LETO VII. / ŠT. 2»
KRANJ, DNE 17. JULIJA 1954
GORENJSKE
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ. SAVSKI BREG 2, TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOL1CA ŠTEV «24- T -127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 41)0 DIN. POLLETNA 200 DIN. ČETRTLETNA 100 DIN. MESEČNA 38 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
DAN VSTAJE
borbeni praznik slovenskega ljudstva
Težko izglasovan predlog
Razgibano zasedanje zbora proizvajalcev OLO Kranj - S 15 proti 13 glasovom in 6 vzdržanih izglasovan predlog o dopolnilnem prispevku za socialno zavarovanje
Ze delj časa znana problematika Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju je bila tokrat, kot že večkrat doslej, glavni predmet razprave na seji Zbora proizvajalcev. Morda doslej nobena seja ni potekala tako razburljivo in morda na nobeni seji doslej člani zbora niso tako čakali na besedo kot tokrat.
Vdneh, ko je bil nacistični vojaški stroj v polnem zaletu, ko so gosenice nemških tankov teptale žitna pofja Belo-rusije in Ukrajine, ko je pod nemškim škornjem ječala vsa Evropa, je počila v Sloveniji prva partizanska puška. 22. jalt.a 1941. lela jc slovenski delovni človek zgrabil za orožje, rta se skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi upre okupatorju in hkrati obračuna z domačo in tujo gospodo, ki ga je doslej surovo izkoriščala, ob sramotni kapitulaciji stare jugoslovanske vojske pa se je izdajalsko in svetohlinsko začela vdinjati tujemu osvajalcu.
22. julija 1941. leta začenja novo obdobje borbe slovenskega ljudstva za resnično bratstvo in enakost z ostalimi jugoslovanskimi narodi ter za svoje socialne pravice. Pod borbenimi zastavami Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu, je slovenski partizan doprinesel častni delež k osvoboditvi svoje domovine — Jugoslavije.
Ko po trinajstih letih <ii> 22. juliju pregledujemo pot, ki mii« jo prehodili od časa prvih partizanskih borb pa do danes, vidimo, da je to pot nepretrganih bojev za človečanske, socialne in nacionalne pravice. Ta pot ni bila lahka. Mnogo žrtev je *«rjala in mnogo premagovanja. A vendar lahko s ponosom pogledamo na prehojeno pot in ni i am treba sklanjati oči pred '•»eni padlih borcev in talcev, vklesanih v skale širom po naši domovini.
22. julij nam je vzpodbuda ta nadaljnje vrtelo pri izgradnji nafcV socialistične domovine.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje ima v letošnjem letu 60 milijonov primanjkljaja in se kot ustanova s samostojnim fi-nansiranjem zaradi tega nahaja v nezavidnem položaju. .
Predlog Sveta za gospodarstvo OLO Kranj, da se zaradi tega uvede splošni dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje v višini 3,94% ;(največ lahko znaša 5%), je naletel na oster odpor. Del diskutantov je bil namreč mnenja, da bi na ta način podjetja v kranjskem okraju postala neenakopravna do ostalih podjetij v republiki. Dopolnilni prispevek bi namreč terjal tudi povečanje proizvodnih stroškov in s tem tudi (povišanje prodajnih cen. Možnost konkurence bi se občutno zmanjšala. To so bili osnovni vzroki, katere so v razpravi navajali govorniki proti omenjenemu predlogu.
Toda tudi utemeljitve Zavoda za socialno zavarovanje so dokaj prepričljive fin objektivne. V kranjskem okraju je 45', ženske delovne sile, kar v pi e-cejšnji meri vpliva na zvišanje izdatkov zavoda. Zaradi tega ker je v kranjskem okraju v glavnem razvita le lahka industrija, je tudi povprečje plač nižje kot drugje, kar vpliva na manjše dajatve za socialno zavarovanje. Osnovni problem, ki pa najbolj obremenjuje okrajni zavod za socialno zavarovanje, pa ije bolnišnica. Ce bi jo imeli v okraju, zavod ne bi moral plačevati zelo dragih oskrbnin za bolnike, ki se morajo voziti na vse preglede in zdravljenja v Ljubljano.
Problem je težak. Vendar ga je potrebno kompleksno reševati in ne poslabšati z morebitnim neizglasovanjem njegov že tako težaven položaj. Prikazati pa je potrebno specifično problematiko omenjenega Zavoda tudi republiškim organom. Tega se je zavedala večina , članov zbora proizvajalcev, ki so na koncu  razprave  le  uvideli, da
je treba zavodu pomagati iz zagate. S 15 glasovi za predlog in 13 proti, medtem ko se jih je 6 vzdržalo, je bil omenjeni predlog izglasovan. Zavod, ravno tako pa podjetja, pa bodo morali posvetili še mnogo več pozornosti zdravstvenim in sanitarnim napravam v podjetjih, potrebno pa bo tudi več vsestranske kontrole nad bolniki.
Predlog o uvedbi posebneži dopolnilnega doprinosa, katerega naj bi plačevala le podjetja
in gospodarske organizacije, ki imajo slabo urejene sanitarne naprave v svojih obratih, in katerih število bolniških oskrbnin je nad okrajnim povprečjem, je bil zavrnjen s 6 glasovi za, 25 proti in 3 vzdržanimi glasovi. Sprejeli pa so sklep, da se lanskoletni primanjkljaj Zavoda v višini približno 7 milijonov dinarjev poravna iz republiškega sklada za izravnavo, v katerega je okrajni zavod odvajal svoja sredstva.
Na koncu razprave pa so še potrdili nekaterim podjetjem zaključne račune za leto 1953. Ravno tako pa so potrdili odločbo LOMO Skofja Loka glede nadurnega dela v Kmetijski zadrugi iz Škofje Loke.
Ob DNEVU VSTAJE
čestita vsem naročnikom
in bralcem Uredništvo in uprava „Glasu Gorenjske"
/ / /   /////// s / / * /
III. plenumi sestanek (K LIS
V gasilnem domu v GodešiCu pri Škof j i Loki je bil preteklo soboto III. plenarni sestanek CK LMS, ki so se> (ga poleg članov plenuma udeležili tudi tečajniki iz Rateč. Na plenumu so razpravljali lo sodelovanju mladine v komunah, o družbenem upravljanju in io raznih organizacijskih vprašanjih. Med drugim so sklenili, da bodo v prihodnjem šolskem letu spet o-snovane mladinske organizacije po šolah, medtem ko ha j se v podjetjih, če je to potrebno, izvolijo mladinska vodstva, ki bodo razpravljala o> problemih mladine v podjetju in po potrebi sklicevale mladinske sestanke.
Več uslužnostnih podjetij
S posvetovanja iena v Kranju
Veličastno praznovanje Dnmva vstaje -Osrednja prireditev bo v Črnomlju -Slavnostna seja Ljudske skupščine LRS -Bela Hrajina - en sam spomenik Narodnoosvobodilne borbe
Trinajst let je od takrat, ko |e v Sloveniji počila prva par-izanska puška, ki je naznanila uPor    vsega svobodoljubnega prebivalstva  v  naši republiki. ^etos bomo praznovali ta dan v Prelepi Beli krajini. Zakaj raVno v Beli krajini, nas ne sme &rav nič začuditi, ker je dobro ^ano, da je bila Bela krajina redišče   osvobojenega ozemlja v, Sloveniji, kamor od kapitulacij Italije pa vse do osvobo-ttve, razen dveh vdorov, ki so r^jali le nekaj dni, ni stopila °8a sovražnika. V Belo kraji-^ so se stekali <v času narodno-Svobodilnega   boja   kurirji iz vSeh predelov naše, takrat krneče domovine, z obvestili in počili o uspešnih borbah in ^ičevanju okupatorja ter nje-£°v|h   domačih   izdajalcev. V *u krajini je bil ves Vrhovni
štab NOV in PO Slovenije, v njej so delali vrhovni organi naše ljudske oblasti.
Letošnja proslava Dneva vstaje pa bo obenem povezana še s prav tako pomembenim dnem slovenske zgodovine — 10-let-nico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prvega slovenskega parlamenta.
Bela krajina se mrzlično pripravlja na sprejem vseh partizanov in aktivistov, ki jo bodo prišli ta dan obiskat in obujat spomine na tiste težke dni, ko so izmučeni in lačni vedno lahko dobili v vsaki [hiši širom po Beli krajini prostorček na zapečku, ali pa skledo toplih koruznih žgancev — partizanske poslastice. Dela je dosti, saj je Bela krajina en sam spomenik narodnoosvobodilne bor-
be. Na njej so sledovi težkih in krvavih borb, v njej so ra::li in se razvijali prvi narodn )-osvobodilni odbori, predhodniki današnje ljudske oblasti.
Ni je vasi, ni je hiše v Btli krajini, kjer se ne bi pripravljali na slavje, ni občinskega odbora, ki ne bi razmišljal o tem, kako bi uredil in okrasil vas, skratka ni ga človeka, ki ne bi težko čakal 21. in 22. julija, ko bo osrednja prireditev z množičnim zborom v Črnomlju. Ob tej priložnosti bo tudi slavnostna seja Ljudske skupščine LRS v isti dvorani, kot je bilo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta lela 1944.
Z množičnim odhodom in udeležbo na proslavi v Beli krajini bomo tudi Gorenjci počastili spomin na našo borbo in pripomogli k uspešni proslavi Dneva vstaje v Sloveniji. Pokazali in dokazali bomo vsem, da smo enotni v spomnih na svetlo zgodovino narodnoosvobodilne borbe 5n v skupnih naporih za izgradnjo boljše in srečnejše prihodnosti.
V torek 13. junija je bil v Kranju posvet žena, na katerem so udeleženke razpravljale predvsem o problemih zaposlene žene. Posvetu so prisostvovale tudi tovarišice Pepca Kardeljeva, Angelca Ocepkova, Mira Svetinova in predsednik LO MO Kranj Vinko Hafner.
Zene so v razpravi ugotavljale prem-J'.no prlzaJevanje oblastnih organov in družbenih organizacij v Kranju za izboljšanje delovnih pogojev, prehrane in zdravstvene zaščite delovne žene. Za njeno razbremenitev bi bilo treba poskrbeti z ustanavljanjem važnih uslužnostnih podjetij, ki bi bila popolnoma ali vsaj delno oproščena družbenih dajatev.
V Kranju se žene resno zavzemajo za ustanovitev gospodinjskega biroja po zgledu Ljubljane, dalje zahtevajo moderno pralnico, cenene menze, kamor bi lahko hodile po hrano in jo jemale s seboj domov, šolsko kuhinjo, mlečno restavracijo, ureditev higienskih ženskih kotičkov v tovarnah, zahtevajo pa tudi boljšo učnoi vzgojo za šoloobvezne otroke, da se njim ne bo treba doma toliko ukvarjati s poučevanjem otrok. Za boljšo dejavnost ženskih društev so potrebni po terenih tudi ženski kotički, kjer bi žene ob večerih razpravljale o gospodinjskih, materinskih, zdravstvenih, političnih in ekonomskih vprašanjih.
O vseh teh in številnih drugih potrebah so kranjske žene le večkrat razpravljale, toda do realizacije njihovih predlogov do sedaj še ni prišlo. Vedno so imele prednost druge, tudi potrebne stvari, vendar bi se dale vsaj nekatere še 'odložiti v korist delovnih žena.
Eden izmed vzrokov za pomanjkljivo reševanje teh vprašanj v okviru danih možnosti je v tem, da se prikazujejo kot izključno ženski in ne kot družbeni problemi. Drugi vzrok pa je premajhno sodelovanje žena na zborih volivcev, v delavskih svetih, v organih oblasti in drugje, kjer bi morale žene z obširnimi pojasnili odločno utemeljiti svoje zahteve.
Zene so na tem posvetu predlagale tovarišu Hafnerju, naj LOMO na svojem zasedanju v kratkem obravnava vprašanje prehrane kranjskega prebivalstva, zlasti še prehrane delavstva in jšolske mladine. Priporočile so mu tudi, naj bi Gospodarski svet LOMO proučil njihov predlog za zmanjšanje oziroma ukinitev družbenih dajatev tistim uslužnostnim podjetjem, ki razbremenjujejo že-
Ob dnevu tankistov
16. julij je pomemben datum za naše tankiste. Na ta dan je bila namreč lela 1944 ustanovljena prva tankovska brigada narodnoosvobodilne vojske.
V tistem času se je začela glavna ofenziva za osvoboditev naše domovine. V teh bojih je doprinesla svoj delež tudi tankovska brigada, ki je sodelovala v vseh borbah od Dubrovnika, zmagoslavno pa je zaključila svojo pot na ulicah Trsta.
Po vojni jc nadaljevala svetle tradicije partizanstva tako, da so sedaj oklopne enote JLA tehnično najmoderneje opremljene. Borci in oficirji popolnoma obvladajo tehniko upravljanja z modernim orožjem.
Ob 10-letnici njihove ustanovitve, jim iskreno čestitamo!
ne (delavske menze, Šolske kuhinje, pralnice, krpalnice. kemične čistilnice).
Mnogo je bilo na seji tudi govora o tem, da se žene ne zanimajo dovolj za dvig strokovnega znanja na svojih delovnih mestih. Dalje so udeleženke grajale nekatere tovarne, ki zelo nerade sprejemajo na dolu žensko delovno sil«). To pa predvsem zaradi te.ua, ker žena — mati večkrat ostaja doma zaradi bolezni v družini. To pravico do 7-dnevnega izostanka ji daje zakon. Napačno pa je seveda, da gre taka odsotnost: v celoti na breme podjetja.
Številne pobude in nasveti vodilnih tovarišic bodo prav gotovo pripomogli, da bodo v Kranju odslej posvečali več skrb t razbremitvi žena, da se bodo le-te laže posvetile strokovnemu, političnemu in kulturnemu izobraževanju, ker bo le tako zagotovljena zdrava rast družin, fv podjetjih in ustanovah pa možna večja produktivnost in kvaliteta dela.
r
Mladinci i* Trsta in Gorice »o obiskali Kranj
V Retečah pri Skofji Loki so v nedeljo zaključili 10-dnevni seminar za predsednike in sekretarje okrajnih komitejev LMS. Seminarju so prisostvovali tudi nekateri elani ZK LMS in mladinski aktivisti iz Trsta in Gorice. Pretekli teden so bili
Odlikovanja ob Dnevu vstaje
Od dnevu vstaje bo v Kranjskem okraju podeljenih 426 odlikovanj bivšim borcem in aktivistom NOV. Od 426 odlikovan-cev, jih bo 6 odlikovanih z Ordenom bratstva in edinstva II. stopnje, nekaj s Partizansko zvezdo III. stopnje, ostali pa z Ordenom in Medaljo za hrabrost, ter Oidenom in Medaljo p.a zasluge za narod.
ti mladinci gost mladinske organizacije v Kranju. V Kranju so drage goste prisrčno spreje-jeli. Na sprejemu so bili člani predsedstva OK in MK LMS, predsednik LOMO Kranj tovariš Vinko Hafner in drugi. Z gosti 'je ibil )tudi predsednik CK LMS tovariš Tine Remškar. Mladinci so si ogledali tovarno »Iskro«, Prešernov spomenik in gaj pesnikov, nato pa so se zadržali nekaj časa na Kokrici, kjer jim je govoril predsednik LOMO Kranj tovariš Hafner o razvoju komun.
Preteklo soboto so se mladinski aktivisti iz Trsta in Gorice udeležili skupinskega izleta na Lubnik, v nedeljo pa so odpotovali na svoje domove.
1* use&u*e
> Zunanjepolitični 'feljton
^Razprave o ureditvi 'trgovske in gostinske
mrežo v radovljiškem
okraju
9/.BRALI SO SF. UKROJI S TURJAKA
O občinskih praznikih f v Naklem, Šenčurju, Radovljici, na Bledu in Tržiču
PRIPRAVE NA PRA- « ZNIK LJUDSKE VSTAJE V KRANJU IN NA JESENICAH
ZAKLJUČEK GLE-DALIŠKE SEZONE V KAMNIKU i
Druga nagrad- t na križanka .•Han vstaje**
Čestitke  delovnih g kolektivov ob Dnevu vstaje
52
TEDEN DNI PO SVETU
CESAR HAILE SELASIE BO
V KRATKEM PRISPEL O zaključku obiska v ZDA
je etiopski cesar Haile Se-lassie izjavil, da bo po nekaj dnevnem počitku v Franciji obiskal, na povabilo maršala Tita, Jugoslavijo.
V Jugoslaviji se bo mudil štiri do šest dni. Na poti domov pa bo obiskal še Grčijo.
GUATEMALSKI PRIBEŽ NIKI
Čilsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je v čilskem poslaništvu v Guatemali 74 ljudi med njimi tudi 8 članov guatemalske KP. Čilsko veleposlaništvo si prizadeva, da bi preskrbelo pribežnikorn propustnice za odhod iz dežele.
VOJAŠKE OBJEKTE BODO GRADILI
Ameriški senat je »prejel osnutek zakona o podelitvi 837 milijonom dolarjev za izgradnjo 300 vojaških, pomorskih in letalskih objektov v ZDA sin prekomorskih deželah.
KATASTROFALNE POPLAVE V AVSTRIJI
Poplave, ki so prizadele Avstrijo in Bavarsko, so imele katastrofalne posledi-ec. Področje od Regensbur-ga do Dunaja je poplavljeno, okoli 50.000 oseb pa je ostalo brez strehe. Pod vodo je na stotine vasi. Po podatkih je bilo doslej 37 smrtnih žrtev.
POGAJANJA O SUEZU
Anglo-egiptovski razgovori o umiku britanskih oboroženih sil z območja iSueškega prekopa so bili nenadoma neuradno« obnovljeni. Pred tremi dnevi sta se namreč sestala egiptovski prvak Na-ser in.britanski veleposlanik Stevenson.
TUJI TISK  O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
Izvlečki iz poročil in komentarjev agencij Associa-ded Press, Reuter in italijanskega tiska pravijo, da se bo tržaško vprašanje v kratkem rešilo.
VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE
V Eahodni Nemčiji se pripravljajo konec tedna na volitve novega predsednika republike. Edini kandidat je že dosedanji predsednik republike Theodor Heuss.
OBISK DELEGACIJE TURŠKE MORNARICE
Delegacija turške mornarice je na obisku v Jugoslaviji. V svojem 7 dnevnem o-bisku bodo gostje jugoslovanske mornarice. Delegacijo vodi admiral Koral.
GLAS NAŠIH BRALCEV
To vsekakor ni prav
Leto 1941 in 1942 je že za nami, vendar ne tako daleč, da bi lahko pozabili na takratno težko partizansko življenje. Pod Stolom, na Možaki j i, Pokljuki in pod Golico je fcilo že v teh letih mnogo partizanov iz prvih let borbe, ki so dočakali svobodo.
Ob spominu nanje in na Cankarjev bataljon, ki je bil 1942. leta pod Stolom, kjer je zažgal železniški tmost v Mostah pri Žirovnici, so Zirovničani praznovali tudi letos svoj občinski praznik. V Mostah so gestapovci iz maščevanja pobili 29 talcev, da bi s tem odvrnili prebivalstvo od partizanov. Toda še take žrtve poštenih Gorenjcev niso prestrašile.
Ko razmišljamo o teh težkih dneh ne moremo mimo ljudi, ki so nam takrat pamagali. Ena tistih annogih je tudi »Valvazor-jeva« partizanski mama izpod Stola.
Več okusa zu pristnost naših narodnih noš
Vse naše javne prireditve zelo poživljajo in naj bi še v bodoče poživljale narodne noše. Prava in pristna narodna noša, zapuščina naših dedov in babic, postaja res že prava redkost.
V naših narodnih tfiošah pa se je v zadnjih letih nabralo toliko nepristnega, da je naša dolžnost, da to, kar večkrat prehaja že v smešenje •— odločno preprečimo. To nalogo, ki je pravzaprav naloga Zavoda za spomeniško vo»*fvo v republiškem in V okrajnem merilu, naj bi po mojem mnenju opravljala tudi društva »Svoboda«, ki so se danes uveljavila že skoro v vseh vaseh. ,
Pri zadnji veliki prireditvi v Završnici je bilo navzočih mnogo narodnih noš. Zelo neprijeten pa je bil pogled na skupino, v kateri so bile tudi žensko preoblečene v moške. Njihova noša je spominjala prej na Iti-rolsko in koroško, kot pa na gorenjsko. Pri narodnih nošah zgornje savske doline se' res že pozna vpliv ziljske doline, vendar pa ta vpliv v bodoče ne bo smel prevladovati.
Z dobro voljo, primernimi nasveti in stroški, lupam, da bomo uredili tudi te pomanjkljivosti. Le tako nas bo pogled na naše narodne noše res razveseljeval, ne pa žalil našega estetskega čuta. K temu pa naj bi pripomogle naše »Svobode«, ki bodo tako opravile lepo in hvaležno nalogo.
Kako to, da se danes Valva-zorjeve mame nihče ne spomni, da bi ji pomagal, ko živi v neprimernem stanovanjskem prostoru, katerega kot zaslužna partizanska mama vsekakor ne zasluži? Saj je znano, da je vseskozi pomagala našim borcem, vsak večer, ko smo s zglasili pri njej v Valvazorjevem domu nas je postregla, vzpostavljala je zveze is prvimi jeseniškimi aktivisti. Ne enkrat je morala prepričevati gestapovce, da partizanov ni pod Stolom, oziroma, da se pri njej ne oglase. Nazadnje ji gestapovci niso več verjeli, temu so seveda pripomogli tudi domači izdajalci, in odpeljali so jo v Begunje. Stara 60- letna žena je morala v bunker in z njo tudi njeni dve hčerki. Ces čas pa so jo odpeljali v taborišče lAuschwitz.
Ali so Zirovničani morda na to že pozabili? Ali pa je morda vmes kaj drugega: Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da nam
je Valvazorjeva mama pomagala. Po osvoboditvi je Valvazorjeva mama prišla iz Auschwitza zelo rahlega zdravja in danes, ko teče že deveto leto po osvoboditvi, stanuje v kleti in to v prostoru, ki so ga razne komisije iže pregledale in ugotovile, da je za stanovanje neprimeren in zdravju škodljiv.
Tudi gospodar, pri katerem stanuje, to dobro Ve.
Drugo boljše stanovanje, so mami menda že večkrat Obljubili, vendar obljub do sedaj še niso izpolnili. Cas bi že bil, da se-4o čimprej uredi in Valvazor-jevi mami pomaga. To je dolžnost tako žirovniške organizacije Zveze boicev kot občinskega ljudskega odbora in vseh starih borcev, da se tako vsaj nekoliko oddolžimo naši partizanski mami za nesebično pomoč 'v času narodnoosvobodilne borbe.
Nič več odlašanja!     / i
Slovenko
Je to mati?
Cesto beremo, da ta ali ona mati zavrže svojega gtroka, ga noče priznati za svojega, ali na kakršenkoli drug način noče izpolniti svoje osnovne dolžnosti, da bi omogočila lastnemu otroku redno življenje.
Angela P., uslužbenka ma jeseniški železniški postaji, je že leta 1946. rodila hčerko Natašo in jo takoj oddala v oskrbo tujim ljudem. Za njeno /vzgojo se ni zanimala. Še več! Na vsak način je hotela zakriti materinstvo in je zato otroka odnašala iz kraja v kraj, da bi zakrila pred javnostjo, da ima otroka. Trenutno je otrok v osrkbi pri dobrih ljudeh nekje na Štajerskem. Skrbniki so revni 5n so se zato pred kratkim obrnili na Angelo P., naj bi uredila vse , potrebno, da bi njen otrok dobival otroški dodatek, ki mu po uredbi pripada. Vendar A. P. o tem hi hotela ničesar slišati ,in je osorno odslovila skrbnika. Tudi na posvojitev otroka ni pristala, temveč neprizadeto gleda otroka, ki živi bedneje, kot 'bi mu bilo treba.
Angela P. je šla celo tako daleč, da je iz službenega lista izbrisala podatke O hčerki. Zakaj je to storila, si he ve pojasniti nihče, vsi njeni sodelavci pa obsojajo tako početje. Angela P. pa nima prav mič drugačnega odnosa do ostalih mater in otrok. Sostanovalko, ki se je vrnila s porodniškega
dopusta (s 6 tednov starim otrokom, je pustila čakati pred stanovanjem 8 ur, čeprav je bila v stanovanju. Stanovanje je morala odpreti stanovanjska komisija z dovoljenjem (varnostnih organov.
Ljudje, ki to početje gledajo, se upravičeno sprašujejo, koliko časa /bo še A. (P. kratila osnovne življenjske pravice svojemu lastnemu otroku. Prav bi bilo, da bi se odgovorni organi pozanimali za to stvar in napravili .enkrat konec takemu početju.
K. J.
fT)ir>tit po tclcfor>tu
Razgovor s predsednikom občine v Preddvoru tov, Ignacem Šenkom
Tokrat smo takoj dobili prijaznega predsednika občine v Preddvoru, ki nam je v zelo izčrpnem razgovoru povedal veliko zanimivih stvari. Vse kar so občani preddvorske občine napravili v lanskem letu in kar nameravajo storiti v letošnjem pa je treba samo pohvaliti.
Lansko leto smo dokončali
elektrifikacijo Kokre, je začel tovariš predsednik, tako da je sedaj skoraj vsa dolina že elektrificirana. Zgradili smo pa tudi tri mostove in to na Bregu pri Preddvoru, dva pa v Kokri. Preuredili smo šolski poslopji v Preddvoru in Kokri, opustili pa smo izgradnjo nove velike šole v Preddvoru, čeprav so bili načrti zanjo že izdelani, ker bi ta zgradba stala približno 70 milijonov dinarjev. V Beli pri Preddvoru smo napeljali vodovod. Pri tem gre vsa zahvala Bela-nom, ker so ravno oni v veliki meri s požrtvovalnim prostovoljnim delom pripomogli pri graditvi vodovoda. V občinski zgradbi sta našla prostor ambulanta in stanovanje za krajevnega zdravnika, za silo pa smo popravili tudi vaške in poljske poti. Pri popravilu vaških in poljskih poti, pri zgraditvi mostov in elektrifikaciji Kokre, so občani prispevali v gradbenem materialu in s prostovoljnim delom 2,939.000 dinarjev. Iz okrajnih sredstev pa smo dobili za elektrifikacijo Kokre 2 milijona 435.197 dinarjev, za mostove 1 milijon 720.000 dinarjev, za šole 722.474 dinarjev, za vodovod na Beli 5 milijonov 498.457 dinarjev, za ambulanto 1,091.611 dnarjev, skupaj torej 11,467.939 dinarjev. .
Moram poudariti, je nadaljeval tovariš predsednik, da nas je OLO Kranj v naših prizadevanjih dobro podprl tako, da smo z lanskoletnimi
uspehi kar zadovoljni. Toda nikar ne mislite, da je šlo vse gladko Gradbeni računi so bili zaradi stalnega dviganja cen gradbenemu materialu preseženi, tako da imamo sedaj še nekaj neporavnanih računov iz lanskega leta. Zaradi tega jih bomo morali plačati v letošnjem letu, kar bo zmanjašalo letošnji predvideni načrt gradenj.
Letos bomo dokončali vodovod na Beli, začeli pa smo z elektrifikacijo Preddvora in okoliških vasi. Do sedaj smo že nabrali 100.000 dinarjev in tudi nekaj gradbenega materiala že imamo. K-lektrifikacijo bomo izvršili s prostovoljnim delom.
Občinski odbor Zveze borcev pa pripravlja načrt za spomenik padlim borcem.
Tudi naše gasilsko društvo je prejšnjo nedeljo izročilo svojemu namenu gasilski avtomobil.
Preddvor in njegova okolica sta že dolgo znana kot lep letoviški kraj, vendar v turističnem pogledu ne napredujemo tako kot bi morali in kot bi bilo potrebno, ker je večina večjih zgradb zasedena z raznimi socialnimi in kulturnimi ustanovami, ki so tudi neobhodno potrebne.
Velik problem, ki nas tare pa je stanovanjsko vprašanje. Vendar smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi in s pomočjo vseh organov ljudske oblasti le našli rsaj zasilen izhod iz tega, res perečega problema v naši občini, je zaključil tovariš predsednik.
V radovljiškem okraju razpravljajo
Jesenice, 12. julija: Danes popoldne je bil tu poseben aktiv komunistov, ki delajo v trgovskih podjetjih radovljiškega okraja. Na aktivu so razpravljali o nalogah v zvezi z decentralizacijo trgovske mreže, o vprašanjih samoupravljanja v trgovinah in o ostalih problemih trgovske mreže. Aktivu so prisostvovali tudi člani OK ZKS in Okrajnega ljudskega odbora.
Referat, ki ga je imel tajnik trgovinske zbornice tovariš Milan Lempelj, je pokazal kopico problemov v trgovski mreži radovljiškega okraja. Predvsem je ugotovil, da upravni organi v trgovinah niso bili aktivni in so več ali manj vse delo prepuščali vodilnim uslužbencem. Da
trgovci nimajo popolnoma razčiščenih pojmov o novem družbenem sistemu, potrjujejo tudi razprave o decentralizaciji trgovin. O tem so doslej razpravljali v glavnem le s stališča rentabilnosti, ne pa s politično družbenega vidika. Osnovni problem, o katerem
Etiopija je najstarejša neodvisna država v Afriki. Obsega 1,229.000 km2, po popisu iz 1948. leta pa ima le slabih 9 milijonov prebivalcev.
Prebivalstvo Etiopije je zelo raznotei-o. Najmočneje so zastopani pripadniki plemena Gala, ki jih je 50 odstotkov vsega prebivalstva. Nato pridejo Abesin-cl, ki jih domačini imenujejo Amhore in ki jih je 20 odstotkov. Amhore živijo v hribovitih predelih severnih provinc. V stoletnih bojih z ostalimi plemeni so uspeli dobiti v državici omflnanten položaj. Po njih je dobila država tudi svoje prvotno ime (Abesinija). Razen teh dveh plemen, je še mnogo manjših, med njimi prevladujejo v Eritreji pripadniki plemena Tiger.
NEKAJ IZ ZGODOVINE
Poreklo etiopske cesarske družine sega do kraljice Sabe in kralja Menelika L, ki je bil sin starohebrejskega vladarja Salomona. Po vdoru Arabcev v Severno Afriko je Etiopija zaprla svoje meje in ostala tako odrezana od zunanjega sveta več kot tisoč let. Ko se je leta 1885. Teodor III. proglasil za cesarja Etiopijo, je bila centralna državna oblast še zelo šibka. Država je bila razbita na več kneževin, ki so se stalno med seboj vojskovale. Šele Menelik II., ki je zasedel prestol 1889. leta, je zadušil notranje nemire in združil državo. Leta 1896. je Menelik pri Adui strahovito porazil Italijane, ki so že takrat poskušali se dokopati do bogastev, ki jih hrani v svojih ne-drih ta hribovita dežela v vzhodni Afriki.
Temu je sledilo mirno obdobje vse do 1935. leta, ko je začela druga italijanska invazija. 5.
Etiopija včeraj in danes
maja 1936. leta je po dolgem in Jhrabrem odporu, ki so ga nudili goloroki abesinski vojaki moderno opremljenim fašističnim armadam, padla Addis Abe-
Ilaile Selassie
ba. Abesinija je postala skupno z Eritrejo italijanska kolonija.
Kmalu po začetku II. svetovne vojne, novembra 1941. leta, je bila Etiopija osvobojena. Oktobra 1950. leta je Generalna skupščina OZN sklenila, da se Etiopija in Eritreja združita (personalna unija), ker je bila to želja večine prebivalstva o-beh držav. Do združenja je prišlo 1952. leta.
BOJ   ZA  MODERNO DRŽAVO
Do druge italijanske agresije 1935. leta je malokdo vedel za to eksotično deželo. Širša javnost se je začela zanimati za Abesinijo šele takrat, ko je Haile Selassie v Društvu narodov obtoževal italijanske agresorje. Vendar ta neučinkovita mednarodna organizacija ni povzela nobenih konkretnih korakov, da bi zavrnila fašistični vdor v Abesinijo. Čeprav bi torej imeli vodilni etiopijski politiki dovolj razlogov, da so nezaupljivi do raznih mednarodnih organizacij, se to ni zgodilo: Etiopija je laktiven član OZN in aktiven pobornik kolektivne varnosti, da se preprečijo agresije, kakršno [je doživela v preteklosti.
Na čelu personalne unije Etiopije je Haile Selassie, ki kontrolira ministrski svet, senat in ljudsko skupščino. Po ustavi postavlja ministre cesar. Prav tako določa cesar tudi člane senata, člani senata pa volijo predstavnike v ljudsko skupščino.
To seveda še zdaleka (ni pravi predstavniški sistem. Vendar je treba upoštevati, da je bila A-besinija do pred kratkim zelo zaostala dežela. Več kot tisoč let je živela popolnoma oddvoje-na od zunanjega sveta. Zato se je v Abesiniji ohranilo rft«*.«tt1-stvo vse do 20. stoletja. Šele pred nekako 30 leti je odpravil suženjstvo Haile Selassie, ki je bil takrat regent in je vladal v imenu cesarice Zaudite. Seveda je pri tem naletel na močan odpor domačih knezov (rasov).
Haile Selassie se je, odkar je prišel na prestol, zelo trudil, da
dvigne Abesinijo iz stoletne zaostalosti. V relativno kratkem času je dosegel že zavidne uspehe.
Tako nerazviti državi kot je Etiopija so seveda potrebni razni tuji strokovnjaki. Haile Selassie sprejema njihovo pomoč, vendar pazi, da pri tem ne krši neodvisnosti države. Zato najraje nastavlja strokovnjake Iz manjših držav, da bi na ta način preprečil enostranski političen vpliv. Tako n. pr. vežbajo cesarjevo gardo Švedi in Belgijci, guverner Narodne banke je    Amerikanec,    železnico iz
AFRIŠKA ŽITNICA
Etiopija je pretežno poljedelska in živinorejska država. Največ pridelajo kave. To je tudi glavni izvozni artikel. Razen tega so v Etiopiji idealni pogoji za pridelovanje bombaža in nekaterih žitaric, posebno koruze in pšenice. Ze danes govore o Etiopiji kot bodoči »afriški žitnici«.
Industrija se šele razvija. Vzporedno z razvojem industrije in z modernizacijo poljedelstva, pa se razvijajo tudi prosvetne ustanove. Tudi pri tem se morajo vodilni državniki na čelu s Haile Selassijem boriti z velikimi težavami. Njihovi "~ pori pa so pokazali že prve po-
Železniška proga iz Džibutija v Addis Abebo
Addis Abebe v Džibuti upravlja neka francoska družba, rektor univerze v Addis Abebi je Kanadčan, strokovnjak za sodstvo pa je Švicar.
zitivne rezultate. Danes je odprtih rže 390 osnovnih šol in 3 gimnazije. Pred kratkim pa so v Addis Abebi odprli .udi lastno univerzo.
so na aktivu precej govorili, j«*' da uslužbenci trgovskih podjetij še nimajo razčiščenih pojmov • delavskem upravljanju in družbenem upravljanju in često ta dva pojma zamenjujejo. Komunisti, ki so v trgovinah radovljiškega okraja maloštevilni zastopani, bodo imeli zato odgovorno nalogo, da bodo pravilno pojasnjevali vprašanj* družbenega upravljanja, ki g* bomo slej ko prej uvedli v trgovine.
Tudi malomeščanski pojavi po v trgovinah zelo pogosti. Tu kar dežuje raznih milosti j i v, gospa in gospodov. To je prišlo d» izraza celo !na aktivu. Ko ,ie vajenec iz nekega podjetja prišel poklicat nekoga k telefonu, ga je nagovoril z gospodom. Tudi pri postrežbi jse vse pogosteje gleda na obraz in obleko Prav gotovo je trgovina V zadnjih letih odigrala pomembno gospodarsko vlogo, katere s tem člankom ne mislimo za' nikati, drži pa, da se na vprašanja, o katerih so govorili na aktivu, marsikdaj pozabi.
V torek popoldne ipa so imeli tudi gostinci podoben sestanek, na katerem so razpravljali 0 problemih v gostinstvu. Sestanek je bil na, Bledu.
Zahvala za pomoč
Neurje, ki je dne 4. junija t. 1. divjalo v nekaterih prede
lih krškega okraja, je mnogih1 prebivalcem uničilo ali poškodovalo domove, 'živila, nblači'a in drugo.
Dne 1. julija tega leta Pa nas je iznenadil brzojav Mestnega odbora RK Kranj — (^7-nekaj ur nato pa že avto Kranj, ki je pripeljal za ponf" srečence obleko, obutev itd. O-krajni odbor Rdečega križa P* razdeljeval to pomoč v sodel° vanju z osnovnimi organizad' jami Rdečega križa pomoči p'1' trebnim.
Tukajšnji odbor Rdečega kr«' ža se v imenu vseh prejemu'' kov Vaše pošiljke najtoplJcJ zahvaljuje. Posebna zahvala gre Mestnemu lin okrajnemu odboi'^ RK Kranj, Obrtni zbornici ',l Krojaško-šiviljskemu podjeti1' Kranj.
Najiskreneje se zahvaljujer"^ vsem darovalcem vašega °*r^ j a za tovariško pomoč, ki na11 je zelo dobrodošla. /
Okrajni odbor RK, Kr5""
Zbrali so se heroji s Turjaka 26-     v Makle
Dan vstaje v Zapogah
V Selcih in t Zalem logu so proslavili občinske praznike
Selška in  zaliloška  občina  sta v nedeljo  lepo proslavili žena in sestavljena   iz samih
svoja   občinska  praznika.  Skoraj vsa Selška dolina je bila na prostovolj
nogah. Povsod je bilo praznično razpoloženje. V Selcih so pra- na Go
znovali občinski praznik ob spomeniku talcev  v Dolenji vasi, zloma
kjer je okupator 1943. leta ustrelil 19 talcev. la sovražniku hude udarce
Ko smo v nedeljo zjutraj zapuščali Loko in (drveli z našim avtom proti Potoku, mimo številnih mlajev in transparentov, *mo pri Selcih srečali sprevod občanov, ki so z venci in domačo godbo na čelu korakali na kraj proslave. |Ob 9. uri je bila >b spomeniku partizanska svečanost, ki so ji prisostvovali domala vsi občani.
Drveli smo naprej. Tudi v občini Zali log, slabi dve uri hoda od Selc, so praznovali ta dan svoj občinski praznik. Ob-•;in. Zalega loga so si izbrali za svoj praznik '12. julij, dan ko je bila pred 11. leti ustanov--iena v Potoku pod Blegašem VII. SNOUB »Franceta Prešerna«.
Vso pot smo srečevali in prehitevali ljudi,  ki  so hiteli na slavje   v   Selca  ali /Potok smo se ustavili v Idolini pod Potokom, smo imeli pred seboj še
Letos bodo že drugič praznovali občinski praznik        Ju"ia 1954 bodo z Zap°-
0     * ' gah   odkrili   spomenik padlun
Prebivalci občine Naklo bodo jah, na herojsko tragedijo v ja- borcem
'oljcev se je nato vrnila letos drugič praznovali svoj ob- mi na 'Okroglem, na junaške vojni. S tem skro renjsko, kjer je (vse do činski praznik 26. julij. Ta boje drugega bataljona Kokr- tilom se hočejo čla hitlerjeve vojske zadaja- dan iin spominja na junaške in škega odreda v jeseni leta 1942 cev in vsi ostali p
cijo. 26. julija 1941. leta je odšlo na poziv Komunistične partije preko 20 borcev dn bork v prve partizanske enote na Gorenjskem. Skoro vsi so padli v
Prešernova brigada
borce tovariš Franc Koželj- Vanjo,  predsednik Okrajnega odbora  ZB.  O zgodovini Prešernove brigade pa je govoril nek-Ko danji /komandant brigade, podpolkovnik Ferdo Tolar. Ustanovitev Prešernove briga-obro uro hoda navkreber. Oko- de je bila za Gorenjsko zelo po-
/. avgust - praznik ljudske vstaje v Kranju
pomenik padlim v narodnoosvobodilni S tem skromnim posve-lani Zveze bor-prebivalci vasi
težke dneve, na dogodke, ki so v Udenborštu in vrsto drugih Hraše in Zapoge oddolžiti vsem se odigrali v njihovi občini v dogodkov iz časov okupacije, tistim, rojakom, ki so žrtvovali času  NOB  in  ljudsko  revolu- Nad 120 občanov je dalo svoja svoja življenja za lepšo bodoč-
življenja za lepšo bodočnost slo- nost naših narodov. Stroški za venskega naroda. spomenik   znašajo   130.000 din.
Na letošnje praznovanje ob- ObLO Smlednik je v ta namen činskega praznika se v Naklem *e  prispeval  20.000 din, nekaj že pripravljajo.    Prvi dan bo Pa bodo gotovo darovala tudi boju z nemškim okupatorjem in ob večernih urah na Bistriškem podjetja, v katerih so bili padli domačimi izdajalci. Ta dan 'spo- klancu žalna spominska sveča- zaposleni.
minja prebivalstvo občine na nost na kraju streljanja talcev. Dan vstaje bodo v 'Zapogatt znana julijska fašistična nasilja, 25. julija pa ho v vasi Strahinj počastili s sledečim sporedom: ko so Nemci po uspeli partizan- pri Naklem Odkritje spominske Ob 9. uri bo sprejem parti-ski akciji na Bistriškem klancu plošče prvoborcu Rudiju Mede- zanskih patrulj, nato slovesen pri Podbrezjah v letu 1942 po- Grogi, komandantu legendarne- sprevod do spomenika padlih strelih 59 talcev in v besu poži- ga pohorskega bataljona in borcev, kjer bo spregovoril gali slovenske domačije. Spo- njegovi ženi, narodnemu heroju uvodne besede predsednik va-minja jih dalje na streljanje Pavli Mede-Katarini. Obadva škega odbora ZB. "Sledil bo žal-talcev v Gobovcah pri Podbrez- sta padla v borbi pohorskega &i govor, nakar bo vodiška god
bataljona  8.  januarja  1943  na bo zaigrala žalostinke. Sloves-Pohorju.   Svečanosti  bo sledilo  občinsko  strelsko tekmovanje.
Popoldne pa bo v Podbrezjah zaključna prireditev s kulturno-prosvetnim   sporedom  in ljud-
nost bodo zaključili s polaganjem vencev.
Vaški odbor Zveze borcev Zapoge vabi prebivalstvo In vse borce, ki so se pred leti borili v njihovem okolišu, da poča-
liški griči in doline so nas Spominjale na partizanske pohode in hajke. Kolikokrat smo
memba, saj je Gorenjska dobila z njo svojo regularno vojsko. Brigada je bila ustanovlje-
V Kranju je zadnje čase zelo 1. avgusta pa bo otvoritev stra-živahno. prebivalci se z yso žiškega vodovoda ha Kalvariji, vnemo pripravljajo na Praznik
skim rajanjem. Nastopali bodo stijo spomin padlih s svojo ude-pevski  zbori  občine, recitatorji ležbo na proslavi, in folklorne skupine.
Ta dogodek bo posebno razveselil prebivalstvo kranjske ob-
i? SI^^IL^^^!! ^J^UiL19f-*w± IS t ^udske vsta* mesta K™*> ki občine na desnem bregu Save
še dobro spomnil hiše, kjer sem kot partizan prenočeval. V  tej  hiši je  bil takrat štab
naslednji dan doživela svoj o-
odšla na ga bodo letos tee druSlč Prosla-
Koncerti v počastitev 85-letnice železarne
leseniška godba na pihala, ki
gnjeni krst. Nato je Dolenjsko,     kjer . je  skupaj s arerijskega  vojnega  področja. Tomšičevo  in  Gradnikovo bri-V Potoku so bili zbrani že šte- gado razorožila  ob kapitulaciji
Italije 11200 Italijanov, (ki so hoteli prodreti iz Rakitne v Lju-
vilni borci Prešernove 'brigade In ostali borci, ki so |se zadrževali v teh krajih. Na proslavi pa je sodelovala tudi godba JLA iz Ljubljane fin Prešernov pevski zbor iz Kranja. Proslava se dacija močne belogardistične po- g^ih patrulj, pb 20. uri pa kres
Primskovem. Člani ljudskega odbora mestne občine pa se bodo zbrali na slavnostni seji, ki
začela ob pol enjastih. Otvo ril jo je član občinskega odboja ZB, ki je pozdravil vse ude-ežence. Nato je pozdravil zbrane
Praznovanje se bo začelo že 21. avgusta, to je na predvečer Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Ob 17. uri je na spo-bljano.  Največji  uspeh,  ki  ga redu koncert) godbe DPD »Svoje dosegla Prešernova brigada poda«  na  Titovem  trgu,    eno Ji ho sledil sprejem zaslužnih na Dolenjskem, pa je bila likvi- uro kasneje sprejem partizan- borcev in razdelitev odlikovanj.
Za Praznik ljudske vstaje bo izdal Mestni odbor Socialistične zveze  v  Kranju    1. številko
stojanke na Turjaku. Po iteh u-spehih je brigada dobila naziv VII. SNO udarne brigade. Prekaljena v borbah, dobro oboro-
in ljudska proslava na Korota-novem igrišču.
Pester spored prireditev jeseniški praznik
V  naslednjih  dneh  se  bodo Zbornika »Kranj v boju in svo-
zvrstile najrazličnejše priredit- bodi«,  ki  bo postopoma zbral
tve   kulturnih,   fizkultumih   in vse gradivo o udeležbi Kranja
drugih društev. Ze zdaj skrbno v narodnoosvobodilni vojni, urejajo vse prostore na katerih
Vse vasi v občini bodo v teh dneh okrašene, da bo dobilo praznovanje tudi zunanji poudarek. V prostorih zadružnega
Istega dne se bodo spomnili doma v Naklem bo pripravi je- praznuje  letos  |75-letnico svo-
tudi padlih borcev za svobodo   na tudi manjša razstava doku- Jega obstoja, prireja v mesecu
Odkrili bodo spominske plošče mentov iz NOB s področja ob- juliju vsak  teden promenadni
v  Struževem,     Orehku  in  na čine Naklo. koncert v počastitev 1. jeseni-
Naslednje leto ob občinskem škega občinskega praznika in prazniku pa bo prebivalstvo po- 85-letnice železarne. Prvi kon-stavilo veličasten spomenik cert je priredila na letnem gle-žrtvam NOV iz nakelške obči- dališču v Ukovi, drugega pa v ne in borcem Kokrškega odre- mestnem parku. S temi koncerti da. daje jeseniška godba na pihala Ob občinskem prazniku če- mestu že zdaj praznično razpo-stitamo prebivalstvu in vabimo loženje. Zadnje čase je zanima-okoličane, svojce padlih in to- nje Jeseničanov za Jpodobne variše borce, ki so se med voj- koncerte precej naraslo, medno zadrževali v teh krajih, da tem ko minula leta promenadni na praznik obiščejo prijazne koncerti niso vzbujali pozorno-vasice v občini Naklo. sti.
se bo Zbralo ljudstvo ob napovedanih  slovesnostih. Pungrat bodo     preuredili  v gledališče. ?.t  29. julija se bodo pričele godbe na pihala, nato slavnost- svečano bodo okrasili Savski log prireditve v okviru jeseniškega na seja LOMO, centralnega de- m postavili slavoloke na cesti praznika. Ta večer bo na novo lavskega   sveta   Železarne   in (>cj Gašteja do Zlatega polja, dograjenem   parku   za   Kazino, množičnih organizacij  mesta v
ki ga )v teh idneh dokončuje Mestnem gledališču. Ob 18. uri v pester spored slovesnosti so podjetje »Primorje«, promenad- bo prihod partizanskih patrulj vključene tudi otvoritve neka-hi koncert godb na pihala. Na- in patrulj motoristov od sporne- terih komunalnih objektov, ki so slednjega dne, t. j. 30. t. m., bo nika padlih borcev in talcev, za kranjsko občino velikega po-«4ftppldne otvoritev   Tehničnega otvoritev   praznika   s kratkim
mena. Tako bodo 31. julija od-
(biVši iMajdičev otok), ki bo 1. avgusta slavnostno predan v last delovnemu ljudstvu Na dan
"Uzeja, Iki je po večletni borbi kulturnim programom, nakar bo prli mostove do Savskega loga
končno le dobil svoje prostore ob 20.30 uri na 'letnem gledali-
V graščini na Stari Savi. Otvo- šču  v  Ukovi  gledališka pred-
vitvi muzeja bo sledila otvori- stava Cufarjevega »Poloma«.
Ipv razstav v Metalurški šoli, 1, avgusta bodo zbudile Jese-
ki jih bo kar šest: razstava pro- nicane in goste tri godbe na pi-
fevodnje Železarne, urbanistična hala , foudnicami. Ta dan bo
razstava,  razstava  Dolik-a, fo- pričel  z  otvoritvijo spominske
to-kino razstava, obrtniška razstava in razstava NOB. Ob 12. Uri bo otvoritev novodograjene-&a gasilskega doma Železarne Jesenice na Senožetih, popoldne Pa bo pričetek n**"* obratnih športnih tekem na igrišču Podmežakljo in slavnostna seja delavskih svetov in vseh političnih organizacij Železarne v Titovem domu. Zvečer bo na umetnem drsališču Podmežakljo
Domžalski kino bodo preuredili
V domžalskem kinu zadnje čase ni predstav, ker (bodo dvorano dodobra preuredili. Pred kratkim je bila izdelana gale-Po prihodu patrulj z Mežaklje rija. S tem se je število gle-in predaji raporta predsednika dalcev pri posamezni predstavi LOMO Jesenice tov. Maksu Do-linarju bo veliko politično zbo-
oznake na Obranci, nakar bo finale športnih iger na športnem igrišču Podmežakljo. Športnim igram bo sledil zbor delegacij za polaganje Vencev na grobove padlih borcev in talcev in   odhod k grobovom.
močno povečalo. Zdaj bodo zazidali stranska okna in balkon.
Ž
MHmnRmH
slavnostna akademija, na kateri rovanje na športnem igrišču bodo nastopale godbe na piha- Podmežakljo. Zatem je na spola, orkester Glasbene šole, 100- redu Podelitev odlikovanj, raz-članski jeseniški mešani pevski delitev nagrad športnim zma-zbor, recitatorji in folklorna govalcem, razvitje sindikalnega »kupina ter telovadci lin šport- prapora Železarne Jesenice in Piki. obdaritev otrok. Poleg govor-Naslednjega dne bo posvet nikov bodo sodelovale na tem metalurgov in nadaljevanje zborovanju tudi godbe na piha-športnih iger. Popoldne bo pred la in 100-članski moški pevski gimnazijo  promenadni   koncert zbor.
16. julija 1941 leta ie bilo...
Letos praznuje prebivalstvo julija 1941. leta so se zbrali ko-senčurske občine že drugič svoj munisti in aktivisti OF na svoj 'bčinski praznik. Praznovali ga prvi bojni posvet. 13 se jih je bodo v soboto, 17. in v nede- udeležilo tega posvetovanja, ki 'jo 18. julija. V soboto bosta je bilo v Bankovi križnici, med *ia Visokem in v Voklem sve- njimi polovica .oborožena s pučani akademiji, v Šenčurju pa škami, revolverji in bombami, bodo na ta dan po svečani seji Odločili so se, da bodo napadli občinskega ljudskega odbora nemško orožniško postajo v skrili spominsko ploščo na hi- Šenčurju, kjer je bil zaprt to-»1 Janeza Pipana. V nedeljo bo- variš Janez Markun, ki so ga ^o občani položili vence na gro- Nemci tisti dan aretirali. Do ^ove padlih partizanov in na napada sicer ni prišlo, ker so Srobove talcev. Dopoldne bo na- Nemci tovariša Markuna že odstop šolske mladine in pester peljali v kranjske zapore, ven-sPortni program, popoldne ob dar »udeleženci posvetovanja o-H uri pa/ bo svečano zborova- rožja niso več udložili. Tisti ^je s Ikulturno-umetniškim pro- večer je odšlo v ilegalo 7 obo-Sramom. roženih vaščanov. Zadnje dni v
V Šenčurju je bila partijska juliju pa je na cesti Šenčur—
Organizacija    ustanovljena    že Brniki že počila prva partizan-
J934. leta. /Pred vojno je štela ska puška.
5 članov, leta 1941. pa že 8. V začetku decembra 1941. leta ^bstojala je tudi organizacija je bila na sestanku, ki je bil ^KOJ, v katero je bilo vključe- v hiši Janeza Pipana, ustanovah 5 mladincev. Leto 1941 zato ljena Kokrška četa. Pri Usta-°bčanov ni našlo nepripravlje- navijanju te čete sta veliko po-^'h. Ze ob razpadu stare Jugo- magala tovariša Stane Bcčan in zavije so začeli zbirati orožje, narodni heroj Alojz Kebe-Šte-v maju in v juniju 1941. leta fan. V začetku so bili v četi pre-?a so že organizirali prve od- težno borci iz šenčurske občine.
°ore OF. Do aprila 1942. leta je odšlo iz borov z željo, da bi
26. julija 1942. leta so partizani razbili na Bistriškem klancu nemški avtomobil
Priprave na občinske praznike po Gorenjskem
Z obiska na Bledu, v Radovljici in v Tržiču
ivahne priprave za prosla- činah pripravljajo,
ve občinskih praznikov so najlepše proslavili
bile povod, da smo obiska- znike. li nekaj občinskih ljudskih od
da bi ka r svoje pra-
činskega praznika prvo soboto in nedeljo po tem dnevu, da bi ga lahko občani čim lepše pre-
slavili.
Z letošnjimi prireditvami (bodo začeli že 1. avgusta in bodo trajale vse do  8.  avgusta, ko bodo na Podljubelju odkrili spo-Tam jih pa tarejo še mnogo menik padlim borcem. Sedaj do-
večje skrbi. Čeprav imajo pra znik šele )28. julija, se boje, da
končujejo zadnja dela, pri katerih  v  veliki meri pomagajo
Najprej smo obiskali IBlejča-ne. Ko smo prišli do tajnika ljudskega odbora, nam je takoj potožil, da imajo polne roke dela, kajti program priprav je precej obsežen. Vendar so prepričani, da ga bodo lahko v popolnosti izvedli.
ne bodo mogli pripraviti vsega sami prebivalci s prostovoljnim tistega, kar bi želeli. Njihov delom. Na tem mestu, kjer bod« praznik je ravno na sredi med odprli  novo  gostišče  bo tudi
priznikoma bližnjih občin — Bleda dn Jesenic. Razen tega pa se povsod pripravljajo še na sprejem etiopskega cesarja Haile Selassija. Tako bo v tem ča-Proslave hodo začele na sam su tudi precej drugih proslav, občinski praznik, 17. julija vendar' bo kljub vsemu tudi bodo trajale vse do 21. julija. Ra- praznovanje njihovega občinske-zen slavnostne seje LOMO Bied, ga praznika slovesno. S prosla- LTJliJSo* ki bo 17. julija, in kateri bo sle- vami hodo začeli že v soboto, dilo javno zborovanje s slavno- 24. julija, zaključili pa jih bo-
slavnostna seja LOMO Tržič.
Praznovanje bodo začeli že l avgusta z avtomoto dirkami na Ljubelj. Pripravljajo tudi med-društveno tekmovanje strelcev, ki bo trajalo 3 dni. Sodelovala pa bo tudi »Svoboda« s pestrim kulturnim programom, »Partizan« pa pripravlja telovadno a-
stnim bodo
govorom pred na programu
Podrobnega programa sicer še nimajo  izdelanega,  vendar b»
»Kazino«, do 28. julija. Na programu ima- ta y jcratkem znan še razne jo razen športnih in telovadnih
športne in kulturne prireditve. , Veliko poslušalcev bo brez dvoma pritegnil koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo v Pazini. Slavje pa bo končano z veliko razsvetljavo lin iluminacijo |jezera  ter  bengaličnimi o-
nastopov tudi premiero igre »Plavž« v izvedbi SKUD »A. Linhai-t«, kar bo gotovo privabilo številne gledalce.
Mnenja smo, da bo treba resno misliti na morebitno presta-
Na slavnosten način pa žele proslaviti Tržičani Jtudi 22. julij — Dan vstaje. Zveza borcev b© tirala patrulje, od katerik bo ena šlo pod Storžič, druga pa iz Podljubelja v Kranj, kjer bo 22. julija sprejem partizanskih patrulj iz vsega okraja. Na
gnji, 21. julija ob jezeru in na vitev idneva občinskega praznika predvečer vstaje pa bo v Tržiču
Spomenik padlim borcem na Bledu z delom grobišča
seznanili
nJem- na ustreznejši datum.
Še eno posebnost bodo imeli „ _
Blejčani po vsej verjetnosti še Ko smo pnšh v Tržlf so nam
v tem mesecu. Pričakujejo nam- povedali, da imajo svoj občin-
reč obisk etiopskega cesarja in ski praznik 5. avgusta, s
Prišli so julijski dnevi... 16. občine v partizane že 30 borcev, naše bralce, kako se v teh ob- hiteli nato proti Radovljici.
tudi slavnostno zborovanje, kateremu bo sledilo ljudsko rajanje.
Tako se pi-ipravljajo na Bledu, Radovljici in v Tržiču. Prav na  sprejem [visokega  gosta se ^an leta 1941 so namreč padle gotovo so podobne priprave tu-
v .7fa^.navdušeno PriPravl^J°- prve partizanske žrtve pod Stor- di v ostalih občinah, ki še niso Vsi imajo polne roke dela. ^ v proslavile letošnjega občinskega
Poslovili smo se s Bleda in od- žičem. Sklenili so, da bodo naj- pra7.nika. O njih pa kaj prihod-
večje prireditve  v Okviru ob- njič.
To in ono iz Loke
Namesto dveh trgovskih podjetij % 20 poslovalnicami -
48 samostojnih trgovin
V sili se preizkuša zadružna zavest
Po    reorganizaciji    trgovske žavna  gostinska  obrata,  9 go- vodovodom na Trati. 2e več kot mreže, je v Loki 18 samostoj- stišč, v okolici pa še 4 privatne leto dni so (cevi v zemlji, nimajo pa še črpalnih naprav. iZa to
40 milijonov za komunalno dela
nih trgovin. Pred tem pa sta gostilne, bili le dve trgovski podjetji s 30 poslovalnicami. Potrošniki že čutijo prve pozitivne rezultate te .reorganizacije. Postrežba je
kulturnejša, izbira blaga pa se Komunalna dejavnost v Loki
je  povečala.  Ob  reorganizaciji je tudi letos živahna. Pred krat-
pa so se znižali tudi   režijski klm so  zaključili asfaltiranje
stroški, saj je odpadlo 8 delov- mestne magistrale pred železni-
nih moči, vendar se to na ce- §ko postajo na Trati in na Spod-
nah /Se ne pozna. Potrošniki Že- njem   trgu~pa   urejajo , neka-
le, da bi se čimprej pokazali u- tere pr!jključke. Vodovod že 50
spehi decentralizacije tudi v zni- ]et ni bil bistveno popravljen,
zanju cen. Zato ni čudno, da zaradi porasta Uspeh reorganizacije se je po
Iz Domžal
V noči od 7. na 8. julij je   predrzen   vlomilec splezal skozi dvoriščno okno v gimnazijsko poslopje v Domžalah. Da
Gradec so združile vse naše de- moč neposredno okrajnim za- bi svoje delo nemoteno opravil, lovne ljudi, ki so s hitro in družnim zvezami v poplavljenih je najprej izključil avtomat učinkovito akcijo pomagali po- okrajih. Pripominjamo pa, da bi električne napeljave, nakar je z nesrečencem iz najhujše stiske, morala biti ta pomoč še učin- vitrihom odklenil vrata ravna-Mnogi niso mogli prispevati kovitejša: zadružniki bi morali teljeve pisarne. Vlomil je v večjih materialnih ali denarnih s svojimi (tovariši v poplavljenih njegovo mizo, kjjsr so bih v sredstev, pokazali pa so svojo krajih pokazati večjo solidar- predalu shranjeni ključi vseh bi potrebovali kakih 10 »milijo- solidarnost s ponesrečenci vsaj nost!
kazal tudi pri zadnji inventuri v trgovinah. Inventuro so trgovine opravile v prostem času, med tem ko so bile poprej trgovine v času inventure vedno zaprte.
Da bodo poslovodje in knjigovodje po posameznih trgovinah kos svojim nalogam, je bil prirojen poseben seminar, ki je trajal 14 večerov. Na seminarju so predelali vso snov, ki jo poslovodje in knjigovodje morajo
nov dinarjev.
Tudi dela pri gradnji doma Zveze borcev so znatno napredovala. Računajo, da ga bodo dogradili do občinskega praznika, ki ga praznujejo meseca decembra. Podjetje »Motor ter LOMO gradita 12 družinskih stanovanj. V Stari Loki adaptirajo gasilski dom, obnavljajo pošto, na kolodvorski cesti pred pošto pa bodo uredili tudi glavno avtobusno postajališče.
mesta njegova zmogljivost peša. 'Sedaj ga obnavljajo. Okrepili   bodo  črpalne  naprave in
uredili ostale pomanjkljivosti, bodo letos porabili okoli 40 mi Težave   pa   imajo  še  vedno   /.  Hjonov dinarjev.
s  častnimi prispevki.
Tudi zadružniki zbirajo pomoč iza isvoje tovariše v poplavljenih okrajih. Pomoč kmetov - zadružnikov v obliki raznega materiala (semensko blago, krma za živino, reprodukcijski material itd.) je |za kmete v poplavljenih področjih najbolj (učinkovita, ker je neposredna in so n. pr. prizadeti posamEZNI-: kmetje poplavljene , površine lahko takoj zopet zasejali. Mnoge zadruge so se pozivu za po
Po nepopolnih podatkih (veliko zadrug nas ni obvestilo o prispevkih, Iki so jih poslale neposredno) je od zadrug kranjskega okraja zbranih denarnih in materialnih sredstev v vrednosti 531.818 din, do tega 371.318 din v materialu m 160.500 din v gotovini.
ZADRUGE PRISPEVALE:
so
OZZ    in   Trgovsko podjetje
Za omenjena in podobna dela moč Itako j odzvale in poslale po-  13.530 kg (semenskega krompir-
Elementarne nezgode v okrajih    Celje,    Krško   in Slovenj
Pridelujmo čimveč semena domače črne detelje in lucerne
ja v vrednosti 175.890 din, KZ Kovor 30.000 din, KZ Sv. Katarina  30.500  din,  GZZ Jezer-
omar in blagajne. \
Vlomilec je odnesel iz šolske blagajne okoli 45.000 din. Vsoto je nameraval ravnatelj naslednji dan vložiti v hranilnico, ko bi imel zbrane še prispevke dijakov — zamudnikov. Tat je odnesel tudi vse uradne žige in tiskovine raznih spričeval. Iz miznice je vzel tudi ravnateljev fotoaparat, k: je bil cenjen na 40.000 din, In nekaj nalivnih peres. Vlomilci je pregledal vse omare. Pusti" jih je v neredu in odšel v btvš« pisarno, ki je v drugem nadstropju šolskega poslopja. |Ker so v tej  sobi nameščene le knjižni-
omare,  se  ni   lotil odpiranja, ko   50.000 din,   KZ   Zg.  Luša ampak  je  pustil  vse nedotak.
15.000 din, KZ Trata 15.000 din, KZ Skofja Loka 2856 kg krom-
nost 47.655 din), KZ Zabnica 950 kg krompirja (vrednost 8550 dinarjev), KZ Trata 2034 kg krompirja (vrednost 18.306 din), K Z Kranj 1 459. kg krompirja in 946 kg žita '(vrednost 36.781 din), KZ   Godešič   839 kg krompirja
Vsako leto nam primanjkuje dolgoglavček. Po navodilih zna- prašiti z DTT tudi prostor okoli
poznati, da bodo lahko uspešno semena črne detelje in lucerne. nega   strokovnjaka  za   zaščito kozolcev,   kjer sušimo deteljo,
vodili svoje trgovine. s tem zelo trpi naša živinoreja, rastlin dr. Janežiča se omenja- Pepein prašek za ljudi in živali
Za  dvig  kvalitete  in  količino ni škodljivci zatirajo na sledeč ni (škodljiv,  škoduje  pa čebe-
KflHacnniJltttinAm? krme pa je nujno, da povečamo način: semensko deteljo napra- lam, zato ga uporabljamo prod
AOf I« * gusiinilDUDl i domačo proizvodnjo semena čr- širno s pantakanom ali pepeinom. cvetenjem.    Za 1 ha deteljišča
Tudi gostinsko mrežo bodo v ne detelje (in lucerne. 'Sloveni- Za vsak ha porabimo 20 kg pra- bomo vzeli 20 kg pepeina. Za-
Loki kmalu reorganizirali.   Na ia Je Pred zadnjo vojno črno Sita. Prašiti moramo v času, ko tiranje nas stane 2100 din na
eni zadnjih sej jje  ljudski  od- deteljo celo izvažala. Tudi na- se na njej komaj prično pojav- ha, to je (vrednost 8 kg detelj-
bor mestne občine sprejel sklep ša domača semena obeh so kva- ljttti zelene cvetne glavice, t. i., nega semena. Ličinke pa zmanj- (vrednost 6551 din), KZ Bitnje
o decentralizaciji mestnega go- litetnejša kot v ostalih državah dokler hrošči  še  niso  odložili Saj o pridelek semena  običajno 370 krompirja (vrednost 3300 di-
stinskega podjetja, ki je imelo ali v sosednjih republikah. De- vanje jajčec. Ce pade čez kak nad polovico,  zato  se nam  ti nar.iev)-
teljišča naših semen so odpor- dan   po   zapraševanju   dež, je stroški bogato izplačajo,
nejša   proti   pozebi.    Izkušnje treba prašiti ponovno. To deJo     Semenarna I v   Ljubljani bo
zadnjih  let  nam  jasno kažejo, je najbolje opraviti z motornim letos odkupovala preko kmetij-
da z uvoženimi deteljnimi se- prašilnikom.  Da bi pojav  teh skih zadrug deteljna semena v
meni   ne   bomo   dvignili   niti škodljivcev na deteljiščih Čim- vsaki količini po znatno višjih
kvalitete niti količine pridelka, prej zmanjšali, je potrebno za- cenah kot doslej. M. M.
njeno.
Ravnatelj je o vlomu obvestil £1_r^:(Vre?n.°.?t i I      mh KZ Podajo ljudske milice v Domžalah. Ta je takoj javila zadeve* Kriminalnemu oddelku v Ljub-
Cešnjica 5 m:! desk (vrednost 100.000 din), KZ Žiti 5.000 kg sena (vrednost 40.000
din), KZ ijano, ki je poslal svoje uslu'/-Cerklje  umetna  gnojila  (vred- bence   da SQ napraviH pre,-,ska-
Pred dnevi so hoteli pobegniti čez mejo trije učenci Vajenske šole iz Domžal. Na meji. jih je ujela obmejna straža in jih  predala sodišču.
Z Bleda
7 obratov. Predvidevajo, da bo sta v prihodnje v Loki dva dr
Gospodarske novice i% vse države
J UGOSLO V ANSKO-IZRA-ELSKA TRGOVINSKA
POGAJANJA rrejšnji teden so se začela v Beogradu jugoslovan-sko-izraelska trgovinska p<»-janja zaradi določitve novih blagovnih seznamov za izmenjavo v prihodnjem poslovnem letu.
GOSPODARSKA RAZSTAVA V PORTOROŽU
V Portorožu so pripravili in odprli gospodarsko razstavo koprskega okraja, ki bo odprta do 30. septembra. Razstava je razdeljena v dva oddelka. V prvem jo prikazana gospodarska dejavnost industrijskih in o-brtniških podjetij, drugi del razstave pa je posvečen turističnim objektom koprskega okraja.
NAD 130 MILIJARD ZA IZGRADNJO ŽELEZARN Za izgraditev   železarn v naši državi smo od osvoboditve  do danes porabili že 130 milijard dinarjev.
Pred vojno je znašala celotna proizvodnja surovega jekla v Jugosloviji 15 kg na posameznega prebivalca, medtem ko danes znaša ta proizvodnja že 32 kg.
NOVIH   10 MILIJONOV TON LIGNITA
Pri Negotinu ob Vardarju so odkrili velike sloje lignita. Po ocenitvi geologov znašajo ti sloji 10 milijonov ton. Ta premog vsebuje 2500 do 4000 kalorij. S pridobivanjem bodo začeli verjetno že leta 1956.
V DAMASKU BODO RAZSTAVLJALI Na mednarodnem sejmu v Damasku, ki bo od 2. septembra do 2. oktobra letošnjega leta, bo sodelovalo do-sedaj prijavljenih 22 držav med njimi tudi naša država. Na sejmu bo sodelovala tudi železarna z Jesenic, ki bo razstavljala svoje priznane in povsod Iskane proizvode.
NOVA LEŽIŠČA BOKSITA Novo ležišče boksita so pred kratkim odkrili v okolici Trubjele pri Nikšiču v Crni gori.
NOV PREKOP V BARANJI
V Baranji bodo še letos začeli z gradnjo prekopa dolgega 17,5 km. Po tem kanalu bodo odvajali vodo iz Drave za potrebe tovarne sladkorja v Branjinem vrhu, omogočeno pa bo tudi namakanje nad 1100 ha plodne zemlje.
Ker smo v času druge košnje črne detelje in lucerne, se moramo z ozirom na velike potrebe tega semena odločiti, da pustimo za seme čim večje površine deteljišč drugega odkosa, kjer ni plevelov. Gotovo bi
In končno - U nekaj o gostih
Pozivamo vse zadruge, naj zbiranje pomoči za popi a vijence pospešijo. Ker je poplavljeneem v Celju pomagano iz najhujše stiske, naj zadruge pomoč preko Trgov, podjetja OZZ, ki bo prispevke sorazmerno razdelilo še na druge okraje-
Dela pri preurejanju Blejskega gradu bodo kmalu končana-V muzeju bo splošni oddelek-poseben oddelek bo posvečen izključno mestu Bledu in njegovi najbližji okolici, medtem kc pošiljajo bo v enem oddelku zbran material iz narodnoosvobodilne borbe. V posebnem prostoru h< tudi urejeno lično gostišče take. da bo Blejski grad prav privlačna točka.
Stanovanjsko vprašanje v Domžalah
V  Domžalah  je stanovanjsko spraviti pod streho. Stavba bo
vprašanje tako pereče, da je bil stala ob glavni cesti na prostori.'
skrajni čas, da so se nekatera tovariša Dimnika. Naslednje le-
domžalska  podjetja  zganila  in to se bodo stanovalci lahko že
se   odločila   za gradnjo stano-
Naš sodelavec je zbral prve no društvo ne kritiziralo samo
odmeve na anketo o stanju v dela  gostišč,  ampak naj   bi s
kranjskih gostilnah, ki smo jo svojo dejavnostjo skušalo od-
marsikateri  kmetovalec  odločil objavili v prejšnji številki na- pravljati napake tudi pri gostih,
pridelovati deteljna semena, če ^e*a hsta. o kulturnem gostinstvu ne bo
bi imel možnost deteljo omla- Delikatesa je vsem potrošni- mogoče govoriti vse dotlej, do-
titi in očistiti. Večja kmetijska kom in gostom, ki so sodelovali kler,     se    tudi     vsi gostje
gospodarstva  lahko  pridelujejo v  anketi, hvaležna za njihovo ne bodo kulturno obnašali. Ne-
deteljna semena na večjih po- mnenje. Napake, . ki jih udeie- kateri  smatrajo, da  jim  je v
vršinah, ker imajo  za  to  po- ženci ankete navajajo, (pravijo, gostišču vse dovoljeno. Cigaret-
sebne mlatilnice ali pa preure- da bodo poskušali čimprej od- ne ogorke mečejo mimo pepel-
jene  navadne  žitne   mlatilnice. praviti.  Tudi  restavracija  »Je- ntkov. Stranišča bi bilo potreb-
Da    omogočimo   mlačev   tudi len« priznava, da je bila postre- no čistiti skoraj (za vsakim go- vanjskih blokov svojim delav-
onim, ki teh priprav nimajo, je žba res počasna, vendar ne za- stom. Natakarice so često izpo- cem in uslužbencem,
nujno, da organiziramo skupin- radi tega, ker bi bile nataka- stavljene gostom, ki ne vedo ali     Mlinske*   podjetje   že gradi
sko mlačev. ki (jo lahko orga- rice iene, marveč zato, ker jih nočejo vedeti, kje je meja do- stavbo, ki bo prav kmalu lahko     .     vzgledom  tudi  ostale tori iz i i i vsaka Kmetijska zadruga, je bilo premalo. Zato so število stojnosti itd. Morda ne bi bilo sprejela stanovalce. V kratkem ... če ima le finančne pogoje. strežnega  osebja  takoj  zvišali, odveč,  če M se  napravila  še pa   bo   začela   graditi  udoben v ine
Proizvajalci  se  tudi pritožu- Tudi  hotel  »Evropa«  obljublja anketa,  kaj  mislijo gostinci  o šeststanovanjski blok
jejo, da se jim pridelovanje de- boljšo glasbo. Prav tako bodo svojih gostih. »Toko«. Do zime ga nameravajo
tel j nih  semen ne  izplača,  kar odslej   ostreje   nastopali proti
pa nikakor ne ustreza dejstvu, ljudem, Iki z neprimernim ve-
Slovenija pridela povprečno 200 denjem odvračajo ostale goste,
kilogramov semena črne detelje Gostilna na  Bekselnu pa trdi,
na 1 ha, a lucerne 300 do 400 kg. da so očitki v anketi glede gro-
Ce računamo, da bo letos! cena be  postrežbe, nečistoče in ne-
semenu črne detelje 250 do 300 morale,    neosnovani. Napram
dinarjev za kg, vidimo, da je gostom, ki se neprimerno obna-
vselili.
Na ta način bo zopet nekaj družin dobilo primerna stanovanja, teleti bi bilo, da sledijo
ki jih
tovarna malo   in omilijo stisko.
Domžalah m
s1anovanjsk<
pridelovanje tega semena bolj rentabilno od pšenice in ostalih žit.
Da bo proizvodnja višja, ss bo
šajo. so žal včasih prisiljeni biti ludi grobi. Gostišče se vedno trudi vzdrževati čistočo, očitek o nemorali pa je popolnoma i?-
trebo   boriti  proti  škodljivcem, mišljen.
Ponekod se že pojavljata de- Nekaj gostinskih delavcev pa teijni dolgoglavček in lueernri  jc izrazilo željo, naj bi turistle-
V Medvodah so pridni gradbeniki
Gradbeno podjetje »Stavbar« ričah. nadalje zida trostano-iz Medvod je bilo ustanovljeno vanjsko hišo na Sp. Senici. Ra-
Službene objave OGZ Kranj
OBJAVA št. 9
V  zvezi  s konzultacijami, ki vala. so bile 4. julija 1954, opozarja mo vsa gasilska društva, da se
gasilska zveza ne bo obravna-
Društva morajo vse praktične v.ije  predhodno  javiti stktor-
■u Dri redovnih vajah ravnajo po skemu poveljniku. Vse sektor-
predvsem za potrebe   nvesticij- zen  tega  delajo še  na  raznih P11 ieuuv"" VdJf'    ,v   J   *\   T~                       uu; n,.prli,nH.
*            ...              .        , ,             ,. , ..    .     j           . nredmsanih novelnh   katera so ske vaje moiajo diu pieanoci-
skih gradenj in remontnih del popravljalnih  in  drugih  delih. pitapi&«miii puvtijin,                                    nnveliniku hrieade
ki   jih je V  Medvodah   vedno natisnjena v knjzici: »Strojevo no javljene poveljniku brigade,
dovolj   ' pravilo za pripadnike vatrogas-
Podjetje je sposobno prevzeti nih  Jedinica  iz leta 1950«,
dela tako na tnizkih kot na vi- Jih Je izdal° Ministrstvo za no-
sokih   gradnjah,  daje  pa  tudi *ranJe  zadeve  FLRJ  in s° *e
razne strokovne nasvete itd. sedaJ obvezna  za vsa gasilska
Primanjkuje pa jim, kot tudi društva,
mnogim drugim podjetjem, kre- Ponovno opozarjamo vsa dru-
pri (industrijskih podjetjih, saj se je že delj časa čutila potreba po takem podjetju.
Osnovano v marcu mesecu, je podjetje začetne težave kmalu prebrodilo. Polagoma so prihajali vedno novi delavci, tako da »Stavbar« razpolaga sedaj s 30 delavci in tudi strokovnim osebjem.
brigadni  nastopi okrajnemu ki gasilskemu štabu. Na pomoč! Sekretar:      Okrajni poveljnik: v. z. Janko Štefe      Joško Šiling
ustreznim dit  za obratna  sredstva,  ven- &tva, da morajo biti vse proš-dar upajo, da ga bodo v krat- nje   za   podpore in prireditve
Uspeli   so   znižati   režijske kem dobili. Tudi ustreznih po-
stroške in tudi cene. Podjetje se je v taki meri osamosvojilo, da z uspehom tekmuje z ostalimi (tovrstnimi podjetji, ki žele graditi v Medvodah.
slovnih ; prostorov   nimajo. Ce bodo mogli, bodo vzeli investicijski kredit in zgradili upravno poslopje. Med voski »Stavbar« ,je eno ti-
»Stavbar«  gradi v Medvodah stih   podjetij,   ki   je   začelo s
precej objektov golo na Katarini, industrijske objekte v tovarni celuloze in pinotana v Go-
precejšnjimi težavami, kot kaže pa bo z uspehom nadaljevalo svoje poslovanje.
OBJAVA
Dne 21. in 22. avgusta 1954 bo v Bohinju ob [jezeru proslava 10-letnlce zbora aktivistov jeseniškega okrožja in 10- letnice   ustanovitve   jeseniško-bohinjskega odreda.
Na proslavo vabimo vse borce iz Prešernove in Gradniko-ve brigade ter borce ostalih enot, ki so se v času borbe Zadrževale na bohinjskem terenu, posebno pa borce jeseniško-bohinjskega odreda, čete UDV, VOS grupe in politične aktiviste, ki naj se proslave v čim  večjem  številu udeleže.
Vsi aktivisti in borci naj pošljejo na okrajni odbor ZB NOV Radovljica svoje naslove in podatke, iz katerih naj bo razvidno, v kateri enoti je kdo sodeloval in na kakšnem položaju je bil v času NOB. Prav tako velja to tudi za aktiviste, ki naj napišejo, v kateri terenski organizaciji so sodelovali (mišljeni so okrajni komiteji in odbori OF v jeseniškem okrož ju).
overovljene od sektorskin in brigadnih poveljnikov. V nasprotnem primeru jih okrajna
OTVORITEV GASILSKEGA DOMA V ŽEJAH
Pred dnevi je bil otvorjen gasilski dom PGD Zeje-Bistrica na področju tržiške brigade. Društvo je bilo ustanovljeno Jeta 1936. V letu 1937 so nabavili motorno brizgalno, ki jo uporabljajo še danes.  Društvo pa
Ustanovni občni zbor PGD Štefanja gora
Nad Cerkljami se dviga daleč po kranjski ravnini vidna vasica Stefanja gora, ki (šteje okoli 30 poslopij. Vaščani so že dalj časa razmišljali, da bi osnovali gasilsko društvo. To se je uresničilo 27. julija 1954. K društvu je pristopilo 50 vaščanov. Skoro vsaka hiša ima po dva člana, pa tudi nekaj članic je vmes. Ze na Ustanovnem občnem zboru so razpravljali o tem, kako hi čimprej prišli do potrebnega   gasilskega orodja.
v tej dobi ni brnelo primernih Veliko skrb sta posvetiia usta-
prostorov in je shranjevalo ga silsko orodje pri vaščanih. Gradnjo doma so pričeli leta 1952. Pomagali so (vaščani, občinski ljudski odbor Naklo in okrajna gasilska zveza. Največji delež pri gradnji pa so imeli člani, ki so žrtvovali nešteto ur prostovoljnega dela. Tako stoji danes sredi vasi lep gasilski dom, ki bo vaščanom in vsej okolici služil pri varstvu našega ljudskega premoženja.
novitvi društva brigadni poveljnik tov. Miklavčič in predsednik občine tov. Martinjak. V imenu upravnega odbora Okrajne gasilske zveze sta novemu društvu želela veliko uspehov tovariša Bizjak in Gros.
PGD STRAŽISCE
bo v nedeljo 18. julija svečano
razvilo  gasilski prapor.  Na  to kov in 61 podčastnikov. Posv*
Konzultacije na območju OGZ Kranj
4. julija 1954 so bila ob navzočnosti republiškega inšpektorja tovariša Novaka na Planini v Kranju posvetovanja častnikov, podčastnikov in vsega ostalega poveljujočega kadra na območju OGZ Kranj.
Dnevni red je obsegal: vaje začetnikov v prostovoljnih gasilskih društvih v povezavi z redovnimi vajami, opis orodja, ki bi ga morali poznati vsi aktivni gasilci in praktično izvedbo 1. dela trodelnega napada.
Opazilo se je, da marsikateri poveljniki posvečajo premalo pažnje osnovnim redovnim iva-jam in tudi njihova povelja pri ,izv)edbi ,vaj niso v skladu S predpisanimi navodili. Vsem poveljnikom društev zato priporočamo, da \se bolj poglobe v ,to in izvedejo čimveč redovnih vaj tako s poedinci kakor tudi z desetinami, ker so ravno te podlaga vsem taastopom.
Pri opisu orodja se je poka' zalo, da je večina navzočih snbV dobro obvladala in to posebir mlajši kader. Pri praktični obdelavi prvega dela trodelnega napada jim je bil prikazan enoten način izvedbe.
Konzultacij se je udeležilo i? brigade Kranj 46 članov, iz br'' gade Tržič 39 članov, iz briga" de Skofja Loka 45 članov in 52 brigade Cerklje 18 članov, t0 je Iskupno 148 članov. Od teh pa je bilo navzočih 25 častni'
slovesnost vabimo vsa okoliški) društva.
tovanja bodo septembru.
zopet v me
secU
Gledališka sezona 1953-54 je mladi so .bila za DPD »Solidarnost« naj- medije UsPešnejša, saj je 'obsegala kar Sest premier in eno ponovitev. ^ Kreftovimi »Celjskimi grofi« le zaživelo odrsko življenje in Je seglo v prve julijske dneve
KULTURNI TEDNIK
Zaključek gledališke sezone
Ob uprizoritvi Ogrizovičeve „Hasanaginice" v Kamniku
poživile   spored  ko- drami nastopa, je nekak posred-
Gospa     ministrica«, nik med razrvanima značajema.
»Zmešnjava nad zmešnjavo« in Obema je lasten isti ponos, no-
»Poslednji mož«, ki ga je pri- beden se ne uklone,
pravil  mladi  oder  »Solidarno- Ljubezen  do peterih otrok
sti«   v režiji   Avguština   Laha. priklepa aginico na dom, a če-
Zaključek sezone se je nekoliko prav ljubi ago, ji ponos ne do-
Prva premiera je bil Cankarjev zavlekel.    Tovariš Stane Poto- pušča upognjenih kolen. Agini-
*Kralj   na  Betajnovi« v   režiji kar,   član   SNG,   je   pripravil ca umrje od žalosti v objemu
člana £NG Maksa Furijana, ki Ogrizovičevo  »Hasanaginico«, ki svojega moža, ko se snideta pri
Je delo vestno pripravil. V fe- so jo preteklo sezono z uspehom otrocih v domači kuli. Vso tra-
oruarju je domači režiser Frenk uprizarjali jeseniški igralci. gično silo nosi seveda že narod-
^oltauzer postavil Pa Oder de-     »Hasanaginico«    štejejo   med na pesem sama, pisatelj jo je
lo angleškega dramatika Somer-   najboljše   jugoslovanske   dra- moral le doumeti in urediti po
Beta Maughama »Sveti plamen«, me. Osnovna fabula se strogo dramatskih zakonitostih. Poleg igralcev, ki so dobro oži- drži   narodne   pesmi, duševna veli dramatske like, se je odli- podstava pa ji je boj za etos v kovala preprosta, a efektna sce- nesoglasju značajev med ago in **a Fanike Kratnarjeve.     Spo- aginico. Hčerka Sultanija, ki v
Kako preživljajo počitnice otroci padlih borcev
Uprizoritev 10. in 11. julija je bila brez dvoma najboljša interpretacija kateregakoli dela po osvoboditvi v Kamniku. Viharno ploskanje ob koncu dejanj in veliko zadovoljstvo gledalcev sta samo dober dokaz, da si takšnih del še želijo. \
Glavne vloge so zelo dobro odigrali Frank Z. Boltauzer (aga Hasanaga) in Silvo Balantič (beg Pintorofič). Tudi Dušan Osredkar in Zdenka Laljer sta zadovoljila občinstvo. Igra
Zveza Iborcev NOV v kranj- djo »Galeb« in komaj pričaku skem okraju, ki bo letos po- jejo dne, ko se jim bo izpol 5lala na letovanje kar 610 otrok nila vroča želja in bodo z mo Padlih borcev in žrtev fašdstič- tornim čolnom napravili izlet otrok Fate (Nataša Dolenc), Me-ttega terorja, je v Kantridi na v Opatijo, Lovran in Medvejo, ha (Tone Repič), Aluneda (Ja-^eki pripravila odlično letova- pa morda še kam drugam. To nez (Brvar) je bila dobra, le da ftje za 29 svojih otrok, ki se je bo zanje doživetje. so bili glasovno še precej ne-2ačelo 2. julija in bo trajalo Pašalil sem se, če se morja uravnovešeni, kar posebno velja *3o vključno 24. julija. Tu poleg še niso naveličali, (čeravno so za zadnja dva. fijih letujejo tudi otroci iz po- bili ob mojem obisku šele do- S to uprizoritvijo lahko poboljševalnega zavoda v Pred- ber fteden na Reki. Toda vsi tegnemu črto letošnji sezoni, ^voru, na \Kantrido pa priha- hkrati so me jeli ogorčeno pre- Najboljši igralci so bili: F. Bolijo tudi otroci padlih borcev pričevati, da je ma morju ven- tauzer, E. Vidic, M. Rot, V Gre-* Reke na dnevna taborjenja. dar tako zelo lepo in veselo, gore, A.  Zupančič in F. Ore-
Kolonija kranjskih otrok pa- da bi ostali najraje vse počit- hek. ^Uh borcev je nastanjena v niče tam. Videti je, da jih je Seveda, tam kjer je sonce, so Prostorih osnovne šole, ki so le morje resnično prevzelo. tudi sence. Nastopajo težkoče, ^ekaj minut oddaljeni od tabo- Počitniška kolonija otrok pad- ki so lastne vsem podeželskim ra, kjer se otroci , zadržujejo lih borcev iz kranjskega okra- gledališčem: dialektična barva 5koraj ves dan. Nad obalo so j a v Kantridi na Reki ima tudi jezika, prepočasen tempo igranim v ta namen uredili prime- dobro urejeno zdravstveno slu- nja in neuravnovešeno glasovno *"en ograjen prostor, na katerem žbo in je ena najbolj vzornih na obvladanje teksta j— to pa so Pod velikimi platnenimi (streha- Jadranu, s čemer niso zadovolj- elementi, ki jih da šola ali pa "fti stoje dolge mize in klopi, ni samo otroci, pač pa tudi vsi, dolgoletna marljiva vaja. Tu je jedilnica na prostem, kjer ki so jo pripravili in jo vodijo Vsi uspehi naj bodo le trden se lahko tudi igrajo in zabava- z globokim čutom odgovornosti temelj k nadaljnjemu gledali-jo. do otrok, katerim posvečajo vso škemu ustvarjanju, kajti le tako V koloniji vladajo vzorne hi- skrb in pozornost, v želji, da bo DPD »Solidarnost« uspešno Slenske razmere, otroci so di- bi bilo njihovo bivanje ob mor- opravilo svoje kulturno poslan-Sciplinirani in ubogljivi, kar vse ju kar najlepše. stvo. so najboljši pogoji za uspeh kolonije. )S hrano, ki je odlična in je je več kot dovolj tudi za »hude« jedce, so zelo zadovoljni, ^**ijo pa se na slabo vreme, ki jim preprečuje, da hi vse dneve preživeli na morju 3n soncu. v dneh, ko vreme ni bilo primerno za kopanje, so jih vzgojitelji vodili na izlete. Ogledali *o si že znameniti muzej na Tr
70-letnica mengeške godbe
V ičasu občinskega praznika v vsakemu vabilu za sodelovanje Mengšu, od 17. do 27. julija, bo ob raznih komemoracljah za megeška (godba praznovala se- padlimi borci in talci ali ob demdesetletnico svojega obsto- slavnostnih prireditvah v Dliž-ja. Pestra §e njena zgodovin- nji in daljni okolici. Danes ska pot. V vsem času si je o- imajo svoj godbeni dom, kjer je prelep razgled hranila mesto med najboljšimi se pridno pripravljajo na svoj na reški zaliv in Kvarnerske o- Sodbami v Sloveniji.   Vseskozi jubilej.
toke, ogledali so si /tudi zanimi- ie ostala zvfta svojemu cilju: Qb sedemdesetletnici obstoja Vosti iSušaka in Reke, ladjedel- nuditi MengŠanom glasbeno u- jim cestitamo in jim želimo *ieo »3. maj« in pristanišče, pred metnost, jih plemenitih an vzbu- mnogo uspehov pod vodstvom kratkim pa so jih obiskali za- jati v njih narodno zavest. Prav dolgoietnega predsednika tov. stopniki okr. odbora Zveze bor- ta zaves* ^h Je tako ^sno po- viktorja Dornika in mladega ^v Kranj, ki so se pozanimali vezovala, da v vsem /svojem kapelnika tov Ernesta Kvarti >a njihovo življenje na morju, obstoju niso nikdar prenehali Prav' radi in z vidnim zanima- z delom, razen med okupacijo, *W poslušajo pripovedovanja ko niso hoteli služiti okupator-tovnriša (Steva o slavnih dneh Ju- JTakoj po svobodi pa so *TOV, o katerih jim pogostokrat skupno z vsem slovenskim na-Pripoveduje, ko jih vodi na iz- rodom zaigrali pesem svobode.
Dakaz za njihovo enotnost, se kako kaže v tem. da so imeli v vsem času (samo (tri (kapelnike in da je bil Peter Lipar njen kapelnik 52 let.
Svojo delavsko zavest so izkazovali  s tem, da so  od svoje
lete v okolico Kantride Veselje jih je videti Srečni so pri kopanju v toplem ^orju. Razposajeno se preganjajo za žogo, igrajo nogomet, Odbojko in waterpolo. Neplavalcem so oskrbeli dovolj zračnic, s katerimi se polagoma učijo Plavati. Prav radi tudi btrelja-3o, vendar si to razvedrilo prihranijo za deževni dni, ko si Poiščejo zabave tudi pri knji-
ča. Na njihov jubilejni dan, 13. zulija t. 1., homo iz bližnje (in daljne okolice pohiteli v Mengeš in jim dokazali, da dajemo vse priznanje kulturnim delavcem V novi socialistični Jugoslaviji-
Domžale
Rah in šahu. Ponosno pripove kujejo, da so na obisku v reškem cem.
Pristanišču videli zasidrano la-    Po svobodi so se radi odzvali
V Poljanah letujejo otroci padlih borcev is Celja
60 otrok padlih borcev iz Ce- ki v Dražgošah, katere se je tudi Ija letuje v teh dneh v Polja- udeležil.
nah. Letovanje je organiziral Otroci iz Celja se v Poljanski °krajni odbor Zveze borcev iz dolini ne bodo naužili samo Celja s pomočjo OO ZB »Kranj, svežega zraka in se okrepili,
Dneve, ki jih bodo preživeli v marveč bodo spoznali nove spo-poljanah, bodo izkoristili za iz- menike narodnoosvobodilne bor lete po lepi Poljanski dolini in be, v kateri so dali svoja življe-Za ogled izgodovinskih spomeni- nja njihovi očetje in matere.
kov iz osvobodilne vojne, ki jih -
Je tod dovolj, da bodo spoznali, kako so se borili proti okupatorju očetje in imatere gorenjskih pionirjev.
8. julija so obiskali Pasjo ra-van, kraj, kjer je 1941. leta Can
Na vrtu poleg restavracije Na pošti« so zgradili moderno ustanovitve leta 1884 do danes, plesišče. Le-to je betonirano in kljub večletnemu preganjanju opremljeno z lično ograjo. Mla-delavskega razreda vsako leto dina, ki rada pleše, plesišče 1. maja igrali budnico skozi prav z veseljem uporablja, saj Mengeš in < pozivali delovno spremljajo plesalce prav ubrani ljudstvo k uporu proti zatiral-   zvoki priznanega domžalskega
plesnega orkestra.
Prisilna uprava, ki je nastopila svojo službo po odstranitvi bivšega upravnika se trudi, da bi nudila gostom tudi sicer vse udobnosti, ki so potrebne za razvoj modernega gostinstva.
šport * šport * šport
Otvoritev igrišča
M Mladost
Državno mladinsko prvenstvo v letu 4954
Dne 25. t. m. bo NK Mladost v okviru občinskega praznika mesta Kranja o tvoril nogometno igrišče in s tem izpolnil
Mlada plavalna sekcija SSD Kamniški športniki se že se-Kamnik iz leta v leto bolj na- daj pripravljajo, da bodo go-preduje. Tako je v letu 1953 stom iz vse države nudili čim eno izmed nalog, ki so jih spre-osvojila 1. mesto v 2. republiški udobnejše bivanje, da bodo prav jeli člani tega društva ob usta-ligi in 2. mesto na moštvenem vsi zapustili Kamnik z najbolj- novitvi.
prvenstvu Slovenije. Vsi ti širni vtisi in lepimi spomini na Lansko leto novembra meseca so pričeli z delom. Vso zimo in daleč do poletnih mesecev smo lahko videli prostovoljce pri gradnji, ne oziraje se na vreme in čas. Volja članov kluba, da si zgradijo svoje igrišče, je bila neomajna, zato tudi prošnja na LOMO Kranj ni bila brezuspešna. Dobili so izdatno pomoč, da so , lahko opravili zemeljska dela na igrišču, medtem ko so garderobo, klubske prostore, dvosobno stanovanje za hišnika z drvarnico in napeljavo vode izdelali sami s prostovoljnim delom. Žrtvovali so 20.000 delovnih ur. o uspehih kluba se lahko vsakdo prepriča na licu mesta.
kaj pa na Zelenem polju?
Veliko pažnjo posvečajo vključevanju in vzgoji mladine na terenu Stražišče in okolici, ker jim ob novo zgrajenem igrišču tudi uspeva. Zato so si v kratkem času vzgojili 6 moštev, od katerih se 4 držijo pri vrhu lestvice GNP in si prvo uspešno pripravlja pot za vstop v republiško ligo. Pionirji pa so osvojili prvo mesto v tekmovanju na Gorenjskem.
Kakor je bilo že omenjeno, bo otvoritev igrišča dne 25. t. m., ko bodo Kranjčani pričeli s praznovanjem občinskega praznika. V dopoldanskih urah se bodo stražiški športniki zbrali na novem igrišču. Po otvoritvi bodo razne tekme v lahki atletiki, odbojki, (namiznem tenisu in nogometu, ki se bodo nadaljevale Se v popoldanskih urah.
uspehi so prišli do izraza v le- tekmovanje. Prireditev bo pod Za zaključek pa je na sporedu tošnji sezoni, ko kamniški pla- pokroviteljstvom predsednika kvalifikacijska tekma (med valci poleg tekmovanj organi- LOMO Kamnik tov. Janka Al- »Mladostjo« in »Stilom« iz Ko-zirajo tudi državno  mladinsko freda, ki je podaril za zmago- pra.
prvenstvo v plavanju, ki bo v valce lep spominski pokal. Ob tej priliki želimo mladim
Kamniku   od    30.    julija i do     Edina težkoča, ki je nastala v športnikom iz Stražišča -še ve-vključno 1. avgusta. To je vse- zvezi z organizacijo prvenstva, liko uspehov, kakor veliko priznanje za mla- je pomanjkanje prenočišč, ven- ^ de kamniške športnike, istoča- dar kamniški   športniki   trdno fiMBiMB sno pa tudi težka preizkušnja upajo, da Ijim bodo merodajni njihovih organizacijskih sposobnosti.
Državno mladinsko prvenstvo je bilo vedno veličastna manifestacija jugoslovanskga plavalnega športa, saj se ravno iz vrst mladih plavalcev uveljavljajo novi kvalitetni tekmovalci. Tako prvenstvo je tudi najboljši pregled dela v klubih in sekcijah, pa tudi pregled požrtoval-
Pogled na kopališče v Kamniku
forumi priskočili pravočasno na    Na brzoturnirju v Črnomlju so
pomoč. v hudi konkurenci med 12 eki-
Mladim kamniškim plavalcem parni dosegli Kamnlčani 5. me-
želimo na tekmovanju veliko u- sto, šahisti iz Komende pa so
spehov. bili deveti.
Prvi plavalni dvoboj v Kamniku
V A grupi hrvatsko slovenske plavalne lige, v kateri sodelu-
nosti in discipliniranosti tekmo- jejo Jedinstvo iz Zadra, Zele-valcev. zničar iz Karlovca,    Odred iz
Ob zaključku strelskega tečaja
Strelska družina na Jesenicah boje. Najboljši so prejeli ob za-
je zaključila (minulo nedeljo tri tedne trajajoči strelski tečaj, v katerega se je prijavilo 58 mladincev  pod   20   letom starosti.
ključku tečaja darila, vsak tečajnik pa  je  dobil spominsko zmagali v sliko naših herojev   Verdnika, zničarjem Gregorčiča,  Cufarja  in Straži-
Ljubitelji strelskega  žporta so šarja.    Strelska    družina Je-
dobili v njem osnovno znanje Tečaj, ki je povsem uspel, so obiskovali delavoi-mladinci podjetja »Gradiš« in Železarne Jesenice. Pa zaključenem tečaju so se včlanili v strelsko družino in ji obljubili zvestobo. Vidne uspehe na tekmovanjih so dosegli Gomilar, Piusi, Sukič, Čebul j in Podpilec. V boljšo deseterico pa sta se uvrstili Ve-
senice ima za tekoče Ueto v načrtu še dva podobna tečaja. Jeseniška  strelska  družina  bo v
Maribora Ijn SSD Kamnik, je bil 8. julija zvečer v Kamniku dvoboj Kamnik : Jedinstvo, ki se je končal z 89 : 74 v korist Kam" nika. Dvoboj je bil v nenavadnih okoliščinah: na planinah je bil sneg do 1200 m, gledalci v zimskih suknjah, voda v bazenu pa je imela 21° C. Gostje iz Zadra, ki so nekaj dni prej Karlovcu nad Zele-z 99 :56, so mlada ekipa (povprečna starost je 16 in pol leta) in razen v prostem plavanju niso bili kos domačinom. Kljub temu so bile borbe napete.  Gledalcev  je  bilo nad
soboto, 17. t. m., otvorila park 600.
okrog strelišča, ki je opremljen Rezultati so bili z ozirom na s plesno ploščo z nad 160 m2 začetek sezone in pomanjkanja površine. Za najmlajše pa so treninga povprečni. Moški: 400 strelci-železarji izdelali vrtiljak, m prosto: 1. Pavlaković (J) 5:40,6 ___ ,2. iSnabl (K) 5:45,4; 200 m me-
KONJSKE DIRKE V KOMENDI
Vsakoletne   konjske   dirke v
likonjeva in Svegljeva, obe de- Komendi, ki jih organizira ta-lavki jeseniške železarne. Uspe- mošnje gasilsko društvo, so tuni tovarišic so lahko za vzgled di letos privabile rekordno šte-onim, ki se puške še nekoliko vilo   gledalcev iz vse okolice.
Več skrbi partizanskim sirotam
S seje Sveta za provrelo v Domžalah
Pred kratkim je imel Svet za šolah tukajšnjega območja kar     Med drugim ie svet raznrav-prosveto !in kulturo v Domžalah lepo število.     Zanje bo treba ljal tudi o občinskem festivalu, 1:45,8; 100 m prosto: 1. Auerperg
tuljček: 1. Cerer (K) 3:00,0, 2. Zrimšek (K) 3:01,6; 100 m prosto: 1. Vitlov () 1:13,0; 2. Dobrovoljc (K) 1:15,0; 200 |m klasično: 1. Zrimšek (K) 3:04,5, 2. Snabl (K) 3:12,8; lOOm hrbtno: 1. Bogataj (K) 1::21,0,2. Ivankovič (J) 1:21,6; Štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Kamnik 10:44,4; Jedinstvo 10:51,4. Ženske: 400 m prosto: 1. Sko-fic (K) 6:44,1, 2. Crljenko (J) 7:09,0; 200 klasično: 1. Vavpe-tič (K) 3:33,9, 2. Potrato (K) 3:44„0; 100 m hrbtno: 1. Celjen-ko   (J)   1:41,6,  2.   Dolinšek (K)
(K) 1:29,2, 2. Gatara (J) 1:29,4; 100 m metuljček: 1. Vavpetič (K)
Jesenice
V počastitev 85-letnice Železarne Jesenice je gostovala v sredo na Jesenicah Slovenska
Analiza ob za ključku šolskega leta 1953-54 je izven pouka na vseh šolah domžalske obči-     Qb tej priliki je svet razdelil
marljivej še
jlalaTovariša Rafael Buh, "nosi- na« koncert na katerem so iz- so izdelali razreda, je največ v jih 3*6"v
svojo sejo. Predsednik tov. Du- skrbeti in jih pravočasno usme- odkritju spomenika padlim bor
šan Mazgon [je navzočim razlo- riti v Podsmreko, kjer naj hi cem in talcem, ki bo letos ven
žil,  da bi bilo treba  v šolah nadaljevali šolanje.     Partizan- darle postavljen in ho stal nad 1:39,6, 2. Potrato (K) 1:46,8.
čimprej uvesti družbeno uprav- skim sirotam, ki v šoli slabo 4,000.000 din. Sporne«'1- W« med Štafeta 4 x 100 m prosto: 1.
ljanje.  Nato so  razpravljali  o napredujejo, pa je treba nuditi najiepšimi v Sloveniji. Nadalje Jedinstvo    6:19,0,    2. Kamnik
učnih uspehih. Analiza ob za- potrebno pomoč pri učenju tudi so se ciani v razgovorih dotak- 6:19,2.
carjev bataljon bil hude boje z filharmonija. Ob 20. uri zvečer ne pokazaIa| da so uspehi na med vidnejše ,'in Jfemci. Na ta kraj sta jih pope- Je priredila v dvorani »Partiza- primerni višini. Učencev, ki ni- kulturne delavce 5
ta namen poklonil delavski svet tovarne »Toko«. To
nili tudi problema vzgojno za- V skokih sta zmagala Kamni-
nemarjenih otrok.    Sprejeli so čana  Janez  Mrak  in Marinka
sklep, da se bodo pobrigali za Janič.
vsak    poedini    primer    takih — — —
otrok in bodo svetovali staršem naj jih dajo v vzgojne domove.
Končno je svet razpravljal o
lec   partizanske*   spomenice   iz vajali dela Mozarta, Hačaturja- izrazito kmečkih predelih,
foljan in Milan Zakelj, prvo- na  in Dvoraka.  Jeseničani  so Da je uspeh tako dober, je v
Vec iz Zirov. Na kraju spopa. Železarni, ki je koncert orga- prvi vrsti zasluga učnega oseb- poDUa.° ]e JseKaKor treoa po
je tovariš Buh opisal otro- nizirala, prav tako hvaležni kot ja, (ki vestno in točno opravlja zdraviti.   »Toko«  je edina to
^°rn, ki so napeto poslušali, ce- članom simfoničnega    orkestra svoje vzgojne haloge.    Tovariš varna na tem območju, ki zna preimenovanju ulic, nato pa o
!°ten potek bitke. Med potjo pa Ljubljanske filharmonije, ki so predsednik je ob tej priliki še ceniti prizadevanje posamezni- uspehih in neuspehih kulturno-
3ilh je tovariš Buh pripovedo- nudili    prebivalstvu   delavskih posebej govoril o skrbi za par- kov, da bi imelo kulturno-pro- prosvetne in športne dejavnosti
val tudi o slavni partizanski bit- Jesenic lep umetniški večer. tizanske sirote, ki jih je na vseh svetno delo čimveč  uspehov.     na območju domžalske občine.
Waterpolo tekma je prinesla gostom visoko zmago 7 : 3 (:2).
Ta teden bodo Kamničani odigrali plavalne dvoboje v Karlovcu in Zadru, v nedeljo, 18. t. m. pa bo v Kamniku spet plavalni dvoboj z Železničarjem iz Karlovca.
5B
Druga nagradna križanka JAN VSTAJE
9		2	3		A	S	6					7-	8	9		-Jo		-ro-	•
-15				•				9	•	•	•	AS			•	4«.			
						9	•	20	21		23	9	9		•35				
		•											29				•	so	
	•						•	32				•	33					•	
					9			•	•	•	•			9				4o	
•				•	4«.				45						•				9
			•					•			•				51	•	52		
SA		♦	ss				•	Sfc,			S7	•				sv	•	60	
	•	bi				•	fc2					63	•	64			G5	•	
•					•				9	•				•	7°			7*	9
J*				•				•		75	•	7*			9	78			t?
			9	fi-/				•			•	S3				•	85		
						■□a				■ana						BGBB			
1 m		11		J		•i	m	1		1	1		•1		\	I	m	•	n
□HBBflnaflnaBnaaGiiflBHG aaaanaaaacnaaaanaaaia iinGiiiiniiciiiiinnii iniiiinGniincGiiiiGi																			
ri 1		\	1	1	1  1 1					1	\	\	\	M		I	\		n
Za poletne obleke imamo letos pestro izbiro vzorcev in tkanin. Vsakdanji modeli feo navadno iz tiskanega blaga, šantuga in podobnih pralnih tkanin, ker je praktičnost zanje prvi pogoj.
Popoldanske obleke in obleke za svečanejše prilike pa so v prvi vrsti iz svile mirnejših barv in vzorcev. Za letošnjo modo so značilni dalje globoki izrezi 'ali pa tudi popolnoma zaprti kroji. Krila so posebno pri svilenih oblekah široka in bogato nabrana. Ovratniki imajo najrazličnejše oblike. Pri enobarvnih oblekah je novost tudi ažur, ki je to poletje ponovno osvojil modni svet. Ženska ročna dela dobivajo na ta način spet važnejši pomen. Belim o-blekam se tak ažur posebno lepo prilega. Tudi bluze imajo poudarek ženskosti, nežno vezenje jim daje dragocen in eleganten videz.
Splošen vtis. ki ga vzbujajo letošnje   poletne   kolekcije, bi
NEKAJ 1A NASE ZENE
p&VTjffiffi        Lepo in
poceni
©G
klasičnega stila in imajo vedno krajše jopice. Včasih segajo te komaj  do začetka bokov. Zelo
Vodoravno: 1. in 124. vzpodbuda reševalcem; 13. enota za merjenje; 14. ogorek cigarete; 15. osebni zaimek; 16. učitelj nravoslovja; 18. začetnica imena in priimek našega velikega moža na področju elektrotehnike; 20. vrsta cigaret; 24. deležnik glagola rezati; 26. različna samoglasnika; 27. (znana kranjska tovarna Čevljev; 30. ako (skrajšano); 31. orientalsko tržišče; 32. drevo (hrv.); 33. čistilno sredstvo; 34. podpora; 36. pritrdilnica; 38. različna soglas-nika; 39. nož se . . . .; 41. pogan; 42 znano trgovsko in gostinsko podjetje v Kranju; 46. vzklik; 47. pod nami so . . .; 48. zimsko prevozno sredstvo; 49. vstavi RN; 50. odprtina /v zidu; 52. vrsta zemlje; 54. južno-korejski vladar; 55. športne panoge; 56. merska črta na zemljevidih; 58. slovenski slikar; 60. začetnici znanega partizanskega pesnika; 61. ne letos; 62.Grosistično Trgovsko podjetje p prehrambenimi predmeti v Kranju; 64. hitra; 66. vrsta ženskih čevljev tovarne Planika; 67. [borba; 68. ni mehak; 70. električno nabiti delci; 72. nasprotje svetlobi; 73. otok v Jadranskem morju; 74.
Nagradni kupon ».2
reka v Italiji; 76. imendan; 78. moški čevlji tovarne »Planika><; 80. senčnica; 81. praznična obleka; 82. Ljudska skupščina (kratica); 83. od vseh strani obdan z vodo; 85. darilo; 86. egipčansko božanstvo; 87. varovalni ovitek; 88. tovarna gumij )vin izdelkov v Kranju; 90. moško ime; 92. del voza; 93. del telesa; 94. japonski vladar; 96. lakota; 98. zjutraj osvežuje travo; 99. kazalni zaimek; 100. različna soglasnika; 101. Od (latinsko); 103. snov; 105. kosi (po srbsko); 106. reka v Jugoslaviji; 1107. če praznovernež sreča dimnikarja se prime za . . .; 109. smo videli v juliju v gorah; 111. začetnici narodnega heroja; 112. oglarski objekt; 113. kaj (češko); 115. reka v Srbiji (2. sklon); 117. akademski vzdevek; 118. okoli (o-krajšano); 120. dur v glasbi; J2P ovalen (okrajšano).
Navpično: 1. vojaška edinica; 2. dobe; 3. križanec; 4. vedrica za svinje; 5. grška črka; 6. dobrodelna organizacija (kratice); 7. grška črka; 8. število; 9. barvam; 10. Iz njo zvežemo čevelj; 11. očka; 12. odprtina; 13. veliko; 17. grosistično trgovsko podjetje v Kranju — tudi reka; 19. vinska trta; 20. prebivalec Indije; 21. nočno zabavišče; 22. Avtonomna pokrajina Vojvodina (kratica); 23. Rajonski ljudski  odbor  (kratica);  25. sestre
(hrv. -narobe); 28. pogorje na Francoskem; 29. kraj tna Hrvaškem; 31.barva (po hrvaško); 33A) gorske ptice; 35. sveti sta-roindijski jezik; 37. vprašalni-ca; 38. sedel (srbsko); 40. grič; 42. slovenski narodni iheroj; 43. streha; 44. menda; 45. franc, dinastija (fon.); 47. število; 48. reka v Franciji; 51. mogolski narod; 53. dva; 55. težina embalaže; 56. gorjača; 57. ženski glas; 59. vstavi ENOJ; 61. vrsta ovac v Južni Ameriki; 62. izdelek tovarne »Sava«; 63. ime ladje v bajki; 65. vstavi ANOD; 66. vrsta ženskih čevljev tovarne Planika; 67. Zavoj blaga; 69. nevestino premoženje; 71. šel (hrv.): 72. vzpon; 73. oče; 74. 7 lan izdelek tov. »Sava«; 75. svitanje; 77. ni kratek; 79. Razen R >ke največje pristaniško mesto na Jadranu; 81. grška črka; 84. izumrli narod (edn.); |87. (Zmes; 88. obl. glag. biti; 89. latinski predlog; 91.vstavi SAVS;93. ročaj; 94. planjava ob gozdu; 95. najmočnejša karta; 77. ima 24 (Ur; 98. nizki borovec; 99. značaj; 102. žensko ime; 104. ocena; 105. zdravilna rastlina; 106. krdel; 108. priimek našega maršala; 110. obl. glagola greti; 112. posoda za slamo; 113. znana gora iz I. svetovne vojne v Srbiji.; 114. žuželke; 116. vzklik; 118. predlog; 119. časovni veznik; 122. igralna karta; 123. Ljudska tehnika (kratica).
Za   sončne   dneve   ob Jadranu si bomo izbrale kar se da enostaven kroj. Edini okras obleke na zgornji sliki je živahen vzorec na tkanini
se liim prilegajo garniture iz belega pikeja ali čipk.
Moderne so nadalje najrazličnejše kombinacije oblek in kril z raznovrstnimi jopicami, bluzami in boleri. Za vroče dneve pa so zelo lepe obleke iz belih tkanin.
Morda nimate denarja, da bi kupile material za ročno delo oziroma se vam zdi ta izdatek odveč. Tudi drugače si lahko pomagate. Prt, ki ga vidite na sliki, lahko napravi vsaka gospodinja v n"kai dneh brez posebnih stroškov-Samo nekoliko iznajdljivosti, praktičnosti in volje do dela je treba.
Preglejte zalogo ostankov bla ga in izberite za vaš Jiovi kuhinjski prt različne kose platna, n. pr.: enobarvne in kockaste« kot kaže slika. Nato jih razrežite na enake kvadrate in se-šijte. Vzorec na sliki naj bo seveda le osnova vašemu ustvarjanju. Pri delu lahko realizirate svoje lastne zamisli.
Na podoben način je možno napraviti tudi zastore za kuhinjo ali otroško sobo, pregrinjalo za divan, blazinice in podobno. Ce nimate dovolj platna, se lahko poslužite tudi drugih tkanin.
Ko ste pripravile blago, morate poiskati še prejico za vezenje. Gotovo imate doma različne ostanke, ki jih boste U9 ta način najkoristneje uporabile. Na enobarvne kose platna natisnite poljubne vzorce in jih izvezite  po možnosti v živopi-
Ljubka  popoldanska  obleka iz pikčaste svile
najtočneje označili z besedo »mladost«. Dvodelne obleke so še vedno zelo priljubljene, ker jih nosimo lahko ob vseh priložnostih. Ramena so pri teh nekoliko razširjena, njihovi zgornji deli imajo velike dekolteje s širokim mornarskim ovratnikom, ki se zaključi z belim mornarskim vozlom, kar še posebno poživi obleko.
Mnogo se nosijo tudi kostumi,, to pa predvsem zaradi muhastega vremena. Ti se v zadnji sezoni   oddaljujejo   od svojega
Praktični nasveti
Obleko, ki je bila dalj časa zložena in je zmečkana, poravnamo tako, da jo ovijemo z vlažnim prtom in nato obesimo za 24 ur v klet.
Učinkovito in preprosto čistilo za namizni pribor je krompir Zrežemo ga na koščke, jih po-tresemo s prahom od opeke in odrgnemo z njim nože in vilice. Ce pribor ni preveč zanemarjen, nam za snaženje zadoščajo tudi sveži krompirjevi olupki.
Predpražniki prestrežejo mnogo   blata   in   prahu,   ki   bi ga
sicer zanesli v stanovanje, toda le tedaj, če jih redno čistimo. Vsak dan jih moramo dvigniti, izprašiti in pomesti pod njimi. Ob deževju zamenjamo moker predpražnik s suhim, zato jih moramo imeti več.
			v	
	11		Ali	
sanih barvah. Izbiro prepuščamo vašemu okusu. Ce boste pridne, boste imele /že v enem tednu nov kuhinjski prt brez vsakih izdatkov.
Različno pripravljeni telečji zrezki
Med dva enaka odrezka telečjega mesa položimo košček sira trapista in ju povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. V posodi na štedilniku medtem segreje-mo mast in Itako pripravljene zrezke pečemo pokrite na slabem ognju. Ko so zapečeni na eni strani, jih obrnemo !Še na drugo in tako pripravljene serviramo z zeleno solato.
Na odrezek telečjega mesa damo itenko (rezino slanine, čeznjo še rezino šunke in celo tr-
do kuhano jajce. Zrezek nato zvijemo, prevežemo z belim sukancem in spečemo.
Telečje zrezke na hitro popečemo na obeh straneh. Ko so gotovi, jih polijemo a pol decilitra ali 1 decilitrom kisle smetane in jih pustimo, da nekoliko povrejo. •
Telečje zrezke napolnimo s sledečim nadevom: na žlici (masti svetlo prepražimo drobno narezano čebulo, majhne kocke
slanine ali šunke, malo riža in nekoliko sesekljanih peteršilje-vih listov. Med praženjem doli-jemo eno do dve žlici Vode. Nato vzamemo vse skupaj s štedilnika in v praženo zmes vmešamo Iše eno ali dve stepeni jajci, dadamo sol in poper ter s tem nadevom napolnimo zrezke. Zrezke zatem zvijemo, prevežemo z belim sukancem in jih spečemo na masti. Na enak način lahko pripravimo tudi zrezke iz govedine, samo da jih dalj časa pečemo.
SE PAVE C
ZGODBA
21
Naslednji dan se je radovedni volkec spet splazil do izhoda. Obstal je, ko da je slišal nekaj čudežnega. V resnici ni bilo ničesar. Živahni mali možgani so spravili to žarečo sončno svetlobo v zvezo z dogodkom, ki ga je doživel prejšnji dan. Spominjal se ga je prav malo...
Nenadoma pa se jc obrnil ter odbrzel naravnost v svoj predor — v ljubljeno zavetišče.
22
Sonce je bilo že v zatonu, ko sta stopila volka na ho!tri. v katerem je bil brlog. Malomarno sta ošinila okolico. Bila sta prepričana, da .]'■' vse v redu. Nekaj trenutkov sta — zvesta staremu nagonu — z nosom hlastno vsrkavala zrak. Zavohala nista ničesar, kar bi ju opozorilo na morebitno nevarnost. Tudi nista ničesar slišala, niti videla. V prepadih sta se počutila papolnoma varno, četudi jima je pretila nesreča...
23
Samica se je prva spustila k brlogu, kjer je odložila svoj tovor ter priklicala zarod.
Tudi volk je odložil tovor, nato pa se je napotil k reki, da si pogasi žejo. V hipu, ko jc hlastno srebal vodo, je rezek puškin strel zmotil večerno tišino. Lepi volk — oče se je mrtev zgrudil kaj potoka. Prestreljena glava je padla v vodo in kri je pordečila breg ...
Samica je zaradi varnosti zatulila ter izginila za gričem ...
24
Ob večernih žarkih junijskega sonca sc Je lovec spravil na odkopavanje mladičev. Vt° nato je pet mrtvih trupelc ležalo pred njegovi' mi nogami. Mož si je brisal znoj s čela ter razmišljal, kaj sc je zgodilo z mladičem, ki K* prejšnji večer ni pogodil. Frank jc bil prepričan-da znanec ni med mrtveci. Barva dlake je tako izzivajoča in oči malega junaka tako bistre da bi ga takoj spoznal, če bi bil med mrtvim'-
„Evrovizija" 1954 - Tehnični problemi - Osemnajst sporedov po TV
mreži od Kopenhagena do Rima
Letošnje poletje se je pričel Določen TV program iz Angli-enoten poskus mednarodne je gledajo >na kontinentu po vr-televizije, ko je fosern zahodnoevropskih držav izmenjalo televizijske sporede.
Temu evropskemu televizijskemu sodelovanju, tisk ga je imenoval »evrovizija, so se pridružile 'TV organizacije v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švici in Italiji. Države so izmenjale o-semnajst programov, med nji-rni osem nacionalnih — iz vsake sodelujoče dežele enega, in serijo sporedov s svetovnega nogometnega prvenstva V Švici.
Dogovor je bil eden najdrznejših podvigov v zgodovini televizije in morali so premagati številne ovire, posepno tehnične.
Tehnični problemi pri tovrstnem televizijskem sodelovanju So zelo zapleteni. Poleg splošnih težav televizijskega oddajanja na dolge razdalje (v mrežo mora biti vključeno mnogo relejnih Postaj!), so tu še različni »standardi« TV oddaj v posameznih deželah. »Standard« preprosto pomeni število črt na sprejem-nikbvem zaslonu; 'Velika Britanija uporablja 405 črt, Nizozemska in Nemčija 625, Francija 819 črt. To težavo so premagali s posebnimi »spreminjevalci Črt na odgovarjajočih točkah na kontinentu.
sti takole: spored oddaja angleška  televizijska  radijska mre-
Velik uspeh moderne tehnike —  televizija  bo  morda kmalu postala najnovejša domača zabava tudi v Evropi, kakor je že v Združenih državah
Pa (uMkemeUskem svetu
Jame na Gorenjskem, ki jih malokdo pozna
Naša domovina je zelo bogata js kraškimi jamami, ki slove po vsem svetu; nekatere zaradi svoje okamenele lepote, v drugih so našli znake naseljenosti v pradavnini, v mnogih so pa znanstveniki odkrili različne živalice, značilne sarrto za naše jame — med njimi tudi človeško ribico.
Pa ni treba iti na Kras, tudi v naši bližnji okolici dobimo veliko zanimivih jam s kapniki, manjšimi kamenitimi zavesami. Prekrasnimi zasiganimi stenami, okamenelimi slapovi in ponvicami. O podzemeljskem svetu so razširjene med ljudstvom mnogoštevilne vraže, žalostno je le, da si je malokdo te jame Pogledal od znotraj. Zato mora raziskovalec, če išče pri ljuedh Podatke o kakšni jami ali breznu, ibdbiti od pripovedovanja najmanj devetdteset odstotkov, kajti po besedah nekega jamarja so »ljudske prevare hujše od optičnih«.
Oglejmo &i zdaj nekaj večjih Jam. in brezen v naši okolici. Takoj naj povem, da sem he homo šteli manjših jam, pravza-Prav skalnih previsov, ki so jih °b (straneh zadelale skale in Prst. Takih je dosti zlasti v savski dolini. — Kot prvo pra-
vo jamo bi omenil nekdanji požiralnik Kevderc na pobočju Lubnika. Pri 'Smledniku ležita Dobruška jama in ,Jeranovo brezno. Lansko pomlad smo raziskovali 20 m globoko Kristanovo brezno in Lovšinovo brezno {blizu Sp. Zabukovja. Na pobočju Rovnika pri Zg. Desnici je precej velika Bidovčeva luknja in 6 m globoko Miklavo-vo brezno. Pri Rovtah nad Pod-nartom rje precej raziskana Tur-kova jama. Tako tudi Lipniška in Dežmanova jama. Zanimiva Laznikarjeva zijalka je verjetno služila našemu davnemu predniku kot bivališče. Pri Letencah sta dve jami, ki pa sta se pred leti pri vhodu malo posuli, tako da je zdaj vhod vanje nemogoč. Ljudstvo jih naziva Veliki in Mali pekel. !
V naslednjih vrsticah si bomo podrobneje ogledali štiri jame, ki smo jih preiskovali člani prirodoslovnega krožka I. gimnazije v Kranju: Arhovo jamo pri Zg. Dupljah, Arneševo jamo pri Sp. Dupljah, Lebinščico pri Strahinju in jamo pri Zadra-gi. Poprej Isi na kratko oglejmo še
Uden boršt
Ta planota je skoraj docela pokrita s konglomeratom, marsikje  že  preperetim. Pod njim
se kmalu pokaže nepropustna terciarna osnova '(miocenska si-vica). O nedebeli plasti konglomerata pričajo številni izviri, studenci in potoki, ki tečejo v smeri sever—jug, podobno kot globoke suhe doline, (s katerimi je udenborška terasa zelo razrezana. Te doline so v teku tisočletij seveda nastale pod vplivom tekoče vode. Na samem pobočju Udenboršta večjih jam skorajda ne dobimo, pogoste pa so vrtače. Njih globina in premer pta kaj različna, povprečno so globoke od 2 do 5 m, v premeru pa merijo nekatere komaj 2 do 3 m, druge pa dosežejo 20 m ali celo več. Vrtače so lijakaste oblike ter porasle z drevjem, borovničevjem in drugim rastlinjem. Nekatere so na dnu zelo sumljeve in nedvomno bi pri podrobnem raziskovanjem dobili kje vhod v podzemlje. i i
Na prehodu iz Udnega boršta v Inakelsko dolino pride na več krajih miocenska sivica na površje lin tu lopazimo skoraj povsod izvire. Prav ta voda, je iz-podzemeljske jame. Studenci tečejo iz večine jam in je dostop v manjše luknje zaradi vode zelo otežkočen ali celo nemogoč.
(nadaljevanje prihodnjič)
ža preko kanala do Calaisa in nato naprej do Cassela v severni Franciji. Tu prevzame program RTF in ga prenaša do Lil-la, kjer se cepi. En signal gre v Pariz, namenjen francoskemu televizijskemu omrežju, drugi pa na sever preko relejnih postaj v Belgijo in na Nizozemsko. 'Z Nizozemske gre signal do Colo-gne, kjer napaja zahodnonem-ško TV omrežje. Posebna veriga relejnih postaj prenaša na sever, prav do Kopenhagena, iz južne Nemčije pa pride do švicarskih TV predajnikov in naprej do Milana in Rima s pomočjo relejnih postaj na Jung-fraujochu in Monte Generosu. Vključenih je /okrog osemdeset relejnih postaj, ki napajajo šti-riinštirideset predajnikov.
Vsaka država uporablja nekaj C TV opreme, narejene v Veliki Britaniji.  Tudi  angleški radijski inženirji pomagajo pri celotni oddaji.
Kakšen spored je gledalo tri in četrt milijona televizijskih aparatov v Veliki Britaniji in tisoči gledalcev na kontinentu? Jedro oddaj so bila snemanja na prostem, športni dogodki in različne aktualnosti. Poleg tega so gledalci videli na televizijskem zaslonu še program kresne noči iz Tivolija v Kopenhagenu in znamenite letne konjske dirke skozi ozke ulice italijanskega mesta Siena. Angleški prispevek je obsegal prizore z britanskega atletskega prvenstva v Glasgowu,    parado kraljevskih
Televizijska mreža je razpredena med osmimi zahodnoevropskimi državami
mornariških prostovoljcev v Londonu, angleško razstavo konj, popularni program »Potujoče oko«, ki prikazuje londonsko življenje ponoči itd.
Nedvomno bo letošnja evrovizija« pripomogla k tehničnemu napredku televizije in s tem predvsem k pocenitvi TV opreme in oddaj. Tako ni preveč drzna napoved, da bo morda kmalu istal televizijski aparat tudi v preprostih evropskih domovih fin ne bo zabaval samo peščice vsega sitih bogatinov.
POCENI VOŽNJA
boril  z  viharnimi vetrovi?
Galeb očitno
meni, da si bo tako-le prihranil precej truda. Vkrcal se je na pelikanov hrbet in kamera ju je ujela, ko sta plula po 1 morskem zalivu blizu avstralskega mesta Melbournea.
DOBER PEŠEC 21. junija je Ben Lloyd, 48 letni samec, prišel po prvi cesti (New Orleansa lin s tem končal sprehod, pričet leta 1944. Takrat je sklenil, da bo prehodil vseh 2250 km cest svojega domačega mesta.
NADŠKOF PREUREDIL CERKEV V KINO
72 letni superintendent metodistične cerkve v Londonu Thomas Tipladv, |ki je bil (pred kratkim upokojen, se je več let zaman trudil, da bi privabil ljudi v svoj misijon. Potem pa je rajši preuredil svojo cerkev v kino. Cez |teden so predvajali najnovejše filme, le ob nedeljah so bile tam maše. Kino-cerkev je bila med vojno bombardirana.
RADODARNA KRAVA
A. Drexler, kmetovalec iz neke vasi blizu Oxforda, Anglija, |je svojo sedemletno frizijško kravo po pravici imenoval Zenda Radodarna, saj je najmlajša krava na svetu, ki je dala že 50.000 litrov mleka.
OČALA SLEDIJO MODI
Anglija izvaža posebne okvirje jza očala v stopetdesetih različnih barvah, ki jih iahko nataknemo na navadna očala. Tako si bodo mogle modne dame že za nekaj dinarjev priskrbeti primerno barvo očal, ki bo pristojala k najnovejši poletni obleki. j
USPELA OPERACIJA NOVIH SIAMSKIH DVOJČKOV
V mestu Loywardenu na Holandskem je pred dnevi uspela operacija siamskih dvojčkov. Operiral jih je zdravnik — profesor Jan Erd.
Operacija je trajala 102 minuti in v tem času sta bili oddvojeni dvojčki iFolkie in Gitske de Vrie. Profesor Erd trdi, da je njegova operacija uspela zaradi tega, ker je dal sedem mesečni Folkie, ko je ta pri operaciji že pešala, injekcijo kortizona. Po njegovem mnenju je uspeh tudi v tem, ker sta ti dvojčki starejši kot nedavno operirani črnski dvojčki.-
Holandski fBiamski dvojčki se do sedaj kar dobro počutita.
OD KAČJIH PIKOV UMRE LETNO 30 do 40.000 LJUDI
Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno objavila zanimive podatke o tem, koliko ljudi umre letno od kačjih pikov. Največ smrtnih primerov je v Aziji, kjer letno umre 25 do 30.000 ljudi. Na drugem mestu je Južna Amerika s 3000 Smrtnih primerov, Severna Amerika jin Evropa s 500 in končno Oceanija s 50 smrtnimi primeri letno.
Iz tega poročila Svetovne zdravstvene organizacije je razvidno, da je )na svetu okrog 2200 vrst strupenih kač.
MILIJARDA LJUDI DELOMA ALI POPOLNOMA BREZ OBLEKE
Število prebivalcev je v zadnjih petdesetih letih naraslo od 1 milijarde 600 milijonov na 2 milijardi 320 milijonov. Od tega števila jih živi 320 milijonov popolnoma brez obleke, f700 milijonov nosi samo pas ali majhen predpasnik, 300 milijonov pa je zelo skromno oblečenih.
Od vseh prebivalcev! na svetu živi 1.810,000.000 v stabilnih iiišah, 100 milijonov v primitivnih kolibicah, medtem ko 300 milijonov sploh nima strehe nad glavo.
O VOLKU
PO OLAFU ASLAGSSONU - PRIREDIL V. DRŽAJ
25
Čeprav škotska psica Nellv ni vedela, da R°sPodar nečesa pogreša, je še naprej rila z 8°bcem po zemlji. Nenadoma se ji je pod no-8ami udrla zmehčana zemlja, ki je prekrivala "redor malega volčiča. Nellv je nemirno vohala sebe, ker je njen nos odkril, da se na ^h mestu nekaj skriva. Gospodarju je s cvi-.^njem dopovedovala, da jc  na sledi živemu
26
Dolžina predora je v Franku zbudila radovednost. Z ostro sekiro je udarjal po zrahljani zemlji. Kaj takega še nikoli ni videl.
Ta brezpomembna, vendar važna okolnost je mlademu volkcu rešila življenje. Druge mladiče je Frank takoj ubil, ko jih je našel. Ko je končno zagledal malega volka, ki se je do smrti prestrašen zvil v klopčič, se mu je omehčalo srce. Še celo psica Nelly se je vedla nenavadno prikupljivo ...
27
Mož je dvignil mladiča v naročje in dejal: »Tebi ga hočem prepustiti, Nelly!« Nelly je ljubeznivo povohala mladega volka. Prav gotovo je čutila, da se mora s tem mladičem postopati drugače. Mali junaček je najprej od strahu zatisnil oči. Ker se mu ni nič hudega zgodilo, jih je zopet odprl, da bi se prepričal, Če mu res ne preti nevarnost. Dolgo se ni znašel...
28
Pod seboj je videl psa, ki ga je opazoval z iskrečimi očmi. Njega se volkec ni bal. Preveč je bil podoben staršem. In človek, ki ga je držal, ga tudi ni vznemirjal. Bal se je le zato, ker ni čutil trdnih tal pod nogami. Šele, ko ga je lovec obzirno položil na roko, se je mladiču olajšalo srce. Iz hvaležnosti se je poskušal skriti staremu Franku za srajco.
Iz sodnih duoran
Za malomarnost - 1 leto zapora
V času od 26. junija 1953 pa vse do 10. 11. 1953 obtoženi ni
kaznovana tatvina
Pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani se je zagovarjal prejšnji teden 2. A. iz Ra-
Iz Radovliice
Ljubenski lovci, člani Lovske družine Radovljica, so preteklo 7 17 nedeljo  uplenili  blizu Praproš
dva divja prašiča. Tako so vsaj v nedeljo 18. julija: 6.30 Predelno  potolažili  Praprošane  in Sled tiska- 815 Domače pesmi za
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte ob 5.35, 6., fonom. 20.00 Glasbeno življenje
Z. L, stanujoč v Šenčurju, se je prejšnji teden zagovarjal pred
sodiščem v Ljubljani zaradi ma- vodil materialne kartoteke, do- dovljice, ključavničar v tovarni lomarnega   izvrševanja   poslov puščal je, da so dobavitelji bla- »Elan« v Begunjah.
upravnika krajevne Komendi.
gostilne
ga obračunavali z zapitkom v gostilni. Uporabljal je tudi predmete in se služil z gostilniškim blagom. Zaradi vseh teh nepravilnosti je nastal primanjkljaj v višini 248.406 din. Samo v živilih, v gostilni so kuhali hrana« v Tržiču, in sicer prva v tudi,hrano za abonente, je manj-
M. M. in M. N. iz Tržiča sta bili uslužbeni kot poslovodki-nji v trgovskem^ podjetju »Pre-
času tod aprila 1952 do marca 1953, druga pa od marca 1953 dalje. Prva je leta 1952 pridržala za sebe 13.179 din, leta 1953 pa je vzela ,100 /zavitkov saharina v vrednosti 5000 din in 2 kg suhega mesa, od katerega je en kg dala svoji naslednici. Druga poslovodkinja je opravljala službo prav [tako nevestno. Kontrola v podjetju je odkrila konec avgusta 1953 102.000 din primanjkljaja. Za vse to kta se obe zagovarjali pred Okrajnim sodiščem v Kranju.
Prva je bila obsojena na 4 mesece zapora, druga pa na 10.500 din denarne kazni.
kalo 151.874 din, v pijači pa 24.000 din. Tudi drugače se je v gostilni gospodarilo po domače.
Obtoženi se je (izgovarjal, da je bilo dotlej ko je on vodil dnevnik o izdaji materiala, v gostilni vse v redu. Čuti se krivega edino zaradi malomarnega vodenja kartoteke.
Priče in tudi izvedenec pa so povedali, da je bilo poslovanje malomarno z večjimi nepravilnostmi. 1
Sodišče je spoznalo obtoženega C. F. za krivega fin ga obsodilo na eno leto zapora, kjer bo lahko premišljeval napakah.
Peraščane, ki so več ali manj upravičeno razburjajo zaradi škode na njihovih njivah.
Člani te lovske družine pa niso aktivni samo pri lovu na di-Obtožen je bil tatvine elektro- vJe svinje. Za nedeljo, 18. t. m. motorja v vrednosti 30.000 din, vabijo meščane in okoličane v ki ga je pozno zvečer ukradel Fizkulturnl dom v Radovljici na iz tovarne. Ko so tatvino za- Poučno lovsko razstavo združe-pazili, so takoj javili prvi po- no z bogatim srečolovom in staji Ljudske milice v Radov- veselico. S to razstavo želijo se Ijici. Zasledovalci so ugotovili, da ni kraje zagrešil nihče drugi kot 2. A., katere-
prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava — Venčeslav Winkler: Petelinje pero. 12.00 Pogovor s poslušalci, 12.30 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! Po naši lepi deželi — Lojze Krakar: Pozdravljena Bela Krajina. 20.30 Športna poročila.
V ponedeljek 19. julija: 7.00
v Domžalah in okolici. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. 21.00 »Nocoj gremo v napad« (večer partizanske lirike). 22.20 Plesna glasba.
V sredo 21. julija: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 12.00 Slovenske narodne pesmi poj o mladinski zbori. 12.20 Za naše kmetovalce. 14.30 Turistična oddaja. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Pisan spored partizanskih, narodnih in množičnih pesmi izvajajo solisti, zbori in godba na
Pregled tiska. 7.30 Za gospodi kmalu znaniti Očinstvo z življenjem in nje. 8.30 Za pionirje. 12.00 Ljub- WQQ Zadnja     ,       a y
delom lovske družine. Ijanski komorni zbor poje slo- Beli krajini (rep0rtaža).     18 10
venske narodne pesmi  v pri- Bela krajina pozdravlja
Iz Kamnika
18.50
redbi Emila Adamiča. 12.20 Za okno y svet ^ ZbQri naše kmetovalce. 12.30 Opoldan-     v cetrtek 22  julija. g 00 Po Most na Duplici bo v kratkem ski orkestralni spored. 14.30 No- zdrav Dneyu ;gtaje ' '
ga že samo vedenje je bilo precej sumljivo in nenavadno.
Na  obravnavi  je  obtoženec odprt za promet. Cestni   odcep vi filmi. 15.30 Želeli ste — po
trdil, da niti sam ne ve, kako je mogel tatvino zagrešiti. Tudi priča, elektromonter S. F. je povedal, da je obtoženi dober delavec in da doslej še ni storil nobenega kaznivega dejanja.
Sodišče pa je 2. A. kljub temu obsodilo na 6 mesecev zapora predvsem zaradi tega, ker je s krajo elektromotorja, čeprav za
z radomeljske ceste je že gotov, zdaj uravnavajo še cestišče proti domžalski cesti in odcep proti Podgorju.
slušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Vlado Habjan: Sonce v srcu. 16.15 Promenadni (koncert. 17.10 V plesnem ritmu. 18.00 Nasveti za dom. 22.20 Plesna glasba.
100
na
A. K. ima izven zakona rojeno hčer. Po odločbi sodišča bi moral  plačati  otrokovi materi 700 din na mesec. 2e od imaj a 1953 dalje pa ni plačeval no- sodiščem zagovarjal C. F. iz Bo-bene preživnine in se je tega hinjske Bistrice, žerjavovodja v na vse načine izogibal. Šel je 2elezaml na je9enicah. celo tako daleč, da se niti ni
hotel redno zaposliti. Zaradi Ko se je neko nedeljo zve-tega se je obdolženi že dvakrat cer vračal z izleta s Triglava, zagovarjal pred sodiščem ter je bil obakrat le pogojno obsojen,
Pretepali »o se
V Ljubljani se je te dni pred
o storjenih kratek čas, motil redno proizvodnjo v tovarni, zaradi česar je nastala tudi gmotna škoda.
uspehov oglas v
ted
našem n i k u
Kino sporedi
bene in partizanske pesmi. 8.00 Lepo je dihati svobodni zrak . .. (beseda slovenskih pisateljev). 8.20 Partizanske in delovne pesmi in koračnice. 9.00 Prenos slavnostnega zasedanja skupščine ob 10-letnici prvega zase-V torek 20. julija: 7.05 Primož danja SNOS in zborovanja ob Ramovš: Divertimento za go- Dnevu vstaje iz Črnomlja. 13 15 dalni orkester. 8.10 Slovenske Želeli ste — poslušajte! 15.15 S narodne pesmi. 8.30 Cicibanom hrastniško godbo v partizane — dober dan. 12.00 20 minut z i6.00 Govori Radio Osvobodilna Veselimi godci. 12.20 Za nase fronta. 18.00 Po stopinjah oče-kmetovalce. 14.30 Iz znanosti pa tov, reportaža. ,18.30 Pionirski tehnike. 15.30 Želeli ste — po- zbori pojo partizanske in de-slušajte! /16.00 Utrinki iz lite- lovne pesmi. 20.00 Partizanski rature — Bogomir Magajna: skladatelji se spominjajo. 21.00 Marok. 16.15 Promenadni kon- Koncert jugoslovanskih opernih
cert. 18.00 Športni tednik. 18.30 Naši operni solisti pred mikro-
ker je obljubil, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti. V tretje sodišče njegovim obljubam ni verjelo lin ga je ob preklicu prejšnjih dveh pogojnih sodb obsodilo na 10 mesecev zapora.
Žaljivka je sledila P. S. iz Mlake je aprila 1954 v žaljivki in ko je O. J. prisolil bližini   Tenetiš  našel   na cesti obtoženemu C. F. zaušnico, ga vrečo sladkorja, težko 50 kg ter
se je ustavil tudi v gostilni v Polju pri Bohinju, kjer je tudi malo popil. V gostilni pa je bil ples. Ker se niso mogli sporazumeti, kdo bo plesal z nekim Tulipe«. dekletom, so se začeli v gostilni pretepati.
Kino »Sloržič«, Kranj: do 18. Kino »Radio», Jesenice: 19. do
angl. film »Ulični kot«. Matine- 21. julija amer. barvni kavboj-
ja ob 10. uri jug. film: Nogo- ski film »Obzorje na zahodu«,
metna tekma Anglija—Jugosla- 2.  do  24.  julija  mehiški film
vija«. Predstave dnevno ob 16., »Zapor za žene«. Predstave vsak
18. in 20. uri. Prodaja vstopnic dan ob 18. in 20. uri v nedeljo
od 15. ure dalje. ob  16.,  18.,  in 20.  uri. Vsako
Letni ,kino »Partizan«: 16. in nedeljo dpoldne je matineja ob
17. francoski film »Fanfan    la 10. uri, cena za odrasle 20 din,
Predstave dnevno ob za otroke 10 din. 1
Kino »Plavž«, Jesenice: 19. do
Kino »Svoboda«, Stražišče: 17. 21.  julija amer. barvni film»
in 18. julija francoski film »Fan- Rdeči gusar«. 22
pevcev.
V petek 23. julija: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Domači napevi. 8.30 Cicibanom — dober dan. 12.00 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Opoldanski koncert. 14.30 Nekaj za lovce. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Mark Twain: No-naslovom »V Selcih se še niso vinarstvo na jugu. 16.15 Prome-sporazumeli.« Nekdo, ki je ho- nadni koncert. 18.00 Iz bojev naših narodov. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Pesmi iz Beneške
Popravek
V 25. številki »Glasu Gorenj-je bil objavljen članek a
vrečo česna, težko 8 kg. Naložil jih je na voz in iskril v gozdu. Obdolženec je videl, da je vse to padlo s tovornega avtomobila, ki je peljal živila v Preddvor. INa cesti je bila še ena
je ta iz maščevanja zabodel z lovskim nožem.
Na sodišču se je zagovarjal, da je to storil iz prevelike razburjenosti, ni pa zanikal, da je
fan la Tulipe«. Predstave so v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri.
Kino »Krvavec«, Cerklje: 17. in 18. julija amer. barvani film »Amerikanec v Parizu«. Predstave ob sobotah ob 20.30 uri, ob nedeljah ob 17. in 20. uri.
amer. film »2ig preteklosti«. Predstave v torek, sredo in petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20 uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din.
tel oblatiti predsednika Planin
skega društva v Selcih, se je Slovenije poje Ljubljanski ok-do 24. julija poslužil lažnega imena J. Šolar. tet. 20.50 Večerni operni kon-Izjave o tovarišu Smidu so neresnične in žaljive. Tudi vest o nesporazumljenju ni točna, saj je bila zadeva ob izidu časopisa že urejena.
Uredništvo.
vreča sladkorja, ker pa' je bila bil nekoliko vinjen. Hotel je za-
raztrgana, jo je pustil ležati na dostiti svojemu   ponosu In se
mestu.    Kljub temu, da ,ga je maščevati za žaljivke in priso-
nekdo videl, ko je sladkor od- 7aušnic0 /
peljal, je P. S. zatrjeval šoferju, Ijeno zauSnic0-
da ni ničesar našel. Izgovarjal Ker pa naši zakoni ne dovo-
se  je, da  je  dobil le  vrečko ljujejo   posameznim državlja-
česna. Šele po dolgem iskanju nom) da si sami iščejo zadošče-
objave • oglasi
MALI OGLASI
Podpisani
Smarjetno    goro,    južna stran, od tod do Slapa Savice z avto-
pripravna za zidav" K:*e in ure- busom in dalje peš preko koče
Janez    Jerman, djtev vrta, voda poleg, cesta do na Kraju (prenočitev) na Krn,
preklicujem    vse parcele. — Omejc Ivan Zgornje Krnskega   jezera   in Lepenje
cert.
V soboto 24. julija: 8.30 Za pionirje. 12.00 Slovenske narodne pesmi izvaja Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar. 12.20 Za naše kmetovalce. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Alphonse Daudet: Lek pre-častitega očeta Levičnika. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Okno v svet. 20. 30 Pisan sobotni večer.
se je šoferju posrečilo, da te našel tudi skriti sladkor. P. S. je za to protipravno dejanje prejel kazen 14 dni zapora.
nje na tak način, je sodišče C. F. obsodilo na 6 mesecev zapora.
Gibanje prebivalstva
NA JESENICAH Rojenih je bilo od 5. do 12.
julija 18. otrok.
Poročili so se: Milorad Sta-nišič, praktikant in Antonija Svetina, trg. pomočnica.
Umrli so: Angela Šivic, roj. 14. 5. 1893, umrla '5. julija na Jesenicah, Ilirska 11, gospodinja; Marija Erjavec, roj. 31. 5. 1893, umrla 6. julija na Hruštci, gospodinja; Tinca Fajfar, roj. 5. 2. 1954, umrla 6. julija na Jesenicah, otrok; Janez Tarman, roj. 27. 12. 1876, umrl 6. julija na Jesenicah, upokojenec; /Anton Jalen, roj. 5. 12. 1881, umrl 5. julija na J Jesenicah, mizar; Branko Kostadinovič, roj. 2. 5. 1954, umrl 8. julija na Jesenicah, otrok; Ana Marinček, roj
nijela Muhič; Peter Dobovšek, kmet. delavec in Julijana Gre-gorš, kmet. delavka; Peter Pre-šern, mizar, pomočnik in Marija Erdani, kmet. delavka; Vid Cvirn, strojni delavec in Jožefa Tomažič, nameščenka; Janez Šunkar, tov. delavec in Marija Bizjak, lov. delavka; Slavko Smešnjavec, gradb. delavec in Antonija Šuštar, kmet. delavka.
Rojstva: Dečka so rodile: Katarina Zupan v Kamniku, Martina [Hočevar v M/skinjah in Ivana Podbevšek v Palovičah.
Deklico so rodile: Helena Šte-fula, Ana Cerjan, Marija Pod-brežnik in Ana Močnik iz Kam-
Primskovo,
klevete to Valentinu Hočevarju iz Huj.
Prodam krojaški šivalni stroj
»Singer«. Uranič, Šmartno 4 — Cerklje pri Kranju.
Nagrado dam tistemu, ki mi poišče dvosobno stanovanje v Orehku ali na Laborah pri Kranju. Naslov v upravi lista.
Kovaškega vajenca sprejmem
s potrebno šolsko izobrazbo. — Porenta Ciril, Mengeš 104.
Stanovanje na Jesenicah zamenjam za enako v Kranju. — Naslov v upravi.
Kamnoseštvo Kranj. Iščemo vajenca, zglasiti se Kranj, Tavčarjeva 1 ali Koroška 39.
Dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo s trg. lokali v Kranju, Prešernova ul. št. 10 proda Posredovalna pisarna v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 6 za ceno. 6,000.00 din. Prednost nakupa  imajo  državna gospo-
Bithje 108, p. Zabnica.
Prodam ročni voziček. Prevodnik, kovač, Sp. Bistrica p. Duplje.
Enosobno stanovanje v Ljubljani zamenjam za slično ali večje) v Kranju. Vprašati v poslovalnici »Gorenjska oblačilni-ca« Kranj.
OBJAVI
Planinsko  društvo  v Kranju
priredi izlet na Krn—Trenta— Vršič. Odhod z vlakom 21. ju-
(prenočitev) do Soče. Od tu dalje z avtobusom do Loga v Trenti in peš na Vršič in Kranjsko goro. Povratek z vlakom 23. julija zvečer. 50% popust na železnici. Celotni stroški minimalni. Prijave sprejema društvo od 19. t. m. f/ pisarni. ^
Trgovsko podjetje Predoslje razpisuje mesto samostojnega knjigovodje. Pogoji: končana ekonomsko srednja šola s prakso. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe 15. avgusta 1954. Ponudbe poslati na upravo
lija ob 12.05 do Boh. Bistrice, Trgovskega podjetja Predoslje.
XI.
MARIBORSKI TEDEN
od 7. do 15. avgusta 1954 VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA
KULTURNA IN ŠPORTNA REVIJA
25»/o POPUSTA NA ŽELEZNICI!
Takoj sprejmemo krepkega vajenca za ključavničarski od-
nika, Danijela Novak, Katarina darska podjetja Turk in Leopolda Plahutnik iz Mekinj,    Frančiška    Svetic iz
4. 7.  1877, umrla lO.TuUia"na ^rhnolja in Ivana Rems iz Pa- JJgJ^Jj z
Jesenicah,  upokojenka;  Martin   \Lzzl .
Umrli so: Stanislav Grkman, star 45 let iz Tunjic, Franc Ur-šič, 23 let iz Tunjic, Florijan Er-javšek, star 53 let iz Stranj in Marija Vavpetič, 1 mesec iz Podgorja.
KOVINSKO PODJETJE
UNITAS
Ljubljana, Celovška 244 (Dravlje)
obvešča vse interesente, da ponovno sprejema predmete v galvaniziranje (nik-lanje, kromanje, kadmiranje, bakrenje) in naročila v kratkem roku kvalitetno opravi.
Sprejem od 10. do 14. ure v obratu.
Tavčar, roj. 8. 9. 1880, umrl 11 julija na Jesenicah, upokojenec
V KRANJU
Poročili so se: Marjan Zadnik, drž. usl. in Ivanka Rotar, drž. uslužbenka; Franc Jerman, krojač in Vida Golmajer, [nameščenka.
Umrli so: Katarina Pogačnik, roj. 16. 11. 1901 Zg. Dobrava, Radovljica, umrla dne 8. julija v Stražišču št. 313.
V KAMNIKU Poročili so se: Vincenc Res-nik, kmet in tov. delavka Da-
Sprejmemo dva delavca
močna in zdrava,
po možnosti ne čez
35 let stara
in iz okolice Kranja
„MERKUR"
VELE2ELEZNINA KRANJ
vršeni 4 razredi gimnazije ali najmanj 2 razreda. Javite se pri »Elan«, Begunje pri Lescah.
Prodam moško kolo znamke »Štirje«. — Informacije Andrej Potočnik  Valburga, Smlednik, Prodam   stojalo   za šivalni stroj   in   parcelo   1500 m2 pod
Kepic Ivan - gostilna
DVORJE 57
čestita cenj. gostom k Dnevu vstaje
Ob   DNEVU  VSTAJE  slovenskega  ljudstva in ob OBČINSKEMU PRAZNIKU LOMO Radovljica čestita delovni kolektiv trgovskega podjetja
„ŽELEZNINA" iz Radovljice
vsem   Občanom  in  vsemu  slovenskemu  delovnemu ljudstvu.
()1> DNEVU VSTAJE čestita vsem odjemalcem vsem delovnim ljudem Slovenije
is
DELOVNI KOLEKTIV
„KAMNOSEŠTVA" KRANJ
Obnavljamo nagrobne spomenike in napise, sprejemamo vsa stavbna naročila: portale, stopnišča, tlakovanje z marmornatimi ploščami ter notranje in zunanje oblaganje sten. Izdelujemo tudi cementne izdelke — se priporočamo!
DELOVM KOLEKTIV tovarne vijakov in žebljev
PLAM E IN
V KROPI
čestita k DNEVU VSTAJE vsem
delovnim ljudem v Sloveniji
Proizvajamo vijake, žeblje, zakovice, s muško okovje, ure in izdelke umetnega kovaštva
Ljudski odbor mestne občine Mestni občinski odbor SZDL Mestni občinski komite ZKS Mestni občinski odbor ZB NOV v Radovljici
žele ob Dnevu vstaje
slovenskega naroda delovnemu
ljudstvu naše domovine še mnogo uspehov pri naporih za uresničenje naših skupnih uspehov
Oki
so
o
«*****
0 D J 6 TJ Q
I
to
Vsem delovnim kolektivom v naši republiki pošiljamo borbene čestitke k 22. juliju ter jim želimo, da dosežejo še mnogo delovnih zmag pri graditvi naše socialistične domovine
DELOVNI KOLEKTIV
ŽELEZARNE JESENICE
Ljudski odbor mestne občine • Mestni občinski komite ZKS • Mestni občinski odbor SZDL • Mestni občinski odbor ZB NOV
Skofja Loka
čestitajo vsemu delovnemu Ljudstvu Slovenije k Dnevu vstaje Ob tej priliki bomo ponovno manifestirali našo- enotnost v borbi za socializem in osvetlili zgodovinsko obdobje narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, osvetlili bomo lik padlih borcev za svobodo iz naše ožje domovine
Ob dnevu vstaje želi
Občinski ljudski odbor Šenčur
svojim občanom še veliko uspehov pri delu za proevit in napredek njihove občine
Okrajni sindikalni svet Kranj
čestita
k prazniku upora vsem delovnim ljudem Slovenije
Ob 22. JULIJU pošilja
KNJIGARNA
SIMON JENKO kranj
se pridružuje čestitkam
k DNEVU VSTAJE in se priporoča
svojim odjemalcem
Občinski ljudski odbor Cerklje
iskrene čestitke svojim občanom z željo, da bi čim uspešneje izpolnjevali naloge pri graditvi socializma
&\ 0* Radovljica
čestitajo k prazniku vstaje vsem
delovnim ljudem
Delovni kolektiv tovarne
kovi'nski.h izdelkov in livarne
KAMNIK
se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov k PRAZNIKU UPORA in obljublja, da ho še vnaprej uspešno izpolnjeval svoje naloge do skupnosti
Ob 22. juliju - prazniku vstaje slovenskega naroda
čestita delovni kolektiv
Keramično-Kemične industrije Kamnik
delovnim ljudem naše domovine k doseženim uspehom pri ustvarjanju lepše bodočnosti
Vsem naprednim ljudem i    in delovnim kolektivom I   širom po naši domovini pošilja delovni kolektiv tovarne upognjenega pohištva
St2
*^ v1
STOL
KAMNIK
OB DNEVU vstaje
borbene pozdrave in jim želi pri graditvi socializma še veliko delovnih zmag
Podjetja, mizarji in gospodinjstva!
Novo ustanovljeno obrtno podjetje
PLESKARSTVO KRANJ
k sedežem'v Kranju, Tavčarjeva 1 fjio Koroška cesta 11
vam kvalitetno, hitro in po zmernih cenah pleska iin imitira pohištvo vseh vrst. Opravljamo tudi vsa ostala soboslikarska, pleskarska in črkoslikarska dela (izdelovanje reklam). Za cenjena naročila sc vljudno priporoča delovni kolektiv
PLESKARSTVO KRANJ
Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda
čestitamo vsem delovnim kolektivom in posameznikom
Kolektiv ..PLESKARSTVO" KRANJ
Občinski ljudski odbor Šenčur
z občinskimi gostinskimi podjetji:
Gostilna Jama'
r
i
HSARSKO PODJZIJE
OZZ Ljubljana-oUolica Moste pri Komendi
encur
Gostilna .Gašperlin'
želi ob DNEVU VSTAJK delovnifm ljudem Slovenije še veliko novih zmag pri naporih za izgradnjo naše socialistične domovine
encur
Gostilna ,Pri Jurčku'
Hotemože
Gostilna ,Pri Slaven'
1)KLOVNI KOLEKTIV
Voglje
Gostilna ,Pri Kovaču'
Visoko
pošilja prebivalcem k občinskem prazniku v Šenčurju in k 22. juliju — Dnevu vslire borbene pozdrave. Priporočamo se z.a obisk. Cenjeni gostje bod|o tudi vnaprej deležni hitre in solidne postrežbe!
TOVARNE KLOBUKOV
„ŠEŠIR" - Skofja Loka
OB rit V/.M k l' UPORA
navdušeno pozdravlja vse borce za socializem, ki na svetlih tradicijah ljudske revolucije gradijo lepšo bodočnost
Ob borbenem prazniku slovenskega ljudstva čestita Krojaško in šiviljsko podjetje Kranj vsem cenjenim odjemalcem in se jim vnaprej priporoča		GOSTINSKI OBRAT W   „ VINO" v Komendi čestita prebivalcem k DNEVU VSTAJE in se vljudno priporoča za obisk
		Vsem delovnim ljudem mesta Kranja pošilja iskrene čestitke k Dnevu vstaje Franc Markič - kleparstvo Kranj Cenjenim odjemalcem se vljudno priporoča
		
Svojim odjemalcem čestita k 22. JULIJU IVAN UDIH izdelovalec stavbno-pohištvenega okovja Goric« Zajamčena kakovost!	Sitarska in žimarska zadruga Stražišče pri KRANJU pošilja delovnemu ljudstvu ob DNEVU VSTAJI^ borbene pozdrave	K PRAZNIKU V SJAJ JE čestita delovni kolektiv čevljarne „Stonžič" - Visoko svojim odjemalcem in delovnim ljudem širom po naši domovini
Delovni kolektiv Žimopreje v Stražiščn želi ob 22. JULIJU mnogo delovnih uspehov vsem graditeljem socializma	OB DNEVU VSTAJE navdušeno pozdravljamo vse delovne kolektive ih jim želimo v prihodnosti še veliko uspehov Delovni kolektiv Opekarne StraiiUe	
Delovni kolektiv tovarne obutve TRŽIČ pošilja vsem delovnim kolektivom", svojim odjemalcem in dobaviteljem borbene čestitke k PRAZNIKU VSTAJI^ z željo da čim lepše Našim potrošnikom .„         ,                     proslave spomin nudimo vedno le kvalitetno obutev         na dneye upora po nizkih cenah.		OB DNEVU VSTAJE se spominjamo prvih borcev za svobod« in pozdravljamo delovno ljudstvo Slovenije, ki mu želimo tudi v bodoče mnogo uspehov pri naporih za ostvaritev socializma Delovni kolektiv tovarne TISKANIMA KRANJ
Ljudski odbor mestne občine Kranj Mestni komite Zveze komunistov Kranj Mestni odbor Socialistične zveze Kranj
r
čestitajo prebivalcem mesta Kranja in vsemu delovnemu ljudstvu
ob Dnevu vstaje
slovenskega ljudstva
SoOCt
iovavna gumijevih izdelkov
KRHNJ
POSTNI PREDAL 56 BRZOJAVI:  GUMA KRANJ TELEFON 274 IN 275
p r o i / v a j a
gumeno tehnično robo - gumene cevi z in brez vložkov - visokotlačne armirane zavorne cevi - klinaste Jermen« - transportne trakove - pnevmatiko za kolesa in avtomobile - reparaturni material
- gumirano blago za dežne plašče -zaščitne obleke iz gumiranih tkanin in zaščitne predmete za industrijo - potapljaške obleke - gumeno galanterijsko in sanitarno robo
- gumene plošče za pod - gumene podplate in podpetnike |(.p plošče za podplate - gumena lepila - gumene športne artikle - gobasto .mimo - gumene prevleke valjev in
koles.
Obiščite našo i zlo/ho ua Gorenjskem sejmu od 31). .julija do !>. avgusta 1051 in našo prodajalno na Koroški cesti 11.
Ob Dneva vstaje — 22. juliju
Čestitamo vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom v naši republiki!
Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču
pošilja ob
Dnevu vstaje
vsem delovnim kolektivom Slovenije borbene in plamteče pozdrave!
Ob Dnevu vstale
čestita vsem delovnim ljudem sitom po naši domovi n i
Delovni kolektiv
tiskarne
KRANJ
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE VERIG
LESCE PRI BLEDU
čestita ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem delovnim ljudem z željo, da z istim elanom kot doslej pomagajo pri graditvi naše socialistične domovine
Ob Dnevu vstaje slovensko ljudstvo lahko s ponosom ugotovi, da žrtve NOV, ki se jih ta dan spominjamo, niso bile zaman.
Naš delovni kolektiv pošilja ob tem prazniku borbene pozdrave vsem  delovnim  ljudem po Sloveniji
Delovni kolektiv
ODEJE
SKOFJA LOKA
Ob 22. juliju -
Dnevu vstaje
slovenskega ljudstva čestitamo našim poslovnim prijateljem in vsem ostalim delovnim ljudem širom po Sloveniji.
Naš delovni kolektiv se bo tudi v bodoče trudil, da zadovolji naše cenjene odjemalce s priznanimi kvalitetnimi izdelki, ker hočemo služiti ljudstvu.
kolektiv
INDUPLATI
Jarše p. Domžale
Vsem poslovnim prijateljem
in vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije pošiljamo ob Dnevu vstaje -
11. \uU\u
borbene - delavske pozdrave
Ob tem prazniku obljublja naš delovni kolektiv, da bo še naprej delal z vsemi silami
za dvig
blaginje delovnih ljudi -
za izgradnjo naše socialistične domovine
DELOVNI KOLEKTIV
Gorenjske predilnice
V ŠKOFJI LOKI