorn cfne T2. !. W$>. *Ve?ern?Si Stran S. Gosoodarstvo Državni dohodki in izdatki V PRETEKLEM NOVEMBRU SO DRŽ. DOHODKI DOSEGLI REKORD V ZADNJIH 10 LETIH. Iz poročila finančnega ministrstva je razvidno, da so dosegli državni dohodki v lanskem novembru 1.135.9 milijona din ter so za 120.9 milijona din presegli predvideni proračun. Takih dohodkov v novembru ni bilo že vseh zadnjih 10 let, ko bi presegli kar za 11.9% predvideni proračun. Dotok dohodkov je izviral v glavnem iz naslednjih postavk: neposredni davki, trošarine, takse, monopoli, železnice, izredni davki, posebni davki itd. Naštete postavke so pri doprinosu prekoračile predvidene proračunske dohodke, tako zlasti neposredni davki. Izdatki države v novembru pa so znašali 993 milijonov din, dočim je proračun predvideval 1.015 milijonov izdatkov. Za osebne izdatke jc šlo 4462 milijona din. za materialne pa 546.8 milijona din. V prvih 8 mesecih tekočega proračunskega leta so znašali drž. dohodki skupno 8.170.1 milijona din. Predvideni proračun so presegli za 50.1 mili. ali za okoli 0.62%. Izdatki pa so znašali v tem razdobju novega proračunskega leta 7278.2 milj. din v primeri s predvidenimi proračunskimi izdatki 8120 milijonov. Presežek dohodkov nad izdatki znaša torej skupno 891.8 milj, din. V prvih 8 mesecih prorač. leta so naslednji dohodki prinesli več kot se je pričakovalo po proračunu: neposredni davki, izredni davki, trošarine, takse, carine monopoli, Poštna hranilnica, pomorski promet in železnice. Žitna konferenca v Londonu V London« ie pričela mednarodna žitna konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki 23 držav, med njimi tudi delegat Jugoslavije. Glavni namen konference je, da se prouči svetovno žitno vprašanje in v zvezi z njim poišče možnosti, kako plasirati prebitke žita, zlasti pšenice. Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo Pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli pri Slatini Radencih bo od 5. marca do 30. novembra devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. Sprejeti bodo nad 16 let stari, dobro razviti in zdravi mladeniči. Prednost bodo imeli sinovi viničarjev in malih posestnikov. Tečajniki bodo imeli v zavodu brezplačno hrano in stanovanje. Revnejši bodo dobili tudi podporo za nakup učil. Pouk bo teoretičen in praktičen. Lastnoročno pisane prošnje morajo biti kolkovane z 10-dinarsklm banovinskim kolkom. Priložiti je treba krstni list, zadnje Šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja. To izjavo je treba kolkovati s 4 dinarji. Tudi je treba priložiti obvezo staršev ali varuha, da bodo krili vse stroške zaradi poškodb in stroške prehrane, če bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka (kolek za 4 dinarje). Prošnje jc treba poslati najkasneje do 1. februarja na upravo gornjega zavoda. Izvoz 500 živih zajcev v Švico Lovsko društvo Uskok v Stari Kanižl se že več let bavi z izvozom živih divjih zajcev. V treh letih je prodalo v Nemčijo 3000 živih zajcev, ki jih rabijo za razplojevanje. Letos pa je omenjeno lovsko društvo prodalo žive divje zajce v Švico, ki jc nudila za zajce 55 dinarjev, dočim se je Nemcem zdela ta cena previsoka. V Švico so izvozili 500 zajcev. Lovijo jih s 1000 metrov dolgo in 1 meter visoko mrežo. Pri delu pomaga več sto gonjačev in lovcev. izvoz naših rib Več tvrdk,ki se bavijo z izvažanjem naših morskih rib, je prejelo te dni velika naročila. Mnogo slanih rib so te dni preko Šibenika izvozili v Češkoslovaško. — Lov na palamide je bil zelo bogat. Ribiči so ulovili skoraj dva vagona palamid. — Zalogo so deloma razprodali pri nas, deloma pa v Italiji. Veleblagovnice prepovedane Trgovinsko ministrstvo je izdalo vsem banskim upravam poseben nalog, v katerem se sklicuje na svoječasno stališče glede ustanavljanja veleblagovnic in niih podružnic v mestih z nad 50.000 prebivalci ter odreja, da se do nadaljnjega ne sme nikjer izdajati pravic za ustanovitev takih veleblagovnic, niti njih podružnic ali prodajalen. žporl Nadaljevanje zimskega cupa V nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje za zimski pokal. Klubi zapadne skupine so začeli igrati že preteklo nedeljo ter bodo igrali povratne tekme. Na sporedu so Slavija (S):HAŠK v Sarajevu (0:1), Bata:Concordia v Borovem (0:2), Gradjanski (Z):Ljubljana v Zagrebu (1:2) in Split:Haiduk v Splitu (0:2). V oklepaju so rezultati prvih tekem. Rezultati so povsod dovolj nizki, tako da se smatra kot edini favorit Hajduk. — V nedeljo bo' za čela igrati tudi vzhodna skupina. Izžrebani pari so: Jedinstvo:Sparta v Beogradu, Slavija:BSK v Osijeku, Gradjanski: BASK v Skoplju in Radnički:Jugoslavija v Kragujevcu. K Italija bo uvažala krompir. Zaradi nekoliko slabše letine, ki je v celoti znašala 25,8 milijona stotov, bo morala letos Italija uvoziti precej krompirja. Cene so na italijanskem trgu precej čvrste, na debelo je krompir po 44 do 55 lir za stot. Bonnm poroilla DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2386.50 —2424.50, Berlin 1763.62—1781.38, Bruselj 741.50—753.50, Curih 995-1005, London 205—208.20, New York 4371.12— 4431.12, Pariz 115.55-117.85, Praga 150.85 —152.35, Trst 231.20—234.20. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 473—476, 4% sev. agrarji 59.50— 60.50, 4% agrarji 60—62, 6% dalm. agrarji 89.50—90.50, 6% begi. obv. 90—91, 7% stab. pos. 97 d., 7% inv. pos. 99.50-100.50, 7% Blair 91.50—93. 8% Blair 97 d., Del-1 nice: PAB 225—228, Narodna banka 7700 d., Trbovlje 187—190. . I Mitič na Jamajko Poročali smo že, da je Punčec odklonil povabilo na Jamajko, ker ni bil zadovoljen s finančnimi pogoji za gostovanje. V zvezi s tem je tedaj odklonil tudi Mitič. Sedaj pa je bil Mitič osebno povabljen. Ker je s pogoji v glavnem zadovoljen, bo z angleškimi teniškimi igralci odpotoval s turnirja v Stockholmu na Jamajko, v kolikor bo dobil pojasnila, ki jih ie zahteval. POLOVIČNA VOZNINA ZA SMUČAR IE V KRANJSKO GORO. Direkcija državnih železnic je z odlokom štev 132.042 odobrila vsem udeležencem smučarskega izleta v Kranjsko goro polovično voznino, ki velja za prihod od 12. do 15. jan. ter za odhod od 13. do 17. jan. Potrdilo o udeležbi bodo smučarji dobili v Kranjski gori. Sah TURNIR V BIRMINGHAMU. Sredi tega meseca bo pričel v Birminghamu manjši turnir, na katerem bodo igrali sir Thomas, Nemca List in Mie-sel in Prins Pred dvema letoma je igral na birminghamskem turnirju nemški prvak Bliskases, ki je odnesel Angležem prvo nagrado. ŠAHOVKSI KONGRES V MARGATE. Peti velikonočni šahovski kongres v Margate bo letos od 12.—21. aprila. Ob tej priliki bo prirejen tudi večji mednarodni turnir. Doslej sta svojo udeležbo prijavila Keres in Capablanca. TURNIR V HASTINGSU. Poleg glavnega turnirja, o čigar izidu smo že poročali, so bili v Hastingsu še trije rezervni turnirji. V »A« rez. turnirju je zmagal naš mojster Konig, ki je dosegel 6 točk, sledijo Luckis in Mieses 5*/«,' HSnlinger in Schelting 5, Prins 4'A, List 4, Samisch 3Vs, Abraham in Sacconi 3. V »B« rez. turnirju je bil sledeči izid: ELAINE HAMILTON S M Ul DETEKTIVSKI ROMAN Njegove oči so begale od obraza do obraza. Gospodična Burnettova in Quen-tin sta ga pogledala z zanimanjem. Lejla ni bila razburjena, dočim si je Denisa samo prižgala novo cigareto. Gospe Wil-lensove vljudni obraz je izražal sočutje, a molčala je. Norrington je bil prvi, ki jc izpregovo-ril. Vtaknil je cigarni ustnik v žep, si poravnal telovnik in se nagnil naprej. »Dobro — potem odidem. Saj je bilo dovolj hudo. sedeti na suho. Ni mi treba nikakih grozot. Gre kdo z menoj?« je vprašal vse. »Mislim. da bo boljše, če ostanete,« je hladno svetoval Mansfield. Advokatov glas je Norringtonu nekoliko zmanjšal nadutost. Zasmejal se je, se vrgel v naslanjač in se obrnil h gospe Willensovi. »Zal mi je, da sem vas privedel v to godljo.« je pripomnil. »Nič vam ne bodi žal. gospoVečii obrat« na upravo. 224 SPOMNITE SE CMD! Širile ..Večernik' PREPSICAITE SE IN SODITE! GIF BATERIJA JE IZREDNO DOLGO UPORABLJ.VA! IMA NEOMEJENO 1 RAJ-NOST SHRANJEVANJA! IMAODLICNO MOŽNOST RtGENERACJE! Zahvala • Vsem, ki so ob smrti naše predobre mame. gospo Franje Majer z nami sočustvovali, položili tako številne vence in cvetje na njen grob ter jo v tako veličastnem številu spremili na njem zadnji poti, izrekamo našo naj iskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo pevskemu odseku Slovenskega trgovskega dru štva v Mariboru za ganljive žalostinke. Maribor, 12. januarja 1939 Rodbini MAJER HMELJ. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor« Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc uredništvu štev. 25.-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409,