s torkove seje sveta MO Velenje
še eno
varčevalno leto
VVIenjski svetniki ,so v ((»rek oprns iii eno	se«
Jo. Zitradi (l(»l|>jh in tvornih nt/pniv o Imkíi^cí ureditvi osnovTK^a ši»lsrva in mor^itiiem lne)/ik()in)n|u en« Í/nH>íl šestih osnovnih šol v mestu, ki jimJe*V/ela**dol)re tri ure iiàs'At pa seje nÍMi končiili. .4 čas« ki ko ponihili //a razpravo o šolstvu, po mnenju večine ni hil **vr/en sko/i okno'*.
Po razpravi različnih mnenj In slalilč, ki so se wdno bolj stekala na skupni inicn(5valcc. so svetniki ugotavljali, da stí morda Ic na^Ii pravo pol k razreševanju bcxJtJčc organi/i-ranosli matiCnili osnovnih Sol in novi doloCilvi šolskih okoiiScv, ki bo sedaj prva nn vr<sii- In 5cic m naj bi pokazala. ali jc v mesiu ena osnovna Sola prcvcíí ali ne. Veti o pi>drotmt>suh iz razprave in diiemah. ki sojo porodile, preberite na strani.
Proii koncu prvega dela seje, ki jo bodo nadaljevaii 19. deccnibra, so sveiniki soglasno podprli osnuiok proračuna za Icio 21HI), pa Čeprav mnogi niso zadovoljni s kosom proračunske pogaće. ki jim bo odmerjen v novem Iclu. To bo namreeše eno varčevalno Icio. brez večjih naložb, ki pa jih bo vseeno za okoli ."^00 milijonov Sfl! Ostalo bodo porabili za plače ziiptwicnih, pokritje imterialnih siroftkov icr delovanje različnih organizacij in skupnosti...
■ bi
V Velenju zmanjkalo cepiva proti gripi
Cepljenje spet konec decembra
VICLHNJIC-Konec prejšnje^ii tedna je tudi v Velenju, podo-l>no kot Se marsiKje v Sl(»veniji, zmunjksdo cepiva /a cepljenje proti uripi.
Naročeno cepivo je zadoSčalo za cepljenje blizu .^.OOi) občanov. Kol so povedali v Zdravstvenem domu Velenje, je novo cepivo že naročeno. Računajo, da ga bixlo prejeli sredi decembra in da bodo vsi tisti, ki doslej niso prišli na vrslo, dobili novi> mt'kžnosl za ccpljcnje k<mec decembra oziroma v začelku januarja prihodnje leto.
■ mkp
Prejšnji teden se je bilo v Veienju se možno cepiti. Zdaj cepiva ni več. (foto: S. Vovk)
Brezposelnost se zmanjšuje!
l.eloŠii/ega seplemi/ra je bilo v ObmoČnt shtihi Vaiaujii, z uradi z<t v èesUh HpTíwmh efiotah >jíi obnHfĆfu od Monrja do Radelj ob íyrauí, registrirano brezpo-sehiih S.S 10 oseb, kur je sliwuj petina man} kiti lanskega decetfihra! Sepíťntlna se je v evidenco hrezp^^fíltiih (mfnvilo 470 oseb, 193 pa so /ih nehali L»xlili v evidenci zaradi prehoda v delo-vrto neaktivnost". V teb pritnerih je ^lo bodisi z^ prehod v redno Šolan/e, upokoji' lev ali služenje vojaškega utka, lahko pa tudi z^ nesodelovanja s svetovalci zaposlitve. [brezposelne osebe imajo namreč ludi obvez^iosti. Na drugi strani pa se je septeiiihra ziipo><ldo 408 brezposelnih oseb. V&Čim teh zaposlitev, skoraj 90 (xi-stotkov^ je za določen čas, V Sloveniji je hilo septembra brezl^selnih
blizu 103.000 oseby ali slabih 11 rxistot-kov manf kol decembra 99. V prvih devetih mesecih se je v evidenco brezp(>selnih oseh zavodni v OI»tioČni služhi Velenje ffr i javilo 3.900 oseb, v evidenci so jih nehali voditi Í.49H, zaposlilo pase jih je3.740 ali dobrih 9 Oiislotkov več. kot v enakem ol>dob}u lam. Med l/reZ' poselntmi je po podatkih mesečnih in for-mac tj, ki jih (»"ipravljajo v '/^vcnhi RS za zaposlovanje, Območni službi Velen/e, dobrih 62 (odstotkov didgrjlrajno brezpo-sehiih, SI odstotkov z&nsk, 33 odsloikov trajnih (trese"kov in stečajnikov, 26 fuU stoikov starih med 40 in SO let, 23 odstotkov sCarih do 26 /e/, 25 odstotkov sla-re/ših od SO let^ Í S odstotkov prijavljenih pa išče prvo zaposlitev.
■ mkp
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
«"^ČAS 23. novembra 2000
n ONOVitEC e
V premogovniku po načrtih
VELENJE - V velenjskem premdgovniku so letos, v prvih desetih mesecih, nakopali3.230.<MH)ton premog. Njihov letošnji delovni načrt znaša 3.850.000 t<m.
Predvidevajo da hodo ddaJi Ic Sc do 22. dccembra.
Štipendije izplačujejo
LJUBLJANA. VELENJE - Ziinidl novega načina «ibdelave podatkov m štipendije vi tako imenovanih republiških sredstev Zavoda Republike Sktvenije za zaposlovanje, je pri letošnjem izplačilu štipendy prišlo d<» zamika.
V Območni službi Vcicnjc so dijalci in petina i^ludentov ilipcndijc žc prejela, približno 80 odslolkov Studentov, ki so upravičeni do prejemanja tc Stipendije, pa lahko na izplačilo računa 29. novembra, so povedali v Območni službi.
Rezman odstopil kot svetnik
ŠOŠ TANJ • Na zadnji seji Sveta občine Šoštanj so za novega odgovomeg2i urednik:! Lista Šoštimj, /.ameiyal bo dosedanjo odgovorno urednico Uršulo Menih, imenovali Petra Kezmana, sedanjega svetnika v tem svetu, l'a je po imenovanju že tudi odstopil kot član sveta, zaradi nezdružljivosti obeh nalog.
Kdo ga bo nadomestil v svclu. bo "povedala" volilna komisija. Naslednji na listi Zelenih za volitve članov občinskega sveta je namreč Edvard Vučina, ki pa naloge svetnika kot vodja oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti Velenje, kije tudi nezdružljiva z opravljanjem naloge svetnika, ne bo mogel opravljati. Laliko bi ga nailomeslil Vojko Kmež^u ki je pred dvema letoma tudi kandidiral na lisli Zelenih, a je vmes "prestopil" k SDS. Kol je slišati, bo novi svetnik najbrž prav ta. Svojo nalogo v Svetu občine Šo.šlanj, pa naj bi, ne glede na njegovo novo strankarsko pripadnost, opravljal v duhu programa Zelenih.
Še ena seja v novembru?
ŠOŠTANJ • Župan Šoštanja Milan Kopušar je zn ta mesec napovedal še eno seji» sveta občine. Na njej njy bi pred svetnike razgrnili poročilo o pregledu poslovanja občine v lanskem letu, ki gaje po naročilu župana opravila revizijska hiša Boniteta.
Čeprav je bilo rečeno, da bo ta pregled opravljen in dostopen (tudi) javnosti žcdokonea letošnjega maja, se to doslej še ni /godilo.
■ mkp
Še zasebna ginekološka ambulanta
LJUBNO OB SAVINJI - Šest zgomjesavinjskih in za-drečkih občin je enotnih v prepričanju, daje širitev mreže dispanzerskih ginekologov na njihovem področju upra-vič-ena in nujna. Honorarna ginekološki! ambulanta v nazar-skem zdravstvenem domu namreč nikakor nezadovoljive potreb, s^j je na območju obeh dolin preko 8(MI0 žensk.
Na podlagi tak.šnih želja in potreb je ministrstvo za zdravstvo pripravljeno podeliti koncesijo ta opravljanje zasebne dejavnosti s področja ginekologije in porodništva. Koncesijo bo tako dobila ginekologinja IZdita Arh, sedež ambulante pa bo na Ljubnem ob Savinji, torej v središču obeh dolin.
mjp
Občinski odbor SDS bo vodil Sever
VELENJE - V petek popoldne so člani velenjskega (»dbo-ra stranke SDS izvolili novega (nadomestnega) predsedni-k^i občinskega ud boni stranke. Izbirali so lahko med dvema kandidatoma, Stanislav Zorko p<) je prejel manj glasov kot Frane Sever.
liiko je Sever nasledil Ibneta De Costa, kije po volitvah v držiivni zbor sam odstopil s te funkcije, ker se ni strinjal s postopki pri imenovanju kandidatov za volitve. Člani stranke so se odločili, da Tone de Costa postane častni predsednik ol^inskega odbora SDS in hkrati njegov podpredsednik.
mbš
Borci na Graški Gori
(iRAŠKA(iORA, 17. novembra-Zveza zdiniženj l>orcev in udeležencev NOB Velenje je v petek na (iraški (iori, pripravila srečanje predsednikov krajevnih ot^anizacij, domitoijev in g<»stov, povezanih z borčevsko organizacyo Šaleške doline.
Na srečtinju se jih je zbralo več kot šestdeset. Obudili so spomine na preteklost in se zadržali v sproščenem pogovoru.
ÉI
V Velenju o trenutnem položaju slovenskih občin
Precej nezadovoljstva v odgovorih Evropski uniji
Prejšnji torek so se v prostorih Mestne občine Velenje srečali župani in predstavniki	številnih shivenskih občin, včlanjenih v Skupnost občin Slovenije. Vanjo se združuje 107 (od 192) občin, delujejo pa v treh sekcijah, ki ločujejo mestne občine, občine s sedežem upravne enote in druge. Dobršen del srečanja so namenili razpravi o delovanju in stanju slovenskih občin, "kriv" zalo pa je bil vprašalnik Sveta Evrope. Evropo namreč zanima, pod kakšnimi pogoji delujejo shivenske občine in kakšen je položaj lokalnih skupnosti. Odgovori ne bodo le hvalevredni, saj sta Boris Sovič, predsednik skupnosti, in velenjski župan Srečko Meh poudarila, da trenuten pohtžaj slovenskih občin ne ustreza evrop-.skim merilom.
Evropa je od predstavnikov slovenskih občin želela natančno poročilo o tem, kakšen je trenutni položaj naših lokalnih skupnosti, ali učinkovito in enakopravno sodelujejo / državo, imajo zagotovljeno solidno in predvsem neodvisno financiranje? Zanimalo jih je ludi ali občine lahko uveljavljajo svoja stališča in podobno. Od .skupnosti občin so želeli siišati, kako occnjujcjo to. da v Sloveniji šc ni regij in kako to dej-
stvo lahko vpliva na sodelovanje z Evropsko unijo. "Rad bi pi»vedal, da smo odgovore na ta vpraša-nja pripravljali v sodelovanju z občinami in tudi z ustreznimi vladnimi službami. Dejstvo je, daje v Sloveniji vrsta odprtih vprašanj na področju lokalne samo-
kot novonastale male občine. Financiranje občin v Sloveniji ni urejeno in očitno je, da tudi v Svetu Evrope to poznajo. Posebej zaskrbljujoče pa Je to, da nimamo dialoga med občinami in državo. Občine niso aktivno vključene v pi)-gajalski proces z Evropsko
Župan Srečko Meh in predsednik skupnosti občin Siovenije in mariborski župan Boris Sovič sta na tiskovni konferenci poudarila, da veiiko slovenskih občin tare predvsem finančna odvisnost in poiožaj, ko jim država nalaga nove naloge, pri tem pa pozabi na finančno
kritje...
uprave. Ena od njih je to, da tinanciranje hikalnih skupnosti ni dobro urejeno. Zelo mah) je v Sloveniji občin, ki bi bile finančno neodvisne. Velikokrat je velika razlika med pristojnostmi, ki jih občine imajo, in med zagotovljenimi viri. To se nanaša tako na mestne občine,
zvezo niti na enakopraven način pri vprašanjih javnih tinanc. Za razliko od drugih držav, kjer občine v pogajalskem procesu sodelujejo kot sokreator razmerij med lokalno skupnostjo in državo. Gre za neenakopraven in neevropski položaj! Naša željn Je, da se to spre-
meni," je povedal Sovič in dodal, daje Slovenija edina dr/ava kandidatka /a vstop v EU, kjer občine niso sestavni del pogajalskega procesa. Po.sebej opozoril pa je šc na dejstvo, da obveznosti, ki jih prevzemajo občine, velikokrat nimajo finančnega pokritja, občine pa na to nimajo nobenega vpliva.
Udeleženci so v Velenju p()lcg omenjenega vprašalnika obravnavali šc nekatera druga aktualna vprašanja, saj so se sešli tudi ločeno po sckcijah, potem pa še na seji predsedstva, (rovorili so še o prihodnji organiziranosti državne službe za lokalno samoupravo. Niso sc strinjali s tem, da bi bili v Ministrstvu za notranje zadeve skupaj z upravnimi enotami, saj menijo, da imajo zelo različni vlogi. Predlagali bodo, da bi bila bodoča služba za lokalno samoupravo čim bolj samostojna, imeti pa bi morala več prostojnosti. Tudi na finančnem področju.
Župan Srečko Meh je na novinarski konferenci, ki so jo pripravili sredi celodnevnega dogajanja poudaril, da Slovenija čim prej potrebuje regije. Pa ni važno, aii bodo le velike ali male. Predvsem zaradi sodelovanja z Evropo regij, pa ludi večjega sodelovanja med slovenskimi občinami...
■ Bojana Špegei
Integrirana pridelava zelenjave
Zanimiva za proizvajalce in potrošnike
VELENJE, 18. novembra - V Erini blagovnici Standard in na velenjski tržnici je bila minulo soboto ponudba sadja in zelenjave nekoliko pestrejša kot običajno. Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije, ki ima svoj sedež v Mariboru, je namreč na stojnicah predstavilo možnosti pridelave hrane na zdravju mnogo naravnejši način, potrošniki pa so lahko to zelenjavo tudi poskusili.
Kot je povedal Igor Skerbot, specialist za zclcnjadarstvo pri Zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje lo ni ekološka pridelava, "ampak je prednost takega načina pridelave zJasli zagotovilo potrošniku, daje pod kontrolo pridelana zelenjava resnično neoporečna in ne vsebuje zdravju škodljivih ostankov sredstev -/n varstvo rastlin nad dovoljenimi mejami. Pridelava je pod strokovnim nadzorom, gnojena je na podlagi analize tal, nc obremenjuje okolja in podobno. Pri nas pomeni kakovost na tržišču zelenjave, kupci pa z nakupom in uporabo takšne zelenjave skrbijo za zdravo prehrano." Po trditvah Škerbota zanimanje za zdravo zelenjavo raste med pridelovalci in tudi potrošniki. Z integrirano pridelavo zelenjave sov Sloveniji začele prve kmetije leta 1997. Danes je vanjo vključenih že 112 slovenskih kmetij, med njimi tudi 15 iz širšega celjskega območja. Med drugim je Škerbot še povedal, da kupci v Erinih trgovinah lahko že kupujejo tovrstno zelenjavo, ker Era sodeluje s pridelovalci Podravja nekaj ict. V tem trenutku ta zelenjava ni nič dražja, kol tisla pridelana na konvencionalen način.	■ tp
Arhitekturna delavnica Velenje 2000
Za sklep -
predstavitev projektov
VELENJE, 16. novembra - Z razstavo, predstavitvijo projektov in okroglo mizo so v mestni knjižnici Velenje prejšnjo sredo zaključili arhitekturno delavnico, ki je potekala pod okriljem Mestne občine Velenje, ljubljanske Fakultete za arhitekturo in ministrstva za okolje in prostor.
Sedemindvajset šludenttw seminarja prof. Aleša Vo-dopivca sc je najprej Velenju, cel teden v začetku oktobra, ukvarjalo z iskanjem potencialnih možnosti prostorskega razvoja območja južno od Šaleške ceste in sadovnjakom nad Celjsko cesto.
Nadaljnje delo pa je potekalo na fakulteti. Delavnico jc spremljala vrsta spremljajočih prireditev, med njimi mala nočna predavanja arhitektov, ki so potekala v mestni knjižnici in bila zelo dobro obiskana.
Veliko svežine je v projektih, ki so jih mladi bodoči arhitekti prejšnji teden razgrnili pred javnost.
Urbanisti in drugi, ki se bodo v prihodnje šc veliko ukvarjali s tem prostorom, bodo v njih lahko na.šli vrsto odličnih zamisli in pogledov na ta prostor.
Nakazanih možnosti zato ne bi smeli pospravili v kakšen predal in nanje pozabiti. Ob arhitekturni delavnici Velenje 2000 pa so izdali tudi katalog.
■ mkp
SAKÍMizdaia:Časopisna-zalo2niškainRTV ■■■JLLj družba, d.0.0. Velenje liliala ob£9trliilh. Cena posameznega Izvod: je 180 Siï, tneseina nafoćnlna 875 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polleDia narotnina 3.850 srr, leina ratoinina 7.200 srr.
tJredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk {odgovorni jrednik), Milena Krslič-Planlnc (pomoinica urednika), Janez Piesnik, Tatlana Podgoršek, Bojana Špegel (novinaill). Mira Zal<ošel< [urednica raďija), Jania KožJta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja
propagande), Sašo Konečník. Jure Beričnik (propagandista): Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 89. telelon (063) 898 17 50. telefax (063) 897 46 43.
Žiro raèun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mall: na5.cas@siQl.nat
Obllkovanie In graf. pilprava: Naš čas d.o.o.
llsii in odprema: Delo. d.d.,Tlskar^o središče, Ljubljana. Dunaiska S.
Nenaiočenlh totogratl) In rokopisov ne vračamol
Po zakonu o DDV |e "Naš čas" uvrščen med proizvtxle Informativnega značaja za katere se plačuie davek po 3% znižani stopnji.
Po dveh letih spet o zapiranju osnovnih soi
Šolniki in starši proti zapiranju šol na '^horuk^'
Med veienjskimi šolniki je po dvefi letih miru in tišine o temif ki med njih vnaša nemir, spet završalo, ko je izšlo gradivo za torkovo sejo veienjskega mestnega sveta. Med 20 točkami dnevnega reda je bil namreč na 10. mestu zapisan predlog sklepa, ki se suhoparno glasi "o začetku postopka za spremembo statusa osnovnih šol v MO Velenje", Sprejetje tega sklepa bi, poenostavljeno povedano, pomenilo zeleno luč za pripravo strokovnih podlag za postopno zapiranje ene od matičnih osnovnih šol v Velenju, kar naj bi veljalo tudi za tiste podružnične šole, kjer zaradi upada števila otrok ne bodo več imeli možnosti za delovanje. Utemeljitev predlagatelja? Število otrok močno upada, šolski prostor ostaja neizkoriščen. Po torkovi seji, na kateri je bilo tudi veliko učiteljev in staršev otrok, tega ne bodo storili "na horuk". Najprej bodo na novo določiti šotske okoliše!
Dogitjttnjc. ki jc svoj vrhu- vom oirok v razredu,
ncc Jivi\'clo na îorktwi scji, sc jc zaCclo odvijali ?c nekaj dni prej. Nh zapisano v gradivu, ki jc hkrati vabilo za sejo, so najprej od reagirali na OiGu-slava Siliha (Oi>). Soli, kije bila pred dvema letoma, ko .sc jc o zapiranju ktl v Velenju začelo govorili» prva na spisku. Eni so lakrai menili, da zaradi airaklivne lokacije v s redi Scu m es la in šolskega centra, kjer prosiora primanjkuje. Drugi pa. da zaradi pomanjkanja denarja za gradnjo nove knjižnice, ljudske univer/c in w Ccsa. ki si jih občina z močno varčevalno naravnanim proračunom Se nc bo mogla kmalu privu^iii. Ravnoda^ni tokrat niso ostali tudi na LK'adi, ki je bila druga na spisku, potem pa so se kolektivu šole GS pridružili še ravnaiclji vseh šcsiih velenjskih šol. Izračuni šolnikov, kftj bi pi'imenilo zapiranje ene jk>le v meslu, so se namreč močno ra/Jikov5ili od listih, ki st^jlh pripravili voličin-ski h -slu:?bah.
Za boIjSe razumevanje pro-blemaiikc b<imo zalo povzeli ludl dogajanje nekaj dni pred sejo. V gradivu pLše, da jc v Solskemleiu l99.W)šesl ma-ličnih velenjskih Sol obiskovalo 4i)29 učenccv\ po projek-cijřih, temelječih na sialisličnih podatkih i/šol (ki so jih ríívmi-telji ludi podpisali) in podatkih o rojstvih po posameznih Sobskih okoliših, naj bi jih bilo čez pet let, v Šolskem letu 2l)0.SyiJ6, Ic 2380. V (.skup-no)de.sclih letih lorej kar B8() učencev ali 41% manj! Temu primerno bo upadlo tudi Število oddelkiw; po občiaskih projekcijah naj hi se v Iclu 2U()5/i)ftzmanj.5alona llOod-dclkov ob državno predpisanem miiksimainein norma Iínu 28 otrok v posameznem oddelku, kar je v desetih Iciih 5U oddelkov manj. Šolniki so opifzarjali. daje i/račun naa*-jen na enoten Šolski okt'ïliS. ki ga zakonodaja ne dopuSča več. Zal o bi ob zaprtj u ene izmed šoU Iř^ oddelki, pri obvezni dcvclleiki Inz normati-
zmanjkalo prostora /a 125 otrok, pri normalKii 25 pa kitr za 413 učencev. Seliti otroke i/ šole v šolo, kjer bi pač še bil praslor, hI bilo v nasprotju z zákonem /ato naj hi bila po njiluwem spet aktualna po-nwna uvedba dvoizmeaskegsi pouka, ki so jov Velenju odpravili Sele letos.
Pobuda ravnateljev
na .sqi odtx>ra za nego-spodai^kc javne službe, Ac.sl dni pred sejo svcia. je aktiv ravnateljev velenjskih Sol dal pobudo, da se o morebitnem zapiranju katere Izmed iol pričnejo pogovarjati Scle po uvedbi devetletke v Šolskem letu 2i)02/2iJ03, saj večinasivariza prehod nanjo Še ni posiorjcnih. V Velenju namreč sc nobena štíla ne izvaja poskusne deveLlctke. Predlagali so, da zalo svetniki najprej sprejmejo le sklep o spremembi Stilskih okolik'v, potem pa pripravijo nove projekcije po generacijah, ki naj bi edine natančno pohizalc, kaj hi pomenila ukinitev cnc izmed Sol. Župan Srečko Meli je na seji menil, da s tem skušajo zagotoviti samo parcialne inleresc.^^ki sov šktKio taku (isnovnim kul srednjim in viSjim sniani v meslu. pu ludi v vrtcih. Slevilo otrak upada. Naš namen je l)if. da se pravočasno 1 orimo reševa* T^u legn prol)lenia, saj Ím> presežnih delavcev tako v vrtcih kol !^(»lah veliko. 'i\icli če ne zapremo nol>ene šole, ho «»d* (lelkov manj. Ko uovorimo o {.H>s|M>(lanii rahi Šol.skih pr(».s-torov, zato ne ntoremo ^<»vo-riti le o osnovnih šolah, am-piik tudi o srednjih in višjih, ki jim prostora prinianjku-Je."
Dušan Dolinar, sirokovni .s(5dclavec za področje Šolstva pri MO Velenje, je svetnikom zelo natančno in razumljivo pojasnil, zakaj je pravzaprav prišlo do razhajanj v podatkih občine in Šolnikov. V občini je trenutno 23,1 učenec na oddelek, sUwensko
povprečje pajc 21,3. Izračun pa so opravljali na 28 učcnccv na oddelek, in to le za matične .šole. Šolniki naj bi uporabili tudi podatke za po-dru:^nične. Na področju matičnih šol pa sc žc nekaj let rodi poprečno 230 otrok in tolikšen je tudi vpis novi^cc^'. Dolinar je podprl novo pot do rešitve problema, kise mu zdi prava! In bil vesel pobude 1'rancsi Severja. da pri pripravi novih Sc^lskih okolišev in različic projekcij gibanja števila otrokglede na zakonske normative in r;izp<ilt>i^lji-ve šolske prostore sodelujejo ludi ravnatelji. Skupaj bodo gotovo lahko pripravili predlog. ki bo Uižjc riizumijiv tudi svetnikom in ki bo'^Klpihml" številne dvome in dileme, je povzel Sever in dodal, da prvi rćizrcd devetletke nikakor nc bi smel potekiUi v prostorih sedanjih vrtcev, kiir je bila ena od možntvili za reševanje proslon>ke prcîblemat ike v prvem letu devetletke. ko bosta vzporedno šolo obiskovali dve gencraciji prvošolcev. Svetniki so bili v razpravah zelo ril/ličnih mnenj, strinjali pa so se. daje težko najprej zapreti .Šolo in šele potem reševati nastalih situacijo. Herman Klemene je v razpravi cel(3 podvomil o tem, da so otrt>ci Še naše največje bogastvo. Herman Arlič (pa še mnogi za njim, predvsem iz slrank pomladi), pa je izpostavil tudi problem piklružničnih šol. Tudi tam Število otrok upada, zalo je vprašanje, kako dolgo vztrajati, preden jili zaprejo. Menil jc, da do zapiranja ptxiriizničnih Sol ne sme prill, saj so''duša iit kulturni utrip vsakega primestnega knija. Brez šole la* /aCelo /iv> IJetlje v odroćnejših predelih f/umirati." Bojan Kun t ič je piwedal, da bi bil proti zapiranju šol, čc bi se prostori prodali ali namenili za kakšno drugo dejavniKl. Ni pa proti, če bodo praslori Še naprej ostali namenjeni izobraževanju, In dodal, da ne razume staršev otrok na podružničnih šolah, da vztrajajo pri izolv ra:^cvanju njihovih otrok v bistveno slabšiii razmerah, kot so na matičnih lah.
Ostaja torej dilema, ki jo jc prvi oblikoval Draj»" Mar-tinšek. AJi zaradi upadanja števila otrok zapreti eno matično šolo, na drugih pa do maksimuma napolnili razrede, ali pa Šol nc zapirat i in ob manjšem Slevil u oirok zagotovili kvalitetnejši pouk. Ob tem so svetniki spet poudarjali, da kvaliteta izobraževanja nc more biti odvisna le od števila otrok v posameznih razredih, tSiprav je Marjan Saloliir menil, da prav manjše Število
otrok v razredu učitelju dviguje ugled in moč. Dilema o zapiranju ali nezapiranju osnovnih Šol v Velenju s tem seUida Šc ni končana. Počakii-ti bo treba na nove, temclji-tejše projekcijc.
Naj si kol mama i^^smoŠcMke pt) tem poročilu le delčka dogajanja na torkovi seji dovolim kratek komentar. Upam, da bodo dileme o (nc)zapi-ranju Sol v Velenju čim prej odpravljene. V dobro otrok, ki zagotovo oWutijo tudi nemir svojih učiteljev, ki se, razumljivo, bojijo za svoj<i prihodnost in delovna mesta!
Vrtec bo dražji
z novim letom btîckonom-ska ccna v Vricu Velenje precej višja, /a prvo starostno skupino se bo iz dobrih 50 list^ srrdvignila na skoraj 5S,5 tisoč SIT Svelniki so sc namreč strinjali s tem povišanjem. ze dru^m let<w.
ekonomsko ceno v Vrtcu Velenje so namreč povišiili žc februarja, do konca avgusta pa so st roški v vrtcih spet porasti. Vzrokovzato je več. zit-nimivo pa je, da b<^do višje Cene po besedah ravnateljice občutili predvsem starši otrok z višjimi dohodki, ki jih je tu-divVelcnjuzeiomalo. Vnaj-višjem plačilnem razredu bodo po novem plačali 6,5 tisoč SIT mcsečiK^več. Stai^i t>trok vnajnižjihplačilnih razredih, ki plačujejo le deset ali dvajset odstolkovckonomskece-nc in jih jc iz leta v leto več, pa bi)do plačali celo dobrega tisočaka manj kot doslej. V strukturi cene oKina krije 70. starši pa .^11% cene varstva. 'Ib pomeni, da bo občina v Ic-lu 2tH)l prispevala za varstvo predšolskih otrok 4S8 milijonov, starši pa 210 milijonov SIT
"Da'* za odkup zemljišča za smučišče
Velenje jc eno redkih mest, ki Ima zimsko smučišče z vlečnico skorajda v centru mesta. V Salcku so ga zgradili že leta 1 ^>74. Tikrat .so z lasi -nico parcel v .spc»dnjcm delu smučišča Ano LcmpI sklenili najemno pogodbo za tri leta, dosiop do smučišča pa je že v.sa leta možen le prek njenega dvorišča po urejeni peš poti, kije p(*it a la jabolko sp*> ra, Vsu leta doslej st) siccr pogodbo (îbnavljali, vendar je prihajalo do občasnih odpiranj in zapiranj smuči.šča. Lani naj bi Lcmplova doV(^lila le enotedensko smuko v času pc^Čitnic, sneg pa je ravno takrat pobrala odjuga in s tem ni bilo nič. Leio prej je bilo snuičaijcv veliko, karte pa po ceni in zato dostopne vsem. A
0
PONUDBA PODJETJEM IN
■JïTiTTWîTTTXiMl
Devizna posojila
Uvoznikom opreme In repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah.
Rok vračila: do enega leta.
Pogoj: plačilni promet se opravi preko Banke Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke.
Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR -f 2,28 % za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki; 899-52'20 in 899-52-29.
/O 1 banka Velenje
Bankd Vèie/ife d.d., VétenJ^,
bénina skupina Nove i^ubljanske banke
v enemstavku
UUBUANA - Vlatlri je ob nesreči v Logu pod Mangartom za taki>^njo pomtK^ niimenila 140 milijomw tolarjev, z njimi bodo p<^krih/itro5ke.kisojih Imeli tk^slcj ga«.ilci in ostali re.^evalci, plačali pa naj bi iiidi nastanitev prebKiileev Loga. ki so ostali brez strehe nad glavo.
LJUBLJANA - V Mobitelu so pripravili projekt Oscm-netka. z njim biîdo s pt^močjo podjetij in posameznikov skušali zbrati vsaj lisoč računalnikovjili dograditi In podarili osnovnim .^olam; prvih 50 je prispeval Mobitel in jih lx) dtv bilo l9žol.Telekiim pa bok vsakemu prispevalpriključekza internet.
LJUBLJANA - Mobitel jc konec prejínj ega tedna začel pit v dajno akeijo "moj bo," v kateri za dva tolarja prodajajo mo biini lelcfon pod pogojem, da posameznik sklene ali po-dalj-^a naníčnii^ko razmerje za najmanj 25 meseccv, v prvih treh dneh pa so z akcijo prepričali kar ňlMM) državljantw.
KIDRIČEVO -- Občinski svetniki in 2500 prebivalcev Kidričevega želijo na v.sak način preprečiti gradnji^ ene od dveh skwenskih scžigalnic komunalnih odpadkov, čeprav jc okrog 100 občin že pi^dpisala ktinzorcijskc pogodbe, pri tem paseodločajoouvodbi rctorenduma. aii powctovalnega, ali obvezujočega-
CtLTE-V mestni občini Ccije bo zimska služba čistila 119 kilometrov glavnih cest. 601 regionalnih in 12ÍX) kilomctnw lokalnih cest in javnih potijetosjc bilo v proračunu za zimsko službo 179 milijonw tc^larjcv, od česar jil) bodo47p<:ira-bili Se dt"» konca lela, v proračunu zaprilKxinje leto pa bo 210 milijonov tolarjev.
DOBKNA-V Zdravilišču Dobrna jc bil dvodnevni posvet prcdscdnic komisij 7it članice v slovenskih gasiL<ikth društvilu udeležba sc iz leta v ieiopc^vcčujc in letos seje bilo na posvetu 160 udeleženk, siccrpa je v slovenski gasilski organizaciji 2.S.nnn članic, kar je več kol 20 odstotkov vsega članstva.
SI-OVENSKE KONJICE - Kmalu bo ustanovljen zavod komplementarnega in naravnega zdravilstva Skwenije. ki bi> imel scdežv dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, v katerem bo tudi ambulanta, v njej pa lK)d<'> ljudem dajali informacije o zdravljenju in podatke o vseh zdravilcih v .Skivcniji.
ČRNA NA KOROŠKEM -Ccnicr za usposabljanje, delo in varsivovčmi je odprl prvo diskvirano bivalno skupnost na Koro.^kem. v njej trenutno trije ljudje (par in posameznik) z zmerno motnjo v duševnem ra7vi>jij, ki skuSajo živeti vsaj približno takti kot veČina ljudi, prosiora pa je ^ za pet stanovalcev.
sezona bi lahko bila veliko daljša. Sedaj bi Lemplova rada prodala občini celotno zeniljii^e v izmeri 33 tisoč m2. Del te parcele predstavlja spodnji del smučišča, ostalo je zemljij^e ob tijej. Svetniki se strinjali, du občina zem-
ljišče odkupi, o ceni in pogo-]\h pa se hcćo t lastnico áe dogovarjali. Predvidoma pa naj bi za to po zadnji cenitvi namenili 14 milijonov SÍT, Zgradili pa bod<3 morali še novo pe.^pot do smučišča.
■ Bojana Špeget
v ZARISCU
23. novembra 2000
Vroča okrogla miza o bodoči prometni ureditvi v Velenju
Mar mesto res nima prave prometne politike?
V tetu 2001 bo verjetno v mestu Velenje zaživel nov prometni režim, ki bo gotovo povzročit kar nekaj vroče krvi tat<o domačinom kot obiskovaicem. Po novem bomo tudi v "mestu priložnosti" plačevati parkirnino v tako imenovaniij modrih conah v cen-tru, to pa še nebo odpravilo pomanjkanja prostora za jeklene konjičke.
I tiia se na MO Vťlťnje xavt?-(liijo, /Mo /^lyo pripraviti lake mlloke, v katťríh n«fl>j |)(i* navijali nnpak, kl so jih v pffteklíh Wťih dťkilí v dru-UÍh vvčjih slovanskih nie s lih. kjer tovrstne ukrepe /a ve^ re<la v prometu /e po/najo. In tudi /ato so dali možnost zainteresirani j J vntxs t i, da na ulas pove, kaj misli o prometni i!re<iitvi seduj in o zapisanem v osnutkili ni>vih iidlcK kov. D^n urna razprava na okro{»ii mi/i preji>nji torek je bila po priCakovar^jih na tre* muke prav saj ju' to driNjje, ki marsikomu v mestu dviguje pritisk.
/a.' svetniki Mcsinti Velenje so na okioi>rski seji sveta predlagali, da o odlokih o ureditvi ccslnega prometa 1er i/l>iri konccsionarja za gradnjo garažnih hií^ in upravljanje z ohsiojcřimi par-pripravijo razpravo. J'.iipan Srečko Meh je zanjo rc5 odli")ćil, dodali pa so Se razpravo o dok)ćanju I'unkcionainlh zemljiŠć v cen-iralnlh predelih mc.sla Velenje. Rahlo razočarala jc ude-lei:ba - vabljeni so bili vsi svciniki, pni^îojih jc le nekaj, pa predsedniki svetov krajevnih skupnosli in mestnih ćetr-(i 1er upravniki stanovanjskih
z^adb, ki so bil bolj številčni.
Ptwabili y-A ho îudi vse obíanc. ki bi želeli kaj pripomnili, fn prišli so predvsem tisti, ki prometne zagate moino čulijo na lamini koži. Okroglo mizo je vodil podžupan Drago Martinsek. jzvedli pa so jo lako, da so prisotnim najprej predslavili bc.sedila ireh <^bravnavanih odlokov. "Odloki so suhoparni"» je oh tem dejal Martinček in dodal: '^Želimo pa Jih pripraviti tako, da honto iipctvtťvall tudi
vaše prip<mihe> jjre za vitalne življvnske priKese v ine> stu. I^mniet je nďinrvO kf»t kri. ki teCe, ali pa ne..."
Vsi I rije omenicm (xiloki mij bi vpriiksi zaživeli drugo Iclo. Odlok o ureditvi pro mela bo ločno določil peš cone, ob-m^iCja mirujo&ga prometa in obmoćja plaCcv-anJa parkim;-nc. ki bo v meslu novost. V slrogem cenlru bodo skoraj vsa parkiri^a poslala modre cone, brc/p lac no bo le parkiranje pred Rdečo dvorano, na parkiriàiu proli bazenu in pred iřdravstvenim domom. Koliko naj bi tosialo občane. Šc m določeno, kar je bilo v razpravi večkrat ocMlano, par-
kirnino pa naj hi plačevali v času delovnih dni. ob nedeljah in prćtznikih pa ne. To ne bo
delejevem trgu in pod Tilo-vim trgom. Slednja naj bi vsaj za silo ril/bremenila tudi parki iáCe pied Staiida/diiio, kjer
imajo stanovalci že sedaj hude težave z iskanjem pro.slih parkirišč. V bodoče pa se bojijo, da sc bodo zanje borili "z revolverji in noži". Tako slikoviioje namreč slanje opi-
priprćivljalcem (Odlokov očilal. da me^to nima prave prometne politike, da so premalo upoštevdjii iii Kole.sdiji^
poglobil pa se je tudi v besedila odlokov. Dodal je, da bi bilo prav, če bi ustanovili prometno komisijo, ki bi jo sestavljali tudi arhitekti, prometni strokovnjaki.
Namesto grička, ki ga otroci pozimi koristijo za sankanje, v prítíoónje pokrite garaže.
veljalo za intervencijska vozila. poseben slatas pa bodo imeli tudi stam^valei v centru mCs^ra. Vsakemu stanovanju naj bi dodelili en abonma /a parkiranje, listi, ki imajo pri Iiiši več avtomobikw, pa bodo morali parkiranje ali plače va-
sal eden od njih, saj parkirišče pred Standardom ne bo v modri coni, za raiřliko od li-siih pri občini in upravni enoti. Podobnih težav bo še veliko, že sedaj pa so ene največjih na Kardeljevem trgu in na Gorici, kjer je stanje
projektanti in drugi strokw-njaki. Menil je, da bi bilo treba najprej zgradili garažne hi^ in Sele potem začeti pobirati parkirnino, kar po sedanjih predlogih ne bo mogoče. S lem so se strinjali ^ nekateri. Predlog za imenovanje
Takšen pogled se pogosto nudi pred zdravstvenim domom
ti ali pa umakniti. Oh tem je
razlA^alec hevedilj odloka
Tone Bn»dnik poudaril, da večina \\aál ne ve, da skupaj s stanovanjem niso kupili parkirišč pred bloki, ampak le pravico do parkiranja, ki jim jo ho o1)čina zagotavljala še naprej.
Do parkirišč z revolverji In noži?
Vsekakor na občini vedo. da težav ob uvedbi tîdlokov nelx) malo. sploh, ker jc parkirišč v centru I0ří5. stanovanj (in s tem pravic do parkirišč v Slrogem centru) pa 650. Vsekakor parkirišč v mestu ni več dovolj za vse. zato edino rešitev vidijo v gradnji dveh garažnih hi§ - na Kar-
iz dneva v dan huj.^. Zato tudi v Nakupovalnem centru, kljub temu, da zato nimajo dovoljenj, parkirišča ponoči zapirajo / verigami, saj upravnik Damjan Likar pravi, da bi sicer inwl že zjutraj pobi parkirni prtx>lor stanovalcev K.trdeijevega trga, kupci pa nc bi imeli kje parkirali. To pa jeza lastnike lokalov v centru nc*lopiisino, Ob ii'm niti ni opozorilnih tabel, ki bi obis-k^Tvalcc opozarjale na to, da bo parkirišče ponoči zaprto. k».r jih bojd*^ nc smejo postavi;!!? / eno besedo - zmedaî
Kaj pa prometna komisija?
V razpravi je prometni strokovnjak.Aleks^in der Knežević
prometne komisije so sprejeli kot dober, mcsini arhitekt Marko Vučina pa očitka, da mesto nima prave prometne politike, ni sprejel z odobrava-njeni, saj je prepriči^n. da jo ima!
Eden najglasnejših pri obravnavi omenjenih odlokov je bil Že na .seji sveta Frane Sever, precej pripomb in pred-[ngitvpa je podal ttirii tokrat. Sc vedno jc trdil, da bi morali odlok razdelili na dva dela in ra/pisati konccsijozagradnjo garažnih hiS in Ufvavljanjc z njimi za daljše obdobje -25 let (laj bi bilo premalo.
Prav poseben problem pa bo (in je) Kradeljev trg in Staniel<wa ploSčad. Na občini pravijo, da podzemne garaže,
ki so si jih nekalen s p5^eb-nim dovoljenjem pred leti za-gradili, sedaj pa jih celo oddajajo v najem in trgujejo /. njimi, §e vedno v lasti premogovnika. la naj bi jih prenesel na občino, k: bi jih zainteresiranim prodala, z izkupičkom pa financirala tzgrad-nj<'> giiražne lii^. Spixlelitvijo konce.sije zanjo naj bi tudi rešili vzdrževanje Že precej dotrajanih podzemnih garaž in mi tem področju u\'edli več reda ...
Prcjmet je na srečti živa sivar in marsikdaj močnejSi od ťhi-lokov. /ato bodo, tudi če bodo ^picjeii v sedanjem l>ese-dilu, v praksi doživljali še mnoge spremembe. Kol vsaka novast, pa bo tudi nova prometna ureditev tako za izvajalec kol uporabnike svojevrsten ^ok. A v to kislo jabolko bo, kol pravijo na občni, treba ugrizniti...
■ Bojana Špeget, foto: vos
Ker nt opozoritnih tabei, obiskovalci od drugod ne vedo, da je parkirni prostor ponoć/ zaprt (zaklenjen). Edini (!?)
izhod z nJega je čez nasad vrtnic.
UJiířiiJ 'JlilijlU^lzjliili ilijlzjUliZJ f JiiJ^SU J prfij^iiprfLlitsijfiiiJ/l
Vue priložnost ]e tukaj in «daj!
v hitio rastoča podjeliu TrendNET d.o.o. s« odpirajo nova ddlovnd mesta za ndslednje kadre
BtMwTwW «pMiaBvt
•	Vlsok^Sotska izotrůzba f^čvn^ifliéke smeri aB vs^ MCP
>	s poćfo^ rsôanêiniékJh omrsž^ tzkuSfífS 2 usmerjevainiki
■ poznavenjs Micnisofiovih okol^ (Windows 20CO ser^. Exchange. SQL)
>	pœdstevftve koffiunikacijske sposotností
dpsdfllBt ZB doétimBOQTB fliBtcno
' aU viSia ůola akoncmske smari znanja s poćn^ iniameia ' iikuinfé 2 bazami podatkov
•	poznavanja MKftioftovih okol^
organizaa^ska In komunikacHaka spoaobnoati Sa^laer rafii opren>e_
>	areOrfje ali vi^ašoiaka računalniška izobrazba
•	likDšnJe s podro^ siw^ opreme
>	znanje Micf^xfi Wndow^ aisíewov iaíja po spoznavanju novih tehnologij
Pokličite nasi


TrendNET
5 r e è I t v e
daa.^^'rtTp • Bi, 'i«!»»'»»! w^NVffwtfsgt*. pvaei ifuQu «i u «lm
23. novembra 2000 "»'^ÉAS
AKTUALNO
25 let podjetja Ceplak iz Velenja
Druga hiša kakovosti v Sloveniji
VELENJt. 16- novcmiinwV Stovoniji .Si'v tem trvniilku ki* IÍ s L'urtifikdtum m kakovost ISO 9002 piKijvtij in le pri« l)ll/n<i 50 s curtifikatom ui au sti'm rHvnanja i okoljem. Od minuk'K«! Četrtka dalje je v dru7.l>i obi'h ludi velenjsko |)odjctjť Ce)) IJ k. ki Iclos slavi 2 5-letnico uspesnega del ova* nja. Na prilo^jioNtni slovesno* stí v m»ii dvomnl hotela Paki v Velenju pn je podjetje prejelo še mednarodna eertitikata, prav tako /â kakovost in oko» ljev,irstvo.
Kol je v svojem nagovoru zbranim poudaril direktor podjetja.hCepMk. jih vaU vi, ki pomenijo šc pí^zorncjšc spremljanje njiliovcga dola ter razvoja, pravzaprav bolj veselijo kol .skrbijo. Mubilej med drugim doka/ujv. cia /namo /jidovoljiti potrebe In /iihte-ve naročnikov, dodelitev certl-nkutii pa je le logična posledi» ca te^a. Smo dru^o stanovsko podjetje prt nas, kije postalo liiša kiikovosti in ni naključje, da od letos dalje tesno sodelujejo ter se pove/ujem<i s priznanim mednarodnim koncer* nom ISS»" je med drugim dejal Jože Ćepbk. Zahvalil sc JO sodelavccm» ki so ludi v naj-
težjih iasih vzřrajalí in za ka-1er« jc prepričan, da na njih lahko slavi svoje zaupanje in upanje.
V pt'jJjciju, katerega osnovni dejavn<*>tj sla řišécnje in trgovina, je danes zaposlenih 154delavcev. Lela 199(1, koje Čcplak dejavnost regisiriral kol podjetje, so ustvarili 3 milijone tolarjev prihodka, lani so ga 3ÍM) milijonov SIT.
Vodstvu podjetja in njegovim delavcem je Čestital tudi predsednik Obrtne y:liornicc
Slovenije Slane (jrah. Med drugim je pc^dcrtal, da bo vsiop Slovenije v EU Í7ziv^ ki bo dohrodoiUil Ic za dobrt^ pripravljene in sptvvobnc.
Jubilej podjetja in priznanja, ki jih je prejelo, se bo z zadovoljstvom spominjalo 16 zaposlenih. ki v njem vztrajajo H) let in varovanci va rs tvcno-delovnega cenira Ježek Velenje. Slednjim jc namreě Jože Ćeplak namenil kuverlos HK) tisoč tolarji.
■ Tp
Od danes do sobote v Rdecl dvorani In Hotelu Paka
Srečanje gospodarstva
Pred Iremi leti je l>ito na )>i»l>ud<i Saviojsko-sHle^ke ol>močne Ri>s|>odarske /iKimice or^a-ni/Jrano pno .sre^inje male$*a in velikega |iu-s|>odHrs(^'a te$*a območja, (»lavni namen je bil med.selKijno s|)<»/iiavanjc, k^iterej^a nac^radnja naj bt bila tesnej.^ navezava pi»slovnih stikov.
Mnoge komponente, ki jih potrebujejo v pro izvodnjí veliki, bi namreč lahko izdek>vali mali ivHJjelniki in obrtniki. S tem hi zagotovili delo marsikateremu brezposelnemu.
Začetki so bili siacmni, a oi>etavni.
Danes se bi^^t^dilo tretje lovrsint»srečanje, od katerega si oi^anizatorji veliko ohelajo. Plenarna srečanja (med dnjgim bodo konkretne primere dobrega st>delovanja predstavili
Era K<^plas, BSH. Jan&FI<^rjan in Gorenje (Orodjarna) so bila že doslej dobro obiskana. 1-etospa 1x1 kol kazcb<igata lUili p^iblovna razstava, ki je čisio pravi zametek sejemske prireditve. ki bo morda v/nikla v prihtxJnjih leiih, Na rav.stavi. odprli jo bodo popoldne ob 14. uri v Rdeči tK'orani, se bo predstavilo namreč kur 6() podjetij in obrtnikov. Razsiavosi lahkoogleda-jo ludi občani (danes od 14. do 17. ure.jutri in v soboto pa od do 17. ure). Vstc>p je prost. Med drugim se Kniocckivito pivii>laviii pcx>lcw. ni sistemi Premi>gcwnik Velenje. DSH Nazarje in (iorenje.
Oglejmo si torej dosevke g<.w>podarslva Sav-injsko-SalcSkega območja, morda Ixfmo na.íii tudi sam i.svoje nove p^jslovne priloí:m>slÍ!
■ Mira ZBkošek
Solčavsko po neurju
Nepretrgano opazujejo Mecesnikov plaz
s podelitve certifikatov, s katerimi so na najiepši načiri zaznamovali 25*tetnfco uspešnega delovanja podjetja,
Na celotnem Solčavskem a** hili v začetku tedna veseli ob dejstvu, da se /elo črnoj^lede na-|Hkvedi p remeno slovcev /a ko* nec prcjšnjetta nis(» uresničile. Deževalo sicer je, v^endar Savi* nja s |)rítoki ni preveč narasla in ludi ni povzročila dodatne liko-de.
Seveda hitijo odpravljati posledice in uresničujejo načrl prednostnih nak>g. Med nje gtv tovi^ Stidi ureditev občiaskih cest in izgradnjanKwkív prek njih. da
bi čim prej spet pc^vcziili posamezne zaselke in dt>mačijc. Ob lem si mt^no želijti. da bi izvajalci pi'ôpeî^ili obnwo na Številnih mestih mi>čnopoi>kodcwanc regionabie ce.ste med Lučami. Si.»lčavo in Uigarsko dtilino. Najbolj kritična mesta sti siccr ic začasno za.'^itili. za Irajnejâc rešitve pa bodo morali počakali, da se znižal vixlo.staj Savinje. ki je šc vedno precej visoka.
Seveda pa je v teh dneh v (Xípredju stanje na Macesniko-
vem plazu, saj ogromna gmota zemlje in kamenja gn^/i ^ naprej. Pri tem je zaenkrat raz\'e-seljtvo dejstvo, da pk»z kljub obilnim padavinam miruje. Razumljiw» pa strah t'ftiaja. za^ to je olíčinski Slab cwilne Zii^ite organiziralncpreirganoopazo-vanje razmer na plazisču. Ob tem stalno opazujejo tudi ostale manjSe plazove in zemeljske udore. ki so nastali med nedavno V(xlno ujmo,
mip
Pogovor z direktorjem gostlnsko^turlstlčnega podjetja Gost Velenje Martinom Stelnerjem
Vrača se samo zadovolien gost
(lost Velenje, hčerinsko IMMljetje Pr^mii^iovnika Vek* nje, je v|>eti» v vsa do^uja• nja na športno turističnem |N>dn»iju v tem (»koljti, pi»-kriva |>a tudi dobršen del gostinske ponudbe. Skrivijo /a malice zaposlenih Pre-niojiovnikii Velenje In vseh njegovih hčerinskili podje* lij. /a oddih in prevenilvne počitnice v hotelu Barbara v Kiesi, pre<l nedavnim pa so v svoje upravljanje v^ell tn* di celoten rekracyskc» turistični center Jezero.
O lem, kako preživljajo letošnje lelo, smo se pogwar-jali z direktorjem Martinom Sieincrjem.
#	Kofikureftca v f^ostinsivu ja vx€ xvija. kako jo prvnuigu-j&e ?
MARTIN SI EINER: "Moram priznali, da težko. Delali moramo ? nizkimi conami, ki jih kljub relativno visoki inťlaciji ne moremo dvigiTvati. Življenjska raven je padla, zato pa tudi po-tro.šnjavgoslinskih lokalih. Polrebni so dodatni napori vseh zaposlenih, potrebno je nenehno dodatno izobraževanje in prilagajanje spa^menjenim potrebam gostov. "
#	In kaj kažejo številke?
M.ARTIN SIEINEK: 'Lansko poslovno leto smo skle-
nili z dobičkom in upam, da bo lako ludi letos. Pred nami je namreč čas, ko si obe-lamo polne lokale. Med le-lom smo imeli kar nekaj likvidnostnih Icžav, bilo je tudi nekaj slabih <3bdohij, ko strixskov nismo pokrivali, v tem času pa so prihodki in ixlhodki ic izravnani." e Praviia, da je potrebno nenehno dodatno szohroifva-nje, priia^janje novim po-ireham ftosiov, kako stediie tent trendom?
MARTIN STEÍNER: "Med pomembne "okrepil ve" naicga podjetja àtcjcm kar nekaj organizacijskih in kadrovskih sprememb, ki smo jih uresničili v/adnjeni času. Imamo vodjo gostinstva-to nalogo opravlja Zlat ko GlinŠck, ki je delal doslej v našem hotelu Barbara v Fi-esi in se izobraževal v hotelirski ^oli v Portorožu. Vodenje Rekreacijskoga centra smo zaupali Matjažu fer-novšku, turistično agencijo pa jc prevzela Metka Druks. Novega direkiorja pa ima ludi 1 lotcl Barbara v Ficsi." e /W vaše okrilje pff novem xodi eelofen kompleks Rekreacijsko /un.çrtcVîQjû cťn-tra Jezero. Kaj nameravate z lyini?
MARTIN STE1NER: "Načrtw je veliko. Predvsem
Želimo, da poslane to območje srcdi;5Če Športno rekreativnega dogajanja v tem okolju. Izkorisliti Želimo ogromne vodne povrSine,
Martin Stelner
postavili pa ludl bazen. Del čolnarne nameravamo (iičemosoinvcsiitojja) spremeniti vvelik disko klub. saj tovrstnih zmogljivosti v naSem okolju trenulnoskorajda ni. /gradili pa bomo ludi prizidek k Bch dvorani» v katerem bomo povečali zmogljivosti filncsa. uredili masai^e, solarijc. skratka, dopolnili sedanjo ponudbo. Prav tako bo treba zgradili 5e kakšno tenis igriáče, pa še kaj, da bo to res pravi Športno rekreativni corner/' e Gost Je z/Jan tudi po orfta-
mzaciji oziroma soorfiam^ Tflciji turistièno zabavnih prireditev?
\UR'nN STEINER: "MLs-lim, da v tem okolju ni bilo večje prireditve, pri kateri ne bi sodelovali, Tako Ix*) seveda ludi v prihodnje, /tal pa nam je letos zaradi slabih vremenskih razmer odpadla največja - Noč ob jezeru." 0 Precej vtaf*ate v lep videz svoji/l lokalov. fS'azadttje ste posodobili restavracijo Ktuh v sredisću mesta ?
MARTIN STEINERr *^Ta na5 najstarejši lokal je bil resnično polrebcn obnove, ki mislim, daje dobro uspela. V njem pa smo sc ludi v ce loi i prilagodi h potrebam sodobnega časa in vse va^jim željam po hitrem prehranjevanju in malih obrokih. Poleg pripravljenih malic in ko-.sil nudimo tu majhne prigrizke, zajlrke, bogata je ponudba solai. Se posebej pn smo ponosni na izvrstne sladice. kijih pečemo po preizkušenih starih rcccplih. Del reslavracije pa je šc vedno namenjen a la caric ponudbi.
Naložbe i5e nismo v celoti sklenili, čaka nas Še ureditev letnega vrta ob tem kîka-lu."
# Zanimiva je verjetno tudi Oaza. lokal oh mest/tem
stadionu, kjer ntuUte pred-vsem jedi z tara.
MARTIN STEINER:
"Opremili smo jo s sodobnim i^arom, s katerega v ]>> letnih dneh prijetno diši. Aal pa v ta predel Velenja šc nismo uspeli privabiti toliko gostov, kol bi želeli."
e y<fš ttajvevji lokal je restavracija Jezero.
MARTIN STEINER: "Da. l u lahkosprejmemo več kot 250 gostov, nudimo pa, upamo da res we, kar si belijo gurmani. Bogaia je ponudba domačih jedi, ribjih in drugih specialitetf da o sladicah sploh ne govorim. Pa tudi i7-bira vin jc dobra/'
Pod va^' okrilje sodi med drugim tudi Vila Široko Šoštanj. Lep lokal katerega usoda pa Se vedno ni znana.
MARTIN STEINER: "/ji-njo je vloi^en de nacionalizacijski zahtevek. Mi pa si seveda řclimo, da bi ostal ta lokal, ki je zelo primer za proslavljanje različnih svečanih trenutkov. pod našim okriljem," e Aï? enem nnjtepdli preileiov fdovetvike obale sloji vaš luh-tel Barbara v 1'iesi, ki fia namenjate letnemu oddi-/i«, rekreativnemu dt>pu-stu. I' zfldnjem času pa imate v njem tudi v,ve več poslovnih srečanj.
MAR I IN .S TEINER: "Ho-
tel je dobro zaseden, obiskuje pa ga ludl vedno več tujih gostov. Razveseljivo je, da je rasle zanimanje zanj tutli i/ven sezone.'' e videt i je, da je tudi vaša tu* ristična a^ncija te preras» tla okvire delavskega turizma.
MAKllN.S'IlJNEK:"Vča-sih smo skrbeli predvsem /a organizacijo letovanj za delavce Poslovnega sistema Premogovnika, zdaj pa jc naša agencija odprtega lipa. Nudimo V7>e. kar nudijo sodobne lurističnc agencije, poleg organizacije letovanj, izletov, seveda tudi nakupe letalskih kart. Slrankam pa se bomo v prihodnjem Iciu fe bolj pribhžali, agencijo nameravamo prenesti v središče mcsla."
# In s kakšnimi načrti stopa* te naprej?
MARTIN STEINER:- Zadovoljen gosi je porok našega uspeha. Zavedali se moramo, da se bodo k nam vračali resnično Siimo lisli, ki so odšli od nas zadovoljni-Zastavili smo zelo konkreten program aktivntxsii, ki ga moramo tudi na vseh področjih dosledno izpeljati. Potem bo tudi druge postavljene cilje hize uresničiti"
■ MiraZakoéek
GOSPODARSTVO
«"^ČAS 23. novembra 2000
Gornji Grad
Podjetju Interdent certifikat ISO 9001
Gornjegrajsko in hkrati celjsko podjetje Intcrdenl je proizvodnjo in prodajo medicinskih pripomočkov za zobozdravstvo začelo leta 1978 v Gonijem Gradu. Danes zaposluje 27 ljudi, od tega 12 v proizvodnji, razvoju in skladiščih v Gornjem Gradu ter 15 v prodaji, marketingu in računovodstvu v Celju. Približno 60 odstotkov pn»-izvodnje izvozijo v 26 držav na treh celinah, zelo pomembno pa je tudi. da bo podjetje v kratkem v Gornjem Gradu odprlo prostorno in najsodobneje opremljeno zasebno lekarno.
Konec letošnjega septembra so v podjetju uspešno opravili zunanjo presojo in dobili certifikat ISO ^001, ki jim b(i v veliko pomoč in spodbudo pri uresničevanju smelih razvojnih zamisli. Certifikai bodo uradno in slovesno prejeli danes, v čeiriek. 23. novembra, dopoldne v gornjearajski galeriji izteki.
mjp
V Premogovniku Veienje nagradili l<rvodajalce
Zahvala za človekoljubnost
"Kaže. da ste krvodajalci holj pogumni pri darovanju krvi. kot pri prejemanju priznanj," je na podelitvi priznanj za več kot 25-krat darovano kri dejal predsednik medobčinskega združenja Rdečega križa Velenje Jože Medved, koje v restavraciji Jezero 18. novembra nagovoril kr-vodajalke in krvodajalce Premogovnika Velenje. Povabljenih je bilo več kot 300, svečanosti pa se jili je udeležila le polovica.
Rekorder med njimi je Anton Petelinšek. kije dosedaj kri daroval kar 90-krat. 8()-krat sta jo je darovala Milan Emecl in Ivan Rošer, 7t)-krat pa Zdravko Podkoritnik. Tistih, ki so ki'i darovali 50-krat in večkral. pa je skupaj z omenjenimi rekorderji kar Letos je bilo od krvodajalcev iz premogovnika in IITZ odvzetih že 1929 enot krvi.
Zahvalo za to človekoljubno dejanje pa so si prislužili vsi. ki so že kdaj legli na mizo in ponudili svojo življenjsko tekočino, da bi zdravniki z njo rešili življenje ali vrnili zdravje neznanim ljudem. Pravijo, da večina tistih, ki kri da enkrat. to počne vse življenje. Kivodajalei s premogovnika se vedno .številčno udeležujejo rednih krvodajalskih akcij, v velikem itevilu pa se odzovejo tudi na izredne odvzeme krvi in so tudi indiviualni krvodajalci. Mnogi med njimi pra-vij{>, da "čutijo", ko morajo dati kri. Krvodajalci pomagajo reševati življenja s .svojo krvjo, kol člani rdečega križa pa so občutljivi tudi za drugačne stiske ljudi in so pripravljeni vedno pomagati po svojih močeh. Tako so na svečanosti izrazili sočutje s prebivalci Loga pod Mangartom, ki jih je zasul plaz, in se odločili, da jim pomagajo z nakazilom denarja.
Priznanja na omenjeni svečanosti so podelili Jože Medved, sekretarka OZ RK Velenje Darinka Herman in predsednik osnovne organizacije RK v premogovniku Drago Kremžar. Slednji je to dolžnost opravljal zadnjikrat, saj ob koncu leta odhaja v pokoj. Zato so se mu prisotni v imenu njegovih sodelavcev in krvodajalcev v podjetju za njegovo dolgoletno aktivno delo v rdečem križu zahvalili z besedami in priložnostnim darilom ter mu v tretjem življenjskem obdobju zaželeli dobro počutje,
■ Diana Janežič
Podjetje Krevzei instalacije iz Šoštanja
Prevečkrat ostane vse pri besedah
Pred 18 leti je Franc Krevzei kot delavec bivše Elektrostrojne opreme Eso iz Velenja odprl popoldansko obrt. pred 10 leti pa je postal reden obrtnik. Danes podjetje zaposluje 20 delavcev, ki opravljajo montažna dela pri izgradnji vodovoda, kanalizacije, toplovodnih instalacij, plina, klimatizacije in ogrevanja. Jubilej so zaznamovali pred nedavnim s priložnostno slovesnostio, na kateri so predali namenu nove poslovno skladiščne prostore v Metlečah pri Šoštanju. Naložba, ki je še niso zaključili, je stala 136 milijonov 500 tisoč tolarjev.
Kot nam je ob tej priložnosti povedal direktor podjetja Franc Krevzei, so izgradnjo objekta načrto-
Naša prednost je prilagodljivost zahtevam naročnika ter dober kader."
vali že pred nekaj leti, saj so prostori, ki so jih imeli v najemu, zaradi širitve dejavnosti postali pretesni. "Zaradi projektov Premo-
govnika Velenje, ki so predvidevali nadaljnje izkopavanje premoga, nismo dobili potrebnih soglasij. Na srečo nam je Vegrad, kot naš največji poslovni partner, ponudil zemljišče, na katerem danes stoji objekt."
Krevzei je v pogovoru še posebej podčrtal podporo družbe do obrtne dejavnosti. Po njegovem prepričanju ostane vse prevečkrat le pri be.sedah. "Ne vem, kje Je podpora, o kateri toliko govorijo. Sam sem naletel prej na ovire kot na kakšno spodbudo. Že pri pridobivanju dokumentacije je bilo zapletov preveč. Glede na to. da z dejavnostjo bogatimo okolje, zaposlujemo tukajšnje ljudi, bi človek pričakoval, da bo to pokazalo več razu-
mevanja, kot gaje."
S kakovostnim delom, s spoštovanjem diJgovorje-nih rokov in tudi konkurenčnimi cenami so se dvignili nad sivino poprečja, kar med drugim potrjujejo poslovni partnerji poeeli Sloveniji. Predvsem sta 10 gradbeni podjetji Vegrad in Cigrad, republiško ministrstvo za notranje zadeve ter naročniki storitev: Gorenje Velenje, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.
Pokritje velikega finančnega zalogaja iz letošnjega leta ho osrednji cilji zaposlenih podjetja Krevzei v prihodnje. Poleg tega načrtujejo še dopolnitev dejavnosti s lastno proizvodnjo in nekatere kadrovske okrepitve.
■ tp
Družinsiio podjetje Rednaii iz Šoštanja
áá
Veliko smo tvegali !
99
Zahvalo za človekoljubnost zaslužijo vsi, ki so kdaj
darovali kri.
Sredi prejšnjega tedna je minilo natanko leto dni. ko je družinsko podjetje Red-nak iz Florjana pri Šo.štanju prevzelo 69 delavcev obrala konfekcije šoštanjske tovarne usnja, za katero je veljal ukrep prisilne poravnave. "Takrat smo kar veliko tvegali, saj smo poleg delavcev odkupili tudi objekt in ne-kî^j zemljišča. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila poteza smela. Skupaj z delavci, s katerimi smo že pred tem opravljali dejavnost pnůzvodnje in trgovine, nas je v podjetju zaposlenih že več kot 100. Sicer pa je blagovna znamka Rednak prisotna na trgu že 22 let," je povedal Damjan Rednak, ki so mu zaupali v družinskem podjetju vodenje proizvodnje.
V Florjanu, kjer so postavili delavnico, danes 20 delavcev izdeluje čevlje iz programa zaščite, v Šoštanju pa poleg usnjene konfekcije izdelujejo Se zaščitne rokavice in delovna oblačila. Zaščita delavcev od nog do glave je njihov lasten program, tudi nekaj konfekcije, večino proizvodnih zmogljivosti pa za zdaj zapolnjujejo naročila Industrije usnja Vrhnika.
Kot pravi Damjan tako predvideva pogodba.
"S prevzemom 69 delavcev smo se obvezali, da jih bomo zaposlili takoj in za nedoločen čas, Vrhnika pa je obljubila trg za teh 69 delavcev za dobo dveh lei." Večino izdelkov prodajo na domačem trgu. od 25 do 30-odstotkov pa izvozijo. Usnjeno konfekcijo izdelujejo
Naročil je veliko, skladišče gotovih izdelkov prazno.
za v svetu m(ide priznane blagovne znamke.
Po besedah Damjana Red-naka težav s pomanjkanjem naročil ni. Nekaj jim je pri tem Sla na roku moda. kjer je usnje spet iskano, poslovni partnerji in trg pa so si pridobili predvsem s kakovostnimi izdelki in konkurenčnimi cenami.
"Naši cilji v prihodnje bodo v precejšryi meri odvisni od nadaljnjih dogovorov z Industrijo usnja Vrhnika. Mi seveda ne bomo čakali na zadnji dan izteka pogodbe. ampak se bomo na ta čas pripravili prej. Zato že preusmerjamo del proizvodnje konfekcije v lasten program in pod svojo blagovno znamko. Načrtujemo širšenje dejavnosti, radi bi odprli nekaj novih delovnih mest." pravijo Rednakovi-starša Mira in Miran ter sinova Damjan in Dejan.
Rednakovi so poleg odkupa objekta v tem času rešili nekatera vprašanja glede komunalne nadgradnje, nerešene pa jim za zdaj ostajajo težave z jedilnico.
Pogodba o najemu obstoječe poteče konec leta, za novo, ki naj bi jo uredili v
neposredni bližini obrala konfekcije, pa jim še ni uspelo pridobiti vseh dokumentov. Med drugim namreč morajo za posege na odkupljenem zemljišču zadostiti zahtevam prostorsko-ureditvenih pogojev.
■ Tp
Modna lionfelicija Eiliroj
Zavidljiva mreža trgovin
z odprtjem lastne trgovine v Zrečah je Elkroj zaokrožil obdobje odpiranja lastnih prodajaln. Seveda zaenkrat, saj spniti in podrobno ocenjujejo raven povpraševanja po njihovih izdelkih in blagovnih znamkah, zlasti v večjih mestnih in trg(»vskih središčih, in kjerkoli bo povpraševanje dovolj veliko, bodo ukrepali in odprli še kakšno prodajalno.
V Zrečah so odprli osmo lastno prodajalno, poleg tega imajo še štiri franšizne, s petimi družbeniki pa .so solastniki 23 trgovin v verigi Ona - On. kar vse skupaj že predstavlja zavidljivo trgovsko mrežo.
mjp
23. novembra 2000
GOSPODARSTVO
V Gorenju Indop presegajo načrtovano
Leto presežkov se z novim letom ne bo končalo
Maja /etos je bi/o podjetje Gorenje /ndop staro pravljičnih sedem let Tradicijo strojegradnje vsa ta teta dobro nadaljujejo in nadgrajujejo, proizvodnjo pa so tudi /etos skoraj podvojili.
Direktor p<KijctjH RihanI (rrudnik luim Jc i>l> obisku |KikHAHl hO>clo načrtovanih in i/vcdcnih del. Skonij vse mcscco so naCrEo krepko pre.sq^iili« kiir je ocl /^ipo-sicnili UTj»lo veliko novih /.nnnj, naporov in àis». Zuto mćiini)]o« <l» IhkIo ludi finančni rc/ullaii ivtos do« )>ri. Pred kratkim so obnovili poslovno .sodolov.mjc j; SH>ijo, od katert'»^ si veliko naroČit za izdelavo »ovii strojne opreme pa jim gotovo se lep ću?« ne bo /jn»njka|o.
V Oorcnju (jidop nekaj Ici zclii zviSujcjo proiTvoJ-ijjo./jradi picwlorskcom^i* jemvsií. ki jih pri Jdu vsa k daiï bolj ovira, pa o novih dciavcih yaciikral le razmišljajo. A iiidi legasc bo-Kh morali lotiti, suj irenumo l3i) zaposleniii iie bo već /moglo vseh naroČil. O leni bi še marsiCeiusiiio ludi to* kral spregovorili z dire klor-jem RihariJoni Cirudjjikoiii. # 1^0 IfMfOxť počasi iOťka. Duste v njem izpolniti vxe zacrtane dlje? RIHAKD (ÎRUDNIK: V-astavljcnecilj« bt'^nio precej presegli. Leto je poie-kab v znamenju dveh vcCjIh narwil, ki jih je naíepcxljei-je dobilo ob koneu lanskega in v začetku ieU>Šnjega (eia. Kol vesle, v Gorenju dokončujemo ntwo lovarn«."! hladilne lehnike, kjer smo níořno vključeni, /a do-k^iene dele proizvodnega procesa v nje) i/delujcmo kar 70 % opreme. Drugi.^ vcCje naročilo smo dobili iz ntfvomeškega Revt^za. 'A<\ lo lovarno smo izdelali o^oinno linijo za prečni razrez plořevmc. Linija je raCuiialnisko vodena, z vkljufenimi najsodc?-bncjáiml rešitvami. Za ponazoritev naj povem, da je di>lga32meirov. l4metrov Široka in l2melrovvjsoka. la vciikc^st niarsikaj pove. Razrei^e okoli 30 tisoč k<»siw pkK^evine oziroma pribiižno 150 Ion tla ^lan. V Revozii bodo na njej rezali ploćevj-iio za polizdelke ludi /a vse druge izdelovalce cliotcw po Evropi. Opravili pa smo ée številna druga naroČila na Ji h kupcev." ^ To sta bili prićakm'ani na' ročili. Nfhêe pa nî mogel načrto\'aii nantcil povczŒ» Hifi z vťlikim pt/žarom v (Jaliani. HuSť softelovaii pri puslavilvi proiz^'idnje fivvi luvarnt'/ RIHAKI) (iKLDNIK: V Galvani je bilo vgrajene
Direktor Indopa Rlhard Grudnik: "Prostorska stískaje vsak dan večja. Potrebovali bomo nove prostore za projekttvo in razvoj, pa tudi za proizvodnjo. "
precej opreme, ki snu» jo pri nas izdelali v preteklih lelih. Seveda .smo takoj lotili izdelave nadomesine opreme. Izdelali smo '7m določene priprave in naprave, ki tx'ido z^ča-sno omi'>gj'>čale izdelavo žičnih izdelbw. Po udarili je Ireba, da je vCial-vani tekla ludi proizv<idnja žičnih kompi'kncnt za gospodinjske aparate. Precej opreme smo fc izdebii. sedaj pa končujemo prvo večjo linijo za izdelavo mrež. V riiku dveh do ireh mesecev Iwmo izdelali so dobnt) račuiialnii^ko vodeno linijo za povsem avtomatsko izdelavo mrc>^ za zamrzovalne aparate. Dnevna znu'kgljivi^sl 1x1 ok<^li 6 li» soč ktksov/
% f)a ta naročila zmore' te, golovo iScete ludî ií«-tranje lafcopri ZO' pifxlcHÎh kf)l prox/orih. Se tu ohula kaj novostí? KIHARD CKUDNIK: "Povečevanje obsega proiz-v(.)dnje od nas zahieva ludi doda lne aktivnosti na osla-lih p<.^dR)čjih, ki niso direktno vezana na samo izdelavo oprejuc. Pridobili smo okoli .SOO kvadratnih meirov dodainih površin /a montažo večjih Mrojev, kar nam je vvcliko pomoč. Poleg tega -smo se oktobra opremili z ntwim sodobnim CNC obdelovalnim cen-ironi. ki je e^len najsodobnejših v Sloveniji. Z njim smo zelo zadovoljni. Za pri-dobivaiije noviii kadrcwsniii odprti bifov Novem mestu, kjer smo tudi zaptslili prvega sixjelâvca. nas bo v prihi^diijc /elo pomembna pmsiorska razširitev. Vsakič, ko prtdi'ibimo nekaj novih prt>slorov. ugotovimo, da je bila rešitev le začasna.
da ncivv ptitrebe narekujejo ^ več. Potrebujemo nove prosk^re za pi>trehe prt>iz-vodnje in projcklive ter razvoja. Nafia Želja je. da v dc-k"» vključimo čim več mladih strokovnjakov, da bomo lahko lirili obseg proizvodnje. Vzp^^redno pa bcmio morali zagotavljati ^e vse <*;talo na podničju pt)gojev dela. nove opreme, kakovosti..."
# Kvaiitelo swjcga deia .ste doskj fjvfuili z iivtma cer-ftjîkafoiua kakovosti, /r«-diíť pa .fe, da bi priítohili st íMjefia, okolje^'arsivg' nega. Kako daleí^ síe?
KI(IARI) GKUDNIK; "Računamo, da lx>nio decembra pridobili i« cerlífi-kairS()14.i«ll.Pripraveso v polnem leku. Pred nami so j^e koniri>lne presoje in morebitne korekcije pred končno ccriifikacijsko presojo. Vzporedno poteka vzdrževanje ^>bslojeČih standardov ceriltikalov, ki jih že imamo-lorej ISO mn in CAOF za aviom(>biLsko industrijo."
^Pri'ii kratkin» so svraznie* re v ZHJugo.slaviji moćno sprvmefíife. .Ste med pni' mi podjetji iz ^aU\(ke do-iitie, ki .vo že nawzaU sVi-kc .T tamkajšnjimi podjđji in .«• dogovorili zfl hvanje. Kúk.\no ho?
RIHARI) GRUDNIK;
"Trenutno sodelujemo s podjcijem. ki smo ga poznali pod imemmi Ivo bila Ribar iz Becjgrada. zapo-skîvalopajeokoliSesl tisoč delavcev. .Sedaj se imenujejo IRL Lola, trenutno pa imajo zaposlenih i^koli iri tisoč ljudi. Ukvarjajo sc s strojegradnji^ predvsem pa so poznani po izdelavi raz-ličniUstiskalnic, VGorcnju je instaliranih kar nekaj ))ji-hovtli stiskalnic, saj .smo sodelovali že vrsto lei pred razpadom Jugoslavije. V Ir-dopu sjnopred kratkim dobili naročik>za izdelavo velike stiskalnice s )x>tisno silo 1(K)0 ion za Ciorenje. (Gabaritov tako velike stiskalnice pri nasSe nismo izdelali, zato smo se povezali z njimi. Izdelali nam bodo jekleni del stiskalnice, mi pa jo bomo opremili .s hidravliko, elektroniko in ostalo opremo. (îorenju biimoeoo najsodobnejših sijskalnic predali srediprihodnjega leta. To je eden prvih večjih pro-jckuw, možjiosti /JU sodelovanje s srbskim gtispodar-sivom pa vidimo tudi v bodoče. Mislim, da letih krize, ni«> ravno vsega pozabili. izkuSenj pa imajo ogromno."
■ Bojana Špegei
70 let Javne vodooskrbe v Šaleški dolini
Piaiali bodo porabniki
PiedTO leiisovsedanjiol>čiJ]i Soiunj zaznali potrebo po organiziraniOikrbis pilno viv Uoin leta W) .kislem /aupaliv upravljanje Komunalnemu pixJjelju Velenje. Vixlja p<islov-nc ennic Vodovcxl Maksimi-Ijan R;)ni^ak pravi, da jubileja ne bodo za/njunov-alis prireditvijo, saj namenijo vsak lolarza lîbntwo in posixl4>t>)lcv naprav, ki kljub Maro.sii in skromnim vlaganjem /daj ziigotavljajo uporabnikom na območju občin Velenje. Soslanj in î^martno ob Paki /anesljivii in varno oskrKi z vt>do. "To lahko trdim Jň celoten »tstum. razbil /ii lokalne víKloviKle Prel-sk». Vinska Gora. Cirkovec. Bevče, Trebcliško in i^hčino Šmartno ob Poki. Prav tu pa v prihfKlr^e nnčrrujento največja vjjigarya." poraba vode v?,t rajno pa<la Ki^nninalno pcxJjctje Velenje upravlja / več kol 5()0km ecvo-vivii. s pribli/no 59 Ki jjrikljuJki. več k<ïl 27 zajeiji, črpalisči in ft2vixlohraini, Z vodo pa oskr-bvije prjb!i>no42.50iîprebivaU cevvobčínaii Velenje, ŠoSlanj in Smartnoob Paki. kar ptmie-ni pril>liK>55iXl dmř.in. ki živijo v zasebnih stanovanjskih hišali. približno 8iXH) dmžin v vcčslano*'ajijskihWakih in večji
del gospodarstva. Kol pravi RartK^ak. se poraba vode v Šaleiki dolini zmanjiiuje že nekaj let. Konkretno leios je bila vsaj za 2i)-oUstoikov ni?ja od najnižje izdatnosti vodnih vi-r<Tv. " lega ne moremo trdili /u vodotvJtrbna sistcina v Smart-nem ob Paki in Vinski Ciori. kjerv v Iciosnjem sa^em poletju, najtiolj suSnem po Iclu 1993. i/dalnosl vodnih virov komaj zacloSčala /a povprečno porabo vode.*' Medtem koje Ki'iinunalno podjetje Velenje leta 1990 prodalo 5.7 milijona kubičtiih meirov vode. jo je lani le Se 4,8 milijona. Poraba pada tako v iiospiidarstvu kol na široki pt')iroân]i. Po njegovem mnenju je pri porabnikih
varčnosi večja zaradi cene. nekaj pa k lenm prispevale vijrajene stxlobncjSe napi ave.
Za vlaganja name* sto 360 le 45 milijonov SIT
VnajJovu zapisan pixlaick je vse prej kot spodbuticn. razlog za to pa naj bi bile prenizke cene. "Letos smo dvicnili ceno
Vodja poslovne enote Vodovod KP Velenje Maksimiijan Ramšak: "Zadovoljni smo lahko, da imamo dovolj vodnih virov, Zaskrbljujejo pa nas lahko preskromna vlaganja v obnovo opreme in naprav. "
vk\ùc za f>\Toko piurtišnjo - cjkv stavna repr<xiukc!ja za nekaj mani SIT'm.^ in smo Se vedno pod republiškim povprečjem, Povifianje cen bo povečalo prihodek /a približno milijomw lolarjev. od tegii bvmio več kíH pok>vico namoii-1 i zii vlaganja in obniwe naprav 1er objckiw. Skupaj z vrnjenimi sredsivi od laksc za t^re-menjevajije voda in razširjene reprodukcije l>omo za le namene lahko letos porabili le 45 milijonov SIT kar je po izdelani siralegfii do lela 2015 le 12 otistotkov potrebnega denarja. Da lx>mo pi^tnno leioiide-
nilispoziifvnoničlo. Kimotxi-pisaii vbreme kapiuilu kar 2iK) milijonov Sl'l! Ker se lo dogaja že nekaj let. lxi vre<liK)sl celotnega sislema že za tretjino manjša, " Z razpi^ložljivimi 45 milijoni lolarjev sv» odpravili najnujnejše napake, ki vplivajo na kakovost vvidc. Tako so zamenjali 27 priključkov iiidivi-dualntm hi^am na področju vseh ireh i>bčin. 872 in sekundarnih a:v4>vixliw v §<\Šianju i;i v Velenju, predvideiiih imajo še približno m v Kavčah. soiiiianeirali so pred-slavilcv magistralnega ccviMxla i/ področja industrijske cone "Ciorenje", ziimenjali liltnie ma>e na enikok'iniz^ pripriivopiine vode na čistilni napravi Crrmov vrh (lusc pripravljajoča vgradnji» naprav za nevtriilizacrjokkv ra in elektronsko varovanje), p^'jsodobili črpali^ Roprče in pxlobno. Kaplja v tnoije glede na že omenjeno strategijo, ki predvitleva zamenjavo 10 km obsioječih eeviiv^xlov, več ko\ 2ÍX) priključkov 1er pi'ftotk^itev i^>jeku>v /a približno 50 milijonov srr na lelo. "Zavedamo .se pomena obmw in po«>d<v bitev lokaln ihv4>dov4>Jov. vendar ne smemo zanemiiiiti obstoječih voilnih virov, saj brez tega nc bom<i mogli /agt)tavlja-ti vame oskrbe .s pilno vixl«^ obsioječbn in novim upc>rab-nikom." Lolosnaj bi dvignili ccno vodooskrbe Ic za 5 Sri7m.^.
Nas uporabnike ob povedanem lahko Iv^Ujdava'.' dah RaníŠaka lahko, saj ob lako skromnih vlaganjih ne bodo mogli v nedogled ^'-agotavljali porabnikom nemoteno askrNi z zdravo pilno vodo. "Dej s Iv« je, da česar ne bomo dsmes |Ki* storili. l>i»nio morali jutri in to za	Uporabnik bo tisti,
ki bo (o plačal." jc $e poudaril vtxlja pivJovne enote Vodovod Maksiniiljan Ram^k.
■ Tp
Invalidsko podjetje HTZ smelo v naslednje petletno obdobje
Razvojni načrt
V HTZ. hčerinski nrmi Premogovnika Velenje, ki je n»j-ve^v invislfdvko podjetje v Sloveniji. saj zaposluje 7f0 delavcev. ihI lej^a je jxilovica in* udidov. IhkIo (udi v prihodr\|c »kriK-li m zajic>(avljar\|e delovnih me&l, primernih m zh)>o-sli>vsir\jc invalidov. To je eden iznivH iKimcmbnih poudarkov r«i/v<giie]»a načrta (»HUe^a do leta 2005, ki so ga dokončni! v teh drH^h.
Ra?:vvîjni načrl je smelo zastavljen. Pri pripravi jc sodeloval 5in>k kn^g zapasleriiíi v i-FFZ. .sixJelavci razv<^jnepa p^xlročja Prenjogovjï ika Velenje in .svc-U'rvidne liise IIEO iz Ljubljane, Cilede na lo. da 1I TZ kot podjetje deluje selc od ieti")ânje-gajamuirja(prej jebiUibrat premogovnika). SÎÎ morah najprej
temeljito analizirati položaj in okolje, v katerem delujejo.
"Najprej smo. če pucnosla-vim. s]iniisetKpo>^edalivu$>le-dalu, potem |)a ^i outedall ok«»-ljťinr^ťtic»veiy>(rvlK% lojeEnlo i/ík>diiée, kije bilo osnova za izdelavi» niicrUi", pravi direktor 1 !TZ i'r.uie Dniks. ki je nakazal spixibudnc možnasti Zii nadaljnji razvoj p^xljetja bi iržen-je programov. "V n;!%tednjih IHiih lelih pri^aklljemoemlk(»-inerno r^í.st prtKhije. Cc smi» m Icio.s načriov^ll miiyardcSlH) milijonov prihiKlka. ^a v letu 2tKi5 /e A milijarde 340 niílyo-nov tolaijev; I Vičakiuemt» sicer nihet upad ivtroCil od preiiKi-govnika. na drugi strani pa močno povečanje prod;yc na ziimmjvm li^u, (ako Slovenskem k<it ruili prek niija. Za Ic-
(os smi> m teh irgih n^tčrtovnli 226 milyom»' lulaijcv promeO. v Iclu 2005 pit pričakiajcmo že dohro milijardo." pravi Franc Dniks.
V Ifrz imajt> zelo raznovri^i-no pix^izvtxJnjo» njiluwo dejavniki z-u>krožujc kar 55 pt<iizvodilih programov, med nosilnimi programi pa velja omenili cřva.podrvv^evTdrJieva-nja, servisiranje in proizvcxinje elektrostrojne opreme in prO' gram proiTvtxinje gradbenih materialov, predvsem različnili • ludi specialnih - betonskih meSanic.
Razvojni načn bo doživel še preverjanje na siralc.^i konferenci poslovnega sislema premogovnika. ki bo 1x1 29. novembra do 2. decembra.
■ Milena Krstič • Planine
8
UTRIP
^H'AS 23. novembra 2000
'Waša'' regija - Slovenija v maiem
še nw/o. pa ho! Mislim se\'eila nif našo vlado. In če lx> vse utko, kot kaže, naj hi imeli j' novi vladi tudi min-L^tra 2 našega območja. Z območja Zgornje Savinjske dolitie^ Jakob Fresečnik, kije že doslej vodil odlx>r za infmimkiuro. naj bi namrečpoautl sam prometni minisicr. Krajani tega konca sewda upajo, da ho tako. Saj.<e vedno velja, da "domači"malo IwljfX)skrf)ijo za domače območje. Po čepniv je, vsaj hirse poslance\' tiče. pogosto stmnkarska zaveza močnejša od domi-cUne. Se enega moža smo dobdi v } Hiii države. Tokrat iz Sfx?dnje Savinjske doline, 'Žalski veteran Ione Oelak je poiital podpredsednik državnega zhora. Najverjetneje pa se ne Iwdo uresničili strahovi Celjanov, da bodo ostali brez poslanca. Slavka Gabra namreč ne omenjajo več kot kandidata za ministra za šolstvo in šport, ali kakor koli se lx) že imenovalo novo minLnrstvo. ki bo pokrivalo to področje.
Nova vlada, kakr^a že lio, ho gotovo morala kmalu iruli močneje zagnsti v kislo jabolko, kol nekateri imenujejo na.še rojex'anje re^j. Zadnje dni smo na našem območju siLŠali kar precej kritičnih besed tah) o reffjah, ki naj bi jih že imeli, kot o tistih pravih, ki naj hi jih iLstunoviJi, da hi bile primerne tudi na naše združevanje z Evropo, Na velenjskem srečanju slovenskih županov so morah podati kar precej odgovorov na vprašanje Evrope o na.^eni problemu z regijami. Natančne odgovore o tem, zakaj jih še nimamo, mora dati .'iet'eda država, saj si po večini občtJ} regij želijo. Zt' res, da sijih domala vsakdo predstavlja svoje, ampak očitno je, da si zdaj mnogo tako želijo regij, da jim je že vseeno, kakšne bodo. Pričakujejo namreč čudežno
moč regij, ki bodo iz Evrope pripeljale več denarja kol doslej. Regije in dobri programi • pa ho denar. Na okrogli mizi v Celju, kjer so govorili o re^jah. ki jih nekako že imamo, pa so nekateri menili, da je z na.^o celjsko .KiaiLsiično regip nekako tako, kot je z vso državo. Da .ko med i)o.samezmmi območji vse večje nalike. Na .splošno pa žel velja, da ta celotna regija počasi caplja za držaw. Celo zaostaja za njo. Nekateri manj resni pa opozarjajo na neuravnoieženo.sl regije tudi na Športnem področju. Na primer r nogometu, ko domala v.Çi7 najl)oljša moštva v iTo.samezniJt kakovostnih ,stopnjah (Usnjar, Esotech, Rudar) iz Šaleške doline,
Slo\'enija pa je bila konec tedna leix>lno združena v Slovenskih Konjicah. Jam niso izbindi kakšne ljudske mišice, razglasili so mistře in mišice med slovenskimi kraji. Pravimo, da je .Slovenija lq?a in gostoljubna, ampak še posebno lepi.so nekateri kraji. Med mesti je zmagala Nova Gorica in za malo pustila za sabo Velenje. Med manjšimi mesti so bile letos že peto leto zapored najlepše Slovenske Ktmjice, med turističnimi kraji pa Zreče. Vi kraji bodo lako pri nas Še bolj mani.
svojiTrstn i posebnosti pa je zadnje dni postala znana A rja va.s. Včasih .so ljudje tam opozarjali, da jim tresejo kozarce in krožnike avtomobili^ ki vozijo skozi naselje, zdaj pra\'ijo, da vse lo leti po zraku zaradi neznanih sil. Nismo še slišali, da bi lo "zakletograščino" kdo takoj hotel vključiti v naši nirisiično ponudbo. Za nas ne bi bila zanimiva, saj nas straši že preveč dru^h stvari.
Obrtna cona na Prlhowi
Je postopek vračanja zemljišč sklenjen?
Žť preti leli so v naselju Pribova m velikem prosio* ru med Hkkro.jam in Elektn» Ctfl.^em t«r niehniiléními delavnicami in transportom nazurskeg» gozdnega go-spi»darst^2i načrtovali ureditev industrijske in obrtne cone. Lepi nučrti si» /ostali /aradi najra/ličnejsib V7n)-kov, v zadnjem obdobju pa /uradi dolgotrajnemu postopka vračanja premo/* enja upravičencem nekda* nje agrarne skupnosti.
V nazarski občini in Sirše je to cdinj večjj primeren prostor za ureditev lakSne cone, icmu primerno jc zanimanje podjetnikov in pod-jelij, ?al pa so bili doslej v nazarski občini nemočni, lore] ludi očiiki na račun občine niso upravičeni. Čas jc hitro teke) in posamezni večji zasebniki so se nave-
Zd "prihovsko gmajno" Je veliko zanimanja med podjetniki, zato Je res že skrajni
Čas, da se zadeve razpletejo ugodno za vse
ličali Čakali, nekaieri tuJi gro7Íjo, da bodo primerno mesto našli drugje. Vendar, dokier ni urejeno lastništvo, osialih postopkov pač ni
O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ m; 03/897-27-50. 5da-25-67
RAZPISUJE
v skladu 3 statutom Hranilno kreditr^e sluice Gelovno mesto
VODJA HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
Z naslednjimi pogoji:
- vfsoka šola In najmanj Z l9ti delovnih Izkušenj; -vl&jašola In najmanj 4 leta dej ovni h izkušenj.
Delovr>o razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Phjave zdokazJfi pošljite na naslov: Hranilno kreditna služba, Šoštanj» Trg svobode 12, pripis 'Za razpisno komisijo". Rok prijavejeddni po objavljenem razpLsu. O Izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končar>em razpisu.
mogoče nadaljevali.
Sedaj kaže, da se končno obeta razplet le zgodbe. Dejstvo je, da jc mo/irska upravna enota izdala odločbo o vračilu zemljišč, vendar so se upravičenci pritožili. Pred nedavnim je na prilo:^bo odgovorilo ministrstvo za kmctij-.sivo, gozdarstvo in prehrano. Odločno upravne enote je skoraj v celoti potrdilo, vzelo majhnem delu pa moraenotapostopek ponoviti, seveda Sele, ko bo odU'x^ba ministrstva kot organa drugo stopnje pravnomočniL To se bo zgodilo, če upravičenci v roku 30 dni od izdaje odločbe ministr-sivaza kmetijstvo ne bo-
do vložili tožbe na upravno sodišče. V tem primeru ho odločba za večji del zcm-IjiSČa dokončna, za manjši del pa bo upravna enota postopek ponovila.
Ponovitev postopka za dejansko neznatni del zemljišča pa naj ne bi bila ovira, da nazarska občina ne bi mogla začeli postopka za odkup zemljiSča in začela uresničevali načrl urejanja le več kot nujne industrijske in obrtne cone. Pri icm se bo že na začciku soočila s problemom. Olani nekdanje agrarne skupnosti in upravičenci namreč niso več živi, zalo bo potrebno najprej opraviti poslopek dedovanja.
mjp
Politični eros mladih
Letošnja jesen nam ni prinesla le obilice dežja in z njim povezanih naravnih kolastrof, temveč Uidi za polno mero političnega speklakh. Naj' prej se je v* lieogrudu »zgodilo ljudstvo'^ (kolikič :e?) in nnši veliki neje\'eri navkljub izgledu, da je Miloševiveve ere končno konec. Mednarodna skupnost je z vsemi sihmi zag^'ubila priložnost in nosi mmga srbskega predsedniku po rt)kah. Kljub njegovim zn zahodne kriterije nndvse nacionalističnim nazorom: pripravljena je spregledati celo jasno nepripnr\ljenosi mednarodnemu smUŠču zli voj' ne zločine i' Haagu izročiti krix'ce za zadnjo balkansko vojno.
Potem so v mfjveČji, najmočnejši, naJiwmemhnejši in sploh naj'S\'e-tovni velesili, poliiično^ekonomski aksis mundinoivga ^'etovnega reda volili svojega predsednika. V deželi, ki poleg svojega življenjskega stila s kokakoh in hitro prehrano na čelu tako rada izi'aia predvsem svojo verzijo demokracije, še danes, dva tedna po volitvah, nimajo pojma, koga .so izbivl/. Malenkostna fa vendar nesporna) veČina Američanov je sroj glas namenila demokratskemu kandidatu. A ker v tej''trdnjavi demokracije*' predsednika ne volijo neposred-no, temveč prek ekktorjev, bo novi predsednik Zf>/i najverjetneje republikanec.
in na koncu, a nikakor ne nazadnje, smo se Slovenci na tretjih v«-lit\'ah i' novi demokratični državi nadvse prepričljivo odločili za di-skontimdteto z zadnjimi meseci diletantske vladavine desne, koalicije. V novi zasedbi tako domala dve tretjini paramenia zastopala bar\'e leve .Vidine, /.ahvaljiijoČ še nikdar tako točnim napovedim javnom ne njski h anket (pa naj na volitvidi poražena vlada opravlja ne vem htkšne kontra'raziskave ) opaznejših presenečery ni. Razen Stranke mladih Slovenije (SMS).
Ko sem na prelomu pomktdi v poletje, takorekoč tik pred voUtx'a-mi, sedel r tisti kleti sredi Ljubljane in poslušal simslnepolitične sanjarije nadvse hetero^ne skupine ipre?)poientnth mladcev in nekaj mladenk, sem se le prizanesljivo nasmihal. Danes, nekaj mesecev po tem, ima SMS Štiri poslance, s še nikdar tako močno Dmm škovn L DS pa so podpisali sporazum o .sodelovanju z vlado. Mrzlično iščejo ljU' di, ki bi izpolnjevali pogoje za mesio državnih sekretarjev itistaxija se jim predvsem pri tistih zahtevanih desetih letih delovnih izkušenj), hknui po kaže, da se bodo dogovorili za vodsnv poj)olnoma prenovljenega in stniktumo na novo zastavljenega Urada vlade RS za mladino. Na ta način bo SMS, stmnka, ki skupaj s stranko upokojencev morda res predstavlja nekakšno anomalijo, ki noj se v zrelem demokratičnem sistemu ne hi zgodila, odločilno sooblikovala listi del nacionalne politike, ki ima oj3ra\iti z mladimi. In to je, pa naj ho stnin-ka Še tako vsebinsko heterogena in gnana ud takšnih ali drtigačnih, bolj ali manj osebnih interesov, brez dvoma tcspeh. Če bo le med svojim štiriletnim ptirla mentami m deloi'anjem zasledovala ta svoj izi'or-ni programski interes.
To je pomembno tudi (ah še posebej) iz velenj.'ikega zornega kota. V novem parlamentu zaradi različnih širših okolisŠČin sedijo kar tri' je Ša leča ni. Kar bi brez vsakršnega dvoma moralo hiti dobm (pa naj v bliènjem regionalnem središču še tako zavistno .^ti.^kaJo zobe). Na ta način hi morali hiti lokalni interesi kar dobro zastopani znotraj nacionalnih lobijev odločanja. Kaj pa interesi mladih ?
Res je, lokalna politična oblast ni popolnoma pozabila na mlade, kol je to moč videli v prenekaterih slovenskih občinah in mestih, ki jih vodi desnica. Prav prelegne pa se v tej smeri utdi ne. Kar je nekako razumljivo (nikakorpa ne opravičljivo). Zavedati se namreč moramo, da bodo lokalni in nacionalni politični kn^ači naŠe dndhe-ne usode podpifvli predvsem tiste dejavnosti in projekte, ki jih razumejo in se lahko z njimi vsaj do neke mere istovetijo. Pri sodobnih^ urbanih načinih řivljetya in iirt/žanja mladih pa je to vse pre-veČknu lezko. Zato je logično in nujno potrebno, da se za .nvy« interese mobilizirajo mladi sami. Njim namreč njihov način Svljenja predsuivlja pfvvladujočo vrednoto, ne pa zgolj igralne kane v političnem pokru, katere vrediwsi jepaČ odvisna od dane situacije, pred' vsem pa od kart, kijih v n}kah držijo soigralci.
Politično delovanje ni a priori nekaj slalJega, kot vse preffogosto slišim za raznimi mladinskimi omizji in šanki. Je edini način, kako uresničiti svoje interese. In tu se boleče kaže svoj.wena impotenca Šaleškega študentskega khtba, pa tudi Mladinskega cenira. Teiko namreč verjamem, da velenjski mladini tako zelo primanjkuje političnega erosa, da ne bi našla di'eh ali treh predstavnikov, ki hi v lokalnem občinskem svetu :astOf)ali ključn^i ziiijenjske intere.fe mladih. S/)om-nimo se .samo velikega usj^eha mladinskih list na lokalnih voHt\ ah jyred dvema letoma. Ali predzadnjih lokalnih volitev deceml>ra 04, ko je I''gi, nesporna lokalna legenda, kot samostojni kandidat iz mestnega sveta izpadel zgolj za nekaj glasov
!*a da ne bosie rekli, da je Velenje za opazno delovanje na mtcional-nem nivoju premajhno. Poglejte samo primer ljubljanske študemske organizacije, ki so jo dobesedno prevzeli študentje iz Škojje Loke. ah pa izjemno močan lobi mladih iz Slovenskih Konjic, ki ima odločilen vpliv na delovanje SMS, s tem pa tudi he.^e4o pri oblikovanju nacionalne mladinske politike.
■ Mes 6rr)\Ć
23. novembra 2000 '»^ČilS
V SREDISCU POZORNOSTI
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje
Bodo občine našle zdravilo za zdravstvo?
Na Jdvnem zavodu Zgornjesavinjski zclra\'st\'eni dom Mozirje so v minulem obdobju za vi^jo raven zdravstvenega vaTst>a ol)^an(>v vseh S« estili ohcin velika postorili, težnv pajini sevedii ne manjka, pa naj bodo to denarne ali kakšne dru^sačne. Dejstvo j«, du so ol)Cine ustanovitelji* ce tega zavoda« ki ol)6tsn<> si-cer poRiuj^ajo, kot je bil lep primer pri nakupu prepo-Irehnt^a ren^ena. običajno pa nujruje malo obljubijo in nato íaniižyo*
Cire seveda predvsem za na-zarski zdravi>tveni doni, v katerem so rentgen. Ilziolcrapi-ja. spedalisii^nc ambulante in drugo službe, ki jih up{>rab-Ijajo prebivalci vseh šestih občin. Ohćina Nazarje, ki je po razdelitvi premoženja íasl-nica tega doma, zanj sicer skrbi, nujnih naložb pa sama ne zmore, vseh pa nill ni dol/na. Lep primer je bila nujna in (cmeljiia prenova fizio terapije, za katero je nazarska občina ?alo?ila denar, osiale pa ji dogovoijenega deleî^a niso povrnile. Ker je bil ta denar nazarskc i^bčinc namenjen /a prepotrcbno širitev parkirnih
Ida Pustoslemiek Kramer je zdravilo predpisala
prasiorov, le naloge paČ ne Ix^do mogli uresničili.
Torej, občine so lastnice vseh stavb zdravstva, ki so jih ra7dclili pc> legi, tega pa se v posamczniii otxnnah "preveč" zavedajo. "Občine namreč razmiŠl,i^a, da je dovolj, če vzdržujejo svoje zdravstvene domove in skrbijo za r\|ihovo opremo, očitno pa se ne zavedajo, da morajo pomagati tudi domovoma v Mozirju z dežurno in reševalno službo ter v Nazarjah, kjer so speci-
alistične ambulante za prebivalce vseh občin. Zdrav ra* zum pravi, da l)i morale nek^j prispevati, pt>le{> lega pa ne gre za velike zneske," pravi vršilka dolžnosti direktorice zavoda ida Pustosiemšek Kramer, kije poaic prevzela v začetku novembra, v.d. pa bo odpadel, ko bodo soglasje k njenemu imenovanju dali vsi občinski sveti.
Polrelx^ so velike. Zdravstveni d<iniovi in celo njihovi mlajisi" prizidki kličejt^ k obnovi, zavod lahko nabavlja Ic najnujnejšo in manjšo opremo, za kaj več ni spost4>en. l\j so Se reševalni avlomobQi. ki prevozijo ogromno kilometrov. ^^De.iansko bi morali kupiti vsako let«» noM^ga, vendar ga zavod - kolikor gaje spkth §e ostalo - iz amortizacije ne more, ol)čine pa ne kažejo pf>-sebnegii navdušenja za sodelovanje. Veliko lx>lnikov imamo na dializi, zato je velikt» voženj v Celje in Slovenj (bradée, kar pomeni ogromne stn»ške. Zavantvalnica za prevoze na plaći dovolj, da bi se splačali komu drugemu, mi pa smo dolžni voziti. Precej je tudi onkoloških l)olnikov in
T R ^ N D
Trend sistemi d.o.o.
Efenkova 61. \felenje, Tel.; 03/587-55-15
VrhunsH komplet
Računalnik DeskPro EX733
Procesor Intel^Pentium HI 733 Mhz Pomnilnik 128MB-do 512MB 15.0GB ATA HDD. Gibki disk 1.44MB Grafična karta INTEL 4MB Mrežna karta Intep PRD+100 UTP CD pogon 48x, Namizno ohišje Zvočna karta z zvočnikom Miška s kolešCkonn, Internet tipkovnica OS WIN NT4.0/WIN2000
IS^FTLCD
16.7 mil barv
kontrast 200:1
Vidni kot120W
Velikost točke 0,30 mm
1024x768 60HZ&75 HZ
MPRII, TCO'95, ISO 9241, CE, Energy
Star. PC 98
Rug & Play
C«ne 86 aKûllsha4n-v«ffalf za gotovinsko Diačlio In ^ijsUh Količin. Prfdi^ujemo si pra^o do spremefTibB cen brez predtiodne najave.
^radi velike ^nece so onkološki pregledi večinoma amlHi-lantni, kar še povečuje že sicer oj^romno število kilometrov reševalnih ki naj hi sicer hi I i mi me njen i nujnim prevozom.	prevt»£ov izivd-no presegamo, zavarovalnica tega ne prizna, ziito imamo mcinjko pri inaterialnlh stn>ških,** prav vi^ilka doVi^cv Sil dirckiorioc.
Še nekaj je. kar o{>Čine vaja," da nûnajo dcwolj razumevanja za polrebe zavcxia. Dejstvo namreč, da so zdravniki ;'apo.sicni na/avtxlu Ic v Mozirju in Nazaijah, pi>v-scxi drugod so žc zasebniki, v zobozdravstvu pa sta v okviru zavi>da sploh le še olri^^ zo-bozdravnici, vsi ostali so zasebniki. ^^Naša dolina je poseben |>rimer. 'Ib so mai\jSt kraji na velikem pn»storu in ^anje je izredno težko dubiti zdrav-nikii in zohuzdnivnika.']'udi mladi Iz doline se po konČ* anem študiju ne vračajo domov; vsi hitijo y l>olnj$nice. Edine val>yive so zasehne ambulante. Če torej ol>C*ine 2eli* jO zagotoviti splošno zdrav* st>%no varstvo, paČ podelijo koncesijo. Oh tem moram poudariti, da smo i zasebnimi zdnivniki dob ro poveziini in smo vsi vključeni v dežurni» služix). Je pa res. da smo ''za-vodovi'* zdravniki bolj izpostavljeni. Smo domačini in vedno na rdzp4»lag(», zato ImI-niki iščejo pomoč tudi pri nas, če svoje}^ zast^>nega zdravnika nimajo pri roki. Mi jim nudimo pomoč« čeprav včasih morda malce nejevoljno. Zasebna £<lrav$tvena dejavnost ,|e torej p<mekod zares rešitev« ki pa ni ravno popolna in pra* va raven zdravstvenega varstva lahko postane vprašl,|i* va, kar je v zolK>z<lravstvu 2e primer.'' meni Ida Pustošíc m.^ek Kramer.
7a koncc pa Sc njeno "sporočijo" županom in občinskim svetom: smo na zavodu f>bvezani zag<»tavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo, dežurno službo, vse prevoze, lab(»ratorijske storitve, rentgen, fizioterapijo, specialistične ambulante in še kaj, potem se morajo v oi)činah zavedati, da morajo nekaj prispevati za vzdrževanje in p(»s<Klabljanie, ^ posel)ej, ker strošek res ni visok!*'
mjp
VGLEKJE
Daljinsko ogrevanje v Gornjem Gradu
Projekt meseca evropske klimatske zveze
Klimatska zvez;a evropskih lokalnih skupnosti vsakme-sec ra^lasí pnijekt, ki pomembno prispeva k zmanjšani emisiji toplogrecinih plinov; k ohranjanju biotske razno-mtnosti in k varstvu okolja v lokalni skupnosti in na glo« balni ravni.
Ta zveza združuje 880 lokabiih skupnosti zvcč kol 40 milijoni prebivaleev, za evropski projekl oktobra pa je izbrala projekl zamenjave individualnih kuríj^č na fosilna goriva in les s sodobnim sistemom daljinskega ogrevanja na iwnovj biomase v Cîomjem Gradu. Zve/a tKenjuje, da bodo v Cromjcni (îradus tem sistemom aspeli zmanjkali emisijo lopkïgrednih plinov za 30 do 40 odstotkov.
Poleg lega so v obrazložitvi napisali, da «ibcina Ciornji Cirad vse od svojega nasianka leta 1994 zgledno skrl>i za varstvo okolja, kamor sodijo sLslern ločenega zbiranja odpadkov, sixiobna čislilna naprava za čiščenje odpadnih voda in ludi spodbudni napori 7a uvajanje ekološkega, knie-tijstva in turizma. Dodali velja, da je bila občina Gornji Cirad na pobudo slovenskega E foruma in drui^tva za energetsko ekonomsko in ekologijo iz Ljubljane, v evropsko klimalsko zvezo sprejela kol prva lokalna skupnost iz v/hodnc Evrope.
■ iP
Spodnja Rečica
Spet varno čez most
Most čez Savinjo v Spodnji Rečici so vozniki zaradi povsem dotrajanega in že nevarnega lesenega vozišča previizili s strahom, prizaneseno pa ni bilo tudi pe^em, ki jim je strah v kosti vlival preperel les na pločniku.
Zalo so se na občini Moziijc odločili za temeljilo obnovo. pri njej pa sovveliki meri uporabili lesslarcga mosla prek Savinje v Mo/irju, ki so ga po izgradnji novega piv-rušQi. V pomladanskih mesecili bodo zamenjali še leseno ograjo, saj sedanja vo/nikom skoraj preprečuje preglednost na obeh straneh mosta.
$e nova ograja in prometna varnost bo bistveno boljša
UJP
Občina Ljubno
Na razpisih dodatniii 60 milijonov
Skromni proračuni manjših občin v nol)eneni primeru ne zadostujejo za različne naložbe, kijih narekujejo rastoče želje in zlasti potrebe. To razumljivo velja tu<li za občino Ljubno, zato si na vso moč prizadeva zagotoviti sredstva tudi iz drugih virov. Sem gotovo sodijo razpisih različnih ministrstev, na katere se v Ijubenski občini temeljito prjprav(iajo in se redno prijavljajo« pri tem pa so bili letos p<»sel)ej uspešni.
Uspeli so namreč na prav vseh razpisih, na katera so se prijavili, s lem pa je občina skupno pridobila 60 milijonov tolarjev.
Dodatni denar sx> dobili za oživitev starega it^kega jedra, obnovo in razširitev vrtca, dvakrat za cc.sto proti Smrekovcu, za carino cono Loke 1er za študijo o obnovljivih virih energije, za odpravljanje posledic su.^e, la uvajalni program cekwlnega razvoja podeželja in obncwc vasi 1er za prireditev llosarski bal in blagovno zjiamko dobrot z Ijubenskth kmcrij, loje ^llosarska rdita "
mjp
10^
KULTURA
""Hlàs 23. novembra 2000
Ob razstavi akademske slikarke Anje Jerčič
Vizualizacija in interpretacija v sliki
VGakriji Kiilíiifjwfnt cením íva/ui Ncipoinih/ Velenje jedo 13. decembra 2iM) m ogled razstcn^a ukodeniske slikarke ANJE JiCR(^fC. Nil otvoritvi je mlada violtnLsika Srednje i^kisl^ene .U)le Velenje, Klementina Tunun^ek, tnvyV//a liachovif Sofialo za solo violino.
Galerija Kulturnega centra Ivan NafMtnikje vsaj že desetletje zelo odprta za lusivarjahost mladili sîoverv^kih slikarjev. Se posebno pa so vrata odpri a avtorjem, kisopwezanizmi^imozjim okoljem. Ib umeitii.\kt zadnjih dvaj.^eî'di kl je zadnjiíi i)el let Velenje pridelalo kar nekaj m/adilí likovniJi umetnikov, ki so prLš/i izpod okrilju osrednje rtmetniškc institucije' Ahidemije z?/ likovno umetnost Ljubljana.
Med (emi je (udi Anja Jerčič, {f\'torica lokratne razstave. Z lansko drugo mtgnido na trcfdicionalni koloniji dplomanio\ ALU v Velenju, smo s lo razstavo želeli predstavili presek usty'arjanja Jerčičeve v zadnjem kur. ko je pripravljala diplomo in se forma-tirala v sumo.stojno ustvaijalru) a':ehnost, kur je za mladei^a ustvarjalca zapleten d^'ojnikreutimtpnKes, kije posledično odvisen od znane preiekiosH in tiapovedujoCe prihodnosti. Pri iz-bom je bil opravljen zelo zrediu iran pregled, ki nakazuje hitra preobražanja. Ta so jtosebno očitna v koloritu, oblikah in potezu Vse pa temelji na pla.stenjn in energiji, ki sitiaicijo po.\roji zamisli oblikuje v čutno formo in izmz.
Anja je začela s sludijskim racionalizmom in ga intenzivno do-jhjlnjeivla z osebno konotacijo, ki je sčasoma prekrila radona-lizent S snnko)'iiim preskokom je trdno pristala na temeljih osebneprepričana^ti in z veliko l)azo ustvarjalne moči da zasîa\'-Ijen program izpelje do pred.stavljivega zaključka. /. diplomo v letošnjem letu je ta pn'i postavljeni cilj dosegla.
V nad a lje\ vnju se je odločila se za grafične preizkuse, ki bodo zagoto\ opnnesli nekajze sprejete asebne ti^yiCnosti in se\vda ste-vilnúi novih snovanj, ki se jih lahko že sedaj veselimo z nmo razstavo grafik.
#


fi
'p>knuna razstava pa pred.^tavlja zelo homogen pivrez slik, ki so nastale r letih IW in 2f)()f) in predstavljajo JerCičťiV v njeni zelo koloristični jazi Ta sicer ne presega sliJie samo z banv. temveč se ttravnotezuje s sin tkiuro, prostorsko mrežo in obliko.
Te so v slihn'Hem polju enakovredni partnerji in med selx?j so-gftL^ajo v liJii kores/)ondencL Pntjfmie (pred\'sem krog) in iz njega izhajajoči segmenti poudarjajo .sprejemanje pretekhli spoznanj, njiho)v izfwedujočr/ dognidinrjya odpira now dimenňjo na poti v priiminost, ki je Še samo hipotetična, toda po prepričlji-vdi nastavkih je smiselno verjeti tudi v urest\ičilev.
Zgodovinsko in stilno navezovanje ni posebno nizi^oziun'noy izrazitih vplivov in vzorov tudi ne izmza, zato je (xsebno stopnjevanje zorenja in iLstvarjalno.\U neobremenjeno in je vdanost sU-kiloliko M j neposredna.
■ Mitena Horert Božiček
Kuliwnl večer med iskrenimi ijuđml
"Bojte se dolgega časa"
*'ln í/x>uíl)^Jtc se dolgočasnih ljudi. Vedno moralo po* skrbeti /alo» da sU* Lis(v;irJ»l-ni in da imate zanimive prijatelju.'* To je bil lettJcn od
napotkov /m »rečno in /^dovoljno /ivljenjc, ki jih jc v iskrenem pogovoru t. vodite« Ijem Tonetom V rahlo m rm-kril maestro slovenske ^lasl>e Mojmir Scpe ivtevilnim ohisko* valccm Ci^trtkovepi kulturnega večera.
Knjižnica KC INjc bib lo-kral skoraj premajhna za vse. ki so želeli prisluhniti iskrenemu pogtworu o življenju In delu Majde in Mojmirja Sepeia. Ob tem jc Mojmir iskreno priznal, da svojo sedemdcscllelnico praznuje že od marca leu^s, ko so se nekje zmotili v dalumu in mu pripravili prvo praznovanje. '*SodaJ je to le nap<irno. Mislim, da si tako dolgcgn praznovanja res nisem 7.n-služil/* je dejal med smehom.
Potem hkiipaj z voditeljem potovali skozi bogato ži\'ljenje zakoncev, ki sla taki^ zaljubljena v glasbo, da sîa žc v mladih letih ves zaslužek od svetovnih lurnej vlagala v nakup pio^ù odličnih svelovnih glasbenikov. In bilo je obdobje, ko je bil Mojmir le mož Majde Se pe. ki je dolga dcscllclja predstavljala Skwenijo na razliCnih svetovnih in jug(^slovanskih glasbenih feslivaiih. Mojmir je med njenimi gostovanji doma ustvarjal In ustvaril Šlevilne sk'ivcnskc popevke, ki ne bcîdo nikoli potonile v pozabo, saj so Že ptfeiale zimzelene...
'Ibple ohčulkc večera so nadgradili cidlični pevci in pevke. Mladi sopranlslki Kri.slina Suiter in Jožica (irudnik sla z íídliCnim glasom in inlerpre-lacijo Sepctovih pesmi ob klavirski spremljavi Katje Kovač, ganila ludi zakonca .Sepe. Vli^ek večera pa je bil sproščen

Zakonca Mojmir In Majda Sepe stô pripovedovala tako o zasebnem življenju kot dolgi In uspešni glasbeni poti. Več je govoril Mojmir, ki je dokazat, da je izjemno duhovit in prijeten sogovornik. Prav takšen vtis smo tahko dobiti o Majdi, ki tokrat nI bita tako gostobesedna, pa vseeno izjemno simpatična.
nastop pcvcev McSanega pev. skega /bon) Gorenje, ki so peli moderno priredbo sklad» be "Med iskrenimi ljudmi".
Nekateri so bili lako ganjeni, da niso skrivali sol/. In zato je niso zapeli le enkrat.
mbš
Založba Pozoj Velenje
Izšle tri nove knjige
Velenjska založba Pozoj zaključuje četrlo leto samostojnega delovanja s tremi novimi nalisi lep^^slovja Ka mladino in odrasle. Po knjižnjl monografiji "Moje prvo berilo" velenjskega avtorja Marjanu Ma-rinška prihaja la teden na slovenske kiijižne police Pozo-jeva velika slikanica "Težave z orehovo lorlo" priznanega slovenskega pls;itelja (řcirana (rlu» Viča: knjigo je izvirno ilu-sirlral
mlad pekmurski avtor David ťartek. uvrščena pa je v Pozo-jevo zbirko Pravljične pokrajine. Nowîsi je zbirka '"M", na-mei;jena izvirni slovenski prozi, kol prvi naslov pa je urednik zabžbe 1 vo .Stropnik vanjo uvr-slil králkoprlp<»vedno delo dr. I^?t^a Svetina ' Vidov angeP* z likcwno opremo mladim bralcem priljubljcne slovenske ilu-slratorke Alenke Solller, To je že drugih SveUncmi delo. izda-
no pri Po7xiju (njegovo "Lib raesu^" z lluslracljami Mojce Cerjakje razprodano). Svetina, Ce rja ko va, Ci lu vič in Parlekso obenem slovenski književni osivarj a Ici, katerih dela, objavljena pri Po7x)ju.so piKpremlje-na .s svojevrstnim priznanjem ziiJožbe: ^l/brani knjižni usf^'ar-jalci - prjjaleljj mesta Velenje."
I^cn Pozojevih rednih zbirk je pri založbi braiskem podjetju Studiu Rebernik prejšnji te-
den izžb tudi osemnajst črlic domačina Vinka Smajsa. strnjenih pod naslovom Grenka roža. Pozojevo čclrlo založniško leto {skupaj je doslej izdanih 60 naskwiw s lem založniškim zaznamkom) bo predvidoma zaključeno z decembrsko raslavo novih kiparskih del Alojza Jerčiča, s katero njen mecen Založba Pozoj že mesec dni gostuje v Avstriji.
É Velenika
ogledal si bom
Premogovnik Velenje • razstavišče Barbara
Sagadinove "Barvne svetlobe"
V	Premogovni ko veni ra/sta^i^u Barl>ani st> prejšr^i leden odprti novo likovno razstavo. V njej s s-vojlmi deli predstavlja umetnostni zg4KÍ(»\inar in slikar Vlado Saga-din i/. Mul^ke .S4)I>ote.
Umelnik ju doslej pripravil žc 25 i^amostojnih in I K) skupinskih razstav, za svoja dela pa jc preje) Številna priznanja. Opredelil sc je /o krajinsko slikarstvo, s problemom "barvne svetlobe". Ra/stava bo na ogled do 20. decembra.
Kulturni dom Šoštanj
"Eno pesem peti..."
Območna izpasiava .Sklada RS xa Ijubheljske kulturne dejavnosti in /veza kuliurnib drufttev Šale.^ke doline bosta v sohot«, 25. novembni, pripravila v dvorani kulturnega doma v SoiJlanju večer ljudskih pesmi z nashwom Cno pesem peti... Prircdilcv btxlo yačcii oh 18. url
Občiasivu vdvorani sc bodo predstavili pritrkovalci Iz R^v galea, ljudskipcvci iz Siranic, Lojyy .kvcrnik in Malčka Jelen i/ Šentilja, |>cvke i/ Nimncga, skupina ljudskih godccv iz (íncča pri Moziiju. pevka Jožica Orudnik Iz Ljubnegu oh Savinji, pevci I/ ( *urn(wc<i pri La^kenv Rourková Mleka iz Skal. ljudski pcvci i/ Luč ter Irio Stari RavenČani.
mtp
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
ŠTUDENT NA POTI OKOLI SVETA
v petek, 24. mwembra, ob IWM), bo v domu kullure v Velenju zanimivxi predavanje zdiapozilivi.iludenta Un^a RAV-BARJA.
Spoznali bí>mí>zanimive debele, kol s^riajska. Laos, Avstralija, Ntwa Zelandija, Fid^l.Gx-'IwA'i otoki ... Na poli okolis\'e-laje Un^ítdožKel lolikozanimívih stvari, daje napisa) potopisno knjigo z istim naslovom kol predavanje. Vstopnine ne bo!
ZLATI ABONMA
v nedeljo. 26. novembra. v Cankarjevem domu drugi koncert /Jatega abonmaja. Preilstavil se Ki AMS'iERDAMSKl BARí >CN[ ORKESTER. Dirigenl Ton IOxipman. Odhtxl avtobusa ob 16.30 {z Slovenj Cîradca in ob 17.00 jz Velenja,
DRUGA PREDSTAVA ZA GLEDALIŠKI ABONMA
V	zaCeiku ledna bo v domu kulture v Velenju Ým druga predstava za gledaliSki abt'>nma. (iostovalo bt> Slovensko mladiaskogledalJsćesSliakespcanm^ komedijoSEN KRESNE NOČI v priredbi A. Rozmana - Rí^7e.
Delo je re5^iral Vilo Tauter, Igrajo pa Roberi Prebil Sandj Pavlin. Matej Reger. Sebasiijan C^avazza. Peter Talke. Janez Skor, Ivan Peiemclj, Olga Kacjan, Janja Majzelj, Romana Snkhar. Dario Varga. Maruša Gcymayer-Oblak. LIr^ MaCek. Ravll Sullanov, Nata^ Sultanov in drugi.
/agrofovsko poroko je Shakespeare napisal komedijo. Bila je lo precej nenavadna ljubezenska komedija zmešnjav .s ključem«, ki s<\ga Imeli v rokab poročni pari in tudi vsi listj. ki st^ bili ht>lj ali menj intimne »prive« njuni pt>rcvnl. ^ bolj pa predporoCni igri.
V	ponedeljek, 27. novembra o)> 1bo predstava za Beli alKinma in izven, v torek, 28. novembra ob isti uri pa za rumeni abonma in izven. Cena vsiopnk* za izven .l.tKUJ SI T
29. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije
Pascal Vehovec prva nagrada
MARIBOR , 17. in ]H. novembra > Srednja ^lHslH>nH in baletmi .Šoku MaritK»r je bila organizatorica prve^H dríiavne-ga tekmovHnja v disciplini Sidfc'ggio. Med ucenci osnovnih in srednjih }>]2)sl)cnih Sol. ki so tekmovali v Alirih kate^nrijđh. so hile tudi tri iz };lasbene .šole Frana Ki^runa Ki^/eljskegn Ve* lej\jo.
Najuspei^nej^a je bila Psweai Vehovec. ki je lekmovaki v 1. C kategoriji in v hudi konkua-nci finalistov 2 98,10 toćke prepričljivo zmagala. Osvojila je prvo nagrado in zlalo plaketo. Poleg Pascal sta na tekmovanju sodelovali še Jerneja Pačnik in Inga Ulokina, ki sla naslopiii v 2.a kategoriji. Vse tri je za tekmovanje pripravila Ljiljana Džukić Šuklar. Organizatorje nagrajencvîm p<idclil tudi prakiîêne nagrade, ki tvv do dtibra spt>dl>uda za množičnejSt^ udeležbo na leh tekmovanjih v prihodnje.
23. novembra 2000 "»'^ÉAS
107,8 Mhz
11
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Almanah občini Vc^ertje Šmartno ob Psiki 2061
Osmič 7^pi>rcd Ihi ímIhIo Lfrixlníštvo čiísix Almannh »hčin Vťk*njc. .SušCiinJ in R<Mil) Pjki, v katťrem homo ])rÍk/i/itlM)<n^ÍHi\ii? v |)rctckti*m lelu. V poglavju kronoli^íjii bomo nani/^li pomembno dogodke prctcklcgn [al», v |n< prcdsfiivíii vcčim» tixtii^sa. kar se Je zanimivejša d<^a|Alo v občinah, političnih strankah, gospodarstvu, okolju in proKtoru, /xJrďvsivu. somli, kulturi, v/j^ojl in i/>oi>rai^«vaM' ju, luri/mu, mvdijih, vvrskih fikupnoslih, društvih, sportu ... Ldcn nHjol>s(;/nejših in najlepših almiiUHliov v Slovenci \m t^^ko kot je sedaj /£ v nBVHdi izšel pred ho/icnimi pni/nikl.
V itf h dneh je v na.^em urcdnjilvu zelo živahno. Ncwinan^'m s.o se pri priprav) tc ohsc?no puhllkaclje priJrui^ili še mnogi zunanji wxJťlav-ci» pcwTcdno pa ludí vsj lisli, ki boste izpolnili ^tnnogj Sle jili žc vrnili v nak' uredniSivo • hvala), več koi (ist>ć vprašalnikov, iz katerili bom».'» ćrpali dragwene podatke
Na siiki: uredniki posameznih rubrik aimanaha 2001. (fotc.vos)
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO,
ROBBIE WILLIAMS
Britanski piip pevec Robbie Williams je na zabavi po pcHlelilvj nagrad televizijske hiše MTV v Stockholmu "omedlel s peno na ustih", jc pisal londonski t^insnik Daily Mnil. očividci so ptweJali, da je bil pevec na zabavi zgodaj zjutraj v petek zelo bled in da Sla ga v sobo odpeljala dva paznika. Pisanje časnika je poirdlla mJi tiskovna predstavnica Robbie j il Willi;« m sa, ki je dejala, da je pevec omedlel. V začetku ledna so mu /tlravniki svetovali, naj se zaradi trebušne gripe raje ne udeleži podelitve nagrad, vendar ni hotel nikogar p<*ylu^ti. Diiily Mail je pisal, da je pevce mogoče omedlel tudi zaradi uživanja drog. Pred nekaj mcseci je pevec priznal: "Cn bi bil na mizi gram kokaina, bi moral iti iz sobe, da me ne bj premamila skušnjava, da bi ga zaužil. To je tako slrai^no mamilo. Želim si, da je ne bi nikoli odkrili". (STA/dpa)
YESTERDAY NAJBOUŠA POP PESEM
Pesem Yesterday britanske skupine Tlie Beatles sla televizijska pi^taja MTV in gla.s-bona revija Rolling Slone izbrali za najboljšo pop pesem od začetka 60. let. Na seznamu Uît) naJbt>ljSjh pesmi uspešnici skupine I he Beatles sledila pesmi Saiisfaction skupine Rolling Siones in Smells Like Teen Spiril rock skupine Nir-
vana. Pri izbiri najboljših je vodstvo revije in televizijske posiaje med drugim upt^leva-lo, katere rock in pop pesmi so najbolj vplivale na poznejši razvoj pc^pularne glasbe, je povedal pi^dpredsednik Wl'V Tom C?alderon. Pojasnil je. da so pesem Yeslerday glasbeniki priredili več kol .^OlXi-kraî, med njimi ludi Frank Sinuira in Ray Charles. Dcîdal je, d;» melodijo uspešnice poznajo vse generacije. (STA/dpa)
ULIO FURLANIČ
Stari primorski glasbeni maCek. usianovni Clan legendarnih Kameiťomw, se po dolgih letih naglaslxni sceni prviC predstavlja s samostojnim albumom. »Brez rdeče nili« je
naslov zgoščenke, na kateri je nekdanji bobnar Kamckonov in član, sicer aspci^nih, a kraiko Irajajoćih, skupin Halo {>^AniUi ni nikoli«) in Yesterday, predstavil irinajst skladb. Čeprav se v nekaterih predstavlja tudi kol avtor in soavior, je 10 pi^membno <.>pra vilo vendarle prepustil fls-lim. ki se m to bolje spoznajo. Med avtorji skladb lako najdemo znana primorska imena, kol s<i Legovič, KocjančiC, Mislej.-.pa kalcšno novo ime se najde med njimi.'i'em imenom pa je primerna ludi glasba, značilno primorska, vca.sih polna sonca in tempe rame nt a, po drugi strani pa tudi značilno mediteransko melanholična, ko gre za balade.
JAZZ ABONMA
Max klub, sicer najbolj prizadevni organizator, ko gre za jazzijvsko obarvane prireditve v Šaleški dolini, v.sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Nap^ilnika za prihodnjih nekaj mesecev priprjaija zanimivo ponudbo tovrstnih díigodkiw. 'Ihko bo v času do spomladi pripravi) kar nekaj nastopov, ki si jih bo mogoče ogledali ludi v okviru posebnega Max club jaz2 abonmaja, la bo vključeval vstopnice za obi.sk prireditev, ki bodo ptnekale predvidoma v Dt^mu kulture v Velenju, mednje pa že st;di tudi jutrišnji nastop Světlaně Makarović in losipe Lisac. V okviru abonmaja si bo mogi>če ogledali še Bc^žtčni
koncert N«w Swing Quarteta 7 bendom (25.12.). zaključni nastop slu.<aicljev in profesorjev Ma.\ club jazy. klinike (lebruar 2(Kil). dva koncerta v okviru 3. Max elub jazz fcsii-vala (marec 2íH)l) in nastop kitarskega virtuoza VlatkaStc-fanovskega z njegtwim iriom (april 2{)l)l).
Po^obncjŠc informacije dobite na telefonskih .številkah: «9825711 (KC Ivan Napolnik) ali5«6258l (Maxduh).
BORIS NOVKOVIĆ
Vse od pomladi jc Boris Novkiwiê pripravljiil svoj novi i/dele k. ki ga javnosti predstavil konec tega meseca. Na albumu z naslovom »Direkl« bo deset skladb, od tega pet avtorskih in pol priredb svetovno znanih hitov. Prvi od teh, kj nas spc^minja na o.s-emdesela leta, je skladba »U tvome lijelu«, hrvaSka predelava velike uspešnice »Imagination«, s katero je. predvsem zahvaijujfx^ vnx'emu Wdecjspo-lu, pred dobrimi petnajstimi leli zaslovel Belouis Some. Video za svojo priredbo je posnel ludi Boris, čc je ludi v njem sledil iivtorju originala, pa bomo lahko že kmalu videli. Sicer pa sc bo Boris s svojo novo. bolj maCislicno podc»l'>o.sk>venskim olxiževal-ccm (Ixíri (^l>oževalkâm} predstavil v začetku decembra, ko bo tudi uradnaskwenska prť*-mocija njegovega novega i/ilelka.
■ MiČ
Študent naj bo
V soboto 08 brucovanje preprosto morate priti, ker bo....
/a konec tedna, so v S^K-ju pripravili pcMer pnigrain..Uilri, v petek, bo v mladinskem centru Velenje nastopila îuadiar-ska etno folk skupina Hetret (Scdeiu iravnikiw), ki jo sestavljajo glasbeniki različnih nar<Kl-nosli. Ustanovljeni so biii leta |yy6, V ranih za zaêeikih ^o igrali irske ljudske pesmi, vendar so ka«:neje razvili svoj. povsem unikalen
«^til. kije zanimiva mešanica stare madžarske, keltske in ir-^ke ljudske pesmi s ščepcem klasičnih in rokovskih melodij. Na svojih koncertih uporabljajo ludi tradicionalne in-sirunjente, kot so irski bodhran. perujska charanga. gosli, transilvanski kaval in keltska harfa. Sedem glasbenikov bo v petek zvečer ob 21.00 uri pričaralo eksperiment, ki bo skombiniral ptrepletel sta-
rodavni ni Zahod s starodavnim Vzhodom ter vas p^Hopil v dih jcmajoč svet tradicij in mitov, kot sc jc izrazil kritik New York Tímesa Steve McGowan. Pred koncertom bo otvoritev «likar^ke razstave Andreje .Suhodolčan z naslovom Zlitje, Sedaj pa Salo na strani
V soboto se morate vide težit i brueovanja vsi studcnii in dijaki: udeležba brneov jc obvezna. Predvsem brez strahu, saj vas ne bomo niti mučili niti posiljevali, temveč bomo za vas pripravili zanimive igre 1er za spremembo okusen bruco-mor. Vsi ostali se boste lahko prav lako dobro zabavali ob
nagradnih igrah, igranju namiznega nogometa in nuxler-nih glasbenih ritmih. Pijača ne bo draga, v osrednjem pivskem terminu bo oragniziran happy hour, vsi lačni sc boste lahko okrepčali s toplim obrokom, skratka zabava bovrhun-ska! Brucovanje bo v mladinskem ccnlru Velenje, pred katerim bo postavljen §oior in plinski grelci, da vas na svežem zraku ne bo prav niČ zeblo. Vse, kar morale naredili vj, je lo. da s sabo prinesle potrdila o vpisu za tekoče šolsko leto. Začetek zabave: 2l.i)0
PARNI VAUAK
Vokviru turneje, kijoje pripravila (îb svoji 25-lelnici, je legendama zagrvb.^ka skupina Parni valjak po dolgem ćasu obiskala ludi Velenje. Da so na glasl^enisceni prisotni 5:e kar preccj časa. .sc je videlo že po strukturi obiskovalcev. Zaradi gustote nastopov v okviru te skwenske turneje (13) in verjetno tudi zaradi precej vistike cene vstopnic, je bilo njihovo iitevik> sicer manj^, kot bi pričaktwali, a po svoji pisunc^li zelo zanimN'o, Medtem. kt>so na eni strani vclikdel
i>bčinslva sestavljali njihovi novi obt^^valci. ki se takrat, ko Parni vajjak ziičcli s svoj<i blcSčeCo kariero se niti rodili niso. je drugo veliko skupino si'>botnih obiskcwalcev predstavljala generacija tistih, ki stwčasu največje popuiamt>sli zasedbe, dožMjala svoje najlepše čase. Rahlo postarani l'icl-je in mame, ki tisti večer rtiso na.šli varstva za svtije otroke, so se ob zvokih prastarih uspešnic v. zemiKijami nabiti at-mtttferi. spominjali časov, ko jimza varstvti otroki^ ni bilo treba skrbeli.
Ob tem so Parni valjak že stoiič dokazali,da ni slučajno, da jim že 25 lel uspeva bili v samem vrhu popularne glasbe na teh pri'^siorilî. 7. vim>ko mero prc^fesionalnosti sa^ skoraj dve uri poiiteno in z maksimalnim trudom i^dlgravali asyjeSnio^ za uspesnicx>in vmcspr^miíwiralincve skladbe z zadnjega albuma »Zastave«. Do najmanjSili podrobnosti načrtovan In brezhiben nastop je v popolmsli uspel. Parnemu vaJjku pa je uspelo to, kar sicer redkim, V pregovorni» neakustični In za take koncerte ne najprimernejj^ dvorrani.jim je u.speU) ustvariti Tvok, kakršnega v tej dvorani ne pt^mnimcr Vsaj jaz.
■ MiČ
HETRET v mladinskem centru
v petek, 24. novembra, ob 21.tK» uri bo v oi^anizacřjí SSK v Mladinsken) centru v Velenju nastopila madParsk;< skupina Hctrct.
Tolk skupina Hciret t Sedem travnikov), kulcrezasvdbu sestavljajo riani ra/.l(ČRih narodmisti Je bila iKsianov^ena lefíi 1996 na Mud-Pa rs kv nt.
VscdanjiZíísedWdelujejoodíeta 1998. Ustvarjali so/^čcli kol fcilk bend, ki je v glavnem igral irske ljudske pesmi, kasneje pa so razviti svoj slil. Sedem ^a.sbenikiw. ki hc slavij ajo liel ret, m? je v preteklosti ukvarjalo z ra/Jičnimi glasbenimi siili. oi.l klasične glasbe do elementov modeme glasbe.
NjilKWa unikatna glasba je sestavljena na pt'^seben način: zmešajte stare luudžarske. keltske in irske ljudske pesnn z lastno kompozicijo. k vscnni tlcxlajle nekaj klasičnih in rockt^^kih melixlij ter svoje besedilo in dobili boste znic«, kije tipična z^ IJetrel. V nadaljevanju Fliini zasedbe zavestiKi izberejo ^ svoje glasbene instnimcnte med irskim boclhraiv^m, perujskih eharangi>. gi>s|imi. akustičnih kitart). transilvanijskim kavalom iit pi^čalmi. tihinî Pvisganjcm, flavto in keltsko harfo.
Kako to zveni. bi^stesliSali v petek. Uro pred koncciloiu pa bo tudi v Mladinskem centru Velenje otvoritev razstave slik Andreje Suhodi^lčan ["hxI imenom Zlitje.	H
V$dko nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš cas. Takole ste glasovali v nedeljo, 19. novembra:
1.UAČK0NI:	Mi mladi
2.ZAJC:	Na žegnanfu
3.M1HEIIČ:	Za konec ledna 3.PTUJSKlH5:Tufbojodl 5.MESEČNIKI: Ful kul dama Predlogi za nedeljo, 26. novembra:
1.KMETEC:	Ljubica lahko noč
2.LIPÚVŠEK:	Od stare polke boljšega nI
3.P01JANŠEK:	Pivska noć
4.R0GLA:	Furmanska polka
5.R0SA:	Pomola
8 glasov 7 glasov 6 glasov 6 glasov 3 glasovi
ViU Cr^bner
25 let moškega pevskega zbora Ravne
Čebelica ostaja čebelica
Vprija/ncni kraju Ravne pri anju so se preti čeirl-siolclja zbrali ťanlje in ma/jc 1er usianovili /bor O^^helica. ^^Tista Letuje v ita^m kraju zijala	p m zni na na
kulturnem področju. Zapolnil jo je àyiir, ki je £ začetki tlelo va Kulturno-umetni-^ke^t društva poslal ena nje* );i»vih sekcij. Nii nedavnem praznovanju jubileja smo skupaj z našimi zveslimi po-slušiilci ugotavljali, da bi se lilede na naia prizadevan,|a še vedno lahko imenovali Oel>elica," je med dnigim v pogovoru piwcdal predsednik ravenske^i nv»àke|:2i zIm»-ra Ivan Toplišek.
Osemnajst pcvccv danes prepeva v njem. vcxlí jiii pevo-vodja Zdravko Zupančič. Slišali so jih prepevali na Koroškem. v Spodnji Savinjski di>Uni, na revijali oJriivlih rov v Velenju in na mnogih domaČih priJožniislnih p rire-diivah. Kol pravi lopllšck.st^ eden redklli zborov, ki neguje ludi partizanske pesmi.
V zhoru prepevajo pred-
Jubilanti z zborovodjem Zdravkom Zupančičem.
vsem upokojenci, ki jim leta prakliCno ne sežeji> do i^ivega. nilikibmetri (eden i/med Članov prihaja na vaje celo i? Skwenske Bý^íriee). Z ljubeznijo do pel j a premagujejo marsikalero težavo. Se najmanjšo kos ptimanjkanju denarja. ^'Dotaega, ki Jo name*
nja za dejavnost zbora občina, komaj zadošča za phičilo stroškov strokoMiej;;! vodje. Za kaj dru^ej^ iščemo poknivitelje.'*
Med prodnosinlmi cilji na poli do praznovanja naslednjega okroglega jubileja zl>o-ra bo iiavduMil več mladih /a
prepevanje v njem. Tako bodo poizkušali dvignili kakovostno raven prepevanja. S tem bodo imeli več prilo^no-sli, je prepričan TbplISek, za gtwtovanja v šiniem slovenskem prostoru.
mrp
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Pakl
Zamisel je prava
SMARINOOBPAKl, 18. novembra - Prazni>varue letošnjega praznika občine Šmartno ob Vuki sv je prevesilo v drugo poli>^ico. Konec tedna jc bilo živahno v kleteh lOsmarŠkihvinoi^radni-kov, ki so se vključili v splet prire(lite> tudi z otvoritvijo vinske pi»ti. Odprli so jo samo za to prilc»žnost, poimenovali pa Si» jo kieti odprtih vrat Nai\ji» so pfivabili občane na pt»kušn jc» novega ^ ina ter dti-mačih dobrot. Priložnostno otvoritev so opravili pri zidanici Petni Krajnca v Podgori.
Kol smo lahko slišali, otvo-rilev vinske poti. o kateri ŠmarSki vinogradniki razmišljali že dve leii. za tukajšnje okolje ni nekaj novega, jimpak nadaljevanje tradici-
je prejšnjih lastnikov nasados vinske Irle. Po mnenju šnuir-škega župana hana Rakuna je zamisel vinogradnikov prava. I/razil je prepriCimje, da bo vinska pot. ko bo v eeloii urejena, pripeljala v občino pod (îoro Oliko kak-šnega turiš i a veC.
Predsednik §niarških vinogradnikov Frane Malusje med drugim poudaril, da s poskusnim odprljem vinske poti ure.sničujejo veliko željo članov d rušiva, '^da predstavimo vinogradniki žlahtni plod svojega dela in tudi svoje vinon>dn<» področje, ljudi, običaje, navade in turistično ponudiH» okolja. Vinsiui pot smo jo poimeno>ali m to, da bi se turisti speš prehodili od zidanice do zidanice in tiiko
družili prijetno s koristnim."
Kol nam je še piTvedal Malus. so za zdaj .^le na začetku pro-jekla. s kale rim želeli spodbuditi svoje člane k prtxiaji svojih via^ikih tržnih viškov na lakšen način. V svojem oka-l|u imajo 5,6 vinogradnikov, ki pridelajo več kot líXlOlvi-na. a za kaj kakega za zdaj no beden i/med njih ne izpolnjuje pogojev.
Kljub dežju je biio pri Krajnčevi zidani prijetno, Go.^lje so ob zvokih domačih godcev poskusili kozarček letošnjega Kra)nćevega vinske-
ga pridelka, gospodinja Jelka pa je gostom postregla z domačimi dobrolanii. Najluilj je šla v.sem v sjasl kisla juha.
Cioste s<i naioSmari^i vinogradniki popeljali še k županovi zidanici v Malem Vrhu tervklci Karla libreta. Meg omenjenih so minulo soÍhíIo in ncdeljii odprle vrata Še kleli vinogradnikov: Ivana Brišnika, Milana Fajfarja, Jožeta Kuglerja. Franca Malus a, Aloj/it Pixlgorilca. Danila Pokleke in Alojza Re-bersaka.
mtp
Vaška skupnost Gorenje
99
srečanje
Srečanje Branka Drk
"Tb/e hrana za mojo dušo!
Iako pravi osvojem delu višja mediciir^ka sestra Dranka Drk z releraia za zdravstveno vzgoja v velenjskem zdravstvenem domu. ''V tem delu res uživam, iz lU^K^ Črpam m<»č in pozithno enerj^jo, ki jo dajem najprej." Je ludi iz leh razlogov vedno nasmejana? "Pretežno, ne vem pa. če 1>Í domnči so)jiašali s to trditvijo. Narava meje o9>darila z mednim jjlasom. Zanj so mi poslušalci hvaležni, otroci pa nad tem niso navxlušení."
Približno 17 ki deluje na podrcïCju zdravstvene vzgoje, toliko let želi tistega. ki mu namenja izbrane besede, prepričali, da poskrln za s\'oje zdravje od rt^jsiva do >mrli, največ kar se v lisiem trenutku da naredili. Zelo različno, pravi, se ljudje odzivajo na njiliova prizadevanja. Nekateri poslušajo predavanja za lo, ker morajo poslašati. druge tema zanima, nckaleri želijo Še več, kot zanje pripravi. *'Snio iskani, dela nam ne zmanjka.^* Vesela je, ker so se ljudje v Šaleški dolini začeli zavedali, da je zdravje skrb posameznika. Na razmišljanja nekaterih. kako ''golov posel" je njeno delo, se Branka odzove. "A. ne da'' in si pri lem misli svoje. Kot pravi, nima pomena razlagali tiMim,kine poznajo dejavnosti» koliko truda, samoizoliraževanja. samoprepričanja in nenazadnje same sebe je morala vložili v lo, da je díwolj zanimivo in nazorno predstavila, na primer. kaJcŠnoje tveganje, če se nekdo spusii v avaniuro z nepoznano osebo, kako je potrebno poskrlxíti za osebno nego. kaj je lo zdrava preiira-na.... Ali sama živi lako kot poskuša prepričali druge? ''(X seveda poskušam ži>eti tiiko.*' Murtop<'>meni.da ima na voljo dovolj prostega časa? "Imam ga toliko, kolikor si vzamem. Velja Zii vse, ne le Zim)e*\ odvrne in se ma-lo namuzne. Cul, kljub temu ga imam premalo. Zalo se irudi. da ilslega, ki ji je na voljo, izkorl^ii za konjičke: za branje knjig, zelo rada luxlL redno lekA'adi, plava, poskrbi za osebno sprosiiiev. tega ne bi rztr4jno iHičela, ne v«m, kiiko bi zmojja," je Še dejala, se obrnila k raOu!ia-iniku in zapisala nekaj izhodiščnih točk za predavanje o pomenu k ni.
UTp
Branka Drk: "Nisem človek, ki verjame v trenutne odločitve. Detam na daljši rok."
Dom je naša skrb?
fdkofe Je bilo pri županovi zidanici
Dom krajanov v (iorenjuje bil v minulih letih v središču pozornosti krajanov tam* kajšnje vaške skupnosti. Kar neknj časa so si namreč priza-devHli, d» ht postal njihova ozinim» last občine Šmartno ob Paki. To jim jo naposled tu* di uspelo. Da bi lahko s pri-doni koristili za nebilere de-jHvnosti, so začeli dikcijo za obnovo donui.
Tako so pred časom v .sodelovanju z občino, nckaierinii pi)-kfovitelji obnovili sireho. astalo pa naj bi p<^stapoma uredili v na.slednjih letih. V leiošnjeni proračunu je nbčina zanj namenila l,5milijonalo!arjev,dober mcsec in pol pred i/tekom lela pK je za znesek manjši le za 62
lisoč lolarjev.
Na zadnji seji občinskega svela je lo opazil svetnik Frančišek Berdnikin vpraščd župana o razlogih lako skromne pora-Ixí. Smatški župan lv>m Rakun je v odgworu menil, da so krajanom očilno pošle moči. "Ol)čina je v obncwo doma doslej vložila kar nekaj denarja, ptilrelx; so.še vedno velike, vsega naekrat seveda ne moremo. Pričakovalsem pomoč vaškega odbora, od njega pa pobud ni bilo."
Miran Dobrave, predsednik odbora vaške skupnosii Cîore-nje je bil na naše vprašanje, ali so jim res pošle moči, kar malce presenečen. "Da bi mi morali skrbeli za obnovo do-
ma? 'lega res nismo vedeli. Sploh po obisku posebne občinske komisije, kisi je razmere v njem ogledala. Takrnl so nam dejaluda bodo obnovili strop. Pričakovali smo. da bo aktivnosti sprožila občinska uprava in ne vodstvo va5ke skupnosti, /upan nam je še obljubil, da se bo z vodstvom programa Keramike.(iorenja Notranja oprema, pogovoril glede ogrevanja. Do sedaj je osialo le pri objubi. Ze pred leti smo opozarjali, da je prvi pogoj za kakršnakoli obnovitvena dela na domu obnova njegovih temeljev. Očitno je. da bi morali bili bt>lj vztrajni, kar najprej nekomu dihati za ovrainik. Bomo šli takoj v ak-
cijo in predviden denar ludi za le namene izkoristili."
Kol je .še povedal Dobrave, je bil letošnja osrednja naloga njihove vaške skupnost i izgradnja pločnika, a so ostali praznik rok- Izrazili so še željo po izgradnji kabelskega omrežja. Če jim bo vreme naklonjeno, naj bi (lako jim je menda obljubil direktor podjetja Signal iz Ljutomera, ki je v občini Šmartno ob Paki gradi omenjeno omrežje),želji krajanov ugodili lete«. Na kakšne druge potrebe krajani do sedaj še niso opozarjali, zato kakšnih pobud tudi niso dajali.
■ tp
23. novembra 2000 «»^ÍAS
REPORTAŽA
13
Rotovnikova jama - biser Šaleške doline - doživlja težke case
Zaprto!
Šestega oktobra tetos je Rotovnikova jama v Skor-nem sprejeta svojo zadnjo letošnjo obiskovalko, potem pa $0 na njen vhod pritrdili tablo - zaprto! Biser Šaleške doiine, ki je bit odkrit povsem po nakfjučju, teta 1978 pri rušenju rojstne ttiše Rozali-je Rotovnik in urejanju temeijev nove stanovanjske hiše Rotovnikovihf je pred časom v svoja nedrja sprejela tudi po 7.000 obiskovalcev na leto. Prihajali so iz vseh strani, največ, pravi Rozatija, pa jih je bilo s štajerskega konca, zlasti oko//ce Maribora.
Naj večja poscbnast, /name-nllost in dragocenost jiimcjc mineral aragonit. V jgJiiasti obliki ga lahko najdemo le k: v dveh jamuh v Sloveniji» v Ravenski nad ('erknim in Kamniški jami, nc ena in ne
drugo, pa nista urejeni /a lu-risličnc oglede.
ZdkaJ Je
Rotovnikova jama zaprta?
/daj pa nacnkral - zaprla, /akaj? Jo jc bilo vpraianjc s katerim smo se namenili ka-MUjt R(»(ovnik. ki je po smr* li moJra Jurija, la je da) jami neizbrisen pečat, prev7eia nje-g<wo delo - sprejemanje in spremljaiijc obiskovalcev po njej. zapnje sem se od-
jamske infrastrukture 1er zaradi zdravstvenih ležav. Zaradi njih lei^ko sprejemam turi-Sle, saj mora bili vedno kdo doma. Ja/ pa sem zaradi ho-Ic/nl precej odsotna. Položaj Je Uik. da ne vidim več pt^li naprej. Najraje bi vse skupaj prodala in od51a od tod," pravi zagrenjeno.
Lahko država z jamo podržavi tudi hiši?
"Dn^ava pripravlja zakon o
varslvupťídzemnih jam. 4. člen tega zakona pravi, da sn jame naravna vrednota in naraviîo javno dobro in so v lasti drtave. lako je ludi z jamsko intVćislrukturo. M( pa smo jamo odkrili z gradnjo hi§e, sami opravili vse dek% ki je bilo potrebno, in jo uredili na lastne slroSke. Jamo smo ves čas ohj anjali in bili ludi sami vodiči obiskovalcem po n jej. Vedeti morate, da je vh^xJ v jamo skožri stanovanjsko zgradbo."" Cijede na predlog, da postanejo tudi zemljišča- in to naj-
manj li) metrov od roba jame - lasi države, pomeni, da bi bili obe Rotovnikovi hiši podržavljeni! Vhod v jamo jc namreč neposredno na njihovem zemljišču."To je specifičen primer v Skweniji in pripravljavcem zakona sem že predlagala. dy si stvar ogledajo sami."
S tem primerom se je že pred Štirimi leii. ob obravna-
vi predloga zakona, ukvarjalo ludi Gl/ Turistične jame Slovenije. Pripombe so posredovali lakrainemu ministru za okolje in prosior dr. Pavle t u Gantarju. Opozarjali My da v njihovem primeru nastane absurdna situacija, ker je vhod vj«mo iz stanovanjske hi.^. Jo bo zakonodajalec zaradi zaSčitne funkcije podri:avil?
Lahko koncesijo dobri kdo tretji?
'leorelično pa je mo/no celo, da dobi za jamo koncesijo nekdo tretji, ne Rokwnikovi. Bo moral v tem primeru lasi-nik hiše spoî^iovati določbe zakona in spuščali ljudi skozi svojo hišo v jamo, ki je bila odkrila prav zaradi gradnje hiše? Cc bo država jamo pod rjavil a?
pcxlr/avjjo vhod in de* sťl metrov okoli njv^a, podržuvijo fudi obe hiši. Phičaju naj mi dve hiše, ja/ prodam vse skupaj in grem. Res imam dovolj. Preveč me izčrpava." pravi Ro-I ovni kova.
Pa ji pri urejanju tovrslnih zadev pomaga kdo v lokalni skupmwti? Sploh vedo, da jama ni odprla? **l)o.s]vj ni l)llo še nikogar hli/u. Župan /daj, ko Je |H)stal Še poslanec, za Ui nilt nima časa/
Kaj pa lurislično drušlvo Skorno? "Konkretne pomoči nI, .sam;i pa i/iHKia ne vidim.*' (jrenkesťíbiJe njene Ix^sede, koje rekla, dase ji včasih zdi, da bi bilo najbolje, ko jame .«^ploh nc bi našli. Se bolj grenko pa spoznanje, da zaprtje jame, kot da nikogar pc^ehej ne zanima. Včasih pa so se z njo tako radi pcmašali vsi. ■ Milena Hrstič - Ptaninc, fotografije: Stane Vovk
Na Konovem o razgrnitvenem nacrtu
Središče Sela bo lepše
Pred dobrima dvema tednoma Je Svet KS Konovf» dobil (lukumenladjo o predvideni budoči ureditvi zaselka Selo. Odločili so se^ da prisluhnejo še ljudem, ki tam živijo in da jim dajo možnost« da na pre<lvideni ureditveni načrt podajo svoje pripombe in pobude. Vse /ato, da bo obnova in Širitev tej^a po* dr<»čja tekla vsem v zadovolj* stvo.
Načrt se nanaša predvsem na slan del zaselka Sclo. Vse vpadnice, ki v^kIíjo v mesîo,
mednje pa sodi tudi ta. bi morali po mnenju Karlija Stropnika. predsednika sveta KS Konovo, lepše uredili, /aio so pripravili načrl za predel od gosti.šča Skalca do poslovnih prostorov podjetja za vzdrževanje cest Celje (nasproti podjetja Vemoni ob cest i za Pako). "Načrl vsebuje rešitve cesine povezave, pločnikov, zasaditve in vse-^u,kars4K]i k lepemu okolju. Da smo pohiteli / javno razgrnitvijo je bil povod v tem« da so začeli lastniki zemljišča
v tem predelu mesta prodajati. NekiiJ parcel Je že pn»da-nih. Interes obrtnikov in podjetnikov, ki imajo na Selii p4»sl<»vne prostore pa Je, da bi tu še razširili svojo dejavnost." poudarja Stropnik.
Sedaj bodo za posamezne dele Sela mestni načrtovalci prostora izdelali naiančni prostorski dokumenl. Prisegi ni krajani in zasebniki so se na seslanku KS strinjali, daje to pravilna pot. "V centru slare-^a dela Sela bi radi naretlili lep tr^, ki bi tudi sliržil svoje-
mu namenu. Da bi se ljudje tam dobivali indrii/ili, da bi v njem spet zoi/ivele mar\jše tr)2ovine. To Je še bolj verjetni), ker je že sprejet ZiizUlal-ni načrt za nov stanovanjski blok na tntvnlkn pri bloku S-alek 91^-110, kar l)ovpliv-alo tudi na razvoj trgovine in pfKiJetnIštva. Gre nam predvsem ZJèto, da smo usklajeni. Ko se načrtuje. Je namreč še čas za sprememlw." je še povedal Stropnik.
■ bš
Vinska Gora
Dom dobiva novo podobo
Obnova večname as kega doma v Vinski Gori, kije stekla pred 14 dnevi, lepo napreduje. Predsednik sveta KS Franc Sever pravi: "Zahvaliti se moram knijanoni, ki so taki» kol pri izgradnji Kersnikovega doma priskočili na poniiN;. Sanacijo strehe namreč iz^'ujamo s pnK>tovolJnini delom krajanov. MO velenjeje delež za obnovo strehe, ki nam ^ Je obljubila, tudi nakazala na Žiro račun KS./^-to snKr lahko z aktivnostmi takoj pričeli. Zal psi nas Je vreme pri delu na strehi malo zaustavilo.*' Ker pa je dvorana v tem času zaprla, so se odločili, da bodo obnovili še njeno nolranjosi, kar prvotni ni bilo načrtovano. Zasebnik iz kraja je poskrbel za obnovo parkeiov, sedaj pa jo bodo še pre belili.
■ bš
14
VI PIŠETE
23. novembra 2000
Območni odbor RK Mozirje

•«•é«*»«»
MNENJA IN ODMEVI
Letos 736 krvodajalcev
Zaclnjit Iťtošnjď kr vod sijal* ska akcija na področju mo« /.irske{2ii ohmoćn€^a odhoni Kdecegn križn je hiln v Lii6ih, kjer Je kri darovalo 83 oKanov. Skupno so letos na akcijah v ohvh dolinah 736 krvodajalcev, kar Je nekoliko manj kot lani. fjlede na slah^e ra/mere v slovenskem krvodajalstvu, pa so na območnem odboru / 4»d/.iv(»ni vseeno /adov<djnt. Prva akcija v piihodrvjem le« tu bo februarja v (iornjem Gradu.
/. denarjem, zbranim v akciji "nikoli	slovenski Rdeči kri:^ i^c amogoCil leio-van}C prvi skupini socialno ogroženih olrok i/ celjske in koroSke regije, v njej pu je bilo med jesenskimi počilni-cami ludi osem olrok i/ /gornje Savinjske doline,
Na podlagi akcijc "nikoli sam" je rdeči krii: kupil ludi prehrambene pakcie, ki so jih na mo/irskcm območnem (xl-boru razdeljevali piejSnjl leden. Akiivhii rdcCcga križa v krajevnih organi/acljabsti jih fczdelili 12U. precej ludi na poplavljenem področju v Solčavi in Lučab. astaio pome«! pa bodo delili po poire-bi in vdogovoru s tamkajšnjima	krajevnima
Aktivisti rdečega križa po krajevnih organizacijah so se zeto izkazati. Tući na Rečici ob Savinji, kjer so 70'ietni Ani OjstrŠkovi, ki visoko nad doiino živi sama v dotrajani hiii sredi gozda, dateč od sosedov. Hrano, pratni prašek in še kaj je biio najtažje prinesti s košem. Ana je bHa zelo veseia in srečna, rečiškJ iovd pa so te pred tem obijubiH, da jih
bodo popraviii streho nad giavo.
organizacijama.
Vjesenskem času nadaljujejo tudi s poslajami rdećeg^i križa, ki irenutno delujejo v Radmirju, Lučab in na Ljubnem. Na icb postajah medicinske sestre brezplačno merijo pritisk In krvni sladkor Na območnem odboru z veseljem ugotavljajo, daje obisk zelo dober, zalo bodo zanje poskrbeli ie v ostalih krajih.
mjp
Ivanu Hrovatu - starosti pihalnega orkestra Zarja Šoštanj v slovo
v icU turobnih jťsenskih dneh amo se pos/o\ili od nnšega n(tj.^(nrejx€gu a k' tirnemu č/anu • f/url i si a Ivafif/ llrovaia - /M ku.
Nemutna žalostna no\icu o njcf^ovi smni ruLK je lui do prizudekt, saj se je 6V dva dni pred tem žalostnim dnem udeleži!godhenih
Iraf} je većino svojega ^fa.shefiega žf\'ljenja namenil iilasbi Kur 70 let je aktivno igral flavto v treh pomembnih slovenskih godhalt. Kol 15'leten funt se je leta 1930 vkljtiCil v Trliovlje. Njej je o.'ital z^'est kar 26 let, S preselili i-jo v rodni .Sastanj leta 1056 se je takoj včlanil v Delavsko godbo Zarja ,^o.\ianf Člansiw vsoštan-j.\ki godbi je za kra^i čas
od leta I95S do leta 1964 prekinil, saj je hil koi ns-Itáhenec mdnika r Velenju obvezen igruii pri nalarski godbi. Tli je fyil dve leii tudi namestnik dirigenta in učitelj flavte, ki a tinel a in saksafona. Leta J9ťt4 se je vrnil k šo.Uanjski godbi, v kateri je igral vse do s\vje smrli.
Jo njegovo življenje, ki je bilo vpeto med notami in jlaviu, je bilo fxygaio na-grajeno z različnimi nugn/dami in priznanji. V sTojem 70-leinem delovanju v god be ni s Ml je prejel vsa Oallnwva priznanja, ki so nagrada za dolgoletno delo na podnfčjii kulture v Sloveniji. J\)leg vseh doseženih zlatih plaket, sre-brne listine in srebrnega priznanja, je v letošnjem Iclrt prejel še mednarodno priznanje 7.1 A TI KRIZKC za zasluge na jxidrovjn benišiva.
Godbeniki se ga bomo spominjali kot "d/zt" našega orkestra, izkaierega je izhajal večni optimizem in ljtd)czen do glasbe.
liil si nam vzorriik in kot lak.Utega te Ixjmo olminiliv našem spominri.
Člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj
Krajevna organizacija RK Zavodnje
Prijetno popoldne
iJAVODN.IE, 11. iiiivembr» - Na MarCinovrj .sobico jc bilo v kul-(umem domu v Z;ivodnj»h 7«lo pr^uinu. 'Ennlmjs^iui knijevim or* C^jni/iic^ii RK in Dniišho prtjiik'|jev mladine sUi n<imreč prípnivilí srevai^c sUkrcjsih knganov.
Prlložjiosínl kuhuml pn^am pripravili najmlajši krajani /a-vv»dcnjpixJskrbninîV4xlstvom predscdnicc DPM Suzane Spcglič, V svojih ločkjh sc predstavili vso lepo. kar prinji^a jesen in kar jc povedano / i>bičajent praznovanja spreminjanja nîo<ia v viricv Prctl-siavilasc jc tudi sokriijanka Anica Mcža, kije žc več let članka literarnega kluba )j ml.sk ih piscev Slovenije. Drugi del srečanje je minil v prijetnem razpolc^ženju. ob zvokih barnioiiike in starih citcr.
■ Tončka Topoišek
DU Velenje - pododbor Desni breg
»■»•■«»•■•••■•♦•■»■■••«■»••«»■■«■«•»••«»■■♦■«•»»«•»■■♦v««»»
Kljub "zamudi" prisrčno
martinovanje
P<idiiclbi»r velenjskega drušf>'a upokojencev /. t)csnej>a hre^a je v snlxi(<i i/.vedel l/.let/a »vuje ćlnne v Haloze, nnunćnejevv.iscvetkov' d pri Veliki Nvde^i. Upiikojvnd in upokojenki^, kar/a dv;i avtobuha jlli Je bilo. sosi iiHjprej it^ledali /niimenitn cerkev na Pnijski O«! lod jih je pol vmlihi dtMbleê naokroc /.niinega ^ostli^a O/mee. M slovi xhusH pi> i/>rs(ni])di>maćih dobmtnh. Iui>tnikl'Vanc07.niec je povvdal. da &e t costinsko dejaviu>&^i> ukvarjajo /e dobrih 14 let. sicer pa je nji h I >va osnovna ckjjhnmt kmetovanje xvÍm>gr»dni^lviHn.
Pi> obilni niallcl in ko«ii(n se je pričel vesel program s pciudarkom n<i običajih oh Miirtinovcm prazniku. Najprej io prijazni <iomačinj j/ gostišča C>7i)iec i/razllj posebno Ínpnjctnopi')zomo5t zlatoporočence-ma Mariji in Vladu Vkicmsku Bovć pri Velenju, nato pu mí jo začelo 'aires." Vsi udeležcnci so bili navdušeni ob na'Aopu ^liri^an^ke skupine amaterskega gledališča Marjan CVcIko iz Velike Nedelje, ki je s posct>ninu>t>redom krstila most in ga spremenila v vino. Omenjena skupina deluje žc desct let in z tibujanjen: bogatega izročila nastopa vse od Murske Sobote do C!clja.
/ igrivim plesnim nastopom sia vse udclcÀ^nce navdušila Braj-dtčeva cigana, trio,TodlarL^ij/ pa je/domačo glasbo na plesišče zvabil skoraj vse udeležence vc^eleça marlínovanj.i-
■ 6, Mugerle
Podatki o osnovnih šoiali v MO Veienje
v prejšnji številki lednika Na^ čas (I.r>.l].2n0ti) jc v rubriki Mnenja in odmevi bil objavljen prispevek t naslovom Zapiranje osnovnih Sol v Velenju. Zadeva jc aktualna, kajti Svet MO Velenje bo (^je) na seji 21.11. obravnaval predlogskicpa o uvedbi postopka '/a spremembo statu.sa §ol, Načrtovani postopek je legitimen, kajti Svei MO Velenje je i Isti organ, ki izloča o ustanavljanju osnovnih j5o) na območju MO Velenje in o spreminjanju statusa teh Sol. O /ačeiku postopka /a spremembo .statusa šol bo Svet MO Velenje odločal na podlagi treh podatkov, ki .so uradni, lahko preverljivi in dostopni vsem, ki jih zadeva zanima.
Prvi podatek je podatek o j^tevilu učenecv in odddkcw na osnovnih Šolah. 'le podatke zbirajo na (wntîvnih Ito-lah in jih p<iSljejo/avixlom in slu/bam, s katerimi i>olc sodelujejo. Kot v.sako leto, so ludi za šolsko Iclo 2000/2001 ravnatelji osnovnih šol poslali uradne piV datke o i^tevilu učenecv in
Drugi podatek je podatek o Mevllu ře rojenih in v MO Velenje prijavljenih otrok v starosti od 0-15 Îe1 po šolskih okoliših posameznih matičnih in podružničnih sol, Tc podatke vodi ministrstvo za šolstvo in :>port za vse osnovne i>olc v državi in jih pošlje Šolam ali občinskim službam lakral» ko šole ali občine načrtujejo vpis v osnovno Šolo. Vzadnjem uradnem dokumentu, ki smo ga dobili z ministrstva za Šolstvo, so navedeni podatki o Številu otrok, ki so rojeni v obdobju od leta 198."^ do leta 1999 in ki stanujejo v okoliših osn(wnih Šol v MO Velenje.
Tretji podatek je podatek o vrsii in Številu šolskihpros-torov vši'>lskih stavbah, ki so v lasti MO Velenje, le podatke smo dobili tako, da so ravnatelji osnovnih šol skup-
no opravili ogled in popis vseh šolskih prostorov na vseh šolah. Tako dobljene podatke uporabljamo, ko govorimo o številu prcsiorcw za izvajanje predpisanega programa osnovne šole. MO Velenje, kot ustanoviteljica osnovnih šol, jc upc^števala opi.sane podatke o Številu šolskih prostorov v Šolskih stavbah v MO Velenje in na podlagi 6. člena Odredbe o ustanavljanju osmwnih šol, .. (Uradni Hsl RS,šL 16/98) Izdala odlt^be ozmo^jlvosti osnovnih šol v MO Velenje. Nobena osnovna Šola ni imela uradne pripombe na postopek določitve zmogljivosti in nobena šola se na sklep o zmogljivosti Šole ni pritožila.
'le In samo le tri podatke smo prikazali v prilogah k predlogu Sklepa o začetku postopka za spremembo statusa osnovnih šol v MO Velenje. Z nobeno besedo ni bil omenjen enotni šolski okoliš in nobena od objavljenih tabel ne prikazuje podatkov za enotni .šolski okoliš. V vseh tabelah so prikazani podatki za posamične osn(wae šole in vsote teh podatkov.
Ko bo Svet MO Velenje sprejel sklep o začetku postopka za spremembo statusa osnovnih šol v MO Velenje. bonio ob sodelovanju ravnateljev osnovnih Šol pripravili izvedljive predloge za spremembe sedanje organiziranosti šol. V programu delovnih sestankov z ravnatelji osnovnih Šol je 7a 7.12.201)0 načrtovan sestanek, na katerem bomo obravnavali rokovnik in postopke v zvezi s spreminjanjem statusa osnovnih Šol v MO Velenje, Na ta sestanek bomo povabili tudi gospo Marijo Savor, učiteljico na oS (i.Šiliha, da bo lahko sodelovala v pastopku preverjanja natančnosti podatkov. ki smo jih objavili v Prilogah kSkIcpuozačctku postopka za spremembo statusa .šol.
■ Proi. Duian Ooiinar, svetovalec za vzgojo in izobraževanje
23. novembra 2000
VRTILJAK
15
Jože Silovšek, med drugim aktiven tudi v velenjskem smučarskem klubu, se prav nič ne bo)i, da bo imel, ko bo (če že ai) upokojen, preveč časa. Kvečjemu se boji, da ga bo imel premalo in bo zaradi tega kaj pomembnega tu-di prezr). Recimo, obvestiti medije o kakšni po m embni " za devi.
Nino Ošlovnik. alfa in ome^a športno rekreativnega dogajanja v Šoštanju, zagrizen odbojkarski sodnik in odločen spiker na telunah nogometašev Usnjarja: "Bazen smo prebarvali. Res sicer> da .^ele letos in z lanskimi barvami, a kakovost zato ni nič slabša
Aleš Jug» strokovni delavec Športne zveze VeJenja in sekretar Rokometnega kluba Gorenje: "Uh> če bi bila na športnih priredit* vah. zlasti rokometnih tekmah, dvorana tako polna, da bi morali gledalci sedeti še na ograji, potem bi pa bilo
FRKANJE
od 25. do aa 11. 2000

i.-
J
Mini MUJaNrili Y-92 MOULINEX
•prostornina:
•	iiovinski flo2
•	zaSčrta: delovanje je možno samo,Seja pokrov zapf!
•rrcč:260W
Cvrtnik A*08 MOU
•	prostornina: 2.5 Ilira -dvojno Izolirane stene
•	termostat s posebno stop s QloboXo zmrznjena Svil
«eew SUM
Komblnrran itedHnIk
GORENJE K 245
• stBkIdna &nenil]iva peSn lika vrsta
-	^ktriCni s^o gorilnih
-	£K0 cmeji
-	v rjavi barvi
V V k k^ Ji

U		
		
Hladilnik OOIIENJE K2S B
•	zamrzovalni del neto: 661
•	hladilni d6lnslo:190l «^zeMïzovalnazmDQllivostSiS kQ/24h -mere: 60/143.5/60 cm
- enemilsld razred B flUBAVA PM NAPOVE« KMMME
S Kartico Kovinotefina, za gotovino t
do 5 % popusti
nemosoce le moeoce
kovinOtehna
^ Prodajni center v Nakupovalnem centru v Velenju
Aktualna
Naj bo regija mala ali vc-lilca • samo, da se Siwcnija nizlikaî
(Ne)u$lišano
Poslednji vzdihljaj mini-sira Jožeia Zagožna: (iorcnjc, dovoli, Ja li v tem kratkem času svojega mandala pomagam!'*
'"DomaČa"
Nov Lna t] i pt)g(ïslc opir/a-rjajo voznike, naj v svojih vozilih za božjo voljo ne pacajo vrednejših stvari. Jn potem jim vlomijo v avtomobile in odnesejo lake vredne sivari. Novinarjem!
V Evropi
v Evropi v premogovnikih znižujcjoodkop. Glede na lo. da luJÍ na.^mu pre-
mogovniku že nekaj časa ne dwoiijo več nakopali loiiko, kot bi lahko, smo (loiem že dokaj v Evropi.
Kamen
SliSim, da so v Smart nem ob Piiki položili prvi kamen pri promociji oWine. Samo 5e prej je bila la zloženka (vsaj med nekiiierimi sveini-ki) preeejifcn kamen sp^Mike.
Na cesti
Zgomjesavinjsjki.laka EVe-sečnik je ob Ziidnjih volitvah za poslance osUii naee-sli. Zdaj naj bi za ceste skrlKl eelo koi minister.
Čudeži
Nc le politiki» tudi (drugi) nepridipravi poskrbijo, da se pri nas dogajajo Čudeži. Veliko je lakih, ki poskrbijo,
da avtomobili dobijo noge. Težave
v Rečici ob Savinji so imeli kar precej težav z ^adnjo now osnovne Zdaj imajo težave s prodajo stare. To je Wîa le ni^a osnovmi šola. ('ena pa jc, pravijo nekateri, visoka.
Zgoraj
Mnoge kraje 'Vgoraj** pri nas je zadela huda naravna nesreča. Prižla je od zgoraj. Zdaj pričakujejo Še pomoč od zgoraj.
Petek
Gorenje ni Ic pri prolz-vcxlnji v elitnem ra/redu, v elitni iťízred je vstopilo ludi na bor/nem področju. Pregovor sicer pravi, da je petek slab začetek, a v Gorenju niso vraževerni. Prišli so v kotacijo A • torej 5e zdaleč nLso rekli zadnje besede.
16
TV SPORED
""^CAS 23. novembra 2000
ČETRTEK, 23. novembra
PETEK, 24. novembra
SOBOTA, 25. novembra
NEDEUA, 26. novembra
PONEDEUEK, 27. novembra
TOREK, 28. novembra
SREDA, 29. novembra
SLOVENIJA 1
OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Risanka Q9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz škoJjke 10.30 Svet narave, 5/13 11.20 Teriniškadedi&čfnaSlo-veni|e
11.50 NaoKofi po Nemčijt 13.00 PoročilaJport, vrenje 13.10 Vremenska panorama 13.40 Pod preprogo 14.30 2oom 16,00 Slovenci po švmu 16.30 Poročila. §pûft,vr^e 16.46 čudeína narava. 4/6 17.10 Nalinijl
17.45	Natloiiaigeograpbic.11/t6 18.35 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik. špon vreme
20.05 Tednik
21.05 Hcmotunsticus
21.25 Osmidan
22.00 Odmevi, Sport, vren^
22.55 Gtl^ifveshke
23.25 Bolezri našega časa
epilepsija
23.55	Natk)nai geographic, 11/16 00.45 Oddaja o znanosti
SLOVENIJA 2
09.30 Videospolnice 10.05 Prostost. 10/12 10.50 Grace na udaru, 23/25 11.10 Murpby Brown. 23/24 12.40 TV prodaja 13.10 Svetporoča 13.40 Liga prvakov v nogorr^etu 15.25 Seks in čokolada, ang. f. 17.00 Metropolis 17.30 Po Sloveniji 18.05 Pollak, 5/S 19.00 Noro zaljubljena, 34/47 19.25 Videospotnice
20.05	Mariborčanom ob pra^ikj 21.30 Turistične akcije 22.00 Grace na udaru, 7/14 22.20 Poseben pogled
00.15	Nepokorne ženske, metr. Í. 02.10 Videospotnice
06.00	Dobn3 jutro. Slovenija
09.00	TVpnsdaja
09.30	Brez tebe, nan.
10.30	Večna ljubezen, nad.
11,30	Nepo^abimenikdar.nao.
12.30	Newyorška policija, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Otiannain Qreg, nan
14.30	Imor, je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angdesu, nan.
16.25	Brez tebe, nan.
17.15	Večna ljubezen, nan.
18.10	1,2,3-žrebanje
18.15	Nepozabímenikúar.nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally, nan.
20.55	NíXiia, nan.
21.50	Prijatelji, nan.
22.20	Seks v mestu. nan.
22.50	Zahodno krilo. nan.
23.40	Krila, nan
00.10	24 ur, ponovitev

HmnmU
ar
Sft
09.00 09.05
10.05 10.10 11.10
12.05 18.55 19.00 19.05 19.30 19.55 20.00
21.00
22.15
22.30 22.35 23.05 23.10
Naj spot dneva V mojem kožiot je pa mavrba. pon. Vabimo k ogledu Naj spot. pon. Volitve v kmetislko-gozdar-sko zbornico, pog., gosta; Petef Vrisk in Ervin Kuhar V(deosirani Naj spot dneva Regionalne novice OtroSki program Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi Klepet na kvadrat (3. TV mreža), gosi Davo Kar-ničar
Naj viža, konL odd. (3. TV mreža)
Viva turistica, turistična oddaja (3. TV mreža) Regionalne novice Motor sport mundial, S3. Naj spot dneva Videosbani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Naj posije sonce tudi nam
09.00	Mojca in živali, lutk igrica
09.45	Na liniji, oddaja za mlade
10.10	Prelomni trenutki zgodo*
vine, 10/13
10.35	National geogi^hicJ1/16
tt.25	Oddaja o znanosti
11.35	Alpe Donava-Jadran
12.05	Krvnevezi,1/4
13.00	Poročila, Sport vreme
14.00	Bolezni naéega (asa:
epilepsia
14.30	Osn^dan
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, Spon. vreme
16.45	PotujočiSkrat
17.10	Rdeči gratit
17.45	Resnična resničnost
18.20	Dosežki
18.45	Risanka
19.0	KTOntka
19.30	TV dnevnIK Sport, vreme
20.05	Mia, za vedno moja. 4/4
21.40	Deteljica
21.50	Prešeren v glasbi in plesu
2100	Odmevi, èport, vreme
23.00	TV poper
23.30	PoMivklub
00.40	Sue, amer, film
02.05	Resnična resničnost
02.40	Dosežki
SLOVENIJA 2
08.55	VMeospotnice
09.30	Nenadoma Suzan. 18/26
09.50	Po^ak,5/6
10.30	TV prodaja
12 00	Mariborčanom ob praznicu
13.25	Don Milani, prior Iz BarDlane
14.55	Thegoeswestang.lilm
16.20	Čarovnik i2 0zâ,7/tâ
16.40	Dis^eživali na prodaj, pc4-
judnoznan. oddaja
16.50	SPvsmuč. Skokifi. 1.
serija prenos iz Kuoplo
17.50	SPvalp.8muč.SVSL2,
preios iz Aspena
19.00	SPvsmuć.skoKil», 2. ser.
19.30	Videospotnice
20.05	Planeti, 2/8
21.00	Wagner, a/10
2150	Cormdian hamnnists, nem f
23.55	Zlata naveza, 4/5
00.45	Taksi, 19/24
01.25	SouthparV, 7.del
01.50	Vkleospotnke
06.0	Oobrojutro, Slovenija
09.0	TV prodaja
09.30	Breztebe, nan.
10.30	Večna Iju bezt», nan.
11.3Û	Ne pozabi me nikdar, nan.
12.30	Razstresena Ally, nan.
13.30	TV prodaja
14.0	Dhama in Greg. nan.
14.30	Umor, je napisala, nan.
1530	Zakon v Los An^iesu nan
16.25	Breztebe, nan.
17.15	Večna ljubezwi. nan.
18.10	1,2,3-žrebanie
18.15	Ne poabi me nikdar, nad.
19.15	24 Uf
20.0	Zadnji preživeli, am. film
21 id	Teksaški mož postave, nan
22.40	Ztobni dvojček, nan.
23.30	F/X - umori s îjikom, nan.
00.20	24 ur, ponovitev
01.00	TV prodaja
<53>
kanali
46
S2
09.00 09.05 10.05 11.05 11.10
12.10 12.40 18.15 18.20 18.25 18.30
19.30 19.55 20.00 21.30 21.35 21.40
22.20 23.10 23.15
Nai spot dneva Dobro jutro Naj viža, pon. Vabimo k ogledu Klepet na kvadrat, gost Davo Kmičar Molor spoft mundial. 53. Videostrani Nai spot dneva Regionů ne novk:e Športni blok
Mi§ ma§.otr.odđ. 13.TV mreža), tema: dobrodelna akciia "zbkanie žerjavov*' Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi Samo najmočnejši, am. I. Regionalne novice Športni blok Tamburaški oricester Mandofjna. posn. I2 oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
06.00	Odmevi
06.30	Zgodbe iz Školjke
09.00	Radovedni Taček
09.20	Podkk^bukom
10,10	Pojoča skrinja, amer, film
11.40	Smbmogrivikor^ič. ris.
nan.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Vremenska panorama
14.35	Paulovo potovanje,
nemški tlim
16.00	Čari začimb
16.30	Poročila, Sport, vreme
16.45	Franček.4/26
17.10	Ffiper in Lopaka. 21/26
17.50	Na vrtu
16.15	Ozare
18.20	PrçlomnI trenutki zgodovine. 11/13
16. BO	Risanka
19.00	Danes
19.05	utnp
19.30	TV dnevnik, Šport, vreme
20.05	Res je
21.35	Ekscentrik!, 5/12
22.10	Poročila, šport, vreme
22.45	Daj daj daj 1.5/6
23.15	Telesni stražarki, 1/6
00.05	Roka pravice, amer, film
SLOVENUA 2
09.05 Videospolnice 09.40 V telovadnici, 38/50 10.05 EliainJoselîn. 2/6 10.45 Družinska zaveza, t/9 11.2S Štafeta mladosti 12.30 TV prodaja 13.00 Šport
1600 PodelitevBloudkovin nagrad. posneta 16.2S NBAkoŠar1<a(LosAnge-
les: Minnesota) 17.55 SPvalp.smuč.SL2.1. vožnja
18.55 KFzaEPvkošart<iM-SLOVHNUA:MAKEDONI-slA, prenos a Kc^ra 20.55 SPvalp.smua.SL2,2. vožnja
21.45 SPvsmuč.skokih,pre.
nosizKuopio 22.30 SPvdlp.smuč.SMUKM.
posnetek 23.35 Sobotna noč 01.35 Videospolnice
07.20	24 ur, ponovitev 06.00	Princesa Sissi. ris. serija 06.30	Družina Zakaj. ris. serija 09.00	Hrošče borgi, nan. 09.30	Powe; Ranger, nan. 09.50	Harry in HendersonovL
nan.
10.10	Košarkarll. nan.
10.30	Lepo je bid milijonar, pon.
11.30	šolska košarkarska dga
12.25	Ljubiva se, am^. film
14.30	TV dober dan. nan.
15.21	Prva izdaja, nan. 16.20	Pop'n roll
17.20	lzgan)âika vampinev, nan
18.15	Jack fn Jill. nan.
19.15	24 ur
20.00	Zk^mljena puščica, am. f.
21.55	Smrtonosna blQa, am. f.
23.35	24 ur
00.15	TV prodaja
ť53>
tcttnall
sa
09.00 09.05 10.05 10.10 11.40 18.» ia30 19.00 19.25 19.55 20.00
20.20
21.20
22.40 23,00 23.05
Naj spot dneva Miš maš, ponovitev Vabimo k ogledu Samo naimočnejSi, am. t. Videostrani Naj spot dneva Talent leta. 4. oddaja OtroSfd glas. videospoti Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi 942. VTV magazin, reg. informativni program Popotnišlffi razgled nk» • Najdražji sončni zahod v Avstraifti
Veter nosi pesem mojo, narodnozabavna oddaja, posn.tdela prireditvev Ajdovščini
942. VTV magazin, pon. Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Telebajsld, 2.del 09.25 Medvedek, 10/13 06.50 Babar, 76/78 09.10 RančpfjkraguljčKovi
sedmici, 2/14 09.35 Tomažev sveL 2/12 09.50 Ozare 09.55 Dlan v dlani 11.00 Svet divjlti živali, 13/26 11.30 Obzorjadutia 12.00 ljudje in zemlja 13.00 Poničila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Homo turisbcus. pon. 14,10 Pomagajmo si 14.40 Res je 16.05 Prvltndnjgl 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Slovenski magazín 18.15 Tehniška dediš. Slovenije 18.45 Risanka 16.50 Žrebanjelota 19.00 Oanes 19.05 Zrcaloledna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom
21.40	Vesolje, tam sem jaz doma 22.35 Poročila, šport vreme 23.00 Kačji pastir, opera DO.OO Tehniška dediš. Slovenije
SLOVENIJA 2
08.05 Vkleospotnk« 0S.4O Norozaljubljena, 27/47 09.10 Tanja, 8/13 10.00 Prav3Stvar,1/13 10,30 Sonídneduše. 10/14 11.00 Turistične akcije 11,30 Policija na naši strani 12.00 Štrekljeve ljudske pesmi 12.30 TV prodaja 13.00 Šport
15.30 NOAactionEvrogol 17.00 Celje: liga prvakov v rokometu CEUE PIV. LAŠKO:BADEL ZAGREB, prenos
18.50 SPvalp.smuč.SV8LM,
posnetek 19.30 Vkleospotnice 20.05 Spust v led, dok oddaja 20.55 frasier,2/24 21.20 Cikcak 22.00 Špoitvnedeljo
23.00	Prepovedana izbira, am. t. 00.35 Vkleospotnice
07.20	24 ur. ponovitev
08.00	Princesa Sissi, ris. serija
08.30	Družina Zakaj. rfe. sen^a
09.00	Hroščebotgi. nan.
09.30	Pov^er Ranger, nan.
09^	Har^v m Hendersonovi, nan.
10,10	Košarkarji, nan.
10.30	Upofebřti milijonar
11.30	šolska košarkarska liga
12.30	Pop'n'Roll
13.30	5to najpomembnejših ljudi revije Time
14.00	šesti mož, amer. Rim
15.50	Mama je glavna, nem. f.
17.20	Obalna straža, nan.
18.10	VIP
19.15	24 ur
20.00	To je ljubezen, amer, film
22.00	športna scena
22.45	Podvodnitok, amer, film
00.25	24 ur. ponovitev
01.05	TVprodaja
ar
M
sd
i PONOVITVE
I 09.00	Miš Maš, odd. za otroke
i 10.00	iz pon. odd. Oobn? jutro
i 10.50	941.VTVmagazin
• 11.10	športn^torek
j 11.30	športnlgost;R8imond
I	Oebevec
i 11.50	Vabimo k ogledu / Oglasi
I 11.55	Nai viža
j 12.55	942. VTV magazin
] 13.15	iz sred. odd. Dobro jLifro
I 14.05	Tamt)uraš}d orkester
i	Mandolina, posn. nastopa
i 14.45	Iz peL oddaje Dobns lutns
j 15.35	Vkleostrani
: 17.00	Samo najmočn^ši. am. f.
I 18.30	Klepet na kvadrat, gost:
i	DavoKamičar
I 19.30	Naj spol, gost Vid Resnik
: 20.30	Popotniške razglednice
j 21.30	Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08,20 Zrt^alo tedna 08.40 Pomagajmo si 09.10 Risanka 09.25 Potujoči šicat 09.50 Rdeči grafit 10.15 Dobri duh iz Avstralije 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu. odd. tv Maribor 12.00 Čari začimb 12.30 Piviindr^i 13.00 Poročila, špoft, vreme 13.30 Ljudje In zemlja 14.20 Polnočni kSub 15.30 Qibl|iveslike
16.0	Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski, otroška odd. 17.10 Radovedni Taček 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje3x3 plus6 18.45 Risanka
19.0	Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 KomisarRex,9/13 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Odstiranja 00.55 Dober večer
SLOVENIJA 2
09.30 Videospotnice 10.05 Planeti, 2/8 10.55 Wagner, 8/10 13.05 TV prodaja 13.35 Cikcak 14.05 Sobotna noč 16.10 Policija na naši strani 16.40 Zumehiik3,..sloseCura,
tenorist 17.30 PoSk)veniji 18.05 Malanimfa,2/3 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 V(deospotnk:e 20.05 Jasno in glasno 21.00 Stuûiocity 22.30 South park, nan. 23.00 Brane Rončd izza odra
00.25	The ghost goes wesL an. t 01.40 Videospotnice
> . "TTXX
06,0	Dobro jutro, Slovenija
09.0	TV prodaja
09.30	Breztebe.nan.
10.30	Večna ljubezen, nan.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nad.
12.30	Športnascena
13.30	TV prodata
14.0	Dharma in Greg, nan.,
14.30	Umor, je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu, nan.
16.25	Breztebe,nan.
17.15	Večna ljubezen, nan.
18.10	1.2,3-žrebanje
18.15	Ne pozabi me nikdar, nad
19.15	24 ur
20.0	TVdoberdan.nan.
21.00	Policijska akademija 2, am. f.
22.45	Veronikine skušnjave, nan.
23.15	Zahodna krila, nan
00.00	Krila, nan
00.30	24 ur, ponovitev

kanali
2T
B2
09.00 Naj spot dneva 09.05 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.05 942. VTV magazin, pon 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Popotnrške razglednice • Najdražji sončni zahod v Avstraliji 11.30 Veternosi pesem mojo. narodnozabavna oddaja, posnetekl. dda prireditve v Aidovščinl 12.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novKe 19.05 Otroški program 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Dober večer, gospod predsednik, gost Zoran Jankovič, pred. Uprave post. sistema Mercator 21.00 Grajsko jabolko-kalá, reportaža 21.20 Regionalne novce 21.25 tz oddaje Oobn?jutn> 22.15 Naj spot dneva 22,20 Videostmni
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Denver • poslednji dinozaver, 25/26
09.25	Radovedni Taček
09.40	Ranč pri kraguljčkovi
sedmk^i, 2/14
10.15	Dober večer
Î1.05	ZvlakompoAvstrijl,2/6
11.30	Gospodarji živali Î2.05 Komisar Rex, 9/15
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Vremenska panorama
13.30	Odstiranja
16.00	Prisluhnimo tišmi
16.30	Poročila, šport, vfçme
16.45	Zlalkozakladko
17.00	Moje mestece, 21/26
17.45	Ljubiti Lenina, dok. odd.
18,45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Na moile, 21/26
21.00	Aktualneteme
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Krvne vezi, 2/4
23.45	Mubltl Lenina, dok. odd.
SLOVENIJA 2
09.30	VkleospotnKe
10.05	Mala nimfa, 2/3
10.55	Jasno In glasno
13.45	Nevidni kraji, 3/3
14,35	Paulovo potovanje, nem. f.
16.00	Studio c^
17.30	PoSkivenlji
18.05	Sestre, 10/22
19.00	Norozaljubljena.33/47
19.30	Vkleospotnice
20.05	Bajeslovna bogastva. 4/6
21.00	Svetpomča
21.30	Pajkova mreža, nem. Hlm
00,35	Kogojevi dnevi
01.35	Al Umite, španski film
03.05	Vkleospotnice
J
06.00	Dobro jutro, Sk^venija
09.00	TV prodaja
09.30	Breztebe.nan.
10,30	Večna ljubezen, rad.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nan
12.30	TVdoberdan, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Dharma in Greg, naa
14.30	Umor, je napisala, nan
15.30	ZakonvLosAn^lssu. nan.
16.25	Breztebe,nad,
17.15	Večna ljubezen, nad.
18.10	1,2,3-žrebanje
18.15	Ne pozabi me nikdar, nan.
19.15	24 ur
20.00	Globoko v mojem srcu,
amer, film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
2240	Veronikine skušnjave, nan
23,10	JAG, nan
00.00	Krila. nan.
00.30	24 ur, ponovitev

klan a ii
s7
09.00 Naj spot dneva 09,05 Dober večer, gospod predsednik, gost Zoran Jankovič, predsednik Up-rave poslovnega sistema Mercator 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Grajslo jabolko • kaki, pon. 10.30 Vkleostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Otroški program 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 943. VTV magazin, reg.
informativni program 20.20 Športni torek, športna in.
formativna oddaia 20.40 športni gost: RK Celje Rvovama Laško, gosta v sbjdiu: Tone Tumšek In Slavko Ivezič 21.00 FdirPlay,športnaoddaja, gostja: Barbara Gričar, košarkarlca LekaJe^e 21.30 ATV predstavlja, športna oddaja
22.00 Iz produkcije ZLTV. oddaja VTV-Vaše televizije 22.30 943. VTV magazín, reg in-
fonnativni program, pon. 22.50 Športni torek, športna informativna oddaja, pon. 23.10 Najspotdneva 23.15 VkJeostrani
SLOVENUA 1
08.00	Odmevi
08.30	Dober daaKon^ška
09.00	Babar,46/78
09.25	Fliper in Lopaka. 21/26
09.50	Sprehodi v naravo
10.00	Zlatko ZaMadko
10.15	Moje mestece, 21/26
10,40	Lfubiti Lenina, dok. odd,
1130	Obzorja duha
12.05	Na morje, 21/26
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Pojoča skrinja, amer, film
15.05	Aktualne teme
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Male sive celice, kvrz
17.45	Svet narave, 6/13
16.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Klk: dobrote, prenos
21.45	Prešeren v glasbi in plesu
22.00	Odmevi, šport vreme
23.00	V Bachovem letu z novicami in glasbo. 12/15
00.00	Svet narave. 6/13
SLOVENUA 2
09.30	Videospotnice
10.05	Ses&e. 10/22
10.45	Pasova mre2a, nem f.
13.55	Bajeslovno bogastvo, 4/S
15.00	Glasbeni festivaJi
16.00	Tam,kjersofantie.am.f.
17.30	Po Sloveniji
17.55	KFzaEPvkošarkiMIS-
LANOtJA:SLOVtNIJA, pren
19.30	VKleospotTice
20.05	sport
21.45	DPvodbc4k32urt)itesm
Kamnik M^urBted, posn.
23.00	Vse razen umore. 4/14
00.30	LifeanddeaUiofcot
blimp, amer, him
03.05	Vkleospotnice
06.00	Dobro jutns, Slovenija
09.00	TV prodaja
09.30	Breztebe, naf].
10.30	Večna liubezen, nad.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nan.
12.30	Bolnišnica upanja, nan.
13.30	TVpmdaja
14.00	Dharma in Greg, nan.
14.30	Umor, je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu, nan
16.25	Brez tebe. nad.
17.15	Večna ljubezen, nan
16.10	1.2.3-2rebdnle
18.15	Ne pozabi me nikdar, nan.
19.15	24 ur
20.00	UmorvSvo,amer.film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Venrinikine slojšnjave, nan.
23.10	JAG. nan.
00 00	Krila, nan.
00.30	24 ur, ponovitev

mili «m 2t
aa
09.00 Najspotdneva 09.05 Dobns jutro, inforrnatlvno
razvedrilna oddaja 10.05 943. VTV magazin, pon. 10.25 športni torek, ponovitev 10.45 Vabimokogledu 10.50 Športni gost RK Celje Pivovarna Laško, gosta v studiu: Tone Tumšek in Slavko IvezfČ 11.10 Fairplay, ponovitev 11.40 Iz produkcije Združenja lokalnin televizij, oddaja VTV • Vaše televizije 12.10 Vkleostrani 13.20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novtce 18.30 Cas za nas, ponovitev
oddaje 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Vkieo top, oddaja z glasbenimi videospoti 20.50 Regionalne novce 20.55 Najspotdneva 21.00 Pen1o MOČI • pomoč za sodobnega človeka, pogovor v studiu 22.00 IzoddajeDobrojutro 22.50 Najspotdneva 22.55 Vkleostrani
23. novembra 2000 ""HlSiS
MODROKUA KRONIKA
17
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Avtomobili brez icoles
v noči na četrtek, 16. novembra, je nekdo na Stantetovi
v	Velenju z osebnega avtomobila jugo demontiral in odnesel vsa štiri kolesa. Lastnica J. G. je oškodovana za okoli 30.000 tolarjev.
V	noči na petek, 17. novembra, pa je nekdo na Strbenko-
vi	v Velenju z osebnega avtomobila renault 5, prav tako demontiral vsa štiri kolesa. J. V. s Polzele je oškodovan za 50.000 tolarjev.
V	noči na ponedeljek, 20. novembra, pa je neznani nepridiprav potreboval okrasne pokrove in metlice brisalcev. Ukradel jih je z avtomobila clio, parkiranega na Šercerjevi v Velenju. Lastnika L. S. je oškodoval za približno 30.000 tolarjev.
Torbici se ni mogel upreti
Neznani storilec je v četrtek, 16. novembra, popoldne, v garaži na Kidričevi v Velenju vlomil v osebni avtomobil last M. G. Na vozilu je razbil steklo in iz vozila ukradel žensko torbico, ki je bila puščena na vidnem mestu v vozilu. Lastnica je imela v torbici poleg čekovnih blanketov še mobilni telefon. Neznanec jo je oškodoval za okoli 60.000 tolarjev.
V	ponedeljek, 20. novembra, med 19. in 20. uro, pa je neznanec iz odklenjene garderobe Osnovne šole Livada Velenje odnesel nahrbtnik. Lastnica B. S. je imela v njem poleg osebnih dokumentov še mobilni telefon in manjšo vsoto denarja. Neznanec jo je oškodoval vsaj za 50.000 tolarjev.
Ukradel kolo z motorjem
v noči na četrtek, 16. novembra, je izpred stanovanjskega bloka v Šaleku nekdo ukradel nezaklenjeno kolo z motorjem - skuter, znamke aprilia, oranžno rdeče barve z vijoličastim sedežem. Lastnik P. P. je oškodovan za okoli 180.000 tolarjev.
Porisan daewo
v noči na petek, 17. novembra, je neznanec na Kardeljevem trgu v Velenju z ostrim predmetom poškodoval levi bok osebnega avtomobila daewo lanos. N. M. je oškodovan za okoli 100.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Hudo poškodovani Velenjčanki
v sredo, 15. novembra, ob 18.05, je 28-letni A. P iz Šešč pri Preboldu vozil tovorni avtomobil iz smeri Cmove proti Aiji vasi. Izven naselja Velika Pirešica je v preglednem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljala 38-letna voznica osebnega avtomobila M. B. iz Velenja. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta se voznica in njena 11-letna sopotnica I. B., prav tako iz Velenja, hudo telesno poškodovali.
Tovornjak je za tem oplazil še vozilo, s katerim je za voz-
nico pripeljal 20-letni G. J. iz Arnač. Obe poškodovani so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje, kjer sta ostali na zdravljenju. Zoper voznika tovornega vozila, ki je bil pod vplivom alkohola, bodo policisti napisah kazensko ovadbo.
Izteklo olje
v noči iz srede na četrtek, 16. novembra, je prišlo v kurilnici stanovanjske hiše v Pirešici, last E. G. do izlitja okoli 150 litrov kurilnega olja, ki je po odtočnem jašku steklo v hudournik ob hiši. Zaradi obilnih padavin je bil ta poln vode, zato se je oljni madež razpršil v dolžino dveh kilometrov proti Crnovi, kjer pa so ga s pivniki zajezili gasilci. Kaže, da do onesnaženja ni prišlo.
Na obrežju Savinje v Parižljah pa je nekdo konec minulega tedna iz delovnega stroja iztočil približno 250 litrov nafte. Podjetje za urejanje voda je oškodovano za okoh 40.000 tolarjev.
Z grožnjo do telefona
v torek, 14, novembra, malo po 21. uri, so trije mlajši moški v parku na Aškerčevi v Žalcu obstopili 21-letnega Zalčana S. P Od njega so zahtevali mobilni telefon. Ker ga ni hotel izročiti, je eden izmed njih s plinsko pištolo ustrelil v zrak, jo nameril vanj in še enkrat od njega zahteval telefon. Ob tej grožnji mu je oškodovanec izročil mobilni telefon vreden okoli 20.000 tolarjev.
"Katra" pri lastnici
Ukraden osebni avto renault 4, kije bil v noči na nedeljo, 12. novembra, ukraden v Ločici ob Savinji, so žalski policisti odkrili v Bregu pri Polzeli in ga lastnici že tudi vrnili.
Izginil ford escort
v petek, 17. novembra, ob 23.55, je neznanec na Polzeli, s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom, odpeljal osebni avto ford escort, temno modre barve, registrskih oznak CE 18 - 99P, letnik 1995. Lastnik A. F. iz Polzele je z dejanjem oškodovan za okoli 900.000 tolarjev.
Vlom v "Krimi"
v noči na soboto, 18. novembra, je neznanec v Veliki Pirešici vlomil v bistro Krimi in v garderobi iz torbice ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. N. V je z dejanjem oškodovana za 40.000 tolaijev.
Ilegalci v taksiju
Prometni policisti so v nedeljo, 19. novembra, ob 21. uri, v Ločici pri Vranskem ustavili taksi, v katerem so se peljali štirje državljani Turčije in Iraka, ki so ilegalno vstopili v našo državo. Ker so zaprosili za azil, so jih nastanili v Azil-nem domu v Ljubljani. Naslednji večer, v ponedeljek, 20. novembra, pa so na koncu avtoceste na Vranskem prometni policisti ob kontroli voznika taksija z območja Ptuja, znova naleteli na ilegalce. S taksijem so se peljali trije državljani Turčije, za katere seje izkazalo, da so tudi ilegalno vstopili v našo državo. Tudi te so po prošnji za azil, odpeljali v ljubljanski Azilni dom.
OJgjec^ w prisiM
Zaradi težav, v katerih se je znašla tovarna Daewoo Motor Kareja, so zastopniki te firme za Slovenijo sklicali tiskovno konferenco, na kateri so prestavili trenutno stanje in seveda tudi tako skušali zaustaviti negativne učinke, ki jih trenutno stanje prinaša. Daewoo Motorje zaradi finančnih problemov začel 30. oktobra 2000 izvajati obsežni krizni program upravljanja in vodenja. V korejski sodni praksi je ta postopek primerljiv z našo prisilno poravnavo. Ta vključuje zamenjave in prerazporeditve vodstvenega kadra, prilagoditev števila zaposlenih In zmanjšanje stroškov. Prav tako se nadaljujejo pogajanja z General Motorsom o prevzemu Daewoo Motor Koreja. V sedanji situaciji je očitno, da bi prevzem podjetja s strani General Motorsa pozitivno vplival na rešitev krize. Vendar pa se zastavljenih ciljev ne bo dalo izpeljati v kratkem času.
lil
Do odločbe pristojnega korejskega sodišča o uvedbi poravnave, poteka poslovanje podjetja in njegovih tovarn v skladu s kriznim načrtom, ki je bil predhodno usklajen tako z upniki kot s Korejsko razvojno banko, ki vodi sanacijo v imenu vlade. Poslovanje podjetja DAEWOO Motor d.o.o v Sloveniji naj bi po zagotovilih predstavnikov firme zaenkrat teklo normalno, prav tako oskrba trgovcev in seveda strank z vozili in rezervnimi deli. Kot je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, bodo v avto salonih po Sloveniji storili vse, da bodo obstoječe in bodoče stranke zadovoljili najmanj tako kakovostno kot doslej, v trdnem prepričanju, da po razrešitvi krize prihajajo normalni časi in da se bodo kmalu vrnili tja, kjer so bili v obdobju strmega vzpona Daewoo Motor-ja.
m Lma z voHUml kiDraU
MOTOR
Priznana firma Aci avto verjame v firmo Daewoo in zato seveda na tem temelju načrtuje tudi svojo nadaljnjo rast in razvoj. V kratkem bodo predstavili novi Lanos 2 in nov enoprostorec Tacuma. Oba sta zelo zanimiva in bosta gotovo našla precejšnje število kupcev, ki si želijo kakovosten, vendar ne predrag avto. V Celju, na Trnoveljski cesti, na območju bivšega prevozništva, bodo januarja odprli novo, 500 m2 veliko servisno delavnico, diagnostični center, pralnico in vulkanizerstvo. Že prihodnji teden pa bodo v Velenju, na Šaleški 19/a, odprli poslovno enojo, s katero želijo približati avtomobile daewoo prebivalcem Šaleške doline. V maju prihodnje leto pa bodo v Stari vasi v Velenju odprli okoli 500 m2 velik in približno milijon mark vreden salon s servisno delavnico, pralnico in vulkanizerstvom. Aci avto ima tudi novo hčerinsko podjetje Paaci, ki opravlja okrog 70% prevozov za Daewoo, in sicer za območje Madžarske,
Slovaške, bivše Jugoslavije in Slovenije, in to s petimi kamioni avtotransporterji. Do konca leta načrtujejo nakup še petih. Aci avto je ob vsem tem kupcem predvsem dobro znan kot prodajalec z najugodnejšimi finančnimi konstrukcijami pri nakupu vozil, saj so prvi začeli z lizingom na osebno izkaznico, krediti na položnice, pri bančnih kreditih pa dovoljujejo višjo obremenitev od tretjine. Sedaj ponujajo tudi novo financiranje na balon. Kupci seveda lahko saniii ugotovijo, če jim morda prav ta ne omogoča najugodnejši nakup.
Aci avto d.o.o.. Mariborska 202, Celje, tel. 03/42-550-10
ACiS^O
Občan policistom izrocii najdenih 700 tisočakov
še so pošteni ljudje!
VELENJE, 20. novembra - V ponedeljek ob 11. uri dopoldne je prišel na Policijsko postajo Velenje 56-letni Ve-lenjčan in s seboj prinesel moško torbico s 707.000 tolarji. Malo pred tem jo je našel pri poštnih nabiralnikih v enem izmed stanovanjskih blokov na Jenkovi.
Kmalu za tem, ko je dežurni policist poštenemu najditelju izdal potrdilo o prevzemu najdene stvari, seje na postaji oglasil tisti, ki je torbico z denarjem "pozabil". Šlo je za 26-letnega poštarja, ki bo gotovo še nekaj časa hvaležen najditelju, daje ravnal, tako, kot je. Kontrolor pošte je na policiji pregledal poslovanje odgovornega delavca in ugotovil, da se dokumentacija in vsota denarja povsem ujemata. Denar so policisti vrnili PTT-ju.
Pošteni občan pa lahko računa, da bo dobil (če je že ni) nagrado v višini 10 odstotkov zneska, ki ga je našel. Ta mu pripada po pravilniku, ki ureja tovrstne zadeve.
■ mkp
Pešci, pazite nase!
Kresnička ni za okras
Jeseni in pozimi je vidljivost močno zmanjšana, zato naj ne bo odveč, če pešce ponovno opozorimo na uporabo kresničk, odsevnih trakov in drugih podobnih pripomočkov, s katerimi bodo ob slabši vidljivosti voznikom bolj vidni.
Kresnička oziroma odsevni trak omogočata, da voznik pešca zazna na zadostni razdalji in lahko pravočasno ukrepa ter se izogne trčenju in posledicam, ki so pogosto zelo hude, na žalost pa velikokrat tudi usodne. Številni poskusi so pokazaU, da voznik pešca, ki je oblečen v temna oblačila, z uporabo zasenčenih luči opazi šele na razdalji 26 metrov. Če pešec uporablja odsevnike, ga voznik opazi že pri razdalji 130 metrov.
Obvladaj mo
vsakdanje
stiske
Takšen je naslov zdravstvenega predavanja Zvonke Sevšek, spe- SLOVENSKO DRUŠTVO cialistke klinične psihologije.	HOSPI^
Nanj vabi velenjski območni odbor Slovenskega društva Hospic.
Predavanje bo v torek, 28. novembra ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje.
Skrčili smo cene in raztegnili posojilo!
Tu so skrčene cene, ki veljajo zavozila: Lupo 1,01: za 86.663 SIT prihranka
Lupo 1,41: za 167.250 SIT prihianka
Polo limuzina, Variant: za 140.000 SIT prihranka
Passat limuzina, Variant: za 300.000 SIT prihranka.
Golf 1,41 in 1,91: za 140.000 SIT prihranka.
PORSCHE
KH^DIT IN LEASING
In tu je 72 - mesečno posojilo z minimalnim 25% pologom, ki velja za naslednje Volkswagnove lepotce:
Polo, Polo limuzina, Pelo Variant, Golf in Bora. Posojilo velja za vozila, naročena do 30. novembra.
Ponudba in števUo navedenih vozil sta omejena, zato pohitite v naš salon.
Volkswagen
Avtocenter Meh
Koroška 7d, Velenje, tel.: 03/898 25 19

m
•V A V^

18^= NK Rudar
Olimpiji vzeli drugo točko za Bežigradom
No^omela^i Kudiirjsi so v nedv^o ljubljanski Olímpíjí «»dv/eli drugo točki) v jesenskem cJelu pnenstv» la Deži^rudunu izid derbijji prnl (elevi/ijskimi kamerumi pst Je bil 1:1. Olimpija sije tudi s to^ko krog pred konceni ze zagotovila naslov* jesenskega pr» vukiu /uradi i/i:uhljenih dveh (ock/ Rudarjem in oh s|HKlrsljnJili njenili zasledovsilcev Marfhora in Hrr (ionce, je /}imudii» priliko/si se vi^o pred nosi.
Končni iziUjc bil glede na rii/piei srečanja pravičen. Rudarji .so bili Ljubljančanom na /elo ici^kcm igrišču vsaj enakovredni. v pa«if»mcznili obdobjih pa ludi nevarnejši nasprolnik. C cprav priložnosii na obeh sira-nch ni manjkalo, pa jc poslasiica z goli priSIn šcic v zadnjllï minutah.
Dvjsm>je, da so Ljubljančani svoje priložnosti zamudili v pivcm, Vc-ienjčani pa v drugem polčasu. Blesiel je velenjski vratar Dino La-lič. ki je dobil dvoboj z odličnim SebaMjanom (^imeroíičem, na drugi Sirani pa v dvoboju z dcv mnčim vraiarjcm Niha-
dom Pejkovičcm ni bil aspescn (ioran Jolič. Kar malce smole je imel Roman Plescc, saj jc njegov mi>čan strel s kakšnih 25 metrov zadrga hi prečka.
Kljub ločkiso Vele njčani z drsnili napclomesio. Prehiieljihje Dravograd, kije gouwo veliko presenečenje jeseni. Dra vograjčani st> namreč trenutno na tretjem mcMu.vmes pa je s tekmo manj IIITChv rica. Z»l» lx> gotovo zelo zanimivo v sol)olo na derlHju v Velenju med Dravognidoni in Rudarjem, Velenjčani pa lahko Dravograjcane z /mago prehitijii in prezimij«» pre<l njimi. Tekmo v Velenju bo pful umetno svetlobo, /aČeli pa Jo bodo ob 17.4H).
■ VOS
NK ERA Šmartno
Mlajše kategorije uspešne
VJesenski sezoni so imeli dosti uspeha tudi mtaj.^e igralci ^mar-ske ERE. Mladinci in kadeti so začeli igrati v prvih slovenskih li-L2ah, ostale mlajše ekj|>e pa na podr<»čju MNZ Celje.
Mladinci m kadeti so so v slovenski ligi nekaj te)ccm odigrali zelo dobro m pokazali, da sc lahko enakovredno kosajo z nasprotniki, vendar pa imala oba trenerja premalo kakcwwinih igraleev. da bi dosegla še več. Pred pomladanskim delom se morata ekipi dobro pripraviti, da si bi*;ta zagotovili obšla ne k v prvi državni ligi- Mladinci bodo prezimili na i2., kadeti pa na l3.mesiu.Zelouspc5niso bili mlajii in slarejSi dečki ERC. so starejSi po jesenskem delu na 2-, mlajJi pa na ?>. mestu, Cieibani so bili po menjavi gcncraei-je z 10. mestom nekoliko slab.4i.Igralci ERU so nastopili ludi v re-pre/enlancah MNZ Celje In SkA'enije. Vslovenski reprczenlanci do 18 let jc nastopil Rok Omladič, v reprczenianci MNZ Celje do 13 let CUegorc. Ločičnik. Pra^ikar in Skorn^k. di> 14 lel pa I ladi^ič, Lukenda, Podgoršek in Pus(5vnlk.
■ J,Goričnik
Tako so igrali
Klemen Lavričf zadet za Bežigradom
' moški, 6. kritji • Gorenje 20:27
i.iua Si.M(»bfl, 17. kro^: OlimpU^-Kudar I : I (0;0> Kudar: L;ilič.Jas\>mik,Suk;j' mannvič. Binkovski. Turk (Spasoji.'Vič)» Podvinski, .lese-ničnik {Šumnik). Golob. Ple-sec. Joiič, Lavrič.
Strelca: I : O-Oilaj (85). I: 1 - Lavrič (89).
Vrstni red: 1. Olimpija 2. Maribor PL 28 (tekma manj), .V HIT Gorka 27 (tek-m;) niaijK 4. Dravii^rad 27,5. Rudar 1<% Pna SRL• Inles Riko • (9; 16)
(iorenjpî Slamnik, Tsm.ie I. Rulenko6. Kava^ 4, Piaskan 2.B. OSlir. M. ()itir4. Sovič 2, Bon I. Rozman 5, K<ívač, Dcv ubonosstiv, Kiiviičnik2.Giivri-luski.
Vrstni riHi; 1. Celje PL 12, 2. Mobitel Pnile 12,Gorenje 9,4. Prvvent 9 (tekma mat\j), .S. .\vlo Mikolič Rudar 8.
Prva SUL - ženske, 9. (zadnji jesenski) kn*^: Jelovica - Vegrad 24 : 22 (13: 131
Vejirad: 'Ibpič 4, Rahmanu-vič.RodiC LNojinovičft, Kra-
jne I,lbrcilič4. Rozman, Slcva-nmić 6. Muraluvič. Avber^k.
Vrstni nKl: I Krim NR l<i {tekma manj), 2. Olimpija 14, X M-I)e»n» Pinin 14,4. Zaletlí, 8.Ve8rad4. PrvaB.SKU S. kro^: Elektra - VuríJ Plava lauu-na 89 ; 56 (68:.^, 44:18, 19:9) Elektra: Brliiovi^ek Ktv vačevič I. Ruprcht4, Rizman U.làjnik l2,Vugdalič 14. Ma-ličevič. Milič 5.(ior^k8, Zupane, Nuhanovič Kiirlo 20.
Vrsini red: I. Banex 15. 2. Dekira l.\ CIDI Irasinik 14, 4. YurijPL 14. S. Koper iX IVe^jn SKU7. krogt Anchi In/enirin;» • Velerije 91 : 74 (24.17, 2(hI7, 2.^:27, 24:13)
Velenje: B<jgalaj 26, Pleiiej 19, Pučnik 11. Mijatovič 6.1à-bakovič 4, Liptiik 4. Pašič 3, Pumnt I. lTcrlah.Peia)vič, Repine.
Oru^a DOL. moški; Šoštanj Ibpotsica • Beltinci (3:0(11,16,24)^
Vrstni red: I, SoStanj To-polSiea 19,2. AstecTriglav 18. 3. Žužemberk in KîM iioic 14,5. Salonit Anhovo 13.
Trenet NK Esotech Šmartno Vojislav SImeunovič:
•♦••■■■•♦••«■••♦•«•■•••••■■■■••«••■••••«■■■•♦••■■■■♦«•■■■•♦♦•■■■■•«««■■••♦♦•■■••••«a
"Nisem pričakoval takega uspeha"
Po treningu minuli petek.s«» se nouontetafii smar^kej^a Esotei -ha }><»stih oh pečenem «»dojku, ki jim ga je obljubi! i\jihov trener Vojislav Simeuninič. Z» kaj ta-ke^ja vse do četrtega kr<»ca Je-senskef»a dela prvenstva ne hi imeli niz)ou<»v. Njihovi nastopi poil vodstvom takrsitne^a trenerja Josipa Vu^rinca sool>eta* li namreč /elo slain uvrstitev na lestv ici v dnj^i slovenski nogometni lij>l. ,S priiHHlom novega trenerja [m je /avel drugačen veter tn [topeljal Smarcane |>o jesenskem delu na 4. mesto. jVener Vojislav Simeunovič je takole odgovoril nu nekaj vprašanj.
# Ih kiavntem Zíweiku iiu^ melni privrzt^itci v Smart' ne/n ofr Pakt gotovo niso priáikufaU laicšficfia uspe-ita oh ko/tvu jesviLskef^a de-la prvenstva?
VO.nSLAV SIMEUNOVIČ:' Šmartno je začelo res/elo sla-bt>. Po četnem krtçu je bila ekipa na predzadnjem mesi u z eno samo osvojeno točko. Ko sem nato prevzel ekipo, nisem pričakiwal takega u-speha. Vendar so fantje igrali dobro, ujeli smo se, izpolnili so vse naloge, ki sem jih dajal pred tekmo in na írenin^íih. Rezultai zavzeiega dela jc, da od petega kroga dalje nismo izgubili, le trikral smo igrali neodločeno torej enajst-krai /ai'Hïmi nismuizgubili. Oh koncu moramo bili zadovoljni vsi. Če bizače) prvunsivozeki-po. sem prcpričan,da bi bili prepričljivo na vrhu Icsmce. Mimogrede. ekipa Csiiteeha je tïsvojila drugem mesto ludi na fa-
Vojisfav Simeunovič
ir play lestvici in za prvo-uvrščenimi '^švili Kranj zat>sta-jaleza2u>čki.^'
#	Je le Í7polnitev zflthiniii na-lo^ prinesli} takšen rezul-ttíí?
VOJISLAV SIMEUNOVIČ:
"Sem izku:Wn irener, skoraj 3Í) lel se ukvarjam / nepoklicnim trenerskim delom. PriScI nem v Smarinoza to, da pomagam. Prepričan som bil. da zna icja-li ekipa bolje. "
#	Se taksnega ztuai>ova}nc^a niza nadejate iudi v sprt^ ndadafiskem delu piven-s/va?
VOJISLAV SIMEUNOVIČ:"
Moji sodelavci, lehnično vodstvo in igralci pričakujerrK) dtv bre igre. želimo si uspehov, zmag. Skoda, da je konec jesenskega dela prvenstva, .saj menim. da bickipa nadaljevala .serijo zmag. V spomladanskem delu začnemo od ziičetkd. Cc bomo nadaljevali Tormo iz je-
senskega dela. bo odlično, sicer bomo pač morali zaigrati malo, a ne bistveno drugače. Bonio videli, kaj se bo zgodlh'' ob koncu."
%()f)staJajo možnosti za osvojitev pn^ef^a mesta?
VOJISLAV SIMEUNOVIČ:
"V khibfike finance se ne vii-kam. Mi.slim pa. da se» prizadevanja za osvojitev prvega mesu veliko breme za klub in pokrovitelje. Vodstvo kluba in na.^ predsednica ,soz« zdaj zadovoljni. Ce pa imate pri lem v mislih igralce, moram priznati, da se nas je v jeseaskem delu prvenstva držala sreča glede p<v ^k^)db ali karlonov. Praktično je prvenstvo odigrala skupina 12,13 igralcev. Kaj (akegii v n<v vi sezoni ne smemo pričakovali. Bomo morali z nekaj igralci okrepili ekipo. Ne Želimo, da
hi bili ti precej boljši txJ sedanjih,
ampak bi morali biti sposobni zapolnili vrzel v ekipi v danem trenutku."
Igralci bi^do do božično - n<v viiletnih praznikov ut^nirali dvakrat na teden, priprave na spo mladanski del prvensiva pa bodo začeli predvidoma po 10. januarju.
Rekli so:
Zofij it Mazej KukovK^ predsednica NK Esotech Smart»
iw:"Uvrstitev ekipe v jesenskem delu prvensiva je v skladu s pričakovanji. Na za&itku je kazalo zelo slabo. P<i izvedenih nekaterih spremembah se jc ekipa ustalila, okolje za nogo-melje pravo in ni razloga, da ne hi bilo rezultata.
Šmartno ježe nekaj let v vrhu lestvice v drugi ligi. /elo pomembno je, da je ekipa dovolj dobra in atraktivna, da ni nogomet namenjen samemu sebi. Pričakc wa nja v sj'>om 1 ada nskem delu prvenstva?
Zofija Mazej KuHović
Vedno pravim, da so dobri lahkoSe boljši. V precejSnjj meri b(xJo uspehi odvisni od lega, ali bo znal trener ekipo Se dvignili. ali bo ostala lam. kjer je. Možnosti so odprte. Jasno pa je, di si vsak. ki tekmuje, želi na vrh. V razjiii^janjih ambiciwnih ljudi je vedno vrh. NerazmiMjaj-mo o tem, če prvo meslo in kaj potem. Ne. Najprej posku.simo doseči .solidnoali najboljšo uvrstitev, potem bomo razmišljali dalje, (iotovo si Šmartno in ta ekipa za»iliižiia kakinc» piko na i. Sama jih nekako podpiram že nekaj časa. Ježe laka ko si v neki sredini, ven težko pridom. (jolovos lo ekipo nimamo kratkoročnih načrtov."
■ rp
RK Gorenje
Ze tik za najboljšimi
Kokometasi (iorer^a .so v6. kro^u prvenstva gostovali v Riimici pri ekipi Inles Riko in / zmauu potrdili optimistične n2ip4»v«<li. dnbn» f4»r-mo tn kakovt»st. Zmagali so zanesljivo s 27:20, polčas pa so dobili s 16:9. V prvem delu ifíre je navdu.sil KavaS, kije sicer dosegel 4 yadet» ke. v drugem pa seje nizJ^ral Ritzman, kije skupno petkrat /aclel do-maô) mrežo. Sicer Je b 11 najboljši strelec pri Velenjčanih Rulenko s šestimi goli.
Po lekmi je trener Min» Požun povedal: "Lani smozamdispleli, oktv lišcin v lej isti dvorani izgubili, čeprav smo bili prav lako favoriti. Očitno nam doslej podlag v dvorani ni odgwarjala. Tokrat pa smo kljub vsemu dokazali, da sno veliko kakovostnejše moštvo in priigrali smo si pričíikovane tcíčkc."Rokometasi (iorenja so se s tem prebili na ircije mesto, imajo enako Slevilo ti^k kot sIovcnjgra:^ki Prevent s lekmo manj. oboji pa za vodilnima Celjem in Prulami trenutno zaosta* jaj<»za Iri točke. Svojo točkovno bcroltdiko igralci (iorenja Se izboljšćijo v naslednjem krogu, to bodo v Rdeči dvorani gastili Trimo iz spodnjega dela Icslvice. IVknie pa zaradi zasetlenosti Rdeče dvorane ne
bixlo ipnili v sobiTto, 25. novembr.i, iimpak sojo prelo/.ili na ^redo,
6. decembra, v >sobot<k 2. decembra, pa IhkIo v rednem prvenstvenem kroi>u gostovali v Ko/ini.	■
J l|î V
F > .nř «

Trener Miro požun daje navodila krožnemu igralcu Marku Oštirju (foto: vos)
Pomoč olimpijskega komiteja in Heliosa športnim zvezam
Barva za šoštanjsko kopališče
ŠOŠTANJ, 16. novembra -Poslovni sistem Helios in Olim[H« Jski komite Slovenije-Združenje športnih /ve/, sta v začetku leta Iztirahi ^tirinaj.ii športnih zvez, ki so jim na podlagi javnega razpisa diKlelili lurve in lake v skupni vrednosti 2,5 milijona tolarjev /ji otinovo športnih objektov v tem letu.
/Ji lani p<\ so na ja\'nem ra;ipisu med osmimi športnimi zvezami uspeli v Šoštanju, kjer so akcijo zaključili lelo.s. O tem so spregovorili na novinarski konferenci, ki sla se je poleg predsednika Športne zveze SoAtanja Draga Skornška udeležila tudi predstavnika lleliosa in olimpijskega komiteja. "Verjamemo namreč, da bolj urejeni in pri-
Predsednik 52 Šoštanja O. Skomšek, predstavnica Heliosa in predstavnik OKS so predstavili pomen urejenih in prijaznih športnih objektov, (foto: vos)
jiiznejSi športni objekti ne kažejo dobro počuije in boljše športne samo lepše podobe v okolju, kjer dmežkc tako vrhunskih šport-slojijo, temveč vplivajo ludi na nikov koi rckreaiivccv". Ma
pijvcdala predstavnika Kelios;i in olimpijskega komiteja, olxîn-cm pa na najkrajSi m^«ni način razlozila, zakaj sta v akcijo stopila družna».
Drago Skomsek, predsednik Šporlne zveze .Šoštanja, je povedal, daje njihova zv-eza sodelovala v projektu z obnovo ograj letnega kopališča v mcsStu in obnove Ograje rokometnega igriSča. "/a obn<»vo smo prejeli okoli .'^013 kilogramov barv v vrednosti 2%.U00 tolarjev," je povedal. Z njo.st> leti«prenovili bazen, ograje rokt)metnega igrišča pa zaradi doirajanosli in zaradi lega, ker imajo v načrlu pcxslavilev nove. niso,
■ Milena Krstić • Planine
KK Elektra
Vrh se oži
hi osmih kr<r^ih prvenstva v 1.košark;ir-skj liui sta nn vrliii le ^e dve ekipi Banex in Eleklra. V s<»h<iT<>so v ŠoAtanJu pričako->'«ili i/vnać«no in niipeto srečanje Ded Elek-In» in Yurijem Plavo laguno i/ !^Jui)IJane. ki sta imeli do lega kroga le po en p4»ra/.
Vcndiir so domaCini / odlično obriimb<^i^c do 5. minule povedli z 11:2 in naloprcdnasi do konca lekmc Ic .šc povečevali.Od pričakiwanega derbija lako ni tv^lalo nič, saj je na koncu lïlcklra /magala kar / 89:5iî.
lekmo so popestrili domači navijači, ki so v velikem številu nudili bučno podporo svojim košarkarjem. Na njiluwih krilih je Clcklra igrala odlično v obrambi in napadu. gosijc pa se z razigranimi domaćini niso mogli kosati. V prvem polčasu so Ljubljančani dasegli vsega IS ločk in imeli na koncu samo 29-odsïolcn met, Elckira jc zadela kar 58 od-sunkov mcLov, boljša pa je bila ludi v skokih (41:16).
nieklra ni imela slalicga moža na igrl^^u. Na začelku s(a bila nezaustavljiva Karlo in Tajnik, obsiandardno dobrih Riz-manu, Vugdaliču in MiliČu pa sosc i/kazali tudi ostali, ki so dobili priložnost in jo dobro izkorisiili. Muiiarem Vugdalič, igralcc Clekire: "Tekmo smo dobro
OK Šoštanj Topolšica
kdo jih lahko ustavi?
ZRK Vegrad
Dva meseca za "oicrevanie"
Rokom«(ai^icL' Vv^nula &o v /ndiijem kro^u jť^ut1^ki']2a (n prvcnstv» gasto^-alc prí Jdovki v SkoQi Loki. Domaćin kam. kj &(> njihove neposredne tekmice v spi kI nje in delu lestvice, so se dohro upirale, zlasti v prvvm polčasu, ko je bil i/Jd : 13.
ILknja jc hila izenačena ludi v drugem delu igre, na koncu pa so ŠkoljcloČankc slavile lesno s 24 :22.
Pri Vclciijčankah slabili s po h /adclkt najbi^Íjíj Nt^in<wičcvj m Stcvjnovičcvii.
Igralke Vegrada sn po prvem dolu na osmem mcslu z majhnim ^aosUoikom tremi ekipami pivd njimi, pred (Jrumi/om in Burjo imajo preUnosl dveh oziroma i^lirih točk. prvenstvo v pivj jrenski ligi pa hixio rokomeia^icc z 10. krogom nadaljevale 13. in 14. jaiuiarju.	B
NA KRATKO
Namizni tenis
Novi točki
lekjno se<lmega kroga v 1. dr^iivni namivnoteniški ligi so igralci ËRE zaradi ri'pa*/en* tančnih ohve/nosti najhuijk'jža gostujočega	Saša Ignja*
(ovka odigrali /e v p<m<.HlelJek. 20. novembru in osvojili novi par točk. Inkral so bili lM)ljši«KJ ekipe ETA Preserje z rezulia« lom 6:3.
Med Vťlenjčani sia pi> dve zmagi Ji *>cgl3 .lurc in Ur^ïSSla-tinsck, ki sta bila uspcsna ludi v igri parov^eno zmago za .skupen uspeh CRE pajc prispeval ÍC Tadej Vodiii^ek. V naslednjem krogu ho ekipa ERC ponovno nastopila na domačem parketu telovadnice osnovne Šole Gustava íiliha, kjer bo v soboto, 25- novembra ob 17. uri. gc^sula ekipo iz Radelj oh Dravi. Minuli konec tedna jc lep uspeh ponovno dosegla mlada igralka IIRE Tamara Jerič. ki je v Izoli na T()P-u 24 najboljših slovenskih kadelinj v drugi skupini brez poraza osvojila prvo mesto.
■ OK
KK Velenje
Znova pokalni prvakt
Velenjski karale je letos ubrartil lanski naslov sloven*
skega pokjilne^u prvalui. Vc-lcnjčj\nl .so zma}<ali z 293 točkami, dru^a je bila Mur* sk^i SolHita (280) in trelja Po-stoj na (235).
Med pixsamezniki je v kategoriji do ].*> le! poslal pokalni prvak Darko Pavlovič, na drugi mesti sta sc v svojih kategorijah uvr?»:ili Jasmina I lo^lžič in Mircla Šijak, tretji pa je bil Cioran Damjanovič.
S tem so v velenjskem klubu zni.)va pou-dili kakovoslno delo z najmlajšimi Šoloobveznimi oiroki, ki jih uspešnih vodita Drago Cingesar in Leon Kav-
zitr.
D. a
Sabljanje
Trije mušketirji uspešni na Siovaškem
Na močnem kadetskem sab-IJaškem turnirju v ^amorinu Je v (loretu lekmovalo 1(3 kiide-lov iz desetih evropskih dr>^v. Z na.siopom treh Vclvryčanov so v kUihu Tuidovoljni. čeprav bi lahko bilo tudi boljše.
AnŽe Guček je osvojil M). mesto, Uroš Kuzman .52.. Klemen Špeh pa se je zaradi premalo liladntîkrvnosii moral zadovoljiti s 67. meslom. Upoštevali je treba, daje Klemen pustil zii sabo [(* evropskih sahljačev, Ur<w 31, Anže pa kar 53. torej so iahko z de-
Vesetje po nepričakovani visoki zmagf {foto: vos)
začch, / odlično obrambo naredili veliko razliko, naio pa ni bilo potrebno, da bi najboljši igrali toliko kot običajno. Ostali, ki navadno ne igrajo toliko, soprilo:^nost dobro izk(>ri.sii-li. kljub visoki zmagi pa moramo tutali na realnih lleh. "
VsolmtolHi l^leklra gostovala pri ekipi MZ Maribon kij«» ml lelos trenira bivši Hleklrin trener Drago Ve/Jak.
Kadeti Elcktrc, ki igrajo v 1. SKL, so v domači dvorani izgubili proti drugouvročenim Domžalam v 59:73.
■ TjaŠa Rettar
KK Velenje
Nepričakovan poraz
Košarkarji KK Velenje so se vM>lxiloj*oslov«ili v Poyéanah pri ekipi Anchi In/eniring« ki v sešitih krogih ni uspela zmagali in doživeli ncpricii kovan pora/. Obveljalo Jc lore] pravilo, ilu nobenega nu-sproinika ne snies pcHlcenJevuil.
Domači so dobili prvidvcčetrlini in ob	vodilica 10 ločk-
V tretji četrtini so Velenjčani poskrbeli zapreobritt in bili nadi>bri poti do uj<pchiL Žili «i v/ijdnjičetrtini v preveliki želji naredili ludi j^reveč naj^ak in lekmo prepričljivo i/^ubili. V soboto NhIo v telovadnici OS Salek goiililj ekipo Lastovka iz Dnm/al. kije njihov sed na Icsivid. tekmo pn bixlo /ačeli ob iS.OO.KadeU KK Velenje so v sohnlo na svojem igrišču doživeli pt^a/ vtxiilno ekipo CJD Hriij»in{k : 1114. boljši po so bili v nedeljo pioniiji. ki sov svoji dvorani premogalivrstnike Prebolda s 55 :51.	I
lom nadobudnih treh mui^kc-lir je v zad(Woljni.
■ M.S.
Dviganje uteži
Uspešni v Domžalah in Vićmu
Člani IV/.koHlletske^a kluba KudarVvlenje Damjan Verb* njak. Slavko Laijek in Roman (rLTmadnik so dobro nastopili na mednarodnem turnirju v Domžniah in med petimi ekipami osvojili A. mesto. Me<l posamezniki jcVerbnjak v potegu s 130 kg postavil državni rekord, (akoj /a madžarskimi tekmovalci pa je usvojil 4. meslo. Laljck (do 20) je v sunku dosegel osebni rekord s 107,5 kg. enako tudi najmlajši Oermadnik (do 16) Iels65 kg.
V italijanskem Vidmu je bilo mednarodno tekmovanje veteranov za pokal Alpe Ta-dran. na katerem .so nastopi-li dvigalci i/ pelih dezcl (Italije, Madžarske. HrvaŠke in Slovenije), /a Slovenijo sta naslopiia Velcnjčana Jusiin Vanovsek. ki je v kategoriji od 36 do 45 let zasedel 7. mesto. in Jože /aluber.Wk. ki jc bil v kategoriji do 55 lei četrti.
Klub vabi vse mladince, ki jib veseli ta spori» da pridejo na treningvpriilične prostore tehniških služb premogov-
nika na starem jaiku vsak ponedeljek. sredo in peick oh I8.t)0, informaeije pa nudi trener Peter Kolene (041-764-275).
()dh<gkarji Vitanja Topolšice so v 7. kn>}2u v drugi dr^^ivui ligi <l4»M.>gli sedmo xaporLilRo/mago in sr> laki» edina nepoRixcna ekipa in viMlilni na lesMci. Iklfinčan« so iigintli v pićM uri igre. trener domačih p» sije v dru&cm in Irvljem ni/u Inhko privoščil tudi nekaj niei\jav in s lom dal priložnost /a ign> tudi igralcem s klopi. Najbolj pomembneje, da eldpa deluje /«lo prepričljivo, i igro pa navduf>uje tudi svoje /veste navijače.
lo so zelo spodbudne noviee preti icžkim gosiovimjcmv Kranja, kijih čakakonee lednj. Pomerili sebtxIozckipoTrigliivn, ki je njihov najresnej^i tekmcc zň napredovanje.
■ R. K.
Plavanje
Odlični rezuitati piavaii^
Prcli'klo soliolo in iiedeyoje Pluvalni klub Marines Neplun Celje, ki lelos pra/muje 51). letnic«! delovanja izvedel 15. vsakoletni plavalni initiniž tj pokal mesta Ce^e. lekinovalci iz Češke. Sl«»-vjsko, Makedonije, Jiign.slavije, Hrvaške in i/vseli slnvenskih klubo\ so nastopili v članski, mladinski in kiidelski bttegoryi. Med 250 plav a Ici je bi In tudi tO niýboysih plavalcev in plavalk veknjskc^a kluba. Njihov nastop iiu o|\^^i^'eni tekmi tekmovalne se/orie 1999/2000 je bil zelo uspuÀcn, saj so osvojili 9 mcda^: 1 /lalo, 4 srebrne in 4 brona.ste muda^e. Skoraj vse mťdayi: so bile osvojene v najmočnejši članski kunkiirenci. Po.sehno so sv rKllikovale plavalke.
V disciplini 2lK) m prosio jc Tina Pandža z nwim klubskim reknr-cKnn (2:U7-óň) iiuagala. Odlična rezultata in druga nîcsla jc v hrbtnem slilu dosegla MajaSiwinek. Med kadeiinjami ^eje z drugim in tretjina mcsioni tzk.izala ^.ana Prislan. Takosmo vklubu vvgojtli novo mlado phiviilk<»- ki bo lahkovsvi^ji kategoriji pn^.scgalii po najvišjih me.slih vSkweniji- Med moškimi je bil p(i pričakovanju najboljši Jure Priiuožič.
■ MP
Plavalno (ne)znanje (2)
Vííi^^kcmlelu se v Plavalnem khibu Mladinski servis Velenje odloČili da pi> magamo vsem osncwtilm §olam v Me^ni občini Velenje in SoKkemu eenlru Velenje preverjali znanj« plavanja, làko smo p*)enoliii kriterije prever-jatija in dobili p^wsem realno ^Kcno plavalncgo vjutnja. Pomoč snu*» nudili Uidi pri orgiini-Aiciji in vodenju tečajev /h učenje in iypi>polnjevanje znanja plavanja- Skoraj vse \vsnovne k>ie so to ptMuoč tiKli sprejele, saj i]i>a plavalni klub ^ ilolgo-le!no tradiciji» izobraževanja slrokovnili kadrov - vo<lja plavalne Sole ima licenco zj pripr^tw*) na izpil, skaterini pri-cldiimo na/iv učitelj plavanja, ki ga pcxleljuje InŠlitui za š[x>rl v Ljubljani.
Sodelovanje / ministrstvom za.<A>lstvi^ in Jport, ki 1'inančno podpira projekl "odpravljanje piavahïe nepismenosti v višjih razredih OS in v srednjih Si^lah" ter pi>ieka že seslo leio» je pofitreglo s celo vrsto uporabnih podatkov, rakulietazûîpori jc vtem letu pripravila ludi ustrezen računalniški pn>gram - Morski konjiček, ki bo vodenje evidence {>oenosi.Tvil. Plavalni klub Velenje je (a program že nabavil.
Opravljena analiza ['Navalne-ga opismenjevanja v Jolskem letu	za peto^Mcc in
sedmo^olce in za dijake je pc^ka/ala na^'lcdnje: ker pixlat-ki kažejv*. daje vvelenjskih o^ m^vnih 5c v |>elent razjc-du Ireljina otn^k neplavalcev (po^j je îneirvw plavanja) in da je ukIi v srednji Mi šc vedno več kol deset ixUtoïkiw neplavalcev, je pi^trcbno več storiti /a vzpodbujanje znanja plavanja Veliko mladih se nanv ne odhvi za plavalne lećajc, Vsedmilira/redih je lehotn^k
skoraj tretjina, veliko pil je ludi st»l. ki preverjanje iiprwijo (ker jint lo nalagji ministrstvo), lećdja Zii izpo|X'>lnjcvanjc plavanja (écpravgaveeloti financira inini^îrsivo). pa ne.
Analiza rezultatov na Šolskem centru Velenje
Prcveîj.inja se je v ćasu ob-VCZ11C Špi>rine vzs<ijc udeležilo leWk^dijakovPl^SŠ inPTRS rer kooiaj 35 Oř P'IÎSD (kjcrjc V glavnem ^n^a populacija) <lijakinj <xl 1. do letnika in prililižno «iJ rz 1, in 2. letnikov Splošne in strokovne Gimnazije Velenje, Pri vseh testiranih "ivlkrili" 106 nepluvalecv-
.«1 red nje Šol ee v ř Velik o<lstoiek neplavalcev pa se skrivuvdru-gi polovici dijak<iv in dgakinj. ki soizi'kslali sjireverjanja, ćcprav jc \C'Ui ptrtekalo v okviru obveznih ur špc>rlne	Od 1ÍÍ7 neplavalcev, ki bili p*w-ahljcni na hrezphn^n le<5aj uûenja plavanja, jih je priilo le 14. loivj nekaj veíkí^l KI di na Scïlskem centru v Slovenj GradeiinihilodrugikCc. Mcd.^0 Of testiranih smo ixlkrfli ne-pl.ivalccv, v kombiju» ki jc di« jake vozil v Velenje, pajc «dela ena sacua dijakinjah
Zaio je t^ilno. da moramo oir<>kc naučili plavali, dokler še nimajo pred.si>dkov, »^ramu, ali siralui. Dolga pot tuis še Oaka...
Prvim korakojn >:e prkinjžujc-jo naslednji. JavniRdeCa dvorana b<i vsako sredo /veCcr (od lUTvembra dalje) prostore na veicnj^ikem bazenu namenil le ilckleiom in žcn^kani. ki bí se želele naučili plavali. izp^ipoLiiti ^voje znanje plavanja ali pa nu'krda -sanM rekreirati v v^xl-nem nwdijii, ki blagodejno vpliva naskorjij vse fiziološke procese v naSem organl/iuu. nas pomiija in skladno razvija iclo.
■ Piše: Katarina Praznik, športni pedaog
HOROSKOP
Ouenod21^do21A
C^irov « re bwie noi^e. )q vvn	«sna j^nalo
energija boíh v rdei^ih àià\ potiooli nMS()sh> s^ki. bdi poi* ner bo «ôdm lu) ^ bo iNpsk M neb| nn?!^^
V9T1 bo K {Ugo ÍM^eM	kdvnnto
đi^ bi Kc(ûiobsie2Qd?dji» uredb kéfirra {ioiie.Wir puiie. de vv ne bo zov^v pnHiiawnáupo^.
STodnZd&wI
Eblobi već y áixo, èb om psq doi? lonoi?. k( NOT ^^ no bol| ncn^i^ . v VITT1 n^
neltoj iona moôv ubijale tnio v èranid, bi k kí ifioDnlopohi' Ui AJO. b sb «lui «cri roAliôli lu sla^
Izkupiček prireditve za solo v naravi
Dvo(đttiod215.flo31A
/Uo v« r»!ro<li ^ ne b Mo. ôtt « ncrnr« techs neoàfcwno. Iv m dc^ rv vûi p3 K nez^^
f'ëkiae fKon jOT^ prMT vdtirf?. pofyc so cM nM-èe. Zalo « vpîdsqk lullcqj lÀjjQ vochou s psin^em b bi 20 lanseél
k v r«^. œ bi rru io 20 ptEfnanto kdi pdioa^i?
Rd( od 216. do 2}J.
Hcfc^ NOT bo o ûM boJs Ufci glcèc^ na lič údv^i so; « o r^i^ nd? ^rrvli nidi ro^ vdo po je ie ž^jna srqca ^jc čo« tic pm^ nif«íi /tía ^kmo megbnaj»ca nvbpo xn, k« se preveč zcprofe nvd ^ri ilen?. Noj w poMonmo, ái bo fo jncr meloMijo hho iTgiriía po-hmpab»leza?KcliN^í;obo^piÍelron7n^	kralkem i^rdniki
«Vvmtloroidja
Uvod237.dom
bofie. k « Ub Ce bde cb hm tt rzgjili iiva, lertlv ne ddtle. Ugolwlí b^le. do vo^n^ien Ipd-(e. ki vft ptófx ffioh/fo pci?uK izkooKOjo. (b b> ^ b^ n v»-93 ^ iQMbdnMÓRkQ Nkire hililc^ inbopri»! wft.^ém p3 bofic 2ř kmdu fDJub nekoga ki Ntnbo r»nd)o ^çimrA âv' ^ /obboik (to Ijtji^ijkrmrUùni kol Zvřeno,
fbraeinb »{ieiihbokofiejeilovsli^koliie« »nsliVIoNc^ bo oivénb ir pjidzcji bofle, kq vie 3TKir?le. bo^ ii?d Idi vo^ lifi^ ki nto vn sifdj vso. fb M^e so imeli ^ o knďv cUíe Si vtri. I^ed vomi po I19 râ <5Kqí}dnD5li m kr?Q-ktih ide^ki jîhn^ne áiiie le at, v^ »predcbe. st pQje kdi. {bj^ am ne botie mugli urcnoii.
Miwod24.9. doma
h no Qiflvnm pcdoqu. !ip;l bo^e íor^ gego vpcMem cbKQjm fKoi l(oi vQt poilnet Ko bofk aub.iD re^li n i mord) pna^« da jo v don uluxiji inli »b diro, se morie a^Mibk ^.keij?edïi i^er>iíi ki virn j? isoti. f^A^ávzdemiEn.
od 2410 do 22.11.
f^ner vmi bo {id cb drn kor «er n rtvu njegcM ^ NOT) bcdo ící(id |Ti|oldji. ki ]im voie ro/^ (iMV Tolft k^ Jim bo Pokjiq pyfunh, z^} h 9 odlxli fdia kol de se. u) bD iáo a V« loge. Ce kd?ri od vveno ne bo Setí niorieli. go pijhle no minj. i wnrei no pn^^ neriNnoldij p3li.2éo4eN(rib>obkcn!ij|Rbom^epT)09afJaziopQz^el^ no,
SrSeTodni Í • do 22J1
^i bo^. ivr « be irenob drlgcickiQ ielj^ bode. kobo4 po^kii ćernočurei^kifi wje Ne bo áo kof ^ mtk uj je iiJjer^e »bnepreM^isc m polno ptesewccr^. \jà b-kfoljibbodeifoaidi kornekí^ Q l«j bxtgonebo.DáfQfio^cojc le no poil. A3 id» pibo psieçpib vella) cklo n Ma
KiB«o9od2ai2.do20.K
Cepo/« vfjri bo v axelki; zdels. (b fie ZQili v sl<?po dko, b^^ zeiohfrondi \M irrf.^ene sedale« cbimjk re nc^ lei V« Qwkoi pvTvh, voie nofueqe ivt p] ženekq ôssa k cfođie r nene^eb idio, kol si ziiijii. lo^svàporlnnCe te ne bo4 iptere-nJt. lenkv ne aidik će mubo Icfcgo vbiiznji pnhodio^ pn^i* pelo inbosQjino ^(upv žtvljen^ podtr/il m ^ovo.
Vtté0od21J.do19^
« dobdemordi bdi vpnfcd^ n^ioÎki bdipo-hpei^M. Ddçoce se kq Idio sfÀ, d] boile zqravili kxii duin, ki dejih BTisli ie V VseUuf p3 r« bod? nič K boà ov-bua ki vn Id^ renô» pomyli, ^oziii i tivonn, ki v?i}elno nUi ne bode mo^i ureno}).
RiU od 20.2. do 20.3.
Ce bode aidi oM hloMjvm, se m u^rv bo ^amuil 12 ú, kr ^ 9 p) v0n íot Č09J kxi zoáuik. Â Id bo^ vcddi k VI n kl lidi, kl vos (l::6ro poďqo, V9 oddi po g bodo bank ker bodl) tlwppoAemKfii enf i^CebcfilGUfeltjs^^ bid pd^chk. Wo ne iknu]|ic veće V kmrih ftCfe dise. v| boè vekkû prpyncgb k odiicnenij (afiolo/enju vïIi okob voi.
Šoštanjski izziv znova navdušil
ŠOŠTANJ. 1«. novembra • Samo hrjivo, bi lâhko rekli. Bravo vsem, ki so pom;i)iali pripmviti odlično prireditev in bravo vsem tisiim, ki no se na njej predstavili. Drugi ^oMartjski i/ziv je uspel, da bilj ne bi mogel. V nabito poi* no dvonino niti apliiv/ vei* ni Ni bilo prostor».
So^lanjski obriniki so sc se '/novň izkazali, izkazali so sc organizatorji in vsi nastopajoči. Med podjciniki in obrtniki, kj so Sli predstavili, gre omeniti: irgovinoSa^a, frizerski .salon N. obulc%' Muca Co-
patarica. opliko Monokel, u-govino 7 molr.^kim bkigom Flikca, asnjcne izJtlkc Milene CaktaS. Doni Bcbi, pletitsrvu .Slrcnca, papirnico Pero In gostišče Kajuli. Pevki nai>top je priredilev p<'>peslril in obogatil Sodelovali so Vera Trafela. Alenka Lcsjak. Matja:? (.îgrajcn^k, Lea Babulo. Boko A. Kolariv in Irena Vrêkovnik.
"/e drugiř smo osvetlili mesto Šc^Janj. Nekateri lahk<i o Ui^pohu samo sanjajo, vi pa si s trudom prizadevate zanj»" je ob koneu nadv.se uspele prireditve rekla povezovalka
Maja Sopolšek. Drugemu izzivu bo gotovo sledil Irctji, pa Četrti...
l/kupiček prireditve je bil namenjen dobrodelnim namenom. tokrat bodo / njim pt>maga]i sofinancirati Šoki v naravi obeh w^Stanjskih Žol • Kajuhovc in Rocckovc.
BOŽIČNE DEKORACIJE (2)
Bo/iCno novoktni cas nam luhko prićaniju rudi nekaiere ionćnice. Bivalne prostore lahko okrasimo /. l)o2icno /vez-do in božk-nim k^klusom. Boi^ično novoletni úis nam ti dve lončnici uznanjahi že sami po sebi. lahko pa jim v lonček dodamo f^e pentljo, novoletne hcinkice« i.iske, ki p^ma/^ir-jajo sne^...
Ker večina ljudi z božičnim kaktusom nima težav, sprašujejo pa sc, kaj je z njihcwo božično zvezdo, da po enem letu ninui več obarvanih ovrSnih listov, sc bom v tem Članka posvetila božični /vezdi.
Božična zvezda (Euphorbia pulchcrrima) Izhaja iz Mehike. Krasijo jo ovr.sni listi, ki so lahko rdcćc, rožnate, lososove, smctanaslo bele barve, ali dvobarvni, Sam evct jc majhen in komaj opazen. Cc sle jo uspeli ohraniti celo Ido. ste opazili, da so sc ovršni listi čez čas obarvali zeleno. Božična zve/da potrebuje /a obarvanje ovrsnih listov kratek dan. Izni/ »kratek dan« je strokoven in pomeni, da jc rastlina več kot 12 ur v temi. Cc ?clite, da se bodo ovrSni listi ponovno obarvali, omogočite vaSi božični zvezdi kratek dan. Kako? Od 17. ure z\'ečer do 8. ure zjutraj jo poslavite v temen prt^stor (npr. .shrambo), /t lo pomembno je, da je v prostoru popolna tema. Med 8. in 17, uro pa postavite božično zvezdo na prostor, kjer je bila običajno. Po 2l)-lh do 30-ih dneh opravljanja danega postopka, sc bodo ovrSni listi ponovno obarvali in krasili rastlino najmanj tri mesece.
Božična zvezda dobro uspeva na svetlem mestu, vendar jo moramo zavarovati pred nepcisrednim sonctm. Komp(*it mora biti prceej vlažen - zalivamo dvakrat na teden Ustreza ji sobna temperatura (do 21oC'. Ne sme slati na mrzlem prepihu. Občutljiva je na ozračje plinske peči.
Pri nakupu božične zvezde poglejle, čc je steblo dobro olistano» Čc so listi čvrsii in niso poveseni in čc jc rastlina lepo ra^čena / vseh sirani.
■ Nataša Dotejii, dipt, ing^ agronomije
23. novembra 2000 "»'^ÉAS
OBVESCEVALEC
21
KINO VELENJE-

ROAD TRIP
najstniška komedija Režija: Todd Phillips Vloge: Breckm Meyer, Sean Wlltlam Scott, Amy Smart, Paulo Costanzo,... Dolžina: 93 minut četrtek, 23.11., ob 20.QQ Fetek,24.11., ob í7.3Qin 22.30
Sobota,25.11.,ob 17.30if} 20.00
Nedeliê, 26.11., ob 17.30 Ponedeljek. 27 11, ob 20.00 Sreć3.29.11., ob20.30
Pravila varanja: to ni varanje, će si v drugi omrežni skjpinl. To ni varanje, če si preveč pijan, da bi se spomnil. Česar se ne spomniš, se ni zares zgodilo. Toni varanje, če si z dvema hkrati, ker se medsebojno izključujeta. To vsekakor je varanje, če zadevo posnameš na vi-
deo kaseto, l<i jo nel<do pomotoma pošlje tvojemu dekletu« kar se seveda zgodi Joshu, našemu junaku.
VROČA LINIJA
Iriler
Režija: Ben Younger Vloge: Giovanni Ribisi, Nia Long, Ben Affleck Dolžina: 121 minut Petek, 24.11., ob 20,00 Sobota, 25.11., ob 22.00 Nedefla, 26.11., ob20.00 Ponedeljek, 2111., ob 17.30 (zadnja predstava) V bogati borzni hiši J.T Mariin čez noč postaneš milijonar. 19-letni falirani študent Seth Davis ima v stanovanju mali Las Vegas Nel(ega večera ga obižče rekrutor borznih posrednikov in mu spremeni življenje. Mladi povzpetniki v tej hiši po telefonu prepnčujejo nič hudega sluteč kupce, da kupjo delnice oni pa dobijo veiike provizije. Mladi posredniki se spioh ne sprašujejo.
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
CONSORTIUM MVSICAE VELANENSIS
vabita na
IZVENABONMAJSKI
KONCERT
CLARA DENT - oboa, DUŠAN SODJA ■ klarinet, TATJANA KAUČIČ - klavir
program : pouixnc, petrič, ravel, hršt, ibert
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN
KOŽEUSKI VELENJE ORGELSKA DVORANA, SREDA, 29. NOVEMBER 2000 OB 19 "
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavdfovanke. spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za sfužt)o nujne me(^cinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šte^fllki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8996-478, dežurno službo pa na 8995-446.
Četrtek, 23. novembra - dopoldan Slavič, dr med., popol-dan Urbane, dr med., nočni Koćevar, dr med, in Grošelj, dr. med.
Pele k, 24. novembra - dopoldan Puvaiič, dr. med., popoldan Klemene, dr. med., nočni Lazar, dr med. in Puvaiič, dr. med.
Sobota, 25. novembra in nedelja, 26. novembra - dežurni Frilkovec, dr, med. in Vrabič, dr med.
Ponedeljek, 27. novembra -dopoldan Pjvalič, dr. med., popoldan Piivalic, dr. med., nočni Žuber, dr med, in Slavič, dr med.
Torek, 28. novembra - dopoldan Puvaiič, dr med,, popoldan Urbane, dr. med, noćni Slravrik, dr. med. in Puvaiič, dr med.
Sreda, 29. novembra - dopoldan Puvaiič, dr. med, popoldan Slavič. dr. med., nočni Slupar, dr. med. in Vidovič, dr med.
Zobozdravniki;
25. in 26, novembra - Zvonka Petek, dr stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
llllliilHilllilllM
Lekarna Center Veienje, Vodnikova 1. Izdaja nj|nih zdravli in zdravil na recepte, predpisane istega dne, Ob nedeljah in državnih praznikih ]e organiziran odmor za kosilo od13,00 do 14.00, telefon 898-1880.
mmmmmsi
Od 24. do 1, decembra-Simon MIklavžIn, dr vet. med., gsm 041/633-676.
od kod prihaja denar, saj si želijo le denarja, Seth pa Uidi očetovega spoštovanja. Seth je Inteligenten in prodoren, toda začne ga zanimali, cd kod prihaja denar za tako velike proviaje. Spozna, da tovam, katerih delnice prodajajo, sploh ni, medtem pa jim je na sledi že FBI, \ù si jeza tarčo izbral ravno Setha,
DOBRE MRHE
romantična komedija Režija: David MoNelly Vloge: Piper Perabo, Addm Garcia, John Goodman. Maria Bello
Dolžina: 100 minut Torek,28.11.,ob17.30in 20.00 Predpremiera! Obdarjena s čudovitim žametnim glasom se 21-letna Violet Sanford odpravi v New York, da bi postala glasbenica oziroma pisateljica glasbe za druge izva-j^ee. Sama namreč ne prenese javnega nastopa, Z materino kitaro v roki in zvrhano mero idealizma in poguma se kmalu sooči s trpkostjo zavračanj, ki jo pripeljejo do tega, da se zaposli v baru Koyote Ugly kot natakarica. Ta nočni kJub je res nekaj posebnega, saj je cenen lokal vsak večer poln obiskovalcev zaradi barmanskihin drugih spretnosti zapeljivih točajk z vzdevkom dobre mrhe. Violet po začetnih težavah uspe postati dobra točajka, Id občasno tudi zapoje obiskovalcem ob jukeboxu in počasi pozablja na svoje sanje. Le njen fant Kevin verjame v njen uspeh In želi, da nadaiiulein izpolni svoj načrt. Uredi ji javni nastop na natečaju za mlade talente, toda,,. Film poln izjemne energije In odlične ^asbe s sporočilom, da je sanjam vedno treba slediti! Naslednji (eden: kriminalka SHAFT/triler POTOPLJENE
SENCE

OTROŠKA MATINEJA
Sobota. 25.11., ob 16.00 Nedelja, 26.11., ob 16.00
NEPOPISAN UST
slovenski mladinski film Režija: Jane Kavčič Dolžina: 92 minut Mali Luka ima težave, Zaradi te-ga. ker se mama boji, da se druž s porednimi otroci, mora biti doma zaprt. Toda vedno se najde rešitev, še posebno, ker Luka spozna nekaj novih prijateljev, s katerimi seda Lišpičitito in ono. Poleg tega je na obzorju tudi ljubezen. Mali Luka bo lako svoji mami kmaJu dokazal, da tako mali pa spet ni več. Naslednja otroška matineja (avanturistični film ALJASKA)
FILMSKI CIKLUS: MADE IN SLOVENIJA
Ponedeljek. 27.11,. ob 19.00 Torek, 28.11,. ob 19.00
JEBIGA
slovenska komedija Režija: Miha Hočevar Vloge: Malej Dru^ik, Gorazd Obersnel, Marko Miladinovič. David Furl an Dolžina: 87 minut Prisrčna komedija o ljubljanskih zabušantih, ki se jim življenje nesramno zaplete, nepredvidljivo preplete in na koncu vendarle srečne razplete,
Cena vsiopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za leden dni naprej: S9d 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnici
lUiíÉlO
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Borut Meh, Velenje, Ul. 3. julija št. 13 in Metka Grobelnik, Velenje, m. 3. julija ŠL 13; Andrej Stvarnik, Laze št. d in Magda Miklauzin, Sílová št. 4; Milan Banjac, Celje, Gosposka uL It. 19 in Jerneja Rošer, Celje, Goriška ul. št. 3. Petdesel let skupnega zakonskega življenja sta praznovala MARIJA IN JOŽEF KRENKAR, Plešivec št. 68.
Karolina Grmadnik, roj. 1947, Velenje, Kidričeva c, št 9; Jakob Belak, roj. 1937, Mozirje, Praprotnikova ul. št 8; Ivan Hrovat, roj. 1915, Velenje, Tomšičevac. št 10; Martin Krivec, roj. 1933, Nazarje,
Zadrečkac. št 11; Angela Samobor, roj, 1913, Gaberke št 108; Anton Brdnik, roj. 1963, Velenje, Konovska c. št 9; Katarina Sfatinšek, ro|. 1909, Radmlrje št. 30; Štefanija Visočnik, roj. 1920, Bele vode št 64; JevtoOriovič, roj, 1936, Sp. Rečica št 69; Franc Arnuš, roj. 1923, Žalec, Ul. RistaSavInaštU
Upravna enota Žalec
Elizabeta Zmrzljak, stara 79 let, Marija Reka 35/a; Josip Fell ci-jan, star 73 let Ločica pn Vranskem 47; Ffanciska Pavle, stara 78 let Parižlje96; Leopold Sterníšník, star 87 let Vransko 123; Franc Drev, star 44 let Arnače30; Daniela Hirchberger, star69let Kasaze 3.
IŠČETE PRIMEREN PROSTOR ZA VEČJE SLAVJE?
Poroko, novoletni zaključek, poslovno kosilo.... Priporočamo se za rezervacije ra zaključene skupine (do 200 oseb)
POKUÙiïE TEL: 03/839'85'70!
Glin GOSTINSTVO d.o.o. nazarje
It A III O V	J
8 : 897 5005
ÍETRTÍK, 23. novembra: e.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Na svidenie; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje,
PHEK, 24. novembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2S. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec, 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 MUSIC MIX, 18.00 V Imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA; 26. novembra: g.oo Dobro juťo; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infomiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP, 15.00 II. blokčesttk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 27. novembra: $.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 In 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto tiercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila, 17.01) Ponedeljkov $-port; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
TOREK, 28. novembre: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoročHa; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16 00 Kdai, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. novembra: $.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V tudnu od 13,nov6mbra 2000 do l9.novembra 2000 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerlene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šošianj in Občine Šmartno ob PakI, nikjer presegale mejne 24-ume koncenfîacije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCEf^THACUE S02 od 1d.novembra 2000 do IS.novembra 2000 (vmikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02^m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S0^m3 zraka
l^eSTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR

«otnu TVOLMA uvo&Mje eutK* vb««< veiKivi»i siiui
014.nov BIS.mv	(317.ftOv Ql&nûv BlS.nov
22
OBVESCEVALEC
«»^ÉilS 23. novembra 2000
man OGLASI
APARATI IN STROJI
PRODAM 310-litrsko hladilno skrinjo. Telefon: 5882-940. PO POLOVIČNI CENI prodam zelo malo rabljeno peč na petrolej. Telefon: 5868-723.
GUVSBILA
DIATONIČNO HARMONIKO
(bsas) prodam za 150,000,00 SIT Telefon: 5892-006. SYNTHESIZER prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 041/ 504-854.
INSTRUKCIJE
VSE ZA OŠ! Uspeh 100%! Pridem na dom! Telefon: 5865-773.
KOLESA
OTROŠKO kolo BMX Rog, za starost do 7 let, ugodno prodam. Telefon: 5865-647,
KUPIM
ČOLN, gumijast, z motorjem ali posamezno, kupim. Telefon: 041/672-374,
OSTALO
Prodam poslovni prostor
»HALO PODKRAJ-VELE-NJE«. Možnost kredita, cena 25.000.000,00 SIT kličite 041/635-319.
PODARIM-SPREJMEM
STAREJŠA OBČANKA prosi bralce, da ji odstopijo rabljen štedilnik s pečico. Hvala, Telefon: 5720-912 ali 5720-381. PODARIM LEŽIŠČE Z JOGIJEM Prevoz si priskrbite sami. Telefon: 5874-210.
POSESTI
V KAVČAH pri Velenju prodam gradbeno parcelo. Telefon: 041/602-350,
HIŠO v Kozjem s 30 a zemlje prodam. Telefon: 586-33-85, 041/840-058,
KMET. PRIDELKI
VINO, rdeče, domače, prodam po 180,00 SIT za liter Telefon: 031/553-743.
DOMAČE SLIVOVO ŽGANJE, bo-
rovničevec in uležan gnoj, proda-
mo. Telefon: 041/344-883. KONJSKI GNOJ prodam. Telefon: 5861-546,
STIKI IN POZNANSTVA
VDOVEC, star 75 let, bi rad spoznal za družbo in pomoč v gospodinjstvu žensko staro do 65 let. Nudi hrano in stanovanje v hiši. ŠIFRA: HUDO JE BITI SAM.
RAZNO PRODAM
OPREMO ZA TURNO SMUČANJE,
čevlji št. 43, prodčm. Telefon: 5882-682.
NOV KAVČ. ^osed, ugodno prodam. Telefon: 5882-468. GOSTINSKO OPREMO prodam. Telefon: 041/776-258.
SMO USPEŠEN KOLEKTIV,
ki se ukvarja s prodajo nemških izdelkov. Želite izvedeti več, potem pokličite 01/500-41-62.
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, dva
hrastova soda (1101) in mlin za mletje grozdja, prodamo. Telefon: 5876-191.
SAMONAKLADALKO SIP,17m3
in obračalnik SIP 220, kupim. Telefon; 568-82-97,
U	KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
OBVESTILO
V primeru smrtnega slučaja vam priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pokličite na pokopališče Podkrai, telefon: (5)865-866. Štiriindvajset ur na dan sta na razpolago dežurna mobilna telefona: 031/390-138 ali 041/390-138.
Pokopališka dejavnost
AGENCIJA AZIL NEPREMIČNINE
03 / 897 11 40, 041 / 74 70 74
MOMMO:
2SS -i- vrt v Sošfonfi/, 3SS v certfru, 2SS v Nloziriv, 3S$ -i- goraža no Polzelt^ Hišo v Šoštonju, Hiio v To-polsici, Hik v Smorfnem ob Poki.
KORAK K SPREMEMBI
Mnogo prc/godaj nas jc zapaslila naša draga /ena, mama in babica
VERA SPITAL
1932 ■ 2000
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem ki'ogu v soboto, 18. novembra 2000, na pokopali.šču v Podkraju.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame, stčire mame, prababice in sestre
ŠTEFKE VISOČNIK
Punčuhove iz Belih Vod 12.12.1920-15.11. 2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ji darovali toliko vencev cvelja in sveč, nam pa izi azili sožalje in Jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku Ivanu Pudgarju, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu
kaplanu Kvartiču za lepo opravljen obred ter vsem praporščakom, ZB Skomo Florjan, LD Smrekovec, PD Velenje, vrtcu Velenje in pevcem za odpele žalostinke. Dom, ki si ga imela lako rada, je osial tih in prazen. Zahvala tudi Bolnišnici Topolšica. gospodu Lazarju, dr. med. in pogrebni službi Usar. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči vsi njeni
Nosmaj sfí v ro'/.i mnino, v ptidkih num zapoj in nas poljubi v zlatom žiirku sonca. Vnzi int;d nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi Tvojo dobroto s seboj.
NOVE PANCERJE (lange), št. 39 in smučarske hlače colm^ št. 40, prodam. Telefon: 041/773-885. NOV LAMINAT (bukev) in kavč prodam. Telefon: 5874-828. SMUČE prodam. Telefon: 031/206-520.
NOV SMUČARSKI kombinezon, št. 16, ugodno prodam. Telefon: 5863-050.
STANOVANJE
GARSONJERO, 29 m2,2. nadstropje, v centru mesta, prodamo. Telefon: 897-45-91,
VOZILA
KARAMBOLIRAN AUDI 80, od
letnika 91 d^je, kupim. Telefon: 031/693-334.
AVTO, od iemika 92 dalje, kupim, Lahko je poškodovan ali v okvari. Telefon: 041/672-374. ORIGINALNI PRTUAŽNIKzare-nojlt Clio 3 prodam za 10.000,00 SIT Telefon: 5861-643. PASSATtdil,6td, 1.91, prodam. Telefon: 5868-077, 031/591-665.
ZAPOSLITEV NUDI
MLADE MALTEŽANE prodam. Telefon: 041/640-208. BIKCA, sivca, težkega 120 kg, prodOT, Telefon: 589-37-41. TELIČKO (simentalko) prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon: 031/860-698,
ŽREBIĆKA, Starega 7 mesecev, težkega 350 kg, prodam. Telefon: 041/713-516,
PRAŠIČA, polovico, krmljen z domačo kmio, prodam. Telefon: 5893-169, popoldan, BIKA, 450 kg in domače vino prodam. Telefon: 5728-560,
PRODAJA MLADIH KOKOŠI
nesnlc bo v nedeljo, 26,11,, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri certwl. Telefon: 02^87-61-202.
ZAPOSLIMO SIVIUO 5 triletno ali štiriletno izobrazbo, z najmanj 5 let delovnih izkušenj, starost do 35 leL za dobo dveh let. Pisne prijave pošljite na naslov: DEKO-RATIVACEHNER, Prešernova 7 a, 3320 Velenje.
ŽIVALI
TELETA, Stara 10 dni, prodam. Telefon: 897-43-53. MLADEGA MUCKA, starega šest tednov, oranžne barve, dolgodlakega, prodam. Telefon: 041/904-230. PRAŠIČA. 140 kg težkega, prodam. Telefon: 5888-574,
(m>
erme ( 7ùolsica
NOVOLETNI ZAKUUCKI
Preživite pri nas nekaj prijetnih uric, skupaj s svojimi sodelavci, ob živi glasbi in odlični kulinarični ponudbi.
Če vas ponudba zanima, pokličite: telefon: 03/896-31-00 ali 896-31-02
Vse naše obiskovalce pa obveščamo, da zaradi popolne prenove savn in gradnje novih zunanjih bazenov, kopanje in uporaba savne v času od 26. novembra do 25. decembra ne bo mogoča.
Prosimo za rozumevanjel
V SPOMIN
Žo leta dni nciň dom je proxnn, ko od nas si Řel namy.en, vedno znuva, ko julra se nidi v dan zazroino s sulznimi očmi, srcn v bolnčini zaječi, a je rfís, da tebe voi mcil nami ni, le lučke naše ijiihezni ti i'odno f^nrijo in rož/ce (j ^mb krasijo.
FRANCU KLAVZU
20.11.1999
Iskrena hvala vsem, ki postojilc ob njegovem grobu in mu prižgete svečo v spomin.
Vsi njegovi.
n
jkA
ZAHVALA
ob bolečem slovesu našega ljubljenega
ANTONA ESA
VELENJE 19.03.1931-11.11. 2000
Prisrčna zahvala sorodnikom, sosedom, prijalcljem, znaneem, sokrajanom za uslno in pisno sočuslvovanje, darovano cvelje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala peveem, govornikoma,
g. kaplanu za opravljen cerkveni obred, trobilneniu kvartetu in praporščakom, sodelavccm TCS-a za izkazano
pomcJČ in pozornost, Elanu. Vrteu Velenje in Pesje, Elektroniki Velenje, Gorenju, MO Velenje, Občini Šoštanj, KS Stara vas in Čebelarskemu društvu Mlinšek. Za lajšanje
bolečin se zahvaljujemo gospe Marini Žuber, dr. med., gospodu 'Ibmažu Smonkarju, dr, med, in osebju Bolnišnice ■Ibpolšica, Onkološkemu C oddelku, palronažni službi ZD Velenje, CSD - Velenje, posebej ge. .lolandi in organizaciji I lOSPIC. I Ivala pogrebni službi USAR za sočutno dogovarjanje in pogrebne storitve. I Ivala vsem, ki sle ga imeli radi in ga spremljali na zadnji poli.
Zelo te bomo pogrešali: žena Marica, sin Zvone z ženo Vando, hčerka Marina s Petrom in vnuki Dejan, Ajda, Sara, Hana ter sestra Anica in brat Ciril z družinama.
Piv/.en jii dan, piuzno ju vsa. Ni več Ivojcga smeha in potja.
Pogrešali bomo tvojo nfjivefe in pridne roku. Lop .Hpamin note ostaja v naših srcih.
23. novembra 2000 «"^^ÉAS
OBVESCEVALEC
23
Ko osi (I ne bolečin u in piuznina,
ko spoy.naš, cla ni poli naxaj, usltinc nam tu mise! nntc živa in nenehni tu /.ukuj?
ZAHVALA
Nepričakovano nas jc/apuslil naš ljubljeni
JOŽE MU SAR
Boleč jc spomin na dan, ko je ki'uta usoda nenadoma prekinila njegovo življenjsko pol. I Ivala vsem, ki sle ga imeli radi in ga bosle ohranili v lepem spominu.
/Neizmerno te bomo pogrešali: tvoja Marija, Sašo in Snježana z družinama
IMko je pozabiti človaka, ki ti jc bil drog, Se težje jo izgubili ga za vedno,
(J najtežje je naučiti se f.ivnti I)ri!z njega.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage
OLGE MEŠIČ
rojene Miklavžina 9. L 1931 - 13. II. 2000
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljcm in znancem, ki sojo pospremili na njeni prerani zadnji poli, darovali cvelje, sveče ter izrazili sožalje. Mvala sosedi Manici Stropnik za nesebično pomoč. Zahvala tudi gospodu duhovniku za cerkveni obred. Zahvala velja tudi gospe Dragi Koren za lepe poslovilne besede, pevcem in izvajalcu Tišine.
Pogrešati jo bomo: sestra Ivam, nečakinje Olga, Barbara in Petra ter prijateljica
Marijana Šfamcar z družino.
v*»
«
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi ala
JVANHROVAT -ZIVKO
9.5.1915-10.11. 2000
Tako čudno je naše življenje, srečno in hhvti ncswčno. In kratko je naiie življenje in eno samo za večno.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem in sosedom, ki sle nam izrekli usina in pisna sožalja in ata pospremili na njegovi zadnji poli. Posebno
zahvalo izjekamo članom Pihalnega orkestra Zarja Šošlanj, ZZB, Premogovniku Velenje, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in vsem
govornikom.
Žalujoča žena Tončka, sin Jani in hčerka Nuša z družinama.
		ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in ome
	m	
	T- -v	
	t .	JUSTINE SALOBIR
	t y . 1 ► '/ r.,	17.4. 1931 - 13. 11.2000
sc iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice Slovenj (}radec, podjetjema Esotech in Premogovniku Velenje, društvoma upokojencev in invalidov, gospodu župniku, RK. mestni četrti Desni breg in vsem, ki ste ga imeli radi.		
		Žalujoči sinovi z družinami
OSMRTNICA
sporočamo žalostno vesl, da jc v 72. letu starosti preminil
JOŽEMARHAT
Pogreb pokojnika je bil 17. novembra 2()(K) v Rabcu. kjer je tudi živel.
Žalujoči žena Gracijela, sin Dragan, hčerka Irena z družino, sestri Marija in Cecilija, brata Ivan in Albin z družinami ter ostalo žalujoče sorodstvo.
ZAHVALA
W	z žalostjo v srcu sporočamo, da nas jc v 72. letu,
* po hudi in dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek
JANEZ HRIBERNIK
6.12.1928-11.11. 2000
Iskicno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v
žalostnih trenutkih stali ob strani in nam izrazili besede tolažbe in sožalja. Se posebno se zahvaljujemo zdi avstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje
in Bolnišnico Slovenj Gradec za nesebično pomoč v težkih trenutkih. I Ivala vsem, ki sle ga pospremili na njegovi poli k večnemu počitku 1er darovali
cvelje in sveče.
Žalujoči: žena Fanika, sin Franc z ženo Sonjo ter vnuka Miša in Marcel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in ome
ANGELE SAMOBOR
rojene Hliš iz Gaberk 28.8.1913 - 13.11. 2000
Nudi človeku vse,
hii^ajvečjnumš, ^^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in " ^^(A ťořočni/d	so nam slaJi ob strani v težkih trenutkih.
1 Ivala osebju Bolnišnice 'Ibpolšica, gospodu Lazarju, dr. med., za lajšanje bolečin na domu. Hvala Mihelci in .Janezu za nesebično pomoč, gospodu kaplanu za cerkveni obred, gospodu Gorograncu za lolažilne besede in pogrebni službi Usar. Iski'ena hvala vsem, ki sle jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pol.
Žalujoči sin Franc z ženo Jožico ter vnukinji Tina in Jožica.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega
ANTONA BRDNIKA
12. 06.1963-15.11. 2000
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in izrečena sožalja. Posebna hvala sodelavcem 'ITZŠ, kolektivu ERA Velenje. Premogovniku Velenje, KS Konovo 1er učencem in razredničarki 4. c OŠ Šalek in sošolcem ter razredničarki 2. KB PTSS. Hvala gospodu Kuku in gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, govornikom za iziečene poslovilne besede, godbi Zaija in pogrebni službi Usar.
Šc enkrat hvala vsem, ki iskreno žalujete z nami.
VSI NJEGOVI
Velenju letos drugo mesto
SLOVENSKE KONJICE, 17. novembra * Župan MO Velenje, Srečko Meh sprejema priznanje za drugo mesto Velenja v kategoriji večjih mest v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije: Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna.
■ foto: A. Hudarin
Ljudje odprtih rok
Zahvalna listina tudi Ravecanoma Kotniku in Jandcu
LJUBLJANA, 15. mivem-bm -NaprirediívivNarí»d-ni^Hleríji v LjiihljHnije revija Na§u ženu že sedmič podelila priznanja ziislužnim Slovencem, ki so s svojo dobroto pomagali okolici. Izmed 4<l prijavljenimi v akciji ljudje odprtih rok so Jih izbrali 31, med njimi tudi Marjana Kotnika in Jožeta Jančica iz Raven pri Sošta-nju.
Pokroviteljica akcije, žena predsednika države, Stďka Kucan je ludi i/nù'ila zahvalno listino za njun prispevek pri izgradnji novega doma za Anlonijo in Simona Pungart-nik ter za prizadevne) delo v organizaciji RK. Za priznanje ju je predlagalo ( )brnix:-n(ï združenje RK Velenje.
Jože Jancič je žc t2 lel predsednik krajevne organizacije RK v Ravnah. 67-Iaal-ni darovalec krvi in pobudnik marsikalerc dobrodelne akeijc- "Će sem pričakoval priznanje? Ne moreš prîûiko* vati, da te bodo pri delu za di»bn> drugih, opazili in le nagradili. Za priznanja nisem nikoli delal in tudi v pri-h<K!nje ne nameravam. Veli-

I
m
€
?
-tí.íříS'''
Jože Jančič In Marjan Kotnik med podelitvijo zahvalne listine v akciji Ljudje odprtih rek.
ko vec mi pomeni to, da sem storil d(»bn) del<», in da bo zaradi tega nekomu nekoliko lažje pri srcu. Z akcijami, ki smo jih pripravili v našem kraju za pomoči potrebne, smo dokazali, da se da mar* sikaj narediti, če je volja. Upam, da bo le pri sokraja-nih (udi v prihodnje dov(»lj."
Za Macana Kotnika pravijo, daje Jožetov najožji sodelavec pri akcijah, ki jih organizira RK. 'Takšne pozornosti okolja nisem pričakoval. Li* slina je bila zame prvovrstno presenečenje. Šele, ko sem se
Ob 120-/etnfci kulturnega delovanja v Gornjem Gradu
Neizbrisno poslanstvo icuiture
V središču Zadrečke doline leto$ slavijo 120-letnico kulturnega delovanja. Začetki lega pomembnega poslanstva segajo v 1. maj leta ÍK80,ko so v(romjem Gradu odprli narodno Čitalnico. Današnji kulturni delavci in ustvarjalci la datum smatrajo za rojslni dan kulturne dejavnosti v kraju.
Ibje vsekakor pomembna inčaslitljiva obletnica, v vsem tem času pa je bila srčika kulturnega utripa v kraju gledališbi dejavnost, ki še naprej ostaja temelj kulturnega poslanstva v (»ornjem (îradu.
čeprav nikiikor ne kiižc /iinemariti čital-niJke, galerijske, pevske ini^stalih dejavnosti.
Temu neizbrisnemu poslanstvu so posvetili osrednjo sK)vesnost minuli petek. Člani tamkajšnjega amaterskega gledališča so predstiivili izbor najzanimivejših prizorov iz uspešnih gledaliških predstavitev v zadnjem desellclju. Slaviîoslni govornik je bil Jr. Matjaž Kmecl, njihov velik prijatelja
usmerjevalec in pobudnik prenekatere zanimive zamisli.
MjP

vračal s sveč-ane prireditve, sem se zavedel njenega pomena zame. Hili smi» kardrz-ni, ko smo se lotili izgradnje n(»ve hiše za naša sokrajana. Z veliko truda, volje, zagnano« sti in pomoći nekaterih smo tudi uspeli. Nikoli nisem delal za priznanja, ampak sem s svojim delom želel le pomagati. Za prizadevno <ie{o na raznih področjih imam že kar nek^j priznanj, a zahvalna listina je nekaj posebnega,** nam je povedal Marjan Kotnik.
■ tp
NAJ
osebnost leta
2000
GLASUJEM ZA: OBRAZLOŽITEV:

MOJ NASLOV:
............................................
Naj osebnost leta 2000
"kri" aa politike?!
lokrai lahko spet rečemo kakšno o "kandidatih".'listo, kar nakazali že prejšnji teden, lahko tokrat samo še potrdimo: politiki so se vam zasidraU v /avesl, da je kaj. Prav preseneča nas. koliko glast>v dobivajo, Kaj je temu "krivo"? Morda zadnje parlamentarne volitve, ki so na plan spraxíla nova imena in to, da so se vam kar nekaj čas<i pre.k^rno na.smihali na vsakem koraku? Med njimi sta bila tokrat spet opa;^ena LDS-imi "IriSna" pt^slanea Milan Kopušarin Jože Kavtičnlk. ZLDS-jev novi "stari" iîo-jan Ki»ntič. tudi velenjskega :?.upana Srečka Meha imate očiitio zelo radi... Mod drugimi, ki sc s politiko ne ukvarjajo ncpisredno. pa ste ta leden na novo opa/ili Damjana Kljajiča (velenjskega "graščaka"). li^riko Veršec (univerza za tretje življenjsko obdobje), poštarja Marka Jevšnik^i... In zdravniki, zdravniki. Tudi te zelo cenite in spostujete: Ivan Urbane, Janez Poles...
Kaj pa drugi? lolikojih je. ki bi jih tudi lahko uvrstili med osebnosti, ki sov tem okolju pomembnoza/namovalile-tožnje ieu»! Morda tudi vaSe? Razmislite, predlagajte ...
Nagrajenci 3. kroga
Med prispelimi kufîoni. s katerimi sle glastwali /a naj osebnost leta 20(H) v 3. krogu, smo izi^rebali pet nagrajencev. Zalei^čanske portrete prejmejo: Dejan Valenčak, Plešivec 20. Velenje; Bmnko P(»Iičnik, Kokarje 12, 3331 Nazarje; Truda Planine. Lipa 35,3320 Velenje; majici NaSega časa pa bosta prejela: Matjaž Cesar, Korožka 3. ."^325 Šoštanj in Cvetko Zupane, .lenkova 9,3320 Velenje.
Nagrajenci lahko nagrade iMgnejo na Upravi Našega časa. Kidričeva 2 a, v Velenja
Osem nagrad za 4« krog
v torek, 28. novembra, bomo med tistimi, ki boste Si> dck>va]i pri izhiru naj osebnosti s kuponom številka 4, i/žrebali o!>em nagrajencev.
Nagrade za 4. krog h^do prispevali: Elkroj - hlače v vrednosti 6.00C) tolarjev; Flikca. trgovina z metrskim blagom — 2 nagradi, dva vrednostna bona po 2.000 tolarjev: Slaščičarna Sladek butik - 2 nagradi, nakup slaščic v vrednosti 2.000 tolarjev; Rednak d.o.o. - moško usnjeno denarnico, Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez-2 nagradi. dva bona v vrednosti po 2.000 tolarjev.
liprtiiHktaill.fell.,
mMilltillin NOVO!
řUKCA
trgníiaziNtrskln blaiin
MttiaiaillllB/SItlBI
O

P[9iniinji.riiijaii9llilJ3/!i8B2561 P{KoÉkcij9,Soit8DjM:03/ese 37 30 Pili|MlSUiilq».MiiiM:l3/SlilB<l
SliflDEK BÍÍT3K
v IL NADSTROPJU
iffiiraAUvma UMA

15% popití
V mh prodojoinob mioé27.11 éo9.12.p(AlaíiiQn\o\ ftaBhojenizéM
Kam s kuponi?
Iz Našega časa (obvezno!!!) izrezan kupon pošljite na naslov: Uredništvo NAŠEGA CASA. Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Nc p<.>zabite pripisati naslova.
Mlaišemu nižfa kazen, starejšemu potrjena
Višje sodišče v Celju je obravnavalo pritožbe na iz« reč'eno kazen okrožnega so* dišča v Celju, ki je v začetku maja letos obsodilo Ve-lenjC'ana Milana Maričiča in njegovega sina Milana. Prvega je zaradi kiiznivega dejanja umom obsodilo na 13 let zapora, drugega za pomoč pri kaznivem dejanju umon« na deset let.
Višje sodižče je priloj^be zavrnilo. delilo je le ugodilo pritožbi zagovornice Milana Maričiča mL in mu kazen znižalo za dve leti, torej na osem lel zapora. Menilo je, da gre dejansko za mlado osebo, ki si skusa urediti življenje. V tem času, ko je v priporu, se je celo poročil. Za-
radi vsega lega in ludi, ki;r je pri tem kazni\'em dej<inju sixlebvaî kot pomagač, mu je vl^je so-diščc kazen t^ruililo.
Kot sm<i že j^oročali v času dogodka in med sojenjem, sla se oče in sin znašla na sodišču zaradi obračuna, ki se je zgodil 2. septembra lani okoli 19. ure pred lekarno v Velenju. Milan Maričičstarejiiijes pišlolo večkrat asirelil v Jova Sljepano-viča, ki je sedel v avtu. Sin mu jc pomagal tako. daje s svojim avtom zapeljal pred avlo St jepa-noviča in mu preprečil, da hi odpeljal, '\i\ z večjim kijem večkrat udaril po avtu. Rane, kijih je s streljanjem Maričič st. prizadejal Stjepanoviču, so bile lako hude, daje na mestu dogod-
ka umrl. Med obravnavo sta oba zanikala dejanje, Milan Maričičsi.je celo v pritožbi na sodbo zapLsai, da mu sodišče prve stopnje ni diwotilo dokazati njegove in sinove ncdolžiH>sli-Vi\jes(xiLščejc menilo drugače: da je prvostopenjsko sodišče pregledalo tudi vse listine, ki jih je predloJ^ilobloženec, res pil je. da jih je vlagal vse več, K^lj ko se je odmika! čas obravnavanega dt)g<îdka- Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko njegovih novih "dokazov" ni več izvajalo. Vižje sodisče je zavrnilo vse pritožbe Maričiča SÎ. in njegovega zagovornika, delno je upoštevalo le pritožbo zagovornice Milana Maričiča mlaji>ega.
Mk