PODVZHEJNE Y/?F KAKO SE MOREJO TE SHKODLIVE GOSEN- ZE KONZHATI. o a FRANZ PIRZA, Faimoahtra u Bretouai. LJUBLANA, uatifail Na. od Klciamajr. 183 4 . Hako flikodo gofenze drevju /tore j in ka¬ ko jih konzhati ? -^*ko favno ima fledna ftvar na sem- Jji froj namen, sa kar jo je Gofpod Bog uftVaril ^ kar pa vfelej nefposnamo j je ven- der veliko rezhi, in shivali na fvetu, kte- re fhkodlive poftanejo, satoraj jih fovra- shimo , preganjamo } in morimo. Tako fo gofenze fzer majhni šanizhli- vi zhervizhi, vender doftikrat^ zlie fe v’ obilni mnoshnofti perkashejo fo drevju tako fhkodlive in nadleshne, kar je ufakimusna- no, de fe more obilna zhlovefhka mozh zhes nje vsdigniti } debi njih fhkodlivoft od fadnih vertov odvernili , ali faj smanj- fhali. 4 Ino ker fe ene leta fem smeraj bolj vidi, in fiifhi, kolko ne isrezhene fhko- de v’ nekaterih krajih gofenze po fadnih vertih ftore, ko perje in zvetje objedo, je nafhe vifok zhafti vredno deshelfko poglavarftvo she vezhkrat modro povelje dalo: debi fe imela gofenzhna salega vfa~ ko leto po vil desheli is drevef obirati, pa to tako dolgo nizh nebo sdalo , in pridno povelje fe ne bo svefto fpolnilo, dokler vfi nefposnamo, koljko je na tem leshezhe. Zhe gofenzbniga saroda, ki ga je smerej vezli nevftavimo, fe sna tako pomnoshiti , de ne bomo perdelka ladja imeli, ki nam ga bodo nemarne gofenze konzhale. De fe nam to nesgodi , in de'po¬ velje vikfhih k’ nafhim pridu raji fpolni- mo , moramo pervizh laftnofti fhkodli- vih gofenz dobro posnati , drugizh njih fhkodlivoft na fadnih drevefih prav pre- mifliti, ino tretjizh tudi perpomozhke vediti, s’ katermi fe gofenze in njih salega konzha. 5 I. Nav navarnifhi in nar JhkodiivJhi go- fenza Jadnim drevja je ena majhna selena imenovana podajavka ko pride is salege nekakfhniga ponozh- niga erjavo — belkaftiga metulja od katerga metuljka ne more leteti s kir nima repetniz. Taki metulji flitin mefze dva perfta globoko v’ semlji v’ fvojih mefhizkih leshe, in pridejo okolj Vfihfvetih v’ zhalih pred ali potlej kakor je vreme, na dan. Kader fe mrak ftori, lesejo neletezlie metuljke po drevjevim deblu de vfe mergoli, tam fe s' letezbmi metulji fpario in raslesejo po vlim drevefu, ker po fpoknah drevne fkorje in med mah, po vejah in mladikah tolkajn majh¬ ne nevidne salege ftore, de pomlad kakor hitro fe og re j e i n drevefa oselene fe milioni gofenzhiz isleshe, katere kakor nitke tenke she vfe oblesejo, smevai jedo, in rafejo^ tudi farbo vezhkrat fpreminjajo, dokler zhes 4 ali 5 tednov popolnama srafhene ob ponozhnim zbali kakor roj is drevja p o deblu v’ semljo lesejo, nekatere pa fe tudi 6 is veji po fvoji pajzhovni doli fpufte, in fe koj pod drevefam v’ semljo v’ mefhizhe sa- predejo, ker oftanejo dokler fe zhes fhtir mefze v’ metulje fpremine, de s’ fvojo sa- lego v’ novizh di’evju fhkodvajo. Drujiga plemena ravno tako fhkodli- vih gofenz erjavke imenovane pridejo is sa- lege beliga bodnevniga metulja, ki je vfa- kimu snan. Metulj in metuljka fta oba le- tezha, in fe v’ mefzu velkiga ferpana v’luf- tu fparita. Kmalo po tem filno veliko sa- lege po drevnini perju narede, in fledne salesheno pero s’ fvojo pajzliovno k’ mladi¬ kam fkerbno perpno, de prezh ne pade. Kmalo po fvetim Jurju ob fonzbni toploti fe gofenzhize slesbejo, ki fo rumene, rijave, potlej zherne in kofmate. Kader pa po fvoji natori dorafejo ravno ko druge gofen- ze v’ semljo slesejo, Nekatere tega plemena fe pa tudi v’ ppflopje po ftenab, sidovah in ograjah primejo, in v’ mefhizhe sapre- dejOj is katerih fe sopet metulji slesbejo. Pa fhe vezh drugih zhes tridefet ple- Kienov flikodlivih gofenz nam je snanih, A 7 katerih laftnofti lukej ni potreba popifvati, ker fo tem dvojim sgor imenovanim slo enake v’ fvojim sarodu in fpremenenji, pa fe manj fhkodlive ko te, kir fe manj mno- shijo in v’ manjim flitevilu na dan pridejo* II. Kako fhkodo [tore gofenzefadnim drevja? Zhe je lepo vreme, kader fe metulji parjo, in salego delajo, tok pride pomlad tolkajn gofenz na dan, de jih je vfe shivo po drevju, ker is ene veje na drugo, zlo tudi is eniga drevefa na drugiga fe na fvoji pajzhovni po vetru fpufhajo, de vfe dreve¬ fa oblesejo, in vfe kar je seleniga zhifto objedo, de fo viditi kakor fulie metle. To pa drevju grosno fhkodva, ker perje sgubi, kader ga nar bolj potrebuje, sakaj fledno dre¬ vo fvoj shivefh k’ raftvu ne le is semlje po koreninah, ternozh fhe vezh is lufta po perju dobiva, in tudi nepridne fvape po perju is febe poti. Satorej objedeno drevo ne more rafti, in od flabofti medli, dokler noviga perja ne dobi, ali pa fe fhe radu vfufhi. 8 Nadalaj nam gofenze, kadar perje in zvetje objedo, tudi konzhajo vef fad tiftiga in prihodniga leta, in ga smanjfhajo fhe dalej v’ prihodno. Drevo preš zvetja nero¬ di , in zhe pervo leto drevo kerfnika zvet- nih popkov ne ftori, tudi drugo leto zveteti in roditi ne more. Ino zhe drevo pervo leto is fvojih frednili mladik poftranfkih fadnih fhibiz ne poshene, tudi drugo leto malo zvetnih popkov ftori, in satorej fhe V tretjim leto pizhlo rodi. Tedaj od gofenz objedeno drevo le komej novo perje ftori, in v’ konzhovje lefne mladike shene, de konz ne vsame, na fadje pa fhe le v’ tretjim in zhetertim le¬ to gnati sazhne. Torej tudi verti, v’ kate¬ rih fo fe gofenze vgnesdile, de vezhkrat drevje objedo malokdej ali nikolj nerode. m. Kako bi fe taka fhkolla na drevju odver- nila in gofenze kojizhale? Deb nadlogo fhkodlivih gofenz od fvojih vertov odvernili, ne fmemo malo- fkerbno zhakati, debi nam she drevje ob- 9 jedati sazhele, ampak je treba njih mefhi- zhe, metulje in salego kar je mogozhe, konzhati. 1. ) Zhe fe da voda na vert napelati, fe lahko gofenzhni mefhizhi v’ semlji kon- zhajo, ako fe pod tifte drevefa, ko fo ble objedene prezaj kakor hitro gofenze sgine- jo, in v’ semljo slesejo fhe pred krefam ali pa ob fvetim Mihelu predenj metulji is njih pridejo, voda napelje, in dva ali tri dni ftati pufti. 2. ) Ako fe pa voda na vert napeljati ne more, je treba okolj tiftih drevef, ki fo jih gofenze objedle, in fe po njih v’ sferni j o vlesle naokroglo 3 zhevle fhiroko in 3 perfte globoko semljo iskopati, mefhi- zhe poifkati, in konzhati, de bo manj me- tuljov in njih salege. 3. ) Nadalej fe snajo drevefa pred nar fhkodlivfhimi gofenzami, ko jim podajavke pravimo lahko obvarvati, zhe fe metuljkam na drevje slefti vbrani. To pa fe tako le ftori: Predenj metulji is mefhizhov pride¬ jo po fvetim Mihelu do fvetga Martina mo* lo re imeti flcdne drevo dva zhevla od tla okrog debla fhtiri perfte fhirok paf is poii- manga platna , koker je v’ marelali ali pa is terdiga popirja, kteri je s’ tizhjim limam, ali pa s’ mehko v’ lanenim olji pokuhano fmolo pomasan. Tako mašilo more hiti vezhkrat ponovleno, pa ne line hiti pre- terto de metuljke noter sabredene oftanejo, pa tudi ne preredko de is pafa po deblo ne tezhe, ali fkos nevdari, kar bi drevefu flikodvalo. 4 .) Metuljkam fe sna pa tudi na drevje vh rani ti zhe fe okrog debla shnoro dolge vovne ali prediva preveshe, de fe me¬ tuljke noter sapletejo in zhes nemorjo, deb v’ drevefu salego flori!e. Pa je tudi dobro zhe fe temu ali vni- mu pafu sgorej flamnata ftrehiza naredi, de tudi v’ deshevnim uremenu dobro fhlushi. 5-) Taki pafovi pa vender le tiftili go- fenz salego na drevjo obranijo, katerih matuljke fo neletezhe, ne pa unim drugiga plemena, katerih matulj in matuljka fta oba letczha. Takim 1'zer > branili ne mo- 1 ! remo salege narediti, katero ob fvetmu Ja¬ kobu po perju naftavijo, kakor je blo she sgor rezheno, vender njih sarod smanjfha- mo in fhkodo od drevja odvernemo, zhe nele metulje lovimo in konzhamo, ampak tudi njih salego is drevja obiramo. Veliko podnevnih metuljov bi lahko otrozi polovili, zbe bi jih sjutrej sgodej po vertih in travnikih poifkali, ker na ro- shah pre nozhe, in oterpneni na njih fede, dokler jih fonze neisgreje. 6.) Ponozhnih metuljov pa bi snali vjeti na shelesne mreshize, katerih sgornja plat je s’ tizhjim limam, fpodnja pa s’ to¬ plim medam, katerga jnetulj lubijo, poma- sana. Pa to fe podnevnim metuljam ne fine narediti, de zhbele gor nepridejo. Tu¬ di bi fe lahko veliko fhkodlivih metuljov pomlad na zvetezhih verbah vjelo, ker njih med metulje omami, kakor ga okufijo, de jih snamo v’ sverneno marelo ali pa na po- gernene plahte otrefti in pomoriti. Aku bi mi vfe fhkodlive metulje vfelej fkerbno poifkali in morili bi fe kmalo njih 12 sarod smanjfhal, in*gofenze bi tolkajn nc fhkodvale. 7.) Zhe fo pa she podnevni metulji po drevnini perju fvojo salego naredili, fe more fkerbno obrati, namrezh vfe tifto fuho perje, ktero s’ pajzhno k’ mladikam perpredeno fe v’ jefeni s’ drugim liftjam neobleti, poifkati, de fe zhifto obere ali s’ vertnim fhkarjami poftrishe in foshge, To fe sna kader bodi ftoriti, kakor hitro fe perje obleti, dokler drugi ne vseleni, pa vender fe nar bolj po simi ob smerslim fnego opravi, ker takrat fe rijava salesheno perje nar bolj vidi, in kar dol pade riafne- go lahko pobere, Vfaki naj tedej po fvojim verto, ker kolj take fnedene gofenze navadno prebiva¬ jo, ne le vfo njih salego s’ perjam obere, temozh fhe zhef to tudi pomlad, kadar fe slesliene gofenzhize v’ pajzhnatih gnesdih na vejah perkashejo, rozlino obere, in kon- zha, dokler fe ne raslesejo, tok fe ne bo obeden zhes njih fhkodvanje veliko perto- shiti mogel, i3 8.) Zlie fe pa ifi ti fvetvani perpo- mozhki soper gofenz tako dolgo v’ nemar pufte, de one u’ veliki mnoshnofti selenje in zvetje jefti sazhno, le drevje pred njimi ne more o te ti, in velika flikoda fe komaj en malo smanjfliati sna, zhe fe drevje po merslim desliu, in fledno jutro mozhno otrefe, de gofenze na pogernene plahte pa¬ dejo, in jih konzhamo, fzer sopet na drev¬ je slesejo , zlie fe jim drevefa s’ pafam neograde. g.) Medvlim tem nam je pa mogozhni ftvarnik fhe nar holj pomozh sopel’ fhkod- live gofenze perpravil, ker je take dobre ptizhke k’temo namenil, kateri Vezli delj od gofenz in njih salege shive, kakor je vel- ka in mala fniza, minifhzhik in berklef, plesovz in detov, pa tudi tafhiza, pen- za, paftarizhiza in pogorelzhik, in vezli takih. Taki fkerbni varhi nafhih vertov vfe drevefa obletajo, oblesejo in ogledajo, de milione gofenz in njih salege pojedo, tudi bres fhtevila matuljov konzhajo. i4 Kolko nam ti pridni ptizliki na vertih dobriga flore, in fadja ohranijo, siie lahko is tega fposnamo, de po vertih per borfli- tih in lamo tih ker sgorej imenovani ptizliki obilno in mirno prebivajo, gofenze nikolj fhkode neftore, ampak le per meftih, ter- gih in velikih vafeh, ker poredni otrozi ptizhe polove, in njih mladizhe v’ gnesdah pokonzhajoj satoi'ej nadlogo gofenzhne fliko- de povikfhajo, De bo to nevsmileno pregajnanje, in nehvaleshno morjenje tako pridnih ptizhov in sveftih varliov nafliih vertov saj sa na¬ prej nehalo, tok podvzhite vzheniki in ftar- 1’hi vafhe otroke: kako potrebni in dobri fo ptizhi na vertih, ker gofenzhni sarod manjlhajo in konzhajo; satorej fadju veliko flikodo ftori, kdor le enga is med njih vja- me in vmori. Vi bi zlo imeli vafhim otrokam fvet- vati, debi take pridne ptizhke v’ vafbih Vertih pervadli, ako bi jim vezhkrat kej jefti povergli, in jih po simi redili, zhe bi jim na oknu al na vertu, pefhek, fernja ali ih ;o li¬ ki >lj r- I zi ih o- in ov >a- uv >ri jd ko ta¬ st¬ ih “j bi ili neuaniga fhpeha perprauli, pa tudi lefenc kotelze (is ftariga lefa isdobene krunkelze) po drevefah navesali, deb ptizhi noter bres nevarnofti prenozhili, in mlade v’ njih islegli, kateri bodo oftali domazhi var¬ ili vafhih vertov, vam vedno obirali vfe drevje od gofenz in drugih fhkodlivih shi- vali. jo.) Vsadnizh nej bo flie vfim, kateri verte imate, in fadje ljubite perporozheno, de fe sa naprej ne le vfih teh vam fvetvanih perpomozhkov soper sgorej popifane fhkod- live gofenze vfelej preš vkasvanja radi in lvefto pofhlushite, in pofebno imenovane ptizhke bolj obvarjete, ampak tudi vafhe fadno drevje lepo fnashite, in sdravo der- shite, vef mah in nepridno Ikorjo oftergajte in oftarikoft lef oterbite, tudi vezhkrat debla s’ apnizo pobelite in vfe potrebno ofkerliite, tok ne bote vidli gofenz na va¬ fhih vertih, fadje vam bo smerej obilno rodilo in hvaleshni ptizhki vam bodo lepo prepevali. Potem bote vezh ljubesni do reje fadja imeli, in radi Ci lepih vertov sa-