Poštnina pintam i ortrofnt mm €ma Bltt v~ Slovenski dom Steu. 220 11 fMiblinni, locek 2S. septembra 1937 lete II. Mussolinijevo in Hitlerjevo zmagoslavje v Nemčiji: V znamenju rimskega snopa in v znamenju nemškega orla a □ a Berlin. 28. sept. o. Predsednik italijanske vla-Se, ki je sinoči dospel v Berlin in bil tam nadvse slovesno sprejet, je danes dopoldne obiskal italijansko poslaništvo ter prostore fašistovskih organizacij v Berlinu. Opoldne bo (Joringov gost na posestvu Schorfheide. ki leži 50 km od Berlina. Nocoj pa bodo slavnosti ob Mussolinijevem obisku v Nemčiji dosegle višek, ko bosta Mussolini in Hitler imela na Majskem stadionu govore. Tam se bo zbralo približno milijon ljudi. Essen, 28. septembra. AA. DNB: O včerajšnjem prihodu Mussolinija in Hitlerja v Essen, so 6e naknadno izvedele še nove podrobnosti. Najprej je pripeljal na tukajšnjo postajo posebni vlak s Hitlerjem, nekaj minut nato pa Mussolinijev vlak. Oba državnika je sprejela velikanska množica z navdušenimi vzkliki. Hitler je na postaji počakal vlak e Mussolinijem, nato je pa pozdravil duceja, ko je ta stopil iz vagona. Nato sta Mussolini in Hitler stopila v avto in se odpeljala v Kruppove tovarne, Z njima so bili italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški zunanji minister v. Neurath, generalni taj-nk fašistične stranke Starace z namestnikom vodje rajha Rudolfom Hessom in propagandna ministra Al-iieri in Gobbels. S posebnim vlakom sta se pripeljala v Essen tudi italijanski poslanik v Berlina Attolico in nemški poslanik y Rimu y. Hassel. Hitler in Mussolini sta krenila po essenskih ulicah med nepregledno množico ljudi, ki ju je venomer pozdravljala. Ko je njun avto privozil do vrat Krup-povih tovarn, so zatulile vse tovarniške sirene in zagrmela vsa avtomatska kladiva, mnogo delavstva se je pa trlo pri malih oknih tovarniških delavnic in pozdravljalo oba državnika s klicanjem v zboru: Duce - Hitler - Heil! Vrsta avtomobilov se je ustavila pred poslopjem uprave Kruppovih tovarn. Mussolini in Hitler sta odgovorila na pozdrave invalidov in žrtev dela, nato pa krenila v prvo delavnico. Berlin v omami Mussolini se je odpeljal iz Eciaoa okoli poldne in dospel v Berlin ob štirih. Po ulicah, po katerih se bo vozil Mussolini, so postavili stebre z liktorskimi snopi. Stebri so okrašeni z italijanskimi zastavami, del pa z nem-škmi zastavami in z nemškim orlom. Sredi trga Adolfa Hitlerja so postavili 40 m visok stolp v slogu hitlerjevske triumfalne arhitekture, na vrhu stojita pa liktorski snop in nemški orel. Kaiserdamm, Trg Sofije Charlote m mnogo drugih berlinskih ulic je okrašenih z veličastnimi arhitekturami v obliki piramid z zastavami in fašističnimi in narodno socialističnimi znaki. Na ulicah se le že nekaj ur pred Mussolinijevim prihodom nabrala velikanska množica. Navdušenje je od minule do minute naraščalo. Policijski organi, ki so vzdrževali red. so si morali silno prizadevati, da zadrže množice. Na bližnji postaji se je zbralo več ko četrt milijona ljudi. Vsi pravijo, da še ni nihče videl v Berlinu veličastnejšega od današnjega vrvenja po berlinskih ulicah. Po tej veliki berlinski prometni žili je nekoč korakala nemška vojska po zmagi v Sedanu 1870, po njej je 6topal Hindenburg po izvolitvi za predsednika rajha, danes so pa v tretje odprli to triumfalno cesto, da bo po njej prišel Mussolini. Na vseh straneh so postavili mnogoštevilne zvočnike. Ko je vlak privozil, so zaigrali italijansko in nemško himno. Poieg postaje je stala Hitlerjeva osebna straža 4.000 mož, med katerimi ni hihče manjši od 1.80 m. Ta garda je izkazala čast Mussoliniju. Na cesti, po kateri je prišel predsednik italijanske vlade, je stalo 2.000 fašistov, pri njih pa na tisoče in tisoče Nemcev. Diktatorja v Berlinu Posebni vlak. s katerimi se je pripeljal Mussolini s svojim spremstvom, je počasi privozil na postajo ob 17.40, Postaja je bila vsa v cvetju. Hitler se je pripeljal v Berlin s posebnim vlakom malo pred Mussolinijem in je sprejel duceja na peronu ter mu predstavil člane vlade. Kmalu nato sta se Hitler in Mussolini pokazala na trgu pred postajo. Stopala 6ta peš. Godba je igrala obe narodni himni, oddelki nemškega vojaštva so pa izkazali čast. Množica je navdušeno vzklikala poglavarjema obeh držav. Mussolini je v Hitlerjevem spremstvu obhodil kopenske oddelke vojske, mornarice in letalstva, ki mu je izkazala čast, nato je pa sedel v velik zaprt avto na Hitlerjevo desno stran. Avto je počasi odpeljal med frenetičnim vzklikanjem množic, ki so pozdravljale Hitlerja in Mussolinija z nemškimi in italijanskimi zastavicami. Zdravice fašizmu in hitlcr*evstvu Zvečer je Hitler priredil Mussoliniju večerjo v kanclerski palači. Na večerjo je bilo povabljenih okrog 200 najvišjih nemških političnih in vojaških osebnosti poleg italijanskih gostov. Med večerjo sta imela diktatorja kratke nagovore, v katerih sta slavila hitlerjevstvo in fašizem ter prorokovala obema gibanjima veliko bodočnost v Evropi in na svetu. Poudarjala sta slogo med Nemčijo in Italijo ter izjavljala, da sta njuni državi pripravljeni sodelovati z vsem svetom pod pogojem, da svet prizna potrebe in upravičene zahteve Nemčije in Italije. Skrivnosti boljševiškega terorja: Generala Milerja so ubili v sovjetskem poslaništvu? Pariš, 28. sept. o »Jourt poroča, da ve iz zanesljivega vira, da je'bil general Skobljin, ki je zvabil v past generala Milerja, agent GPU in za svoje delo od Sovjetov plačan. Osrednji evropski urad GPU v Kovnu je letošnjo pomlad naročil Skobljinu, da mora organizirati ugrabitev generala Milerja, ki je postajal vse bolj vpliven med ruskimi emigrantskimi krogi. Kazalo je, da se bo Milerju posrečile zagladiti nasprotja med različnimi skupinami ruskih emigrantov. V tem primeru bi Miler bil zelo važna osebnost, sloga med ruskimi begunci v Evropi, zlasti v Franciji, pa za bolj-ševike kaj neprijetna. Zato je GPU sklenila, da mora spraviti Milerja s poti. Skobljin je bil s svojo ženo, ki je pevka in Po dveh mesecih mesarfenja ... laponska bo le napovedala volno Kitafcem Tokio, 28. sept. o. Japonski vojaški krogi so mnenja, da bi Japonska morala napovedati vojno Kitajski tudi formalno, saj dejansko traja vojna že dva meseca. To zahtevo prinašajo tudi nekateri tokijski listi, ki pravijo, da bo Japonska po uradni vojni napovedi imela lažje stalisče do evropskih velikih sil in do Amerike. Protesti, ki so jih zaradi vojne na Kitajskem zadnje tedne neprestano pošiljale te države Japonski, so v svetu ustvarjali nerazpoloženje proti Japonski. Dokler ne bo vojna napovedana, se ne oo mogoče izogniti neprijetnim dogodljajem s temi državami zaradi njihove lastnine in njihovih državljanov na Kitajskem. Zdaj, ko japonsko brodovje že izvršuje zaporo nad vso kitajsko obalo, ne more napoved vojne prinesti Japoncem nikake škode več. Honkong. 28. septembra. A. (Reuter). Nemška ladja »Scharahoret« je včeraj priplula v tukajšnjo luko in pripeljala več kitajskih ribičev, žrtev naj-grozotnejšpga klanja na debelo, ki ga je kdo kdajkoli izvršil na morju Na ladji je 10 Kitajcev, ki eo preživeli napad neke japonske podmornice pri Calongkavu na kitajske ribiče. Nekai sto kitajskih džunk je ribarilo blizu tega kraja. Japonska podmornica*. ki se je či6fo nepričakovano prikazala, je začela 6 topovi obstreljevati neoborožene džunke in jih meni nič tebi nič potopila, ne glede na to, da je bilo na njih več sto žensk in otrok. Moštvo podmornice je mirno gledalo, kako se neoboroženi ribiči i?otapliajo. Samo eni džunki se je posrečilo razviti jadra in zbežati. Tudi med rešenci, ki jih Smrtna nesreča v Celju r Celje, 28. septembra. Danes na vse zgodaj zjutraj se je pripetila pri hotelu »Pošta« na nevarnem križišču Cankarjeve ceste in Aškerčeve ulice huda nesreča. Okoli 4 se je peljal 71 letni raznašale« peciva Kranjc iz Lave s kolesom iz Zavodnja proti Gaberju. Pred hotelom je prehitel cestni valjar okrajnega odbora. Na vogalu Cankarjeve ceste in Aškerčeve ulice je hotel prehiteti še voz, na katerem je bila težka gramozna truga. Namesto, da bi ga prehitel na levi Btrani, je vozil tik ob cestnem hodniku, pri teni pa se je oziral za cestnini valjarjem. Po nesreči pa je zadel prt teni ob voz. Kolo je odletelo po cesti, Kranjc pa je padel naravnost pod voz, ki ga je vlekel še kaka dva metra pod seboj naprej. Voznik Deberšek ni takoj opazil, kaj se je pripeljala nemška ladja »Scharnhorst«, je mnogo nevarno ramenih in so jih takoj prepeljali v kong-kongško bolnišnico. Kapitan nemške ladie je izjavil. da 60 davi opazili z ladje več laajelotncev okoli Hongkonga in da jih je ladja rešila. Po izjavah rešenih Kitajcev, je našlo smrt okoli sto kitajskih žensk in otrok in najmanj 200 ribičev. Ribiške džunke so prihajale iz Makaa in iz kantonskega okraja. plesalka, letošnjo pomlad na »umetniškem« potovanju po baltiških dižavali. Nastopi njegove žene so mu služili za to. da je lahko prikril pravi namen svoje poti v Litvo, kjer se je sestajal z odposlanci sovjetske politične policije. Ko sta se bkobljinova vrnila iz baltiških držav, se je žena bahala, da je prinesla od tam 25.000 frankov, ki jih je zaslužila s svojimi nastopi, kar je pa docela nemogoče. Dejstvo, da je bila na tem potovanju z možem, kaže, da je šlo za kaj drugega, kakor za umetnost. Skobljip je v Kovnu dobil natančna navodila, kako naj spravi s poti Milerja in Denikina. Podružnico GPU v Kovnu vodi eden najsposobnejših boljševiških agentov, Italijan Roberti, ki je zasnoval ves načrt za ugrabitev carskega generala. Pariški listi tudi pišejo, da je tik pred skrivnostnim odhodom parnika »Maria Uljanova« iz Le Havrea pripeljal tja poltovorni avtomobil sovjetskega poslaništva v Parizu. Na avtomobilu so bili zaboji, med katerimi je vzbujal pozornost zlasti eden, ki je bil čisto podoben krsti. Tega so sovjetski mornarji nadvse previdno, a vendar zelo naglo prenesli z avtomobila na krov. Avto je med nakladanjem zastražilo moštvo z ladje, ki je osorno odganjalo radovedneže od avtomobila. Po tej razlagi je torej general Skobljin spravil generala Milerja v roke boljševiških špijonov v Parizu, kt so ga odvedli na sovjetsko poslaništvo in ga tam v kleteh ubili ter truplo poslali v Rusijo. Skrivnostni tretji tlovek, ki se je pripeljal v pristanišče z osebnim avtomobilom ter se ni vrnil v Pariz, marveč ostal na ladji, pa je bil po domnevanju listov najbrž Skobljin sam, ki se je moral umakniti, ko je pestalo jasno, kakšno vlogo je igral pri Milerjevem ugrabljenju on. Sestanek sveta Male zveze Ženeva, 28. sept. AA. Včeraj se je sestal stalni svet Male antante. Po sestanku so izdali tole poročilo: Stalni »vet Male antante se je sestal v Ženevi v ponedeljek, 27. septembra 1937, pod predsedstvom romunskega zunanjega ministra Antonesca. Češkoslovaško je zastopal zunanji minister Krofta, Jugoslavijo pa njen pariški poslanik Božidar Purič. Po proučitvi posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja skupščine Zveze narodov, in po razpravi o splošnem mednarodnem položaju, so zastopniki držav Male antante vnovič ugotovili, da zavzemajo popolnoma enaka stališča v vseh vprašanjih, o katerih so se raztovarjali. Posebno pozornost so posvetili odnošajem med državami podonavske kotline, zlasti odnošajem med Madžarsko in Malo antanto, in sklenili, nadaljevati pogajanja, ki so so pričela r ugodnem razpoloženju. Anglija zavrača begunce iz rdeče Španije London, 28. sept. o. Sovjetski parnik »Kooperacija« je včerai priplul 6 500 begunci iz Santaiidera v London. Že pred prihodom parnika so angleške oblasti dale zastražiti pomol, pri katerem je parnik pristal in ni smel noben od beguncev, ne od posadke na kopno. Kapitan sovjetskega parnika je mislil begunce Izkrcati v Londonu toda angleško notranje ministrstvo je sklenilo, da bo od zdaj nele zavračalo vse na novo prihajajoče ubežnike iz rdeče Španije, marveč, da bodo morali iz Anglije tudi vsi godi v njegovi bližini, ker je stal na levi strani pri konju. Sele ko je zadnje kolo šlo nesrečnemu raznašalcu peciva preko trebuha, je lastnik zapazil nesrečo in je konja hitro ustavil. Kranjc je dobil hude notranje poškodbe. Nezavestnega so z rešilnim avtomobilom takoj odpeljali v bolniš-uieo. Revež pa jo med prevozom umrl. 6tari begunci velika nadloga za angleške oblasti. Včeraj so izgnali iz Anglije 67 mornarjev, ki so j)obegnili s španske rdeče vojne ladje »Jose Lnis Diaz«. Ladja jo bila v Angliji v popravilu ter je pred dvema dnevoma odplula v Španijo. Polovica posadke pa se ni hotela vrniti in je pred odhodom pobegnila s torj>edovke. Policija je mornarje, Ui nočejo nazaj v rdečo Španijo, jih ukrcala na parnik ter poslala v Bordeaux, odkoder jih bodo |>o kopnem spravili v Španijo. Mednarodni kongres zdravnikov za otroške bolezni se je začel včeraj v Rimu. Pri letošnjih sovjetskih vojaških vajah niso bila navzoča tuja odposlanstva, kakor doslej pri vseh sovjetskih manevrih. Višek vojaških vaj je bil v tem, da se je za sovražnikovo fronto spustilo iz letal 2200 padalcev v polni l>oini opravi z razstavljenimi strojnicami in lahkimi lopovi. Vesti 28. septembra Sestanek guvernerjev Narodnih bank iz držav Male zveze se je začel včeraj v Bukarešti. Guvernerji so ugotovili, da se je v vseh teh državah finančni in gospodarski položaj izboljšal, kar je zasluga sedanjih vlad. 0 uporih proti Italijanom v Abesiniji širijo vesti francoski in angleški listi. Italijanske oblasti vse te vesti odločno zanikujejo. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža ter avstrijski kancler dr. Schuschnigg sta imela včeraj sestanek v Badenu pri Dunaju. O sestanku niso izdali nobenega poročila. Ledena plošča z ruskimi tečajnimi raziskovalci, ki so se pred časom izkrcali na skrajnem severu, potuje jKtčasi proti jugu. Ker je nastopila zdaj tečajna noč, ne morejo učenjaki dosti delati. Prvi sestanek pomorskih strokovnjakov v Parizu je bil včeraj popoldne. Na njem niso sklenili ničesar važnega in je vladalo, kakor jx>roua francosko časopisje, zelo hladno razpoloženje. Predvsem so se držali rezervirano italijanski zastopniki. 0 gospodarskih in finančnih vprašanjih sveta so se včeraj razgovarjali pri Zvezi narodov. Holandski in poljski zastopnik sta se zavzemala za čimprejšnjo uvedbo svobodne trgovine. Organizacijo tatov in ponarejevalcev potnih listov je odkrila pariška policija. Organizacija je poslovala več let nemoteno ter je oskrbovala s ix>tnimi listinami predvsem komunistične agitatorje. Ponarejali so zlasti danske in češkoslovaške I>otne listine. Prisrčni odnošaji med Japonsko in Poljsko so dobili izraz v sklepu, da bosta obe državi spremenili svoji poslaništvi v Varšavi in Tokiu v veleposlaništvi. Grški ministrski predsednik Metasas bo dne 16. oktobra odjKrtoval v Ankaro. To bo prvi pomembni grški uradni obisk po vojni v Turčiji. Spomenico glede odpoklica španskih prostovoljcev pripravljata Anglija in Francija za Italijo. Spomenico bosta poslali v Rim skupno. Maršal Badoglio je z italijanskimi vojaškimi dostojanstveniki včeraj obiskal Liibeck in Hamburg. Japonci kupujejo veliko množine konj v Argentini. Konje jjotrebuje japonska vojska. Pogrešano veliko nemško potniško letalo, ki se je vračalo iz Honkonga čez azijska gorovja in Afganistana proti Evropi, ter je med potjo konee avgusta meseca izginilo, se je spustilo včeraj v Kabulu. Posadka je povedala, da je moralo letalo zaradi defekta pristati pri mohamedanskem svetem mestu Hotanu, da mu pa oblasti niso pustile jKiročati po radiu, kaj je z njim. Vojvoda Windsorski bo ostal v Parizu, kamor je prispel pred dvema dnevoma, 14 dni, da si ogleda z ženo svetovno razstavo in pa naj-novejšo modo. Francosko državno in sainoupravuo uradništvo bo začelo stavkati, če ne bo s 1. novembrom dobilo obljubljenih draginjskih doklad. V resoluciji, ki so jo uradniki sprejeli na svojem zborovanju v Parizu, ostro obsojajo politiko obeh vlad ljudske fronte. Pri avtomobilski dirki za Masarykovo nagrado, ki je bila v nedeljo v okolici Brna, se je nemški dirkač Lang zaletel z avtomobilom v množico gledalcev. Pri tem je bilo 12 ljudi težko ranjenih, od njih sta dva v bolnišnici umrla. Dirko je gledalo 100.000 ljudi. Masarykovp nagrado je dobil Nemec Caracciola. Ravnatelja moskovskega žitnega urada so zaradi sabotaže obsodili na smrt ter ga z več njegovimi uradniki vred takoj ustrelili. Odbor za Daljni vzhod pri Zvezi narodov je obsojal japonsko bombardiranje kitajskih mest v zadnjem času. Sprejel je resolucijo, ki jo bo dal v potrdilo zboru Zveze narodov, s čimer bo ta človekoljubna ustanova storila svojo dolžnost glede vojne na Daljnem vzhodu, ki se bo lahko potem nemoteno razvijala dalje. Poljska se zavzema za konferenco petih velesil: Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Poljske, ker se boji, da bi pri kakem sporazumevanju štirih velesil, kakršno predlagata Nemčija in Italija, ostala preveč ob strani. Vrednost delnic na newyorški borzi je v zadnjih treh tednih padla skupno za poldrugo milijardo angleških funtov, to je za 375 milijard din. Borzne oblasti so uvedle preiskavo, kdo je j>o-vzroeil ta strahotni padec, pri katerem so prizadeti vsi sloji. S smrdljivimi bombami so nagnali angleški fašisti voditelja delavske stranke Attleeja, ki je hotel imeti shod v nekem kraju blizu Londona. Velike bolgarske vojaške vaje so se začele v nedeljo zvečer po načrtu. Obsedno stanje v Nazaretu je razglasila palestinska uprava zaradi umora policijskega komisarja Andrewsa. Policija je prijela več arabskih voditeljev v Galileji, ki so osumljeni, da so pripravljali atentat. Natančen izid volitev za predsednika argentinske republike bo znan šele konec tega meseca. Štetje glasov je trajalo ves september. To so nedvomno na svetu volitve, ki so najdalje trajale. Belgijski kralj pride na uradni obisk v London sredi novembra. V Angliji bodo priredili njemu na čast velike svečanosti in slovesen ples na angleškem dvoru. Vojna bo povzročila novo revščino na svetu, kakor so to storile še vse vojno do zdaj. Zato se gospodarske težave ne daio odpraviti z vojno. Tako je izjavil v nedeljo nemški gospodarski minister dr. Schacht časnikarjem Zaradi nevšecnega priseljevanja poljskih Judov na Madžarsko, je madžarsko notranje ministrstvo ustanovilo posebne nadzorstvene postaje na mejah, da bi to romanje Judov na Madžarsko preprečili. Francoska obramba je tako popolna, kakor le more biti, je izjavil angleški obrambni minister Ho-re Beiisha, ki se je vrnil včeraj z vojaških vaj frar> ■ coske vojske- Zaradi svoje popolne vojne priprav-* Ijenosti lahko Francija mirno gleda v bodočnost. Strahotna povodenj ob Muri Med Mursko Soboto in Lendavo pravcato morje Murska Sobota, 27. septembra. Letos je že dvanajstič obiskala strahotna povodenj naše Prekmurje in vselej napravila ogromno škode. Tafcšne povodnji, kakor pa je zadnja, Id je nastala zaradi -silovitega dežja posebno Se v sosednji Avstriji in neuravnane struge reke Mure, ne pomnijo /že desetletja. Že v soboto popoldne so morali prebivalci vasi Dokležovje bežati pred vedno bolj naraščajoči mi valovi iz svojih stanovanj na višja mesta, da bi rešili vsaj svoje življenje, če jim že voda odnese ali pa uniči tako rekoč vse njihovo premoženje. Hitro so spustili vso živino iz hlevov in jo odgnali na varno. Nekateri niti niso imeli dovolj časa, da bi zbežali od doma in so se v silnem strahu zatekli kar na strehe svojih hiš, ki so se že majale v temeljih. S streh so v smrtnem strahu klicali na pomoč. V hipu je bil ustavljen tudi po vseh cestah in potih promet med Medjimurjem in Prekmurjem. Razen Dokležovja so morali ljudje bežati tudi iz številnih drugih okoliških vasi na prekmurski strani, med drugimi Srednja in Dolnja Bistrica, Črenšovei, Kod, Petešovec, Bence in Kotoriba. V teh vaseh je voda porušila mnogo hiš. Žalosten je pogled na ravnino med prekmurskim središčem Mursko Soboto in Doljno Lendavo, ki se je ob tej povodnji spremenila v pravo široko morje. Iz njega gledajo samo strehe hiš in vrhovi dreves. Velika dela, ki so bila namenjena uravnavi toka reke Mure, so znova pokvarjena. Voda je podrla tudi veliki jez pri Sv. Martinu, ki ga je zgradil hidrotehnični oddelek za regulacijo Mure. Pri Razkrižju jo voda na več mestih odnesla cesto, tako da je za vsak promet nesposobna. Veliko škodo je povodenj napravila tudi s tem, da je ljudem odnesla velike kupe drv, ki so jih ravno pripravili za kurjavo čez zimo. Vsaj približno so mogli dosedaj oceniti, koliko zemlje je pod vodo. Računajo, da je voda zakrila približno 20.000 oralov. Podrobnih poročil o tej vodni katastrofi ni bilo prej mogoče dobiti, ker so vse telefonske zveze prekinjene. Tudi škoda se ne da še pravilno oceniti, na vsak način pa ne bo preveč, če govorimo o težkih milijonih, ki jih ne bo mogel pretrpeti kmet sam, pač pa bo moral Čimprej dobiti pomoč od drugod. Vzrok teh številnih povodnji ob Muri je v precejšnji meri prav gotovo dejstvo, da struga Mure še ni dovolj očiščena. Radi toga so v zadnjem času posebno pospešili regulacijska dela, ki pa jih neprestano deževje močno ovira. Pri tej povodnji jih je celo onemogočila, ker voda sproti pokvari vse, kar se nanovo zgradi. Zopet po dolgem času komični trio HANS MOSER. LEO SLEZAK in ADELA SANDROCK v veliki filmski komediji iz cirkuškega življenja CIRKUS SARAN (Nastopajo še: gentlemeni, klovni, potepuha Pat in Patachon itd., itd.) Premiera danes v Elitnem kino Matica Izropana grobnica madžarskih grofov Maribor. 27. septembra. V Gornji Lendavi v Prekmurju 60 v majhnem gozdu bivši lastniki gornjelendavskega gradu, ki je v letih |X> prevratu prešel v last g. Hartnerja iz Murske Sobote, postavili kapelico, ki je služila za rodbinsko grobnico. V njej so bili pokopani grof Teodor Szecheny, njegova žena Ivana. 6in Teodor in hčerka Justina, poročena Batthyany, katerih trupla ležijo v štirih kovina6tih rakvah. ki so izdelane v dvojniku. Zunanje rakve so z vijaki pritrjene, notranje pa so močno zadelane, na zgornji 6trani pn imajo odprtine, ki so pokrite 6 steklom. Ko se je pred več leti sedanja varuhinja grobnice grofica Ernestina Batthyany zadnjič mudila v njej, je bila še v popolnem redu. Vrata v kapelico so bila stalno zaprta. Leta 1931 je komandir tamošnje orožniške postaje opazil, da so nekatere šipe na oknih kapelice razbite in je o tem obvestil grofico, ki živi stalno v Polani ter ji 6vetoval, da izvrši potrebna popravila, da razbita okna ne bi privlačevale pozornosti ljudi, med katerimi bi se mogel najti človek, ki bi morebiti poskušal vdreti v kapelico. Ko je grofica pred dnevi zopet obiskala grob svojih prednikov, je ugotovila, da manjkajo v grobnici 4 veliki svečeniki, da 60 razbita stekla na rakvah in da je raztrgana podoba Matere božje, ki je zakrivala okna, na katerih so bila, kakor je pozneje ugotovila, razbite V6e šipe. Ker ni hotela imeti nikakih sitnosti in poti, svojih ugotovitev ni sporočila orožnikom, katerim je pa kmalu prišla vsa reč do ušes. Takoj so uvedli preiskavo, ki naj Stavka lesnih delavcev v Rimskih toplicah Celje, 27. septembra 1037. Delavci, ki so pretekli teden stopili v 6tavko, ker podjetnik ni pristal na njihove upravičene zahteve po zvišanju nizkih mezd, 60 imeli preteklo nedeljo svoj stavkovni 6hod. Udeležili so se ga skoraj vsi delavci, tako oni iz tovarne podpet-nikov ter delavci iz Jurkloštra, ki 60 prišli tri ure daleč. Na shodu sta najprej poročala o zadnjih pogajanjih 111 trenotnem stanju zaupnik Knez Malija in tajnik JSZ Grošelj. Po poročilih pa so govorili za Strokovno zvezo predsednik iz Jurklo-stra, jurač iz Celja ter Marinček iz Ljubljane. Zastopnik za ZZD pa je bil Luzar iz Celja. V6i omenjeni so pokazali upravičenost borbe, jih krepili v volji, ki jo mora imeti delavstvo, kadar je borba za kruh. Navzoči eo neštetokrat prekinili govore, da dajo duška na račun podjetnika Fal-terja, ki je prišel v te kraje kot tujec, si nagrabil lepo premoženje ter danes sramotno plačuje delavcem. Delavstvo je krvavo potrebno večje mezde in opravičeno zaradi njih /e zaradi draginje, ki je danes. Opravičeno pa je tudi zaradi obljub, ki jih je dal Falter. a danes ne mara o njih ničesar slišati, kljub temu, da blago prodaja dvakrat dražje. Javnost se v teh primerih popolnoma strinja z delavci in zahteva, da se razmere kmalu urede tako, da bo delavec dobil, kar zasluži. bi odkrila skrunilca grobnice. Grofica sama je pri zaslišanju izjavila, da ne zahteva nikakega kazenskega pregona. Kaj je gnalo vlomilca v grobnico, zaenkrat še ni mogoče povedati. Mogoče je mislil, da so bile v rakvah kake dragocenosti, katerih bi 6e rad polastil. Med ljudmi se ni nikoli govorilo, da bi se tam nahajale kake dragocenosti pa tudi sama grofica tega ne ve. Če se vlomilcu ni posrečilo najti dragocenosti, se mu grd vlom pač ni izplačal, ker so bili svečeniki, ki jih je odnesel, iz navadne pločevine in tudi niso predstavljali nikake umetniške vrednosti. Dosedaj se je orožnikom j)csrečilo ugotoviti le to, da se je pred me6eci v grobnico skozi razbita okna splazil nek mlad pastirček, ki pa pravi, da ga je gnala v grobnico le radovednost in da se nobene stvari ni niti upal dotakniti. Ker je od predpcslednjega grofičnega obiska preteklo že več let, bo 6ilno težko ugotoviti, kdaj je bil izvršen vlom, še težje pa, kdo je storilec. Sah v Badenu Zmagovalec 21 letni Estonec Keres Baden, 28. sept. k. Včeraj, v ponedeljek, je bilo odigrano zadnje kolo velemojstrskega šahovskega turnirja. Zmagal je, kakor je bilo po zadnjih igrah in rezultatih pričakovati, mladi, 21-letni Estonec Paul Keres i devet točkami in odnesel s tem ne samo prvo nagrado, temveč se tudi povzpel v prvo vršto svetovnih velemojstrov in obenem v vrste najresnejših kandidatov za svetovnega prvaka. V zadnjih igrah je Keres sicer igral slabše kakor dotlej, vendar so vidi, da je Keres igral preriskantno samo iz razloga, ker je imel že tako velik naskok pred vsemi ostalimi, da mu prve nagrade skoro ni bilo mogoče odvzeti, V zadnjem kolu je Keres igral s Capablanco. Ker je imel od najresnejšega tekmeca Amerikanca Finea že točko naskoka, mu je bilo potrebno za zmago le pol točke. Po kratki in zanimivi igri je že po 21 potezah ponudil Capablanci remis, ki ga je Capablanca tudi sprejel. Ostale igre se včeraj še niso zaključile, zato razpored mest še ni točno znan. Zdi se j>a, da bo drugo mesto zasedel najbrž Fine, tretje mesto pa Capablanca in Reshewsky. Če bo Re-she\vsky v zadnji igri zmagal, Fine pa samo remiziral, se bo pridružil Fiueu na drugeiu mestu, Capablanca pa bo zasedel četrto mesto. V nedeljo je bilo odigrano predzadnje kolo. Presenečenje dneva je bila zmaga Amerikanca Resbevvskega nad Iveresom, ld je s tem doživel drugi poraz na turnirju. Keres jo igral za zmago in je preveč riskiral, ker je vedel, da mu nihče razen Finea ne ogroža prvega mesta. Fine in Eliskases sta namreč medtem že po 23. potezi remizirala. Naglica je stala Keresa zmago. Ameri-kanec ga je potisnil v obrambo iti ga v 42. potezi prisilil k predaji. Ostale igre so se končale takole: Capablanca in Flohr sta po težki partiji že v 31. potezi sklenila premirje in delila točko. Petrov in Ragozin sta igrala divje, vendar stojita obadva po drugi prekinitvi enako. Fine in Eliskases sta pa remizirala. Prekinjeno partijo z Resbewskym iz desetega kola je CapablatR-a brez igre predal. Po trinajsti rundi je bilo stanje naslednje: J. Keres 8.5 točke, 2. Fine 7.5, 4. Capablance in fieshewsky po 7 točk. Flohr 6.5, Eliskases 5.5, Ra-gozin 5 (1), Petrov 4 (1). Prekinjene igre iz vseh kol se bodo danes odigrale. Filmi, Maribor Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici sta umu la 43 letna posetnica od Sv. Bolfenka Marija Ko-rent in 48 letni posestnik iz Zlatoličja na Dravskem polju Jožef Žunkovič. Naj v miru počivala! Društvo državnih in samoupravnih upokojencev sporoča svojini članom, da je treba prijave za draginjske doklade poslati finančni direkciji v prvi polovici oktobra. Vsi člani so od društva prejeli brezplačno prijavni obrazec, katerega morajo izpolnjenega oddati v društveni pisarni v svrho skupne odpošiljatve. . Krožek upokojenega učiteljstva bo imel odslej vsak prvi četrtek v mesecu sestanek v gostilni Koštomaj v Mlinski ulici. Razne paragrafove zgodbe Ljubljana, 28. septembra. Pred kazenskim sodnikom-poedincem se dostikrat razpletajo prav vesele, pa tudi zanimive zgodbe. Včeraj pa so bili redki poslušalci priča, kako lujci iz nas norce brijejo. To zgodbo danes j>ovemo javnosti. Radikalen Nemec in naš kruh Tam na Bledu se bori za svojo eksistenco obupana Jerica Guttchen. Mož je tapelnik, pu je bil izgnan iz naše države nazaj v Avstrijo. Upniki jo preganjajo in rubijo na preteg. Sirota Jerica je v svoji obupanosti in duševni depresiji napravila dve vlogi, eno na okrožno sodišče v Ljubljani, drugo na okrajno v Radovljici, V tej vlogi je rabila hude žaljivke proti izvršilnemu organu Ferdu Sinnreichu. Državno tožilstvo jo je naposled obtožilo prestopka zaradi lažne prijave v smislu § 139 k. z. Izvršilnemu organu je očitala med drugim jiijanost, ko je drugače znano, da je gosp. Sinnreich zelo trezen in vesten državni nameščenec. Včeraj je bila pred sod-nikom-poedincem g. Gorečaiiom javna obravnava proti Jerici Guttchen. Ni prišla k razj>ravi, pač je pisala piemo, da naj zadevo kar brez nje opravijo. Bila je kontumacirana. Sodnik pa je zaslišal nekatere priče. Kot priča je nastopil tudi neki avstrijski Nemec Gmeiner, ki je že 8 let na Bledu in je ne.;;-obratovodja nekega čipkarskega obrta. Sodnik ga je slovensko ojiozoril, da mora pred sodiščem govoriti čisto resnico. Molčal je in omenil, da sicer razume slovenski, toda noče govoriti. Govoril bo nemški. Na vsako vprašanje je rezko in drzno pripominjal samo: »Nein! Nein!« Sploh pa ni hotel ničesar odgovarjati in je venomer tiščal v to, da naj sodišče ž njim govori nemSki. Njegov nastop je med poslušalci izzval ogorčenje in jo nekdo prav primerno pripomnil: »Nas kruh je in dobro mu gre, loda na« .Čiščenje' v naprednem taboru se nadaljuje Ljubljana, 28. sept. Žc lani smo ponovno poročali o vedno Večjem sporu, ki je nastal med dravohanskimi jeneesarji. Kljub temu, da Jutro o teli stvareh iz razumljivih razlogov ničesar ne piše, j>a jx>staja ta spor zmerom večji. Do zanimivih odmevov prihaiajo ti spori v najrazličnejših ustanovah, ki so lako ali drugače pod vplivom posameznih veličin iz ljubljanske .INS. Tako smo te dni mogli dognati, da se je tudi v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici izvedlo popolno -čiščenje , seveda prav tako v znamenju spora med dr. Kramerjem ter g. Ribnikarjem, kakor se je to zgodilo pri konzorciju . Jutra«. Doslej >o v lem kolegiju mogli prebivati akademiki vseh smeri in različnega prepričanja. Načelnik zadruge Akademski kolegij jo bil g. Adolf Ribnikar, ki je vozil v lej hiši zmerom politiko pridobivanja-. Ko pa je g. Ribnikar prišel v spor z dr. Kramerjem ter so ga pri lastništvu Jutra* Čisto izrinili, je popUBtil tudi njegov vpliv pri kolegiju v Kolodvorski ulici. Roli prav povedano: Njegov vpliv so hoteli prijatelji dr. Kramerja čim bolj omejiti* Tako se je letos ob pričetku akademskega leta zgodilo, da g. Ribnikar kot predsednik Akademskega kolegija niti ni prišel na sejo, ki je bila sklicana zaradi sprejema akademikov v kolegij. Zakaj je mož izostal, ni ugotovljeno, Točno je le, da so na tej seji prevladovali vplivi, ki niso Ribnikarju prav nič všečni. Glede sprejemanja akademikov v kolegij so odločili pri lej seji, da se bodo sprejemali zgolj tisti akademiki, ki bodo prinesli s seboj v hišo legitimacijo JNS. Vsak drug akademik je v tej hiši izključen. Izmenjali so pri hiši tudi vodstvo. Gospoda Ribnikarja so čisto izrinili. Zdaj jo postal Akademski kolegij popolna podružnica JNS, vpliv v njem si je zagotovil dr. Kramer. Sklenili so ustanovili tudi zavetišče za srednješolce. V zavetišče bodo sprejemali prav tako zgolj mlade ljudi, ki so verni in zvesti pristaši JNS. Pač pa so v Akademskem kolegiju zaenkrat pustili ob strani vprašanje hrvatskih in srbskih akademikov. Kakor znano, je bilo v tej hiši časih tudi |>o več desetin akademikov iz južnih krajev. Pri zadnjem »čiščenju* so glede teh sklenili, da jih bodo tudi vnaprej radi sprejemali v hišo, najsi i>odo posamezni akademiki tudi pristaši drugih strank. Tako upa vodstvo kolegija ohraniti politiko »dobrih zvez« z brali na jugu. Izključeni pa so seveda hrvatski akademiki, pristaši dr. Mačka. Kakor nam jx>ročajo, 80 pripravljajo podobna »čiščenja* tudi i>o drugih ustanovah in zavodih, kjer je g. Ribnikar 5o kaj veljavna oseba. Tako ga bodo |iolagomn čislo odžagali in dr. Kramer bo lahko brezpogojno gospodaril s svojo vojsko. Seveda pa žilavi g. Ribnikar ne stoji prekrižanih rok. Spor postaja zmerom zanimivejši ter bomo o njem mogli v bližnji prihodrijosti zopet kaj poročati. noče spoštovati,« Pravijo pa, da je potem zunaj dvorane prav lepo zakrožil po alovenski. Zdravnik-izvedenec je izjavil, da je Jerica Guttchen živčno zelo razdražljiva, kar je posledica njenih hudih materialnih stisk. Bila je obsojena zaradi prestopka lažne prijave na 14 dni zapora, pogojno za 2 leti. Ljubljanski trgovec in avto Prav dolga je bila razprava proti ljubljanskemu trgovcu Ivanu Lupši, ki vozi s tovornim avtom razno manufakturo in konfekcijo tudi po večjih podeželskih sejmih. Dne IG. septembra lani je vozil blago s tovornim avtom po veliki državni cesti iz Logatca proti Planini. Na cesti pri Kalcah pa je hotel prehiteti domačega kmečkega voznika Josipa Na-godeta, ki je s parom volov peljal prazen voz. Avto jo zadel Nagode la tako, da je padel pod prvo kolo. Nagode je dobil hude poškodbe po nogah in na levi roki. Postal je trajno pohabljen. Prvotno se je vršila proti Lupši Ivanu obravnava j>red okrajnim sodiščem v Logatcu. Tam je sodnik ugotovil, da gre za hude telesne poškodbe iz malomarnosti, zato je zadevo odstopil sodnikti-poedincu okrožnega sodišča v Ljubljani. Včeraj je bila obravnava. Zaradi prestopka hude telesne poškodbe iz malomarnosti obloženi Ivan Lupša jo zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da je v bistvu nesreče kriv poškodovanec sam. Ivan Lupša je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti, toda še |>od pogojem, da mora v enem letu plačati Josipu Nagodetu 2831 din na, stroških za zdravljenje, 5000 din za bolečine in 10 tisoč din za trajno pohabljenje nog. Dalje je bil Lupša obsojen v plačilo stroškov kazenskega procesa in na 500 din povprečnine. Poškodovani Nagode je zahteval drugače 100 tisoč din odškodnine. Obsojeni Lupša je prijavil proti sodbi takoj priziv. Dobrota je sirota Marljiva služkinja Micika Blažičeva, ki je prišla kot priča pred sodnika z velikimi uhani, je drugače prav usmiljenega srca. Poleti koncem julija je sprejela na svoje stanovanje neko Ivanko Greglio, rojeno 22, aprila 1915 v Borovnici, ki ji pa drugače zelo smrdi pošteno delo, rada se okrog potepa. Mi-rika je morala oditi v bolnišnico. Ivanka je porabila to priliko in Mici ki ukradla nekaj svilenega blaga in obleke. Ko je bila ovadena, pa je sama na policiji Miciko Blažičcvo in neko babico Ježevo ovadila, da si je prva dala odpravili telesni plod, druga pa da ga je odpravila. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je Ivanka Greglio, ki je prav robustna ženščina, vzdrževala svoje trditve. Je drugače nenavadno jezikava in lažtijiva. Pred sodnikom-jioedincem je prav lako trdovratno zatrjevala, da je vse resnica, kar je govorila. Micika Blaževifi pa je lepo povedala vso zgodbo. V bolnišnici je jiorodila prav čednega in zdravega dečka, da ga je sama kar vesela. Pač je sama prišla do prepričanja, da je »dobrota velika sirota . Ivanko je vzdrževala. Ivanka pa ji' trdila, da je ona Miciki celo denar posojevHlft. Sodišču je bilo predloženo ki jih velja videti... ali ne videti Kitare« (Kino Matica). Film, ki mu reklama poudarja pomen in veljavo v zvezi z imenom znanega pevca tenorista Tina Rossija, pomeni dejansko prijetno izjiremembo v enoličnem kinematografskem repertoarju. Zgrajen je film na vsakdanji idili mestne razvajenke in podeželskega pristaniškega delavca, na ljubavnih zgodbicah, ki se med tema dvema pleto, in na norih potih, kamor je preprostega delavca zaneslo srce, ko ga je omrežila prevejana in avantur žejna Parižanka. Nič posebnega niti razburljivega. Ta neznana pustolovščina, ki jo delavec preživi in prebrodi s pesmijo in kitaro, se konča tam kjer se je začela. Prav v tem je razlika od enoličnih šablon, po katerih običajno hodijo skriti pevski talenti, katere odkrivajo slučajno bogati vandrovci. Pevec ne nastopa na kabaretnih in opernih deskah, uiti ne jx>je opernih arij. Zapoje pa nekaj preprostih pesmi lepo in učinkovito. Po igri in slikovitosti, ki se najbolj odraža v lepem folkloru, sodi film med dobre. Delavski tabor na Sv. Joštu Kranj, 27. septembra. Na prijaznem hribu Sv. Jošt, ki je dve uri oddaljen od mesta Kranj, je bilo včeraj veliko delavsko zborovanje, ki ga je priredila Jugoslovanska strokovna zveza. Tabor zavednega gorenjskega delavstva je bil združen z blagoslovitvijo spominske plošče nepozabnemu velikemu Slovencu, boritelju za delavske pravice Janezu Evangelistu Kreku. Ob pol desetih je bila v cerkvi služba božja, ki jo je daroval stolni vikar g. dr. Pavel Simončič, Cerkveni govor g. dr. Simončiča je prikazoval delo tega velikega moža. Po opravljeni nedeljski dolžnosti se je vsa številna množica zbrala okrog spominske plošče g. dr. Janezu Kreku. Zastopnik bojevnikov g, Košir je nato položil krasen venec pred ploščo, nakar se je začelo delavsko zborovanje. Načelnik JSZ je v svojem govoru razložil na« vzočnim podrobno delo velikega pokojnika, dr. Janeza Evangelista Kreka, čigar 20-letnico smrti letos obhajamo, Ta veliki mož se je zavedal, da ima slovenska zemlja mnogo mož-delavcev, ki jih je treba organizirati in 6 pomočjo organizacije dvigniti njihov težki položaj. Govornika Pavšič iz Sostrega in Pukšič iz Jesenic pa sta govorila o sarno-vzgoji delavstva, ki se mora z lastnimi silami, to je z izobrazbo dvigniti. Na taboru delavstva iz Gorenjske je igrala godba iz Tržiča, Žalostne in vesele iz Kranja Kranj, 27. septembra. Župnija Kokra, ki šteje 440 prebivalcev h kateri pripadata le dve vasi, Zgornja in Spodnja Kokra, ima prav zanimive statistike, kakršnih je le težko dobiti drugod po naši slovenski zemlji. Sedaj se na primer 15 mesecev ni oglasila v to župnijo smrt, toda tokrat je ugasnila dvoje življenj kar dva dni zaporedoma. V tej župniji živi lepo število starčkov m stark, ki so še prav čvrste gorenjske korenine pri 80 letih. Zvedeli smo, da bo v kratkem v tej župniji poroka ženina in neveste, ki imata skupaj 110 let, pa kljub temu ni’ mata skrbi kako se bos:a preživljala, dasi nimata nič premoženja, mislita pač, saj je gorenjski zra.k zdrav ljudje pa tudi dobri. V Kranj, ki je kakor znano tujsko-prometno mesto, je prišel pred dnevi tujec. V Zlatem polj11 je vprašal nekega štirinajstletnega fantiča, katera cesta je najbližja v mesto. Fant mu je v svoji nagajivosti pokazal popolnoma drugo cesto. Tujec se je opiral češ, da se mu ta cesta ne zdi prava in da bo gotovo desna cesta prava. Fantič pa ni prišel v zadrego, ampak je dejal, da bi že bila bližja, toda tam je voda preko, katere ni mogoče priti, ker ni mostu. Tujec je korakal po blatni razmočeni cesti in prišel daleč iz mesta, kjer mu je povedala neka ženica, da mora nazaj na tisto cesto, na katero je že prvotno nameraval, Vsekakor bi se tako nesramne potegavščine ne smele dogajati zlasti pri nas ne, ki je tujsko-prometno mesto iti lahko že taka malenkost omrzi bivanje g06ta v našem lepem mestu. Predvsem bi morali vzgojitelji gledati, da bi se otroci navajali čimbolj prijaznega in dostojrtega vedenja do gostov. Ta teden Gorenjska komaj čaka nedelje, ki bo odločila, kdo bo dobil avtomobil in druge krasne dobitke na tomboli, ki jo bo priredila v nedeljo popoldne Gasilska četa v Kranju. V dveh paviljonih so na Glavnem trgu razstavljeni krasni dobitki, pred katerimi 6e ustavlja vedno mnogo ljudi, ki premišljujejo komu bo sreča najbolj mila. Vsekakor si bo srečke boljše nabavili v teku tedna, ker bodo na dan tombole 1 din dražje. Neprevidnost šolarčka Polzela, 27. septembra. . ^ Danes dopoldne se je v naši vasi zgodila nesreča, katere žrtev je postni mlad 10 letni šolar-ček Bizjak Vinko. Ko so šli iz šole, med njimi tudi Vinko, je privozil mimo voz z volovsko vprego, last Lovra Ožirja iz Podvina. Vinko je brezskrbno stekel na cesto, ne da bi videl nevarnost, ki mu je grozila. V diru je padel pod vole, ki so ga podrli ter je šlo preko njega kolo in mu zdrobilo nogo. Ponesrečenega dečka so prenesli v prostore občine, kjer mu je nudil prvo pomoč jiolzelski banovinski zdravnik. Popoldne so ga poslali v bolnišnico. tudi zdravniško mnenje ženske bolnišnice, Ta izvid kategorično zanika, da bi si Micika Blaževič dala odpraviti telesni plod, kar bi se gotovo poznalo, ko je drugače bila poj>olnoma zdrava. Sodnik jo dalje pripomnil proti obtoženki: >Napos!ed ste obtoženi zaradi tajni? prostitucije.« Ivanka vsa iz sebe: >To j>a ne! Prosim, gospod sudija, jaz imam svojega fanta.« Ivanka je bila zaradi -1 deliktov lažne ovadbe, lažnega pričevanja, tatvine in tajne prostitucije obslojena na 4 mesece strogega zapora. Po preslani kazni pa bo oddana za I leto v prisilno delavnico. Oproščena pa je bila od obtožbe zaradi tatvine spodnjih hlač, ki niso bile »tožene«, kakor se to kratko pravi v sodnijskem žargonu. Danes premiera velikega zabavnega filma union ROTSCHILD (HoHStaplerJl) v glavni vlogi znani priljubljeni Harry Bauer Kulturni koledar Hofman Mihael 26. septembra 1753 se je rodil v Ljubljani pisatelj Mibael Ilofmati. V Ljubljani je dovršil gimnazijo, v Gradcu bogoslovje. Poicm je bil kaplan po raznih kranjskih in Štajerskih župnijah, dokler ni priSol v Novo mesto za prefekta in ravnatelja nor-malke. Kot upokojenec je živel nekaj ("asa tudi v Ljubljani, kjer ga je I. 1S26 pri frančiškanih zatekla smrt. Ze 1. 1791 je priredil molitvenik: >Viži sveto mašo slišatk. Bil je prijatelj Barage in iz spisov, ki jih ni objavil, se vidi, da je bil ostro nejanzeni-stično usmerjen. — Hofman je tudi eden izmed prvih, ki so počeli pri nas sistematično zbirati gradivo za slovensko življenje svetnikov. Klančnik Janez 27. septembra 1823 se je rodil na Dovjem geografski odkritelj Janez Klančnik. V Afriko je odšel z misijonarjem J. Možganom. Tu je kmaiu postal trgovce s slonovo kosijo. Na svojih potovanjih je prižel kot prvi Evropejec v porečje srednjega Konga. Te dežele je poznal tako dobro, da je spremljal H. Schuberta na njegovem potovanju. Svojih uspehov ni izrabil. Umri jc 1871. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 28. septembra: Venčeslav. Sreda, 29. septembra: Mihael Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. TJstar, šelenburgova ul. 7. TEI. 27-30 SLOGA Warner Olannd In Boris Karloff v veienape-tem filmu Metisto -v operi IHvne o parna arije. Najnovelil žurnal. TEL. 21-24 MATICA Premiera vesele komedije Cirkus Saran Hans Moser, Leo Siezan, Adela Sandrock UNION Premiera velikega zabavnega Ulma RotscUIIci (BofiStaplerjl) V gl. vlogi znam priljubljeni HABRY BAUK — 0’A_ecUianx. o& 16.,19.': <« 21.'! aiaI — Ljubljansko gledališče DRAMA Začotek ob 20. uri Jorek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski abonma. Sreda, 29. septembra: Zaprto-Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma. Tretja premiera nove dramsko sezone je »Beraška operac. Delo se vprizori v režiji ing, arch. htupice, ki je napravil tudi vse načrte za popolnoma novo svojevrstno inscenacijo. Delo je izredno interesantno in je imelo Se na vseh odrih, kjerkoli se je vprizorilo, izredno velik uspeh. Vse vloge, kakor tudi zboroveki nastopi, so najskrbneje pripravljeni in pričakovati je, da bo to delo tudi v Ljubljani postalo izredno privlačno. Premiera je v četrtek 30. t. m. za premierski abonma. Naslednja premiera v drami je »Tarelkiua smrt« in nato se ponovi iz predlanske sezone »Pesem s ceste«, ki je imela ogromen uspeh. Tako bomo imeli v okviru enega tedna prvo četrtino letošnjega dramskega repertoarja, ki pride ludi v abonma, že na odru in sicer »Julija Cezarja«, »Viničarje«, »Beraško opero*, »Tnrelkino emrtt in »Pesem » ceste«. Takoj prihodnji leden začne drama s študijem treh novih del, ki tvorijo drugo četrtino novega dramskega repertoarja. Prva letošnja operna predstava v redni sezoni bo v soboto, dne 2. oktobra. Ta večer se vprizori po presledku 15 let ponovno na odru naše opere v popolnoma novi zasedbi Kienzlova opera »Evaugeli-nik e!i. Istotako kot Ui letove slike bi marsikdo smatral tudi Mušičev* za imp Polonijem. Toda to ni res. Vsi njegovi pejs^ži so Polani subjektivno in močno dinamično-ekspfosjvno. Značilne zanj so mehke lahne barve brez večjih konlraslov. Stane Kregar je eurrealist. Na slikah je viden prehod iz kubizma v surroalizem. Prvotno so bili predmeti pri njem prevedeni in razloženi z geometričnimi praoblikami- Barva je pri njem sad umetnikovega barvnega in simfoničnega Čuv#tvovanja. Njegov surrealizem ima težnjo vodoma prodreti k cessni oblasti podzavesti in od . iljenih, toda e fantazijo in voljo zbližanih predmetov. Kubistična geometrija mu ne zadostuje več, s surronlizmom hoče podati negotovo, nepreračunano, kar živi v sencah njegova podzavest. Zato pa je potrebna metafora. Kot gost je razstavil samo eno sliko zagrebški slikar Sohaj, Slika mu je lepo barvno urejena pokrajina, pri kateri z malo sredstvi lahko doseže iluzijo in občutje. Občinstvo si je pozorno in z zanimanjem ogledalo razstavo. V soboto je z obiskom počastil prireditelje na razstavi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je obljubil, da bo skušal od vsakega razstavljale« kupit po eno stvar. Razstava traja do nedelje 3. okt. Skrb" bivše mestne uprave n Ljubljana, 2S. septembra. Mestni dom v Ljubljani je bil zgrajen za na-itieue gasilske službe in mestne straže, V te prostore se je naselila Uidi mestna elektrarna, dokler se ni preselila v bivšo Mabrovo hišo, kjer je še danes, Ker so postajali prostori na magistratu vedno tesnejši, so namestili v II. nadstropju Mest nega doma socialni urad in mestni fizikat. Po vojni se je ustanovila poklicna gasilska 6lužba in z razvojem mesta so naraščale tudi potrebe tega urada. Zato sta potem, ko se je mestna elektrarna izselila iz Mestnega doma, zavzela mestni gasilski urad in reševalna postaja vse spodnje prostore v Mestnem domu in deloma tudi v II. nadstropju. Tu pa je imela od vsega početka svoje prostore tudi prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto Toda sčasoma 60 tudi ti prostori, katere je imel gasilski urad in reševalna postaja, postali pretesni. V skupni spaihtici spijo danes člani reševalne postaje in poklicni gasilci, kar je z ozirom na različne potrebe njih službe gotovo neugodno. Poklicni gasilci in reševalci pa bi potrebovali v domu tudi svoja stalna stanovanja. da bi mogli biti v vsakem primeru pri rokah. Prav tako pa se je razvijal tudi mestni socialni urad, zaradi česar so njegovi prostori v Mestnem domu postajali vedno tesnejši. Razni pododdelki so morali dobiti svoje ločene poslovne prostore. Toda ti prostori so kmalu postali pretesni. V malih sobicah se drenjajo danes po trije in še več uradnikov; oddelek za mladinsko skrbstvo, ki ima obširen delokrog, je na pr. stisnjen v ozek kabinet, v katerem poslujejo trije uradniki in morajo v tej sobici sprejemati še številne stranke. Prav tako tesni prostori so v drugih oddelkih. Stranke, ki imajo opravka v karlotečni pisarni, se morajo drenjati na malem, ozkem hodniku in morejo občevati z uradniki le 6kozi okence. Zaradi gneče, ki tu dnevno nastaja ob uradnih urah, včasih 6koraj ni mogoč prehod po hodniku v uradne prostore. Stranke, ki 6e zglašajo na mestnem socialnem uradu — in to so večjidel revni, bolehni ljudje, starčki — morajo čakati pozimi na mrzlem hodniku, kajti čakalnice ni nobene. Zaradi stisnjenosti prostorov so morali ograditi še del hodnika v pisarniški prostor. Se obupnejše pa 60 razmere na mestnem lizikam. Sem prihajajo bolniki in ti prav tako nimajo nikake čakalnice, zato morajo čakati na ordinacijo na mrzlih hodnikih. Zdravniki ordinirajo po dva do trije v eni sobi, obiska pa je dnevno do 100 Jasno je, da bi moral imeti vsak zdravnik svojo ordinaoijsko sobo in da bi morala bili posebna čakalnica z nalezljivo boleznijo in posebna za druge. Ženska ambulanca je na pr. v ozkem kabinetu, v katerem poslujeta dva zdravnika in zaščitna sestra, istočasno pa je tukaj čakalnica in slačilnica za obsevanje v sobici, ki je poleg ambu-lance. Duh. ki prihaja iz 6obe za obsevanje, 6e širi v sosednjo sobo tako, da je bivanje v njej, Kai pravijo v Belgradu o »Ljubljani II Kritike belgrajskih listov o ligiui tekmi med Ljubljano in Jedinstvom so zelo nepovoljne, da skoraj uničujoče tako za Jedinstvo kot za Ljubljano. Tako pravi med drugim Politika: Po dokončani tekmi so gledalci govorili, da bi bilo bolje gledati nižje razredno tekmo med Istro in Uskokom kot pa tekmo med Jedinstvom in Ljubljano. Igra, ki sta jo pokazala oba kluba, nikakor ne odgovarju igri ligaških klubov. Tekma jo pomenila mučenje žoge, igralcev in gledalcev. Ljubljana se je rudi dejstva, da je morala igrali samo r. desetimi igralci, takoj po, •egnila v obrambo. V teamu so se predvsem odlikovali Ljubljančani Pogačnik, llasl, Bertoncelj, Janežič in nekoliko Tičar. Tudi belgrnjsko Vreme ni nič bolj naklonjeno: Od simpatičnih Slovencev smo vsaj pričako-v«li, da bodo pokazali srčnost in požrtvovalnost, ko smo že zedeli, da tehnična stran igre ne bo preveč visoka. Toda tudi v tem pogledu nam jc •Inln Ljubljana zelo slabo partijo. Igra jp bila v obeh polčasih monotona in nezanimiva, mestoma ('elo dolgočasna. Oba kluba sta se trudila, kdo b<> igral liolj ležerno, kot da no gre za dragocene točke. Gledalec je s tekme odnesel vtis, da igrala kluba nevažno prijateljsko tekmo. V prvem ln>lčasu je imelo premoč Jedinstvo in je imelo •tekaj zrelih situacij med golom Ljubljane, vendar v celem napadu ni bilo niti enega moža, ki bi znal pošteno realizirati. Jedinstvo brez Sekuliču sploh ne predstavlja prvorazrednega mošlva. Ljubljana je bila v tem delu igre defenzivna iu jo ves čas igrala z desetimi igralci. V drugem polčasu je Ljubljana zaigrala malo bolj živahno, toda še daleč ne tako, da bi igra mogla navdušiti še tisto malo število gledalcev. — I>ri Ljubljani so bili dobri: Janežič, Lah in Bertoncelj. Kritike belgrajskih listov torej niso kdo ve kako povoljne niti za Ljubljano niti za Jedinstvo. Zagreb : Budimpeštansko okrož e 68'5 : 55 5 V nedeljo se je vršil v Budimpešti lahkoatletski dvoboj med lahkoatletsko reprezentanco Zagreba in budimpeštanekega okrožja. Doseženi rezultati so mestoma zelo slabi. Tek na 800 m: Szehen (B) 2:08.9, 2. Farkaš (B) 2:05.4, 3. VViinschbach (Z) 2:07.7. Skuk v višino: 1. Buralovič (Z) 173 cm, 2. I3r-dogh (B) 172 cm, 3. Bansza (B) 1(18 cm. Met kroglje: 1. Kovačevič (Z) 14.21, 2. Varzo (B) 14.15 m, 3. dr. Narančič (Z) 13.51 m. Tok na 100 tn: 1. Somogyoari (B) 51.7, 2. Sze-bel (B) 52.1, 3. Karner (Z) 53.0. f Met diska: 1. Remez (B) 40.80 m, 2.Manojlovič (Z) 42.47; 3. dr. Narančič (Z) 40.57. Tek na 110 m zapreke: 1. Levente (B) 16.3, 2. Erlich (Z) 10.8, 3. Buratovič (Z) 18.2. Tek na 100 in: 1. Katalinič (Z) 11.2, 2. Barsza (B) 11.3, 3. Simonyi (B) 11.7. 4X100 m: Zagreb 44,7, Budjmepšta 45.B. zlasti, kadar je polna ljudi, skoraj 'nevzdržno. Nič bolje ni v drugih prostorih. Pisarne so stisnjene celo po hodniku in ob deževnih dneh je po vseh sobah in pisarnah močan prepih. To tem bolj bije v oči, če človek pogleda v sosednje prostore, v veliko dvorano in lepe, prostorne sobe, ki 60 po cele dneve prazne in katere je bivša občinska uprava oddala v najem dvema privatnima društvoma. Človek se nehote vpraša, kako da je v mestni hiši tako tnalo prostora za mestne urade, poleg njih pa so prazni prostori, ki jih uporabljajo privatna društva? Morebiti bi nam to vprašanje rešila bivša mestna uprava, ki je teta 1035. ko so bile razmere v omenjenih uradih prav takšne kot danes, oddala te prostore v najem. Ali je morda smatrala te razmere v uradih, ki smo jih opisali, za povsem primerne in ugodne? Takrat bi bila pač mogla bivša občinska uprava te prazne prostore upora biti za nujno razširjenje mestnih uradov. Toda tega ni storila — nasprotno, onemogočila je razširjenje uradov v le prostore tudi sedanji mestni upravi, in to za dolgo vrsto let z dvema nepreklicnima pogodbama: prvo s šentjakobskim kulturnim in gospodarskim društvom v Ljubljani, kateremu je dala v najem dvorano v Mestnem domu in eno sobo poleg dvorane (v I. nadstropju), drugo pogodbo pa s pevskim društvom »Ljubljanski zvon«, kateremu je dala v najem dve veliki sobi v I. nadstropju (poleg mestnega fizikata). Obe najemni pogodbi veljata do 31. julija 1942 ter sta za obe stranki neodpovedljivi! Do leta 1042 torej občinska uprava ne more razpolagati s temi prostori. Pogodbi se avtomatično podajšata za nadaljnjih 10 let. če se najem pred potekom prve najemne pogodbe ne odpove. Letna najemnina za vsako društvo znaša 2400 din ali 200 din mesečno za sobo in dvorano oziroma za dve sobi. Iz tega se jasno vidi skrb bivše mestne uprave, kateri 60 bila bolj pri srcu tako imenovana napredna društva, kakor pa lastni in to tako važni uradi, kot je gasilski urad in reševalna postaja, mestni socialni urad in mestni fizikat. Kakor nešteto drugih, je tudi ureditev tega vprašanja prepustila novi mestni upravi, ki ga skuša urediti z možnostmi, katere 60 ji po vsem tem 6ploh še dane. Že zadnjič smo poročali o ureditvi novih prostorov za reševalno postajo v Mestnem domu. Toda to je le izhod za silo; vprašanie prostorov za mestne urade, ki 60 stisnjeni v Mestnem domu, pa 6 tem še davno ni rešeno. Velike poplave in nesrečo je povzročila pretekle dni reka Mura. Že v petek 60 javljali iz Graza. da 6e je Mura dvignila iz struge in na več krajih prestopila bregove. V vasi Dokležovje 60 morali kmetic izprazniti vas, ker je voda začela vdirati v hiše in hleve. Promet med Prekmurjem in Medjimuriem je skoro ves prekinjen. Pravo morje pa je nastalo med Murskim Središčem in Dolenjo Lendavo. Iz vode mole samo strehe in vrhovi dreves. Dalje je Mura raztrgala zapornico. ki jo je zgradil nedavno hidrolehnieni oddelek za regulacijo Mure. Vsega je okrog 20.000 oralov zemlje pod vodo. V6e telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. 20-letnica največjega zavoda za slepce, ki je v Zemunu, je bila na slovesen način proslavljena v Zemunu. Zavod je največji v naši državi kakor tudi na Balkanu. Slavnosti so se udeležili tudi češki in jw>ljski delegati, poleg predstavnikov vseh društev slepcev in uradnih zastopnikov socialnega ministrstva. Slepci intelektualci so ustanovili slovansko zvezo slepcev intelektualcev. — Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani so v vseh državah. Učimo sc esp«ranta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1, da se bomo lahko « tujci sporazumeli. Tek na 1500 m: 1. Farkaš (B) 4:13.5, 2. Flaes (Z) 4:15.2, 3. Srakar (Z) 4:18. Tek na 3000 metrov: 1. Nemecz (B) 0:29.2, 2. Molnar (B) 9:41.8, 3. Sindelar (Z) 9:47.2. Skok v daljavo: 1. ErdSgh (B) 670 cm, 2. Buralovič (Z) 646 cm štafeta 4OOX3OO\2O0XlW m: 1. Budimpešta 2:01.5, 2. Zagreb 2:09, Posamezni deli belgraj»ke združene opozicije sejejo vsak zase na sestankih, katerih se udeležujejo bolj vidni pristaši in ugledni veljaki. Se-| stenju služijo šefom posameznih skupin za to, da zvedo, kakšen je dejanski odmev sporazuma med ljudstvom. Te dni bodo sporazum podpisali še žeji. nakar bodci počakali poziva dr. Mačka, naj pridejo v Zagreb. Dr, Maček ge še vedno mudi v Rogaški Slatini ter se bo v Zagreb vrnil najkasneje v petek ali soboto. S tem je tudi že odrejen dan sestanka med Mačkom in odposlanci belgrnjsko opozicije, ki jo bodo najhrže zastopali spet Boka Vlaji?, Milan GavriloviŠ in Laziča Markovič. Ko bo pa sporazum od vseh skupin in njihovih šefov l>odpisan, se bodo pa sestali vsi šefi osebno ju potem izdali že tolikokrat obljubljeni proglas na narod, V brzovlaku je bil med vožnjo na progi Bel-grad—.Zagreb napaden avstrijski državljan, uradnik avstrijske narodne banke Albert Hess, ki službuje v Beljaku. Sam je sedel v oddelku drugega razreda, ko je stopil blizu Nove Gradiške v oddelek neznan moški, se mirno približal llejisu, nato ga pa udaril s trdim predmetom po glavi. Oblit s krvjo je imel Hess še toliko moči, da je potegnil za zasilno zavoro in s tem ustavil vlak. Napadalec se je zavedel nevarnosti ter jo je jadrno jiopihal skozi okno na polje in izginil v temi. Policija je sicer prijela enega od potnikov, ker zanj misli, da je bil z napadalcem v zvezi. Vendar ni iz njega iztisnila še ničesar. Hessa so v vlaku za silo obvezali, potem so ga pa v Zagrebu poslali na kliniško ambulanto. Vse orožniške postaje so bile alarmirane ter neutrudno iščejo napadalca. Poskusni leti na novi zračni progi od Bukarešte preko Belgrada In Zagreba v Benetke iu Milan se že vrše, Zagrebčanom je torej uspelo, da so dosegli vključenje Zagreba v to progo, Letalo preleti razdaljo od Bukarešto do Zagreba v dveh urah in pol ter se je ustavilo tudi v Belgradu. Za vso progo od Bukarešte do Milana porabi letalo štiri ure letenja. Povpraševanje po banaški koruzi je zelo veliko. Odprl se je namreč nov trg v Maroku. Vzporedno s tam so poskočile tudi cene. Zadnje dni se je prodajni meterski stot koruze tudi po 102—103 dinarje, dočim se je cena še pred mesecem sukala okrog 80 do 85 dinarjev. Trgovina s pšenico je i>a mirna. Cene so stalne. Predlog za ustanovitev balkanskega obrtniškega zavoda so postavili bolgarski obrtniki. Prihodnji mesec se bodo namreč sestali v Sofiji vsi bolgarski obrtniki, z njimi vred pa tudi zastopniki obrtniških združenj iz vseli balkanskih držav, ker so Bolgari poslali v vse balkanske države povabila | na udeležbo. ) količino manjših o«>ebnilt avtomobilov no skušala v prihodnjih mesecih plasirati v naši (irzavi nemška avtomobilska industrija. Nemčija hoče za nekaj let napolniti s cenenimi avtomobili naše tržišče, ki sicer ne konsumlra dosti motornih vozil. Namenu, ki ga Nemčija s tem zasleduje, nodo odgovarjale tudi ceue, Avtomobile bodo jiro-■ dajali J50 tako nizkih cenah, da jim bo težko kdo 5 konkuriral. Če se jim bo posrečilo načrt uresničiti in prodati v naši državi omenjeno količino avtomobilov, lahko pričakujemo, da bodo Nemci za nekaj let naše tržišče nasitili. Za 83.1 milijona dinarjev losa smo pretekli mesce izvozili jz naše države. Teža znaša okrog S1.000 ton. Napram lanskemu avgustu se je torej izvoz lesa skoraj podvojil, tako po količini kakor tudi po vrednosti. V vseh prvih letošnjih mesecih smo tako izvozili lesa 794.000 ton v vrednosti 750 milijonov dinarjev. V istem razdobju lani pa je izvoz znašal 432.000 ton v vrednosti 401 milijona dinarjev. Tudi bosanski rudarji se poganjajo za povišanje svojih bornih mezd, zlasti se oglašajo rudarji v državnih rudnikih. Banska uprava v Banjaluki je zaradi tega sklicala za včeraj posebno anketo, na kateri se ob sodelovanju zastopnikov podjetij in zastopnikov delavstva rešuje to vprašanje. Železniška konferenca med zastopniki italijanskih in naših železnie se bo prihodnje dni začela v Dubrovniku. Italijanski odposlanci so včeraj zvečer le prispeli. Na konferenci bodo obravnavali le vozne rede in vozne tarife. Svojo ženo je ubil včeraj čuvaj grobov v Belgradu Božidar Nikolič, Nikoličeva žena ni bila nič preveč zvesta, čeprav jo imela še tri majhne otroke. Ponovno je možu uSla in so vselej preselila k nekemu svojemu prijatelju. Na moževe prošnje so je vendarle vselej vrnila. Tako je naredila tudi pred nekuj dnevi. Mož jo je pa le preprosil, da je žena pobrala svoje stvari in se vsaj na videz odpravljala domov. Toda sredi poti se je skrila in izgubila. Mož jo je ves dan iskal, ko jo je pa našel, jo jo razjarjen zaklal. Potem se je pa sam javil orožnikom. Petelin jc izkljuval oči dveletni deklici Su-kreti šahbegovi v Brežicah pri Sarajevu. Ko ie mati delala v kuhinji, je dekletce odšlo na dvorišče in se približalo petelinu. Petelin je pa skočil na otroka, ga podrl, stopil na prsa in začel kljuvati oči. Na otrokov krik je prišla mati in prepodila petelina. Zdravniki upajo, da bodo dekletcu rešili življenje, od očes pa morda samo eno. Slive so v Bosni in Hercegovini letos zelo slabo obrodile. Razlika nasproti prejšnjim letom je ogromna. Se lani so izvozili okrog 2000 vagonov svežih sliv, medtem so jih letos le 230. Kajpak so bile slive zaradi tega dražje, kakor bodo dražje tudi suhe, ki se bodo kmalu pojavile na trgu. Železniško progo med Metkovičem in novim pristaniščem Pločo so že začeli graditi. V ta namen 60 že ustanovili posebno progovno sekcijo v Metkoviču. Proga bo dolga 22 kilometrov, stala bo pa do 70 milijonov dinarjev. Na mnogih mestih bodo morali progo sekati v živo skalo, kajti tekla bo tik ob reki Neretvi. Istočaeno bodo osu-ševali tudi močvirja, preko katerih bodo speljali železnico. Dalmatinci, ki sc boje konkurence novozgrajenega pristanišča v PJočali, se še vedno ne morejo potolažiti. Bosanci se pa zahvaljujejo svojemu zastopniku v vladi in prometnemu ministru dr. Spahi. 145 dinarjev kazni je moral plačati subotiški advokat dr. Salessy, ker je protipravno nosi! doktorski naslov, ki si ga ni pridobil na en: od univerz, ki 60 pri nas priznane. Ko so na policiji Sale6syja zasliševali in zahtevali, naj jim pokaže doktorsko diplomo ter potrdilo, da mu je advokatska zbornica priznala doktorski naslov, je Sa-' lečsy to odklonil. ' v Dve, tri o Mussoliniju O Mussoliniju, možu, ki mu zadnje dni svetovni tisk poklanja toliko prostora, ko je sedaj napravil svoje drugo potovanje v inozemstvo, odkar je s krepko roko zgrabil usodo moderne Italije, krožijo posebno med italijanskim prebivalstvom tudi nekatere prav zanimive zgodbice, ki kažejo tega moža tudi od zasebne strani. Med temi zgodbicami morda ne bodo preveč dolgočasne n. pr. tele: Znameniti filmski igralec Jackie Coogan se je nekoč še kot dečko mudil v Rimu s svojimi starši. To priliko je hotel na vsak način porabiti tudi za to, da obiščejo Mussolinija. Ko je prišel v Palazzo Venezio, ga je kar malo zaskrbelo, ko je videl, da bo prav težko prišel na vrsto, kajti v čakalnici se je ta dan nabralo vse polno odličnih osebnosti, ki so čakale, kdaj jim bo Mussolini dovolil obisk. Še isti dan pa bi bil moral Jackie že odpotovati iz Rima. Vendar pa so nekateri, ki so bili vedno Mussoliniju »najbližji«, opozorili svojega predsednika, da se mlademu Jackieu zelo mudi in da želi, da bi bil čimprej sprejet. Čeprav je bil Mussolini zatopljen v svoj posel, je takoj, ko je slišal ime Jackie, vstal in sprejel Jackieja in njegove starše. — To so morali biti zelo pomembni trenutki. Zunaj so čakali ministri, diplomati in višji uradniki, duce pa se je v sobi živahno razgovarjal s tako malo pomembnim Jac-kiem! Po dolgem razgovoru je Mussolini podaril •Jackieu svojo sliko, na katero je napisal: Največjemu med malimi možmi, Mussolini.« Jackie si je nekaj časa ogledoval sliko, nato pa dobrohotno dejal: »Gospod Mussolini, tudi jaz vam boni podaril svojo sliko in bom nanjo tudi kaj napisal.« Mussolini je navdušen športnik. Dobro jaha, rad vozi avtomobil, je strasten letalec, plavač, in kot pravi sin svojega naroda, tudi dober tekač. Zgodilo se je, da je nekoč dirkal s svojini avtomobilom s hitrostjo precej nad sto kilometrov na uro, tako da so njegovi spremljevalci tedaj preživeli nekaj časa v neprestanem trepetanju, kdaj se bodo vsi skupaj pobili. Mussolinijev najbližji sodelavec, prejšnji tajnik fašistične stranke Fari-nacci, je bil za predsednika Mussolinija toliko v strahu, da je celo v nekem časopisu opozoril na veliko nevarnost prehitre Mussolinijeve vožnje. — Pravijo, da je zaradi takšnega pisanja Mussolini povabil Farinaccija na avtomobilsko vožnjo, in je ob tej priliki nagnal svoj avtomobil na 140 km na uro. Od tedaj si menda ni nihče več upal tako kritično gledati na Mussolinija, kadar se vozi z avtomobilom. ★ Glede tega, kako more postati človek bogat, je Mussolini povedal nekoč svojemu prijatelju tole: »Zbral bom v knjigo vse pesmi, ki so jih meni v čast zložili številni italijanski pesniki in pesnice. če vsak od teh pesnikov kupi samo po petindvajset izvodov »moje« knjige, bom gotovo zaslužil bajno vsoto denarja!« »To je zelo velikopotezno!«, je dejal prijatelj. Toda, možne so še boljše špekulacije. Če razodeneš tem pesnikom že sedaj svojo namero, boš v enem samem tednu gotovo dobil še stokrat toliko gradiva, kakor ga imaš sedaj. Pomisli, sto proti ena!« »Potem gorje mi, revežu,« je vzkliknil Mussolini, »nikar nikomur ne povej...!« Zena, soproga, milostljiva V neki ženitni pisarni v Bostonu imajo po stenah tele značilne napise: Kadar se kdo poroči, je njegova zakonska družica bodisi žena, bodisi soproga, ali pa milostljiva. Zaradi ljubezni si vzameš ženo, da bi udobnejše živel, soprogo, iz častihlepnosti pa milostljivo. Ženo imaš zaradi sebe, gospo soprogo zaradi svojih znancev in znank, milostjivo pa zaradi javnosti. Če zboliš, ti streže žena, soproga te obišče, milostjiva pa poizveduje in se zanima za tvoje zdravstveno stanje. Za gospodinjstvo se zanima žena, za hišo skrbi soproga, za modo pa milostljiva. Z ženo greš na izprehod, s soprogo se pelješ malo ven iz mesta, milostljiva te vleče na rivi-jero. Del gorja, ki te zadene, nosi s teboj žena, del denarja ti vzame soproga, milostljiva pa dela dolg. Ko pa bomo umrli (sto dvajset let nam bo vendar naklonil Bog), bodo žene za nami jokale, soproge bodo tarnale, milostljive pa bodo nosile žalno obleko. Gorilni plin se je sam iznašel "V premogovnem rudniku v VVhitehavenu v Angliji so rudarji, ki so takrat uporabljali vse bolj preproste svetilke kakor danes, nenadoma začutili in zavohali neki doslej neznani plin, ki se je ob svetilkah vžgal in povzročil precejšnjo zmedo. Ko pa so videli, da ni nobene posebne nevarnosti, da plin čisto krotko in mirno gori samo v debelosti pol metra, so začeli gasiti. Toda plin se je vedno znova vžigal. Da bi se ga dodobra znebili, so ga napeljali po posebnih ceveh iz rudnika na prosto. Komaj pa je cev s plinom zagledala beli dan, se je plin kar sam od sebe zopet vžgal in s svojini lepim plamenom privabil množico radovednežev. Zapiski, ki poročajo o tem nenavadnem dogodku, pravijo, da je ognjeni zubelj koncu cevi gorel neprenehoma dve leti in devet mesecev. Tako se je plin razodel ljudem in jim pokazal svojo pomembnost. Dva italijanska tihotapca je našel neki pes iz slovitega zavetišča in samostana sv. Bernarda na francosko-italijanski meji. V megli in snežnem viharju sta* zašla, omagala in zmrznila. Nosila sta vsak 80 kg kave. Pomagati jima ni bilo več mogoče. Peti most če* Donavo v Budimpešti. Krstili so ga po madžarskem regentu Horthy-ju. Mussolinijev prihod v Monakovo. Pozabljene hranilne vloge Ameriške banke iinajo 180 milijonov vlog, za katere ee nihče ne zmeni. Zdi ee, da eo vlagatelji popolnoma pozabili na svoj denar. Res je, da gre v večini primerov 6amo za majhne v6ote; vendar pa je med pozabljivimi vlagatelji 65 oseb, ki imajo čez 2 milijona dinarjev naloženega denarja, iti 1121 oseb s 500.000 do dveh milij. din. Med temi pozabljivci je tudi newyorški župan, ki je pred 18 leti vložil čedno vsotico v neko banko v washing-tonu, pa pravi, da se tega več ne spominja. Charlie Chaplin se bo prelevil Kdo se še ni v kinu do solz nasmejal ubogemu, mehkočutnemu in dobrosrčnemu potepuhu s črnimi brčicami, skuštranimi črnimi lasmi, pokritimi s svojim neizogibnim tipčnim cilindrom, oblečenemu v prekratek suknjič in predolge hlače ter obutem v lopataste čevlje, njegovi racasti hoji in užaljenem ponosu? Vso to navlako in svojo žalostno-šaljivo igro, s katero je postal svetovno znan in slaven, namerava sedaj zavleči ter se svetu pokazati v novi luči, v novi igri in tak kakršen je. Zamislil je nov film, ga že začel v podrobnosti proučevati in obdelovati. Dočini je bila doslej vsa moč njegove igre v obnašanju, kretnjah in spakovanju — igral je vedno le v nemi filmih — bo novi lil m zvočen, njegova glavna soigralka pa bo njegova sedanja žena Paulette Godart, ki se je začela pripravljati za svojo novo vlogo. Anglija v boju proti razporokam Angleške sodne in zakonodajne oblasti so ugotovile, da se ločitve zakona neprestano množe zaradi vedno bolj malenkostnih vzrokov. Tako se je nekdo hotel ločiti od svoje žene, ker je šla v operno gledališče, pa se ni zadosti izbrano oblekla in ni dala las skrbno ondulirati. Druga mlada žena ni mogla odpustiti svojemu možu, ker v njeni odstotnosti ni 6krbel za psa, kakor mu je naročila. Takih brezmiselnih primerov in povodov razporoke imajo na sodišču na stotine, zato so sklenili tej neumnosti napraviti konec. Ustanovili so poseben tečaj za mlade moške in ženske, katerih edina naloga bo poravnati malenkostne zakonske prepire. Pri takih poravnavah jim bodo pomagali tudi duhovniki oziroma pastorji, rabini itd., kakršne vere bodo pač tožitelji in zdravniki. Posebno zdravniki! Kajti večina nesporazumljenj prihaja iz zdravstvenega stanja »sitnežev«. Če se zdravniku posreči dokazati, da sta oba zdrava, drugim posredovalcem pa, da vzrok sitnarjenja ne tiči niti v verskih niti v finančnih vprašanjih niti v značaju, se bodo morda le začeli sramovati svoje nataknjenosti, za katero res ne bodo videli nobenega pametnega povoda več ter se zopet pobotali in spravili. Do sedaj se udeležuje tečaja že 40 pripravnikov, ki bodo potem nameščeni pri raznih sodiščih, kjer bodo vršili res idealno delo; idealno posebno v tem oziru, ker ne bodo zanje nič plačani. Leposlovje zločincev Na Poljskem je nastalo novo leposlovje. Poznejši rodovi ga bodo najbrž imenovali »Ciklus ječ« in profesorji bodo razlagali svojim učencem: »Začetnik in vrhovni mojster te šole je bil Pianecki, veliki Pianecki. V svoji mladosti je bil ropar in ubijalec, kar ga je spravilo v dosmrtno ječo. Ker pa je v ječi spisal dvoje nesmrtnih del, so ga oblasti pomilostile že čez 12 let. Tudi življenje je lahko prav tako bujno, kot najlepši izmišljeni roman!« Pianecki, ki dobiva danes sijajne nagrade za svoja dela in ki poseča najboljše družabne kroge, je v resnici vzbudil v vseh svojih prejšnjih tovariših vnete posnemalce. Po vseh poljskih ječah je zavel pesniški in pisateljski duh. Jetniki se nič več ne pritožujejo, ne upirajoč. Po celicah škr-tajo peresa; vse zahteva papir, črnilo, pisalnike! Čuvaji, ravnatelji, poštarji in izdajatelji so le s težavo kos strahoviti povodnji spisov, ki pa so, žal, bolj izrodek upanja na pomilostitev, kot izraz leposlovnega veleuma in pesniškega na-vdahnjenja. Zato bodo razni ocenjevalci najbrž kmalu začeli izražati svojo nejevoljo nad^sTahilflf spisi s pripombo: »No, to knjigo je pa gotovo spisal kak jetnik.« Programi Radio Ljubljana Torek, 28. sept.: 12 Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert Rad. orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Dvorakova dela (plošče) — 18.40 Glasbeni spored v prihodnjem letu (g. dr. Ant. Dolinar) — 19 Cas, vreine, poročila, spored, obvestila — 19 Nac. ura: Smisel za socialno higieno pri našem ljudstvu (dr. Ante Vuletič, Zgb) — 19.50 10 minut zabave — 20 Violinski koncert R. prof. Karla Rupla, pri klavirju r. prof. Marjan Lipovšek — 20.40 Orgelski koncert (plošče) — 21 Koncert Radijskega orkestra — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Pevski kvartet »Fantje na vasi«. Orugl programi Torek, 28. septembra: Belgrad: 20 Plošče; 21 Narodne pesmi; 21.30 Fra-iekova sonata za violino in pianino — Zagreb.• 20 Opera — Dunaj: 19.4« Pester kon-eert; 20.15 Harmonike in kitara; 21.05 Dunajski spre-hodi; 22.20 Plošfce — BudapeŠta: 20.35 Orkestralni koncert; 22.15 Harfa; 23.05 Jazz — Trst-Milon; 17.15 Violi-na; 21 Pihala: 22.15 Vokalni koncert — Rim-Bari: 21 lffra, nato opera — Praga 19.10 VoiaSka sodba; 20.25 Opera* 22.20 Šramel — Varšava: 20 Sinfonični koncert; «7*1? J?.0811® £laska — Berlin: 20.10 Orkestralni koncert; >21.15 Filmska glasba — Hamburg: 21 Godala M. Jacoby - R. Lergh: 7 Poročnik indijske brigade Govoril bo indijsko in tolmač bo sproti prevajal vsako vašo in vsako njegovo besedo, To gre začuda naglo, tako da se boste lahko neovirano z njim razgovarjali.« »Želel bi, da bi moji razgovori z njim obrodili dober sad,« je zavzdihnil sir Harcourt. Vickers mu je mirno odvrnil: Sire, ne obetam si uspeha od tega.« Ali veste, kakšen je namen te moje poti?* »Oprostite, sire, toda verjemite mi, da nisem zagrešil nič neprimernega. Samo... Kdor dolgo živi v Indiji, zlasti na takem mestu, kakršno je moje, izve za vse tajnosti. Zato je diplomatska služba v Indiji tako težka in odgovorna.« Harcourt ni odgovoril ničesar. Molčal je ves ostali čas. 2e prej je vedel, kako je njegova naloga kočljiva, toda ta opomin mladega častnika ga je docela prepričal o nevarnosti in odgovornosti, ki mu jo je ta pot nalagala. Bil je častniku hvaležen, da ga je tako obzirno opozoril na težave, ki ga čakajo. Zdaj je bil pripravljen na diplomatski boj z maharadžem. V mislih je ocenjeval in tehtal vsak »za« in vsak »proti« ter računal z vsemi možnimi zaprekami in težavami, do katerih bi utegnilo priti med razgovori s tem zvitim Indijcem. Indijski jezdeci na čelu oddelka so ustavili konje. V daljavi se je vrtinčil oblak prahu. Čez nekaj trenutkov so zaslišali tudi topotanje konj, ki so jim drveli nasproti. »Surat kan nam pošilja naproti častno stražo, ki nas bo odvedla do palače,« je rekel Vickers, Ni preteklo pet minut, pa so že pridrveli konjeniki, oblečeni vsi v belo in na belih konjih. Njihov poveljnik se je priklonil pred sirom Harcourtom in spregovoril nekaj besedi v indijščini. To je bil pozdrav Surat kana mogočnim Angležem, ki so mu izkazali čast, da so ga obiskali v njegovi državi. Vickers mu je vrnil pozdrav, kakor je to bila navada, zatem je sprevod krenil dalje. Na čelu so jezdili beli Surat kanovi konjeniki. Vsa pokrajina se je spremenila. Puščavska enoličnost je izginila. Okrog njih so se vzpenjale palme in gosto grmovje je pokrivalo sivo zemljo. Zdaj so se tudi že videli beli zidovi z visokimi stolpi, na katerih so vihrale kanove zastave. Potem je vse skupaj kakor po nekem čaru izginilo in jezdeci so spet zašli v gost gozd. Deset minut so jahali med palmami. Tu in tam so srečali manjše oddelke vojakov, včasih pa so naleteli na večje skupine. Harcourt je nehote pomislil, da hoče maharadža kazati svojo oboroženo silo, da bi vzbujal pri Angležih več začudenja in spoštovanja. Gozd se je zredčil in znašli smo se tik pred mestnim obzidjem. Harcourt se je čudil mogočnim, belim zidovom. Stolpi, nazidki, topovi in vse povsod po obzidju so sc gnetli vojaki. S stolpa nad glavnimi vrati je zadonela trobenta. Njeno znamenje so povzeli še ostali trobentači na zidovju. In medtem, ko so izzvenevali pozdravni glasovi trobentačev, so se polahko začela odpirati velika vrata, ogromna, vsa okovana z železnimi ploščami, iz katerih so štrleli veliki žeblji. Obe krili sta se odpirali hkrati, toda tako počasi, da je človek moral nehote misliti na njihovo težo in na to, da jih nobena sila na svetu ne bi mogla prebiti. Četa angleških vojakov je s kanovimi gardisti na čelu polahko jezdila skozi vrata, trobentači pa so kar naprej trobili svoj pozdrav v divjih in bojevitih sunkih. Harcourt je zdaj prvič, od kar je stopil na indijska tla, začutil, da je v državi, ki ji prav za prav ne vladajo Angleži, marveč, ki ima docela druge gospodarje ... A brž je odgnal te misli. Mimogrede je pogledal na svojega mladega spremljevalca Vickersa, ki se je držal mirno in dostojanstveno. Ob njem se je spomnil svoje naloge ter se še sam vzravnal v sedlu. Gledal je naravnost predse ter se ni več menil za svečane vrste vojakov ob obeh straneh ceste v razkošnih oblekah. To prav za prav ni bilo mesto, marveč ogromna trdnjava. Bele, nizke hiše, najbrž vojašnice, tu pa tam kaka večja in razkošnejša stavba. Vsepovsod pa je človek čutil, da je vse to last mogočnega maharadže. Jezdili so čez širno dvorišča, kjer so stali v vrstah topovi. Vsako dvorišče je bilo od drugega ločeno z zidom. Surat kanova prestolnica je bila res ena sama velika trdnjava. Potem so prestopili vrata v zadnjem zidovju in dospeli na velik trg pred kanovim gradom, To je bila konec koncev slika, ki jo je vojakom čarala pred oči domišljija: sen iz belega marmorja. Slika te veličastne palače, ki je bila mesto zase, je bila res veličastna. Glavna stavba z veliko kupolo in z malimi stolpiči, je bila iz belega marmorja kakor ostale manjše stavbe, ki so bile med sabo zvezane z visokimi ograjami iz pozlačenega omrežja. Deset korakov pred stopnicami do glavnega vhoda je Vickers zapovedal, naj obstanejo. Na stopnicah je stalo nekaj starih Indijcev v belih, z biseri posutih oblekah. To so bili prvi svetovalci maharadže Surat kanal Začelo se je obredno pozdravljanje, ki je trajalo dalj kakor četrt ure. Eden izmed maharadževih častnikov je odvedel vojake v posebno vojašnico, ki fe bila določena zanje. Najstarejši med indijskimi dostojanstveniki, visok starec z belo brado, je potem odvedel Harcourta in častnike v njihove prostore. Sir Harcourt se je znašel v obli dvorani, ki je bila tudi vsa iz marmorja. I la so bila pokrita z dragocenimi preprogami- »titoveuMlU dum* utrnja rtal dHavnit ot. j2 Mlečna naroftnlna U Din. aa Inozemstvo 2S Din Uredniitvo: Kopitarjev« ulica 6/IU Telefon s/m ta &9U 4. Tale/on 8992. Za Jmraalovaoako tUkarno tr Ljubljani} K. Ced Izdajatelj* Ivan Rakove«. Urednik] Joie P JeT* *