Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOS SM3 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 19. • 7. MAJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ ZAPISKI S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE l\ SOtlUISTONi vicm ••SMMKJfNJA S VliiHin NAŠIH MDJITJI , Minuli četrtek, dne 29. aprila Je bila v Ljubljani v Domu sindikatov seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na seji, ki jo je vodil tovariš Janko Rudo1!!, so člani Predsedstva razpravljali o nalo-Sah sindikalnih organizacij pri uresničevanju letošnjega druž-benega plana oziroma gospodarjenja v podjetjih in o vzgoji delavcev. Prelistajmo zapiske s seje in Prisluhnimo ugotovitvam ter na-Potkom članov predsedstva. in do- lavski organi upravljanja otresli jetjiih, včasih tudi višja si n d tkal-gospodarjenja iz j ozkih, trenutno dobičkarskih gie- : na vodstva me presojajo tarnanje si podjetja premalo j dišč v gospodarjenju, premalo ! o težavah s svojimi očmi, marveč Ni vseeno, na kakšen način smo dosegli gospodarski uspeh podjetja Kadarkoli ocenjujemo uspehe gospodarskih podjetij ne velja spregledati kako in na kakšen ( ^ r,.nl !i«čin smo te uspehe dosegli. Ni j lavsko, po socialistično. Uanireč vseeno, aK so doseženi! gledanja na proizvodnjo nosnost, zaradi rok v usta prizadevajo odpirati nova delovna mesta, razširjati proizvodnjo, zaposliti mladino in vzgajati nov strokovni kader. Nasprotno, marsikje zaradi trenutnih koristi in uspehov, v prizadevanju za čimboljšo trenutno donosnostjo podjetja, zaradi ozkega, primitivnega in golega dobičkarskega gledanja delovno fronto še zožujejo. Takšno ravnanje seveda ni socialistično. In (kjer si tako ku-j jejo gospodarske uspehe, tam niso prav ravnali. Sindikalne organizacije prav gotovo ne morejo stati ob strani, ne morejo in ne smejo se odreči političnemu pritisku, pretresanju, razpravam, če podjetje ne gospodari po de- smo vzgajali člane delavskih j poizkušajo na vseh mogočih svetov in upravnih odborov, da | vodstvih in z vsemi mogočimi bi pri odločitvah mislili tudi na j izgovori izposlovati za svoje ' ' ,y podjetje to ali ono olajšanje. Po- vseeno, ar so gospodarski uspehi plod poštenih 'japorov ali pa so doseženi z donosnostjo za vsako ceno, z izkoriščanjem razpok v naši gospodarsko pravni zakonodaji ko si Podjetja trenutno s špekulaci-Idnii, izmikanjem družbenih obveznosti itd. povečajo dohodek, kar pa prej alj slej škoduje družbeni skupnosti, torej nam Delavski organi gospodarjenja še premalo skrbe za razširitev prdizvodnje Kakorkoli lahko ugotavljamo, da se z vsakoletnimi volitvami izboljšuje sestav delavskih svetov in upravnih odborov, v tem pa smo predvsem letos storili korak naprej, ne moremo in ne 'sem Ce s teh stališč ocenjuje-1 smemo bit; zadovoljni z delom mo gospodarske uspehe podjetij, | delavskih svetov prav glede teh Potem bomo znali rudi pravilno stvari, kakor je razširitev proiz-oceniti dobro in slabo delo naših ''odnle ™ vzgajanje novega stro-Organizacij in začrtati njene na-I kovnega kadra. De-ia\ski sveti in dal jnje naloge. Gospodarski uspehi podjetij so namreč najboljši barometer delovanja sindikatov. Sedaj, v času sproščenega gospodarjenja, marsikje spregle-l Ms kakšnimi metodami gospo-(,arjenja so dosegli večji ali ^atijši uspeh. Spregledajo tudi kakšne metode gospodarjenja so fatalistične in iz katerih vejejo kapi ilistične težnje. Za sindiikal. n° < ganizacijo pa je odločilnega temena, kakšno stališče je zabela takrat, kadar je opazila, da ^ organj gosjiodarjenja v svojih odločitvah krenili na napačno bot alj se je temu uprla, hli pa fe tudi sama prepustila tokovom gospodarske stihije, doseganju UsPehov za vsako ceno. ^zadevanje za donosnostjo nam ne sme škodovati Povsem naravno je, da zahte-Vamo od vsake gospodarske or-ffanizacije tak način jvosiovanja, r a je jmdjetje gospodarsko do-Posno. Toda v prizadevanju za J'1® večjo donosnost podjetja ; goni gospodarjenja marsikdaj fSubijo jx>sluh, kaj je sociali-beno. kaj krepi naše splošno gospodarstvo in vnaša v proiz-■fdnjo nove odnose, kaj pa je . etatizmu in socialističnim pro-^odnim odnosom tuje in ne-11 ržno. V gospodarskem živ-lon.iu pogostokrat srečujemo 1 Jave. kj nimajo nič skupnega • So.c’alističnimi načeli gospodar-, Tla in jih kaj lahko imenujemo spodarjenje iz rok v usta, gospodarjenje brez perspektive. »p? s.od' na primer odpuščanje y na 'n invalidov, težnja, da bi ni-bodjetjih zaposlili samo teh-d ('no (topol no m a usposobljen ka- r\ hranijo pa se vajencev, ali ,lr ■, njnjakov, ki so pravkar v ‘«>nnali strokovno šolo. Izgo-npt°V takšne ukrepe je vse .. ao- Ccš, če zaposlimo te ljudi, si.AZVodnja ne bo naraščala, ker n,! kovno še niso usposobljeni, tiaS^5 ^Irshujemo za izpolnitev (t. v?a . družbenega plana in ],n,,z . ,n'h obveznost; takšen stro-n..,.,ni kader, ki nam bo takoj ob hn't°PiU skižbe storil vse, kar bi ,/■ la' Res idealno bi bilo, če kar aieffec- tehnik ali inženir že Urn-p ?- nastopu službe znal n],-- -Jati stroje, izdelovati kom-iZvo.,anne dele ali upravljata pro-dnn '1 bjoccs. Toda vsakdo, ki pra s dela v oroizvodnji, si je Še]. Z P^izvodnjj in jx)stopoma, k0 cez tata. pridobil to stro-aes j sPfsoknost. ki jo ima da-Vz„'K; , ce ne bomo vsak dan kvaiift '• novih strokovnjakov, cira,r,n!CIrj nth 'n visoko kvalifi-tehnfu delavcev, inženirjev in iutri fT kako bomo proizvajali 'avci’ ^jto naši najboljši de-«ta? p '11”15*1'' svoja delovna me-vldne rav ?aradi takšnega kratkega in brezperspektivnega upravni, odbori so v tej smeri še vse premalo storili. Del vzrokov za to ozkost je v tem, ker člani teh organov pogostokrat nasedajo suhim izračunom tehničnih strokovnjakov. Precejšen del teh prepričuje organe upravljanja I tako. s številkami, koliko bo podjetje izgubilo na plačnem skladu, če bo zaposlilo ljudi, ki še niso strokovno izučeni ali koliko bo i treba izdati, če hoče jKidjetje razširiti proizvodnjo. Dostikrat pa bi jo lahko razširilo z malenkostnimi sredstvi ali celo jutrišnji dan, na širšo okolico. Sindikalne organizacije v podjetjih bi morale sproti opozarjati organe upravljanja na razne škodljive pojave, s članstvom razpravljati o njih in ves kolektiv usmerjati na drugo, pametnejšo pot. Opozarjali naj bi delavske organe upravljanja na vse socialističnim proizvodnim odnosom tuje pojave, ki jih nenehno poraja blagovna proizvodnja in ki potlej rode sebične lokaliistične težnje, da tudi zreli delavci izgubijo posluh za potrebe in koristi. Trditve, da sedaj ni mogoče nagrajevati po delovnem učinku, so neosnovane Seveda, če hočejo sindikalni odborniki to nalogo uspešno opraviti, morajo zelo tenkovestno ocenjevati gospodarjenje v jx>d-jetju, preceniti morajo na kakšen način in s kakšnimi metodami, so bili doseženi ti ali oni uspehi. Ob vsakem škodljivem pojavu pa kaže zavzeti svoje stališče. Z drugo besedo to pomeni, da morajo sindikalni odborniki vestno spremljati vse dogajanje v kolektivu, ga ocenjevati s splošno družbenih gospodarskih koristi gost pojav je tudi, da v številnih podjetjih ukinjajo delovne norme in akorde, češ zavoljo sedanjega plačnega sistema (obračunskega sklada plač, ki je enak lanskoletnemu plačnemu skladu) (Nadaljevanje na 3. strani) Nad 300.000 Beograjčanov je pozdravljalo našo vojsko ob prvomajski paradi ter se tudi spopasti z nosilci na- Iti j Slovenije. Tako so se na tem lil jfl * 1____X’ * ±~y.— 1- miru -rVvvoli 'ir rrlnArnrvm v.ftV Cia SESTANEK PREDSTAVNIKOV RUDARSKIH KOLEKTIVOV V TRBOVLJAH ZA SKUPNA STALIŠČA V PRAKTIČNEM DELU Konec preteklega meseca so morajo vsebovati vsa pravila in neredko dogaja, da se sestajajo se na poziv Republiškega odbora jih sporočil organizaci jam. (Glej j predsednik delavskega sveta, sindikata rudarjev sestali v dvo-1 današn ji članek na peti strani j upravnega odbora, direktor in rani doma komunistov v Trbov- i »Za pravilne odnose v kolek- j še nekateri vodilni uslužbenci in Ijah predstavniki vseh rudarskih tivu<). Drugič: V kolektivih : da sklepajo polnomočno o stva- kolcktivov Slovenije. bodo zbrali vse gospodarske I reh, ki sodijo izključno v ob- Republiški odbor je na sesta- predpise in uredbe in jih te- | močje^ dela organov gospodarje-nek pozval, in sestanka so se melj it o proučili; to isto bo na-1 nja. Kar pa je pri tem še naj-tudi polnoštevilno udeležili, pred- pravdi tudi Republiški odbor in j hujše: sklepe na takih razgovo-sednike in tajnike sindikalnih poslal pregled vseh določil orga- ] rih proglašajo za polnoveljavna podružnic, predsednike delav-, nizacijam. Tretjič: Republiški I stališča organov gospodarjenja, skih svetov, direktorje in glavne I odbor bo skrbno proučil posa- j S takim načinom dela seveda po-inženirje vseh rudarskih podje- f mesne škodljive težnje v gospo zadnjaške miselnosti In težnje. lami predsedstva so v razpravi ugotovili, da sindikalne organizacije marsikje ne ravnajo Vse premalo se še bojujejo za lastna stališča, za lastno oresojo stvari. Pogostokrat so tako tesno navezana na mnen je profesionalnih upravl javcev proizvodnje — tehničnega sestanku zbrali v glavnem vsi' tisti tovariši, ki imajo najodgovornejše dolžnosti v rudarskih kolektivih. Na sestanku so se porazgovo-1 podjetij, ! danski praksi kolektivov in bo nanje opozoril organizacije, tako da ne bi' slednje dopustile uvajanje kakšnih škodljivih določil v j>ravila. Samo nekaj takih zadev! v .............. rili o pripravi pravil podjetij, V pravilih podjetij je treba o izdelavi tarifnih pravilnikov, zelo jasno razmejiti med organi o cenah jamskemu lesu in o ne- gospodarjenja in med upravnim katerih organizacijskih zadevah aparatom; podrobno je namreč sindikata rudarjev. Razgovor je treba razčleniti območja dela aparata —- da ne znajo sami pre- j bil zelo živ in vsekakor tudi enega in drugega in predvsem, Sijati dogajanja v kolektivu in | ploden. Oglejmo si, kaj so skle- treba je jasno določiti delokrog potlej seveda tudi ne morejo ! nili! upravnega aparata, ker je samo z majhno reorganizacijo proiz- zavzeti' lastnih stališč do kvarnih vodnega procesa. _ pojavov in se ne morejo z njimi j glede priprave pravil podjetij! Sindikalne organizacije imajo ] spopasti. V podjetjih je na pri- | Predvsem so se odločili za tri nedvomno veliko zaslug za boljši I mer zadnji čas dokaj pogost po- stvari: sestav delavskih svetov in uprav- jav, da za vse težave zvračajo Na temelju razgovora v Trnih odborov. Toda odborniki smo krivdo na komuno. Ne samo bovljah bo Republiški odbor vse premalo storili, da bi se de- sindikalne organizacije v pod- zbral temeljna določila, ki jih stavljajo organe gospodarjenja na slepi tir, odgovornost upravnih uslužbencev pa skrivajo za stališče delavskega sveta ali upravnega odbora. Prav tako niso osamljeni primeri, ko bi nekateri radi v podjetjih uzakonili različne delovne predpise za delavce, različne za uslužbence; tako se javlja težnja po sedemurnem delavniku, po stalnih zaslužkih, po nagrajevanju izven tarifnega pravilnika in podobne zadeve za uslužbence. Seveda vse te težnje sploh Najprej, kaj so se dogovorili tako mogoče tudi utrditi njegovo j nimajo mesta v socialistično poi- odgovornost, ki sedaj često bledi za hrbtom organov gospodarjenja. S pravili podjetij je treba tudi zagotoviti kolektivnost v delu organov gospodarjenja. Sedaj se Težko bi prešteli prečute noči zdravstvenih delavcev, ko truda, nesebičnosti in požrtvovalnosti ne moremo izmeriti roka vrnila življenje bde nad zdravjem in življenjem sotovarišev. Njihovega in lahko ga oceni le tisti, komur je mirna zdravniška movanih delovnih razmerjih in jih je treba v kali zatreti, kjer koli' se pojavijo. Zelo važno je sploh, da so določila pravil podjetij skladna z duhom zakonitih predpisov in določil. Ponekje se kaj rada pojavlja težnja, da se zakoniti predpis obide, da se mu v podjetju izognejo, češ, da je »zastarel«. Res je, da je zakon o delavskem gospodarjenju precej skop v svojih določilih, toda novi gospodarski' predpisi ga že v marsičem dopolnjujejo. Vse to je treba jemati kot celoto, kot nekaj zaključenega. Seveda pa so še stvari, ki so odprte, ki jih zakoniti predpisi ne precizirajo povsem jasno, toda mogoče jih je prav doumeti, če doumemo splošno smer vseh obstoječih predpisov im določil. Nikakor pa ne more nobeno podjetje sprejeti v pravila določilo, ki je v nasprotju z obstoječimi zakonitimi predpisi, pa bodisi da predpisa ne pozna ali pa da ga smatra za »zastarelega«. Predpise morajo podjetja poznati. V primeru pa, da so nekateri predpisi po sodbi kolektiva zastareli, je treba s tehtnimi dokazili opozoriti na te zadeve zakonodajalca, to je organe, ki predpise sprejemajo. Takih zadev je še precej ta jih bo nujno prav v času izdelave podjetij razjasniti. V razpravi je izšla tudi pobuda za tem, naj bi nekdo izdelal nek prototip pravilnika podjetij, ki bi služil vsem podjetjem za vzorec. Za to pa se niso odločili, ker bi tak vzorec verjetno več škodoval kot koristil. Razprava o izdelavi tarifnih pravilnikov je takoj prerasla v razpravo o načelih tarifne politike. V tej razpravi je bilo opazno predvsem to, da dobršen del ljudi še vedno »po starem« pojmuje tarifno politiko, tako kot je bila slednja zasnovana v ad-mmisirativnem gospodarjenju. Obračunski sklad za zaslužke in tarifno postavko pojmujejo že kot zaslužek, ne pa kot vzvod (instrument) za gospodarske izračune. Iz tega napačnega pojmovanja izhaja potem seveda (Nadaljevanje na 2. strani) »DELAVSKA ENOTNOST« / »LJUDSTVO JE TAKO SKLENILO!« ni h užbenih odnosov. Nespamet- ZAPISKI S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE na, Škodljiva in protidelavska pa je V nekem delovnem kolektivu so sklenili, da bodo dali namesto deputata gojzerice in da si bodo na mesto delovnih oblek kupili blago za ob eke. Ko so jim povedali, da niso prav napravili, so dejali: »Kaj se mešate v naše zadeve — ljudstvo je tako sklenilo ...« Drugod zopet so dali odpadke sindikatu, češ, podjetju se jih ne izplača zbirati. »Sindikat jih bo zbral in si napravil denar.* No. sindikat jih je res zbral in prodal. '/.<% izkupiček so priredili veselico. Ce jim porečete, da so izigrali uredbe, vam odvrnejo: »Vsi smo bili za to, ljudstvo je tako sklenilo. Ljudska volja pa je najvišji zakon —• torej.. Zaprli so komercialista nekega podjetja. »O, dober je bil za kolektiv! Tako je znal...! Če je še njemu padlo kaj v žep — kaj nam mar. Glavno je, da smo vsi dobro zaslužili.* In so sestavili resolucijo, jo vsi podpisali in poslali sodišču: »Ta in ta komercialist, ki je sedaj zaprt, je po srcu dober človek. Milo ga kaznujte, najrajši ga kar izpustite, ker ga že zelo pogrešamo.. .* Ce bi vprašali sindikalne odbornike, ali so vedeli za resolucijo, bi vam bržčas odgovorili: »Vemo, da ni prav. Toda delovni kolektiv je tako hotel in kaj moremo mi proti — ljudski volji?* To »ljudsko voljo* lahko srečate marsikje. Zanjo se skrivajo tudi najbolj nazadnjaški nazori in hotenja. Nekje izdajajo literarno plažo, češ da ljudje tako hočejo. Drugi nočejo razumeti potreb skupnosti, tiščijo »svoje*, ker je »kolektiv tako sklenil*. Vse to v imenu »ljudske volje*. Zato je prav, če se pomenimo, kakšna »ljudska volja* je prava in kdaj se skrivajo za njo delavski sovražniki. Delavci smo za demokracijo. Zanjo smo se bojevali v stari Jugoslaviji, v oboroženi revoluciji, zanjo se bijemo še danes. Le demokracije nismo merili po buržuj- skem kopitu in priznamo le svojo, delavsko demokracijo. Demokracija je namreč vedno služila vladajoče mu razredu. Buržuji so pisali svoje zakone tako. da so bili predvsem njim v prid, da so si zavarovali svojo oblast in da so čimbolj dušili delavsko gibanje. Delavci pa nismo tako nespametni, da bi si pustili iztrgati to orožje iz rok. Demokracija je za nas orožje boja za socialistične družbene odnose. To pa se pravi, da ni in ne more biti demokracije za tiste, ki bi hoteli podirati, kar mi gradimo, ki bi jim padlo na pamet, da bi delali proti našim skupnim koristim in socializmu. Zategadelj je le taka ljudska volja napredna in prava, kadar koristi razvijanju socialistič- M socialistično naCcia lospilaricifa ? mum pollctfa (Nadaljevanje s 1. strani) i škodljiva. Do te pa pride slej ali | pravilnejše in BravičnejSe ostvaf' prav je ves delovni kolektiv tako ni mogoče nagrajevati po nor-| P«j. fe v podjetjih ne nagraju- ; janje dohodka aU Wy smoirno dr-odločil, saj volja enega kolektiva mah in akordih. Namesto, da bi ; jejo elane kolektiva po delovnem jhtev plačnega sklark proglasi]« še ni volja vse skupnosti. Zato je sindikalni odborniki zavračali j učinku. prav, če vsakikrat dobro premisli- podobne neosnovane trditve in 1 Razprave okrog plačnih skla-mo in šele potem ocenimo, kaj je se zavzemali za pravilno razdeli- ! dov, tarifnih postavk, ukinjanja tista, ki ogroža koristi skupnosti. Tako je torej s to »ljudsko voljo*. Zgodi se, da nekaterim nazadnjakom in sebičnežem uspe prepričati ves delovni kolektiv in potem »v imenu ljudstva* zahtevajo zase ali za kolektiv stvari, do katerih niso upravičeni. Taka »ljudska volja* seveda nima ničesar skupnega s socialistično demokracijo, pa če- prav in kaj ni, kaj socializmu škoduje in kaj koristi. Treba pa je tev plačnega sklada čestokrat sami nasedajo govoricam in jih biti tudi dovolj pogumen, da poveš, celo potrjujejo. Ti pojavi eo se-kljub volji večine, da so ljudje na veda zelo škodljivi. Sindikalni napačni poti in da si ‘ škodujejo, čeprav je videz drugačen. NE VEČ TAKO! Delovni kolektivi so ob pripravah na letošnje praznovanje svojega največjega praznika s polno pozornostjo in prizadevnostjo obrnili svoj obraz k proizvodnji. Kajti vse globlje prodira o srca proizvajalcev spoznanje, da leži ves naš socialistični družbeni razvoj na njegovih plečih, da zapisi od hitrejšega razvoja gospodarstva — od proizvodnje. Zato ni bilo delovnega kolektiva, ki bi postavil vprašanje tretjega prostega dne v zameno za nedeljo, na katero je povsem slučajno v letošnjem letu padel drugi maj, ki je sicer priznan kot dela prost plačan dan. Bilo je sicer nekaj primerov, da so pred 1. majem nekateri, predvsem iz raznih administrativnih ustanov spraševali, da bi se praznovalo tudi v ponedeljek. Seveda so sindikalna vodstva na taka vprašanja pojasnjevala, da je taka zahteva neopravičljiva. Kako pa nas je presenetila vest neposredno pred 1. majem, po ka- norm in akordov, o odnosih med podjetji in komuno itd. kažejo, da dobršen del članstva in tudi del sindikailnih odbornikov še sedaj odborniki tako prepuščajo ure- ne razume bistva novih gospodar-janje tarifne politike posamezni- j skl h ukrepov. Prav zavoljo tega, kom — stihiji — ki jim je odveč, i zaradi premajhnega znanja, ka| da bi razmislili, kako čim bolje j hočemo z novimi gospodarskimi razdeliti plačni sklad, da bo pra- [ ukrepi doseči, pa pogostokrat ta, vilna razdelitev zaslužka pospe- j sicer zaveden del članstva nasede Sevala proizvodnjo. j sebičnežem, ki razlagajo svoje Sindikalni odborniki bi mo- ’ »modrosti« ali pa tudi odkritim teri bo 3. maj za vse administra- zahtevati tako delitev plač-Uvne ustanove dela prost plačan nega sklada, da ostane del sklada ■ ■ " ‘ za nagrajevanje po normah in dan, a za delovne kolektive, o ko- - . Ukor to sami odločijo, dela prost, akordih. Pri delitvi plačnega skla-a vsekakor neplačan dan. Povsem da ie treba zavračati vsakršno razumljivo je, da se delavci s ta- uravnilovko, ki je gospodarsko kim načinom ne strinjamo. Smatramo, da so tako odločitev izsilili uslužbenci in da je taka odločitev, milo rečeno, nepremišljena, če ne že birokratska. Povzročila je, da se v mnogih ustanovah že v petek pred 1. majem ni delalo v polnem obsegu, da je ta ukrep nasprotnikom socializma, ki po svoje razlagajo posamezna določila uredb ali pa orne ves naš gospodarski sistem. Ti zlonamerni »komentatorji« gospodarstva seveda vsako pobudo za boljše, ZA NAS JE ODGOVOR JASEN NE SAMO PRAVICA — DOLŽNOST SINDIKATA JE, DA POVE SVOJO SODBO 0 DELU ZDRUŽENJA Nek tovariš nas vprašuje, če Nikjer ne piše, da mora biti lahko predsednik delavskega član delavskega organa upr avl ja-vzbudil nezadovoljstvo v delov- sveta tak, ki ni član Socialistične n ja član Socialistične zveze. Toda nih kolektivih in celo nesoglasje zveze delovnega ljudstva. Takole — to se ne sklada z delavskimi med uslužbenci in proizvajalci. nam piše: načeli. V pogojih delavskega in druž- »jVa obratnem sestanku je nek P-ai pa pomeni biti član Socia-benega upravljanja delavci — delavec, ki je tudi odbornik So- Ustične zveze? To pomeni, delati proizvajalci takega ukrepa niso cialistične zveze, vprašal, kako je 2 vsem srcem za socialistične pričakovali. Kajti oni upravljajo mogoče, da imajo predsednika de- družbene odnose, za socializem, in gospodarijo. Oni dobro vedo, laoskega sveta, ki ni član Socia- ; , statutu Socialistične zveze je da od njihovega dela zavise nji- Ustične zveze. Predsednik delao- takole zapisano: »Socialistična hovi zaslužki. Vedo pa tudi, da se skega sveta sam je na tem se- z?ez?. .oone,i*. ljudstva Jugo- ’ ~ ' ‘ stanku izjavil, da se ne bo nikdar s}aPlle >e Ppldična organizacija ddoTJTiB^d, ljudstva J u^oslavijBt T . • t-,. , , ki zbira delovne državljane in Lam so ga izvolili za predsed- državljanke in njihove organiza- Ljc.i* u .Leeuu.*. pviutuj. usiutisc-i- n,a let°sn!lh volitvah pa je cije v borbeno zvezo za graditev ci plaačn, dela post dan, delavci bJl ,sp.et UV0}Jen °. delavski svet. socializma in socialističnih druž-neplačan. Seveda so potem ute- S^t.. komunistov je, pa tega ne benih odnosov na političnih te- meljene pripombe, češ, če imajo vidijo. V tovarni dela cez 50 de- meljih socialistične demokracije.* uslužbenci lahko dela proste pla- lavcev in je res čudno, da ne mo- ]n dalje pravi: »Socialistična zoe- ...... ni preveč rei° med c!ani Socialistične zveze Z3 delovnega ljudstva Jugoslavije najti človeka, ki bi bil vreden, da je nastala iz Ljudske fronte Ju- ves upra-vni aparat vzdržuje iz __________________________________ družbenih fondov, ki jih delavci opisal v Socialistično zvezo, sami ustvarjajo v proizvodnji. V tem primeru pa so bili postavljeni v neenak položaj: uslužben- čane dneve, ali jih (uslužbencev namreč)? m Na občnem zboru republiškega odbora nekega sindikata so delegati opozorili na nekatere slabosti dela Združenja. Zastopnik Združenja pa je te slabosti skušal opravičiti in med drugim tudi takole odgovoril (posneto po zapisniku): ».. .Na občnem zboru Združenja so delegate pozvali, naj kritizirajo delo Združenja, vendar pa tega ni nihče storil. Sedaj pa kritizirajo delo Združenja taki, ki stvari ne poznajo. Zato ne dovolim, da se Združenje kritizira. Lahko kritizirate le mene osebno...* Ko je odgovarjal na očitke, da so v vodstvo Združenja izvolili same direktorje in ne delavcev ter članov organov delavskega upravljanja, je dejal, da Združenje ne združuje delavskih svetov, marveč podjetja. .. Zastopnik Združenja torej meni, da delegati — sindikalni odborniki — nimajo pravice govoriti o delu Združenja, ker »stvari ne poznajo*. Tisti, ki »stvari poznajo*, so bili na občnem zboru Združenja in so njegovo delo odobrili, kajti Združenja ni nihče grajal. Sedaj pa se pojavi sindikat in smatra, da je poklican grajati delo Združenja. To je pa že od sile in zato — ne dovolim... Pogovorimo se o tem še mi, čeprav so delegati že sami povedali zastopniku Združenja, kaj menijo o njegovi prepovedi. Pomenimo se zato, ker takšne stvari v tej ali oni obliki tudi drugod večkrat slišimo. Delavci imamo svojo razredno organizacijo, sindikat, ki je poklican, da bdi nad našimi koristmi in da se povsod zavzema za rast socialističnih družbenih odnosov. Bitke za socialistične družbene odnose pa ne bijemo nekje v oblakih, marveč gre v prvi vrsti za neposredne odnose v proizvodnji: med delavci, med posameznim delavcem in delovnim kolektivom, med delovnimi kolektivi, med njimi in komunalno skupnostjo itd., oa tudi za odnose med delovnim kolektivom in gospodarskim združenjem. Na vseh teh področjih se mora torej uveljavljati sindikat kot razredna delavska organizacija. To pomeni, da mora sindikat ustvarjati razredna vzdušje med delavci in delovnimi kolektivi, grajati, kar škoduje socializmu in negovati ose, kar utrjuje in pospešuje socialistično rast. Ce naj sindikat svojo vlogo dobr' opravi, mora imeti o vsakem družbenem pojavu, o delovanju družbenih, gospodarskih in drugih organov ter posameznikov svojo sodbo in stališče. C... pa so stvari take, potem ni nobenega dvoma, da mora povedati tudi svojo besedo o delu gospodarskega zdru ženja, če misli, da je krenilo na stranpota, po poteh birokratizma in gospodarske škodljivosti. Da, sindikat je poklican, da to stori — in če tega ne bi storil, bi bil slab ; indikat. Znano pa je, da takšno poslan sivo naših sindikatov marsikomu ni všeč. Ni všeč takim, ki bi radi na račun skupnosti dobro živeli, takim, ki so vzeli upravljanje pod- jetja v zakup in je sindikat »naščuval* delavce, naj pomedejo z birokrati in vzamejo krmilo podjetja in gospodarske organizacije u svoje roke. Dalje ni takšno poslanstvo naših sindikatov všeč tudi takim, ki bi radi delali pod socialistično »firmo* po starem itd., itd., skratka, sindikati so odveč in v napotje vsem, ki jim njihovo načelno stališče meša štreno ali celo prekriža račune. Takrat se kaj rado zgodi, da začno krožiti govorice, češ, čemu sindikat, samo plačuješ, od njega jxi nimaš nič in skušajo na ta način sindikatu zamašiti usta. Ob takšni vlogi naše razredne delavske organizacije-sindikata, je njegova pravica, da pokliče predse tiste, ki so odgovorni za gospodarjenje in upravljanje, pa najsi je to član ali predsednik delavskega sveta, zbora proizvajalcev, predsednik ljudskega odbora ali ljudski poslanec, da povedo članom kolektivov, kako gospodarijo, upravljajo itd. Z isto pravico lahko pokliče sindikat tudi zastopnika gospodarskega združenja in njegova dolžnost je, da pojasni, kako v združenju gospodarijo. Sindikat ne bo predpisal: tako in tako morate delati, marveč bo vsem članom v kolektivih razložil, da združenje ne dela prav, če je o tem prepričan in preko njih vplival, da bo tudi združenje moralo spremeniti svojo politiko. V tem je moč delavske organizacije. Ne. napačni poti je torej tisti, ki meni, da lahko sindikalnim odbornikom prepove, da bi povedali svoje mnenje o delu združenja. Morda je zelo značilno za miselnost zastopnika Združenja, ko trdi, da združuje Združenje le podjetja, ne pa delavskih svetov. Premislimo še to trditev! Gospodarsko združenje združuje podjetja. Povsem točno! Pri nas pa že vsak ve, da je tam, kjer je podjetje, tudi delavsko upravljanje, da podjetja brez delavskega upravljanja ne more biti. V podjetju pa ima delavski svet glavno in odločujočo besedo. Zastopnik podjetja v združenju ne more prevzeti prav nikakršne obveznosti o imenu kolektiva, ne da bi to potrdili delavski organi upravljanja podjetja. V čem je torej ta razlika? Zakaj je treba ločiti pojem podjetja od delavskega upravljanja? To vzbuja misel, da obstoji težnja, da bi postalo gospodarsko združenje direkcija, takšna, kakršno smo imeli včasih — brez delavskega upravljanja — kjer odločajo direktorji v imenu podjetja — in spet brez ter mimo delavskih organov upravljanja. Če je tako, potem je tudi razumljivo stremljenje, naj bodo u vodstvu združenja sami direktorji, »saj se delavci na to ne razumejo*. Kadar koli in kjer koli se pojavljajo takšne teorijice, ki pozabljajo na delavsko upravljanje v podjetjih, je to že opozorilo, ob katerem je treba biti plat zvona v obrambo delavskega upravljanja in pred ne varnostjo birokratizacije gospodarskega združenja. In res bi želeli, da bi se v bo- bi izvolili v delavski svet.< goslaoije in nadaljuje njeno po- To je zares čudno! No, pa se Ulično delavnost ter njene borbe- dočc kaj podobnega ne dogajalo več. Sindikalni odbornik pogovorimo o tem! ne tradicije v novih družbenih pogojih kot socialistična politična organizacija.* Član Socialistične zveze pa je lahko vsak, ki ima volilno pravico in priznava njen program in statut. ■ S takim torej, ki noče biti član sindikalnim odbornikom v Nazorju, uspeh ne bo izostal, če bomo osi Socialistične zveze, že ni nekaj o TAKŠNO NERESNOST JE TEŽKO OPRAVIČITI Povedal bom primer, ki dela nam, pričajo tudi sklepi, ki so takšni, da preglavice. Krajevni sindikalni svet v Na- redu. Vprašamo se, ali lahko tak družno prijeli za delo. Nesreča pa je hotela da smo vodi enega izmed najdemokratič-zarju je imel že zadnje dni marca izbrali za zapisnikarja bivšo odbor- nejših organov pri nas, delavski redni letni občni zbor. Občni zbor nico sindikalnega sveta, N. M. , svet, v katerem in s katerim ures-je bil dobro pripravljen in vdele- uslužbenko pri narodni banki v ničujemo pri nas socialistične žilo se ga je 98% izvoljenih delega- Mozirju, v dobri veri, da bo zapis- družbene odnose? 'če ne prizna tov iz 28 podružnic, kolikor jih nik točno in čim prej sestavila. Pa programa in statuta Socialistične združuje sindikalni svet. Občnemu smo se zmotili! Zapisnika še da- zveze, je veliko vprašanje, kako zboru so prisostvovali tudi naš re- nes, po mesecu dni, kljub opozo- naj uresničuje socialistična nače- , lahko izobraževala svoje član; publiški ljudski poslanec, poslanca rilom in prošnjam nimamo. Zdaj /3 p delavskem svetu. Kaj slabo, stvo, če se bodo odborniki sami SI lahko mislite, kako naj novi bo vsak dejal, kajti stati ob stra- . nenehoma izobraževali,širilisvoje odbor dela, če niti ne ve, koga smo ni, ali pa bojevati se za sociali- i znanje, se zavzemali za pravilna T — I » liji T Sl Sl .-tl St Sl Sl t tl —si s\ f-t N a— — - _ Z 7 d * 7* - 4 ~ Z _ Itn — _ ! — 1 _ _* ... .. . , s— za administrativno birokratsko vmešavanje v podjetje, čeprav gre le za dobronamerne nasvete, ki jih je izrekel sindikat ali kdorkoli drug. Po navadi ta skupina Ijnd'1 zahteva, naj skupnost predpi-se podjetju vse njene dajatve, kako pa bo podjetje potlej gospodarilo, to naj nikogar ne briga in nc skrbi. Ali pa sc navdušujejo določen plačni sklad podjetja, za papirnato priznavanje kvalifikacij itd., samo da bi dosegli trenutno čim večje dohodke, ki pa konec koncev le dvigujejo ceno proizvO; dom, zmanjšujejo možnost, da ni podjetje prodalo svoje proizvode, vse to pa zmanjšuje življenjsko raven nas vseh, proizvajalcev samih. Če organizacija podobnih zahtev in trditev ne postavi na svoje mesto, in članstvu ne raz; jasni dovolj vseh stvari, se kaj lahko primeri, da tudi preudarni del delavcev nasede zlonamernemu modrovanju. Vzgojnega dela je še vse premalo Zaključek teh ugotovitev je, da je v naših organizacijah še vse premalo lastnega presojanj* in proučevanja stvari, da marsikje čakajo »na direktive z vrha« kot v času diktiranega gospodarstva, ne postavljajo se v bran kvarnim pojavom, zlonamernemu razlaganju stvari, samovolji itd. Nasproti vsem tem pojavom nc zastavljajo svojih stališč in ne pridobivajo za ta stališča slehernega člana kolektiva. Z drugo besedo rečeno, v naših organizacijah je še vse premalo tistega drobnega, vzgojno prosvetljenskega dela, ob vsakdanjih in tudi drobnih stvareh. To vzgojno p ros vet; Ijensko delovanje pa seveda m mišljeno kot akademsko razglabljanje, ijati ne kot strokovno izu-čevauje stvari ali učeno predavanje, temveč tisto vsakodnevno-praktično pojasnjevanje vsega našega dogajanja v gospodarstvu, na kulturnem in prosvetnem področju, skratka, vsega v našem družbenem življenju. Za to pla1 izobraževanja in vzgojnega, dela-ob razgovorih o gospodarjenju-kalkulacijah, cenah, o odnosih med podjetjem in komuno in drugih navidezno drobnih vsakodnevnih vprašanjih mora seveda skrbeti organizacija sama, kajti delavska organizacija mora biti v vsakem svojem početju glasnik socialističnih idej in borec za uresničevanje socialističnih smotrov. Organizacija pa bo seveda proizvajalcev in predsednik občine Nazarje. stališča in zpanje, ki so si ga pridobili ob praktičnem reševanju stvari posredovali tudi drugim, vsemu članstvu. Takšnega izobraževanja nam v našem, v vsako- Obravnavali smo tako pereče za- izvolili za delegata na občnem zem, sta dve stvari, ki ne gresta (leve, da delegati niso negodovali, zboru okrajnega sindikalnega sveta vkup. Zelo so torej’ pogrešili, ker da se predolgo vleče. V predsedni- in kako naj odbor sestavi delovni so takega človeka izbrali na naj-kovem ooročilu je bilo zajeto dobro načrt, da bi sklepe uresničil. Seveda odgovornejše mesto v kolektivu, in slabo iz dela v lanskem letu, na- si je vsak nekaj zapisoval, vsega si Vprašanje je namreč, kaj bo pokazano pa je bilo tudi, kakšne na- pa ni. ker je pač računal na za- čel n delavskem svetu, če ne pri- 1 dnevnem organizacijskem življc-loge še čakajo sindikalne odbornike pisnik. znava socialističnih načel. | nju še hudo manjka in temu bo- Zgornje Savinjske doline. V razpra- Tovarišica N. M. je bila sama Za nas je odgovor jasen: Ne ni o morali posvetiti vse svoje vi sm^ se pomenili o tem, kako bi sindikalna odbornica in ve, kakšne more biti niti član delavskega ' sile. zaposlili čim več ljudi, kaj naj bi nevšečnosti so, če ni zapisnik pra- sveta, še manj pa njegov pred- j------------:-------------------------- " ukrenili za zaščito delavcev pri delu, vočasno sestavljen. Prav zaradi tega sednik! Našemu dopisniku lahko kako bi zmanjšali število obolenj, je njeno nerodnost težko opravičiti, le pritrdimo, ko pravi: »Šest ko-kako naj ravnamo z mladino, da Vsak, kdor sprejme nase kakšno munistov je, pa tega ne vidijo.* j vzgojimo strokovno sposobne in nalogo, jo je dolžan tudi vestno Dodajmo še, toliko sindikalnih dobre upravljavce podjetij. Skratka, opraviti, pa čeprav je to »samo* odbornikov je, ki tega tudi ne vi-1 bil je ploden občni zbor. O tem zapisnik. Predsednik KSS dijo. I Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! OB ROBU DOGODKOV PRVI TEDEN ŽENEVSKE KONFERENCE 2E RIILISESSa Azijska konferenca se je torej začela. Predstavniki Združe-‘ nih držav. Sovjetske zveze, Anglije, Francije, Kitajske in petnajstih držav, ki so se vojskovale na Koreji pod zastavo Organizacije združenih narodov ter Severne in Južne Koreje, razpravljajo v švicarskem mestu Ženevi o dveh najvažnejših in najbolj krvavih spornih vprašanjih v Aziji — o Koreji in Indo-kitajski. Te dni pa pričakujejo še zadnjega povabljenca, — predstavnika Ho Ši Minhftvega osvobodilnega gibanja, ki bo prisostvoval razpravam o usodi Indo-kitajske. Skoraj tri mesece so se velesile pripravljale na ženevski sestanek in te priprave, ki jih je nekdo imenoval »predženev-ske diplomatske igre«, niso bile vedno le diplomatske. Med ostrimi diplomatskimi notami, vojaškimi razpravami in ameriškimi grožnjami se je dokaj dobro slišal hrup z indokitajskega bojišča, hrumenje bitke okrog Dien Bien Fuja, in duh po smodniku ni bil neznan ljudem, ki so pripravljali to konferenco. Obe nasprotni sili sta si prizadevali, da bi v Ženevo prišli kolikor mogoče dobro pripravljeni. Prav posebno si je prizadevala Amerika, da bi zahodne velesile nastopile v Ženevi še bolje kot v Berlinu. Potrebno pa je povedati, da so prav ameriški politiki napravili v zadnjem času veliko nepopularnih korakov, ki niso prav nič koristili ideji, zaradi katere je tudi prišlo do ženevskega sestanka — ideji o mirni rešitvi najvažnejših azijskih sporov. Zahod je z veliko rezervo spremljal Dullesove načrte o nekakšnem obrambnem paktu v jugovzhodni Aziji, paktu, ki bi bil v bistvn proti Kitajski, še z večjo rezervo in celo z ogorčenjem pa so zahodni državniki odgovarjali na glasove o internacionalizaciji indokitajskega spopada, ki jih je podprl celo ameriški podpredsednik Nixon s svojo izjavo o nujnosti ameriškega posega v indokitaj-sko vojno. Zaradi takih bojevitih zaletavosti so se nasprotja na Zahodu še povečala in ne moremo se čuditi, če se kažejo (udi v Ženevi, čeprav so zahodne velesile storile vse, da bi jih nekako zakrile. Anglija in Francija se namreč ne strinjata z ostro ameriško taktiko. Hotele bi obvarovati svoje pozicije v Aziji na mirnejši način s pogajanji s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. V Londonu in Parizu so zelo radi poslušali ruske in kitajske želje, ki so jih iz Moskve in Pekinga vneto širili v svet v vsem predženevskem obdobju, želje, da bi se velesile (vštevši Kitajsko) vsedle za zeleno mizo in se pomenile o svojih interesnih sferah. Predženevske diplomatske igre so torej bile mešanica prizadevanj vseh velesil, da bi v Ženevo prišle čim bolje pripravljene in ta prizadevanja so se kazala v ostrih bojevitih nastopih, pa tudi v _ pomirljivih, knpčevalskih težnjah, ki smo jih lahko zasledili tako na Vzhodu kot na Zahodu. In še nekaj. V predženevskem obdobju smo lahko slišali tudi zelo močan klic tistih narodov in držav ter političnih sil, ki na dogajanja v svetu ne gledajo skozi očala dveh blokov, dveh interesov. To je bil klic miro- ljubnih sil vsega sveta (v katerem pa so najmočneje odmevali glasovi iz Azije), tistih sliki vedo, da azijski spopadi toliko časa ne bodo pravično rešeni, dokler se bo na njih glodalo le kot na sporna ozemU3-kjer so se nasprotja med velesilami najbolj zaostrila. Na k°; reji in Indokitajski živi skora 50 milijonov ljudi; to so narod'-ki zahtevajo svobodo in neof visnost in ki se ne bodo pomiril' niti z enim in niti z drugim zavojevalcem. Miroljubne sile zahtevajo, naj ženevska konferenc reši indokitajsko in korejsk' vprašanje tako, kot zahteva dokita.jsko in korejsko Ijudst'" Velesile naj se torej odreče.!1 svojim interesom in puste ljudstvo teh dežel, da samo, v svobodi in neodvisnosti odloča 11 svoji usodi. Vse te težnje in želje, napre(! ne in miroljubne, nazadnja-l'1 napadalne in imperialistično trgovske, so se pokazale že takoj prve dni ženevskega sr stanka. In boj med njimi l><"j.' zasledovali prav dd konca asiške konference. Od tega, kak'-1 ^ pogledi bodo zmagali, je odvisf’ uspeh ali neuspeh te konferenf C Ji — 1 ~ Z tl? -7 — T n t nivrlll. k skl Seveda bi bili dokaj naivni, bi pričakovali, da bo žen e v ^ sestanek obrodil ne vem kak1* uspeh. Mislim uspeh v tiste smislu, da bi po tej konferen SIROM PO NASI DOMOVINI PROSL AVILI SMO so :ade-sodelovalo Prvi majnik I Sirom po naši domovini si že v dneh pred praznikom opazil Nenavadno vrvenje, neko praznič-r,o razpoloženje, ki ga ni motilo Niti deževno vreme. Pridne roke delavcev so postavljale v vseh "N&jih slavoloke, krasile tovarne. . a dfin pred praznikom so se pojavite po zidovih hiš številne Prvomajske parole, zvečer na Pile vsepovsod svečane aka INjjp, na katerih je dodala vse ljudstvo. Ze zgodaj pred napoved ano Nro so se zbirale na Ijiubljanskih Niieah množice naših delovnih SMJ, ki so nestrpno hitele proti J Ncšernovi cesti Izpolnila se je !eda vseh ljudi: tokrat res ni deževalo. Nasmejani obrazi — vse je bilo radostno in vsi ti rasme-JNni obrazi so napolnili Prešer-DPyo cesto do zadnjega kotička. >si niso dobili prostora in so pa-rado gledali od daleč. , Na častni tribuni poteg moderne galerije so bili predsednik Mudske skupščine LR Slovenije 'liha Marinko, predsednik izvrš-N&ga sveta Boris Kraigher s člani izvršnega sveta, člani CK ZKS, Nlani Glavnega odbora sindika-!°v Slovenije in še mnogo drugih lavnih im kulturnih delavcev. . Točno ob devetih dopoldne se N. začel mimohod vojaških enot. •yinio tribune so se vrstili oddelili naše ljudske armade, oprem-Jtene z najsodobnejšim orožjem, ^irumno so korakali oficirji voj-5*?a letalstva in pehotne enote. 5'ediio je topništvo, mehanizirane pote, enote za zvezo, težko proti-djalsko topništvo. S ponosom v c.eh je ljudstvo Nilado armado in Veličastne vojaške parade v Beogradu in v republiških središčih. — Praznovanje po vsej državi. — Izleti in prireditve armade, tovariš Tito. Ovacije, ki Zveza borcev in množične or-jih je ves čas parade prirejala ganizacije so pripravile številne tri sto tisočglava množica so bile j izlete v različne kraje. Delovni spontan izraz ljubezni do tova- i ljudje so obiskali znane partizan-riša Tita in naše l judske armade.1 ske kraje, kjer so obujali spomine Pa ne le v naših središčih! Po i na težka leta revolucije Marsikje vsej državi so slovesno proslavili so se sešli stari znanci. v^Zagorju partizanom, ki so teti na ta dan > pred desetimi adli v boju za svobodo. V coni B so bile po vseh krajih že na predvečer praznika svečane akademije, združene s kulturnim programom. Na Bledu so na predvečer praznika odprli veliko stalno gospodarsko razstavo. Mnogo ljudi se je udeležilo izletov, ki jih je organiziral »Potnike v naše obmorske kraje. Marsikdo pa je odšel v naše planine ali pa s kolesom pohitel ven v naravo. Tudi tisti, ki so ostali v mestu, se niso dolgočasili Povsod je vrvelo veselje. Sete v poznih večernih urah se je ljudstvo vračalo z vseh strani nazaj proti mestu. Proslavili smo naš delavski praznik. Polni novih moči sto- DNEVI, hi SO NAM OSTALI V SPOMINE IVAN CANKAR Dne 10. maja IS?6 se je na Vrh niki rodil loan Cankar. življenje prvi maj. ' so odkrili spominsko ploščo trem parno na delovna mesta PLODNA RAZPRAVA O NAŠEM AVTOMOBILSKEM PROMETU Politične ib efienoisio voislo ooe Pred dobrim tednom je bil^ v Ljubljani četrti redni letni občni zbor republiškega odbora sindikata prometnih delavcev za Slovenijo. Le-ta je razpravljal na splošno o našem javnem avtomobilskem prometu in njegovih težavah ter ugotovil, da se imamo delovni zavesti naših delavcev zahvaliti, da pri prometu ni zastoja. Naš prevozni park je namreč že zelo slab. In zakaj je slab? Domača proizvodnja avto-j mobilov in prav tako nadomestnih delov še ne zadostuje našim potrebam, uvažanje tega pa je zaradi visokega uvoznega količnika zelo otežkočeno. Ovira cestnega prometa je tudi nezadostno vzdrževanje cest tretjega in četrtega reda, čeprav so na splošno ceste že precej boljše kakor nekdaj. borska da mari- pritožujejo, da so lačni, tovarna TAM in FAP,; Glede sindikalnih organizacij Priboju, izdelujeta le j pa je občni zbor ugotovil, da po- sedaj je namreč tako, ka tovarna v rnuuju, izuciujoiu ic i j1-........ -- nadomestne dele za svoj tip vozil. | svečajo res veliko paznjo gospo- Da bi se čimprej rešili pogledalo našo manjkanja vozil in nadomestnih _______ . jo navdušeno I delov, je republiški odbor sindi- P.ozdravljalo. Parado zaklju- kata prometnih delavcev pred- tanki tipa -»S’ ian« in lagal, naj bi osnovali Prometno ‘“atton«. I zbornico, zakonit organ, ki bi Veličastna je bila tudi parada lahko postavil republiškemu zbo- p"ema“jhna_ Zato bo ' republiški .Penici m drugih re- ru proizvajalcev zahtevo da po- odbor sindikata prometnih delav- publvskih središčih. V Beogradu spesi proizvodnjo manjkajočih r(,v ODOZOril tako Obrtno zbor- ■I® bil na tribuni komandant nase nadomestnih delov in vozu. zbornico, naj prostore te šole povečata. Razen tega naj bi poskrbeli, da bi bila hrana v internatu izdatnejša, ker se vajenci zanemar- Govora je bilo tudi o tem, naj j darskim vprašanjem, bi tedaj, ko bo domača proizvod- ja jo pa idejnopolitično in eko- , 1*1 lil J —. m — Ir~ it rT cf c\ t I cs i n i tf I vi n ti r* 1 m nja avtomobilov zadostovala do- Cankarjeoo življenje ie bilo po snečeno delavskemu razredu, njemu je veljalo vse nje&ovo bogato snovanje Cankar ni bil zgolj pisatelj, bil je borec za pravice slovenskega ljudstva Njegova umetnost je bila iztrgana iz ljudstva, za ljudstvo je nastala in ti vela. Znal je z veliko umetniško silo oblikovati malega človeka. Iz vsega njegovega ustvarjanja je vela nezlom Ijiva vera v zmago ljudstva hlapcev Jernejev. Cankar je o to veroval, mi smo to doživeli. PRVA SLOVENSKA VLADA S Pred devetimi leti, na dan 1. maja je bila v osvobojeni Ajdovščini slovesna seja Predsedstva slovenskega osvobodilnega sveta. Na tej seji je bila ustanovljena prva slovenska ljudska vlada pod predsedstvom pokojnega Borisa Kidriča. Prva slovenska vlada je bila otrok štiriletne revolucije naših narodov. V osvobojeni Ajdovščini so prvo vlado pozdravili številni borci naše mlade jugoslovanske ljudske ormade in ljudstvo osvobojene Primorske in Trsta. mačim potrebam, uvedli enotno tipizacijo. — Na sploh je bila diskusija o gospodarskih vprašanjih na občnem zboru zelo obširna in živahna. Tovariš Zupan, predsednik republiškega odbora sindikata prometnih delavcev, je v svojem poročilu opozoril na težave, ki jih imajo podjetja z vajenci. Mladina sili predvsem v avtomeha-niko, medtem ko jo za avto-kleparstvo, avtokaroserijo, avto-ličarstvo in avtotapetništvo zelo težko pridobiš. Vajence za te stroke pridobijo podjetja zadnje čase komaj na javni razpis. V debati je bilo med drugim govora o Avtomebanični šoli v Šentvidu. Naval na to šolo je nomsko vzgojo. Leta 1951 na primer je v 16 kolektivih obiskovalo ekonomski tečaj 420 tečajnikov, leta 1952 so v teh kolektivih organizirali samo pet tečajev, ki jih je obiskovalo 120 ljudi, medtem ko letos niso organizirali niti enega tečaja. Delegati so obsodili tudi to, da so letos izvolili v nove odbore sindikalnih podružnic vse premalo mladine in žena. — Skupščini so prisostvovali vsi voljeni delegati. Štefanija Brezarjeva iz Ljubljane je praznovala prejšnji mesec sedemdesetletnico. mlada je morala po svetu in je zlasti na Dunaju in v Du.. kem Novem mestu seznanila s socialističnim delavskim H Si li V svojih vrstah ne trpijo hlapčevstva ...... ^ _____ ___ _ Pred dnevi je bil v Ljubljani iz Tcta v leto večji, kapaciteta i občni zbor mestnega odbora sin-njenega internata pa je že sedaj I d ik at a gostinsko turistične stroke. Ljubljančani radostno pozdravljajo naše tankiste na prvomajski paradi iz jeseniSke Železarne Tovarna se širi Letos, ko praznuje jeseniška železarna 85-tetnido obstoja — ustanovljena je bila 18. septembra 1869 — bodo investirali dobro poldrugo milijardo din za razširitev ih izboljšanje dela v tovarni. Načrti so bili sicer večji, saj so računali na 5 milijard investicij, dobili pa so samo milijardo in 650 milijonov din investicijskega kredita. S tem denarjem bodo gradili valjarno tanke pločevine, mehanizirali plavž ter pospešili gradnjo kalorične centrale. Poleg tega nameravajo še dokončati predelovalne obrate za žico in tračno železo. Iz amortizacijskega sklada bodo porabili 333 milijonov din. S tem pa bodo obnovili dvižni mizi na težki progi, plinske čistilce na plavžu in opravila še druga nuj-nOjla popravila. Žuro Na občni zbor je prišla med drugimi tudi tovarišica Rada Brstilo, predsednica Republiškega odbora sindikata gostinskoturističnih delavcev Slovenije. V živahni razpravi so sodelovali številni delegatje. Odborniki so predvsem ugotovili, da bo treba poslej še bolj skrbeti za strokovno in politično izobrazbo gostinskih delavcev, da bo treba še z večjo odločnostjo nastopiti proti vsem pojavom protizakonitih postopkov napram gostinskim delavcem pri reševanju delovnih odnosov. Kar največ jo pomoč pa bo treba nuditi organom delavskega gospodarjenja, da bi lahko le-ti uspešno gospodarili v gostinskih podjetjih, sedaj ko je uveljavljena nova uredba o gostinstvu. Posebno mesto pa je na občnem zboru dobil razgovor o novem plačnem sistemu v gostinstvu. Nova uredba o gostinskih podjetjih namreč dopušča možnost, da lahko pristojni ljudski odbor odobri procentni sistem plačevanja gostinskih delavcev. Med gostinskimi delavci prevladuje dvoje mišljenj. Eni so za uvedbo novega plačnega sistema, drugi pa so za plačni sistem, ki je določen za ostale gospodarske organizacije. Razprava stvari ni razčistila. Občni zbor je naročil novoizvoljenemu odboru, da skliče jiosebno posvetovanje sindikalnih odbornikov in organov gibanjem. Ko se je vrnila v domovino in se je poročila, sta se z možem vred pridružila socialističnemu gibanju. Ostala sta mu zvesta in sta tudi svoje otroke tako vzgojila. Štefanija je delovala v mnogih socialističnih delavskih organizacijah, tako v strokovnih kot zadružnih in prosvetnih. Od leta 1924 do 1935 je bila članica glavnega odbora Zveze delavskih žena in deklet ter ena glavnih sotrudnic zvezinega glasila »Žen-, , . , ski list«. Med okupacijo se je Odborniki so med drugim tudi takoj pri(iružila nal.0dno osvobo-razpravljali o ženah in mladim, djlnemu gibanju to je bila zaup-za,pošlem v gostinstvu in tudi o v domu sindikat te_ 5335 T i em t» » m sedež belogardistov, kjer je paševal znani vojni zločinec Andrej Križman V svojem stanovanju je imela skladišče oblek in živil za partizane, bila je v terenskem odboru OF, razdeljevala podpore Slovenske narodne stemu v gostinstvu. večkrat posplošuje primere sla-, bega odnosa posameznikov, ter s > tokrat tem po krivici graja gostinske delavce kot celoto. Končno je občni zbor razpravljal še o odnosu, bi so ga lani pokazali nekateri gostinski delavci nasproti tujim turistom. Odbor- niki so grajali hlapčevski odnos pomoči itd. Njen sin Maksim je in menijo, da se kaj takega v le- ’ ' " " tošnjem letu ne sme več ponoviti. Ob zaključku so gostinski delavci izvolili nov odbor. Letošnji občni zbor ljubljanskih gostinskih delavcev je bil zelo dober, saj so na njem razpravljali o vseh perečih vprašanjih gostinstva in tu- rizma. Marjan Čamernik padel v partizanih. BO je kurir tovariša Janka Rudolfa, ko je bil ta politični komisar. Tovarišici Brezarjevi, ki se še vedno udejstvuje v raznih množičnih organizacijah, ob njeni obletnici iskreno čestitamo. H. K. i praktičnem delti (Nadalječanje s 1. cela vrsta zmotnih strani) zaključkov, ki jih je mogoče zaslediti v zadnjem času. Med njimi' je tudi mnenje, da se sedaj ne da nagrajevati po učinku in podobno. O teh pojmovanjih bo vredno enkrat posebej napisati nekaj vrst. Vsekakor pa je tudi ta razgovor v Trbovljah opozoril na delavskega gospodarjenja, kjer to, d a j c današnji^tarifm sistem. bodo razpravljali dorejsko in indokitajsko ljudstvo 2e ta, neuradni začetek že- Prvi dnevi ženevske konfe- kaj so na njih razpravljali. Ra-|j0oilo svojo zaželjeno svobodo, nevske konference je pokazal, renče so bili posvečeni Koreji, zen tega pa je bilo doslej pri-? jd to ljudstvo samo izvolilo da bo pot k sporazumu težka in Svet je lahko zopet enkrat slišal rejenih že obilo pojedin, na ka-pliko svoje vladavine. Vendar naporna. Moskva hvali svoje in dolge propagandne govore, v terih so se pogajali predstavniki Ul bil že velik usneh. če bi že- zahteva Korejo in Indokitajsko katerih so predstavniki posamez- velesil brez »neprijetne navzoč- ------i i—i: _;i_ —m i—i,i: —-----------nosti občinstva« in svetovne javnosti. _ . _ . Res so se duhovi po teh taj- trebni za »obrambo svobodnega nični in demokratično izvoljeni nih sejah nekoliko pomirili in zastopnik korejskega naroda. vse več jih je, ki upajo, da bo Dullesu se je celo zdelo potreb- ženeva le prispevala svoj delež no razpravljati o agresivnosti k ureditvi mednarodnih sporov. plačnem si-! ohranjen iz lanskega leto, v nasprotju z duhom obstoječega go- ___________spodarskega sistema in da je treba to nasprotje čimprej odpraviti s temeljito novelizacijo tarifnega sistema. V Trbovljah so se odločili, da bodo skušali pri korekturah ta — velik uspeh, če bi že- zahteva Korejo ... --------------„-------------- r------------r-------- je • svestanek zaključil obdob- zase, VVashington pa zopet hvali nih velesil hvalili sebe, zgrajali vn V?iaš.keSa reše' nja azijskih svoje in trdi, da sta korejsko in nasprotnike in trdili, da je le i ani ia odprl >vo pot, pot indokitajsko ozemlje nujno po- tisti režim, ki ga podpirajo, res ‘bplomatskpsn, ppž • ' ' • ’----^------’ J----- •v • - »matskega reše anja. 5 fVendar so že prve izjave sveta«. v °'[,.Ilajvažnejšili delegacij po- Spregovoril pa je tudi Cu En vert°C1 e .°kil0 črnogledega napo- La j, vodja kitajske delegacije. u“vanja. Njegove pomirljive besede so Dril, ?i °v tak°j °b svojem dokaj ugodno vplivale na napeto triki U v ^enevo trdovratno vzdušje ob začetku konference, sest azijska konferenca Ni zahteval nikakih pogojev, ni tp. .ek petih velesil, med ka- se zaletaval, govoril je le o p I le všteti tudi Kitajsko, in »iskrenosti, s katero je prišla L, P!snl takšne recepte za re- kitajska delegacija v Ženevo« in komunizma kot ideje, o komunizmu, ki po njegovem naspro- tuje človečanskim pravicam ga je zato potrebno ovreči obsoditi. Vsi ti dolgovezni govori Toda kakšen bo ta delež in kakšna bo ta ureditev? Ce bodo velesile urejevale svoje spore na plečih azijskih narodov, potem Ženeva ne bo koristila trajnemu miru in napredku na svetu. ševnnt ! taksne recepte za re- kitajska delegacija v Ženevo« m s0 b;ii namenjeni le propagand- Bojazen pred takim reševanjem skeen k0IteiskeŠa in indokitaj- o potrebi, da se vsi spori v Aziji nemu učinku, s katerim hočejo je precej močna in o tem tudi zahorlnVPT?sania’ s katerimi sp rešijo na miren način, o to po- veies;ie podpirati svoja stališča, razpravljajo predsedniki vlad zahnri., •''■"sauju, s Kaienmi sc rešijo ua m.ic.. ..ac.U; o velesile podpirati - nikrln? . (Predvseiii Amerika) mirljivostjo si je najbrž hotel Resnigna azijska konferenca, na rinnDe “0d° strinjale. pridobiti v tej pisani ženevski udeleženci resneje in i*. j'“"siji”1); povSSli,!". s »n»„Gr,0ril Jv v 1J1' vlt* a\f 5-VJ * ' ' ‘“'* t-w ■........ _ Diisrr ci’ ki so Prišli v Ženevo, pripravljen popustiti kjerkoli bi na??1 doma svoje agresivne kazalo, samo da bi se Kitajski ta i, in JSSto, ki t, niirnim« ..«» .n ^,1i 1» narodov in no se za- prtimi vrati tajnih sestankov in slavnostnih obedov ter večerij, ki jih šefi najvažnejših delegacij prirejajo drug drugemu. Avstralski zunanji minister pravljajo predsedniki petih azijskih držav, ki prav v teh dneh zasedajo v Colombu na Ceylonu. Od Ceylono sem se širi zelo glasna zahteva: Pustite azijskim narodom, naj sami odločajo o svoji usodi. Kakor ob berlinski konferenci, se je tudi že prve dni ženevskega sestankh jasno odrazilo ognejo konkurenci pri nakupu. Poleg tega pa bi bilo treba takoj uvesti železna oporja v jame. povsod tam, kjer se da les zamenjati. Taka oporja lahko začne Zenica takoj proizvajati, samo rudniki bi jih morali skupno naročiti. Vsekakor je toka izmenjava mnenj o najvažnejših praktičnih zadevah iz življenja kolektivov koristna in pametna ter je take sestanke samo pozdraviti. . pri tem meril na Ki- odprla vrata v svet, v Organiza-Znifr°’ , i’ nikakor noče pri- cijo združenih narodov in no i položaja velesile. Grozil je mednarodno tržišče. !?:: VS.e s(rani. hvalil Sine Man Kolikor toliko pomirljivo je . „ - . , .“i , , i u, VJa m Bao Data kot človeka, vplivala tudi prva izjava šefa ^asey je ze drugega dne sestan- dejstvo, da perečih mednarodnih sU0<",a »najbolj demokratske, francoske delegacije Bidaulta. ka izjavil novinarjem, da upa y Sp0roy velesile same ne morejo onodoljubne in najbolj člo-eske!. režime na svetu stvi,;71- I npnrovalci. ki priso s dpp •-Z”nevsk' (mnferenci. so slušnRei5n,'lnl negodovanjem po vo r, ^ntntova. Dullesovo izja burip*1 *S0 sPreieti s silnim raz-J njem in neodobravanjem. ki je sicer obsojal Kitajsko in Sovjetsko zvezo, vendar ne tako vročekrvno kot Dulles. S to svojo izjavo je Bidanlt odprl vrata za pogajanja, zakaj Francija in tudi Anglija sta prepričani, da bi bila le pogajanja pametna in koristna rešitev. uspeh" konference predvsem zato, pravično reševati mimo in brez ker so »razgovori za kulisami Organizacije združenih narodov, zelo živahni«. Le v Združenih narodih je mo- Ti »zakulisni razgovori« (upo- goče premagati imperialistična rabimo tudi mi Caseyev izraz) spletkarjenja in sporna vprasa- rifnih pravilnikov že upoštevati ugotovitve, povedane na sestan-ku. Kot posebno žgoč problem v tarifnem pravilniku v rudarstvu pa je nagrajevanje rudarjev, ki zaradi izčrpanosti pri delu u e-idejo na lažja dela, kjer so seveda tudi občutno manj nagrajeni. O tem problemu teko razgovori že dalj časa, toda še vedno je odprt. Vsekakor ni prav, da rudar po dolgoletnem težkem delu toliko izgubi na zaslužku, ko preide na lažja dela. Na lažje delo mora zaradi izčrpanosti, izčrpal se je pa pri delu; to se pravi, da gre za določeno zmanjšanje delazmožnosti. V tem smislu je treba ta problem tudi rešiti. V rudnikih morejo stvari le delno sami urediti, ker jim visoko plačevanje lažjih delovnih mest obremeni obračunski plačni sklad. Na ' stvar bo Republiški odbor opozoril vse merodajne I DELAVSKI SVET TOVARNE OKOVJA V BISTRICI PRI RUŠAH JE SPREJEL nov Icirifni pravilnik Pred nekaj dnevi je novo izvoljeni delavski svet v Tovarni okovja v Bistrici pri Rušah drugič zasedal. Ob tej priliki so pregledali pritožbe, ki so jih člani delavnega kolektiva vložili zoper predlagane tarifne postavke. Na koncu so sprejeli tarifni pravilnik za leto 1954, ki je začel veljati 1. maja. Obenem so se pogovorili tudi o pripravah za proslavo 1. maja, ki je bila letos v Bistrici še posebno veličastna. Ta dan so zadružni dom preimenovali v delavski dom Tovarne okovja. G. G. IZ »ISKRE« V KRANJU Fantje odhajajo... Iz našega delovnega kolektiva so res precej živahni. Doslej je nja reševati tako, kot zahtevajo J smatrali, da je izhod iz današnje socialistične domovine, kot že biio nekaj popolnoma tajnih interesi miru, napredka in med-j zadrege tale: rudniki bi morali du1 dobri uelavci v tovarni sej in nihče ni mogel ugotoviti, narodne varnosti. -Ijč | skupno nakupovati les, da se iz-1 Somrak ustanove in organe. ______________ u Se nekaj o ceni lesa! V zad- | je tudi letos "odšlo preceT naših njem času cena jamskemu lesu fantov služit kadrovski rok v neprestano raste Z ene strani je i Jugoslovansko ljudsko armado, to posledica zaščite gozdov, z | „ . . .. . . , druge strani pa tudi posledica . odhodom jim je delovni monopolnega položaja pridelo- k , ,y tovarne priredil prijeten valcev lesa in tržiščne mrzlice.1 Poslovilni večer in jim naročil, Na sestanku v Trbovljah so nai. ^odo tako dobri borci naše ’ • ‘ so GOSPODARSKE NOVICE DOPOLNJENA JE UREDBA o olačah delavcev in ut užbencev gospodarile h organizaci Zvezni izvršni svet je sprejel niče presegajo dnevnice, določene je teh organizacij delati v službe- uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. pisano obračunsko mesečno pla-18). Spremembe so v glavnem v čo 12.000 dtn; izdatki za službe-teraču na vanju obračunske plače ne obleke osebja, ki varuje imo-delavcev in uslužbencev. j vino gospodarske organizacije, iz- Obračunski sklad plač se izra-! datki za službene obleke izvršil-čuna na podlagi obračunske plače nega osebja gospodarskih organi-in dejanskega delovnega časa de- zacij mestnega javnega prometa lavcev in vajencev v obračunski j in gospodarskih organizacij, ki dobi, poleg tega pa so še naslednji j opravljajo javno komunalno služ- za službena potovanja doma; raz- j ni obleki; posebni dodatki za tež-lika med dogovorjeno mesečno 1 ke delovne pogoje osebja, ki dela plačo tujega strokovnjaka in pred-, v hidrogradbenih in gradbenih podjetjih pri podvodnih in podzemeljskih delih; posebni dodatek pihalcem stekla v steklarnah 'n delavcem v fotokemični industriji, ki delajo v mračnih komorah; posebni dodatki za zbiranje, predelovanje mrhovine in za delo v kafilerijah; povečanje plač do 50 odstotkov po tarifni postavki za vsej sezoni ali vsem letu nadurno delo nujno — v tem primeru mora to odobriti svet za gospodarstvo ljudskega odbora okraja (mesta); sem spadajo tudi izdatki na račun dnevnic in terenskih dodatkov, to pa samo strokovnim delavcem in uslužbencem, ki so morali biti poslani zaradi svoje strokovnosti na terensko delo in službena potovanja iz mesta sedeža podjetja. Uredba začne veljati takoj, izdatki: nagrade učencev v go-' bo, če je mestni ljudski odbor j nadurno delo, za dela nujnega uporablja se pa od 1. januarja spodarstvu in učencev industrij- predpisal, da mora izvršilno oseb- • značaja, čc je zaradi narave dela v 1954 naprej, skih šol, štipendije, ki jih dajejo otrokom padlih borcev in otrokom žrtev fašističnega terorja, kot tudi štipendije lučencev srednjih strokovnih šol in študentov; nagrade za delo priložnostnih delavcev, najetih za izvršitev določenega posla, ki se ne pojavlja v M mm m idoisni deolul leop Pred dnevi sem se zopet zgla- padli na planirano raven, s ka- i bili toliko sredstev, da bi uvozili sil v kranjskih podjetjih. Raz- j kršno računamo v letošnjem [ vse, kar potrebujemo, in plačali rednem ■poslovanju gospodarske govor se je vrtel okrog cen,' družbenem planu«. Tečaji deviz! obveznosti za tista posojila, ki organizacije, ki pa ga je treba | kalkulacij in surovin. Kjerkoli | pa se na deviznem obračunskem smo jih že pred leti potrošili za . i--—------------- . mestu vrte okrog približno ena- prehrano, za gradnje itd. To raz- ke višine kakor pred tedni. Novi poko v naših zunanjetrgovinskih dodatni predpisi se pri obliko- računih bo treba zamašiti v na-vanju vrednosti deviznih tečajev slednjih mesecih, če hočemo priti kar nečejo poznati. Včasih sicer enkrat na zeleno vejo z uvozom, zasledimo v časopisju vest o prav povračilom dolgov, skratka, če rahlem padcu tečajev, toda če hočemo doseči tisto raven de- nemudoma izvršiti, kot na pri- I sem načel razgovor o teh stva-mer: odstranitev podsute zemlje, ' reh, v »Savi«, »Inteksu« ali »Ti-obramba pred poplavo, požarom | skanini«, povsod sem zvedel eno in podobno; nagrada za delo tu- ! in isto. jim študentom na praksi v gospodarskih organizacijah na osnovi sporazuma o izmenjavi študentov; nagrade za delo osebam izven delovnega razmerja, katerim se plačujejo doma izdelani izdelki domače obrti od kosa; del plače delavcev, ki službujejo v tujini alj se usposabljajo v tujini »Cene naših izdelkov so odvisne od deviznih tečajev. Ce bodo devizni tečaji nižji, bodo naše cene ugodnejše.« Približno tak odgovor bi verjetno dobil tudi v kateri koli ljubljanski, mariborski ali celjski tovarni, ki večino svojih su bi nič škodovalo, nasprotno, še To so predvsem tista podjetja> celo proizvodnjo bi lahko razši- ki so sklenila pogodbe o nakupu rili in zaposlili nove delavce, blaga še pred uveljavljenjem n°' Verjemite ali ne, vsakdo od nas vib deviznih predpisov. Za vs je na primer že veliko deviz po- te kupčije veljajo prejšnji, jedel — v ješprenju ali pa jih go milejši devizni predpisi bi je celo odvrgel v smeti. Na en zavoljo tega lahko ti kupci P(®' sam takšen primer že dolgo časa čajo devize dražje od drugih’ opozarjajo usnjarji in povedali Kupci surovin, ki jim ni treh3 so ga tudi na letošnjem občnem ( plačati velikih davkov na tečaj' zboru sindikata. Poglejmo, za ne razlike, so že med tistimi’ kaj gre. V vsej državi zakoljemo na leto okoli 5 milijonov prašičev, svinjskih kož pa odkupimo največ poldrag milijon. Škode ima- Nekatera podjetja plačajo surovino, samo da jo dobijo, ker hočejo redno obratovati, pa čepraX jo preplačajo. So pa tudi takšn1 kupci, ki z visokimi kalkulaci- preberemo besedilo pod razpredelnico, največkrat zvemo, da je teh ali onih valut zmanjkalo za nekaj milijonov, le majhen delček, da jih je ostalo neprodanih, ker so pač prodajalci trdovratno vztrajali na ceni, kupci pa se rovin, pomožnega materiala ali za potrebe gospodarske organiza- j polizdelkov uvaža, skratka, ki je cije — za kolikor njihova plača j v svojem poslovanju v dobršni i niso hoteli prenagliti z nakupom, presega znesek, predviden s tarif- ' meri odvisna od vrednosti deviz, j Ojj česa so odvisni devizni nim pravilnikom za taka in po- Povsod in tudi v Kranju z ne-i tečaji? Kje so vzroki za to lov-dobna delovna mesta v državi; : strpnostjo pričakujejo tisto že ijenje v krogu in kdaj lahko del dnevnic za službena potova-1 dolgo obetano in težko pričako-nja v tujino., za kolikor te dnev- vano novico: »devizni tečaji so Z VINOGMDNIŠKEGA GOSPOBMSTVU ŽELEZNE DVERI B@bfO smo pr te Lepo smo proslavili naš delavski praznik Zadnjič smo se že oglasili iz vinogradniškega gospodarstva Železne dveri pri Ljutomeru. Po reorganizaciji, ko smo preosnovali bivšo vinogradniško delovno zadrugo v vinogradniško gospodarstvo, že čutimo, da smo prav ravnali. Skoraj povsod že opažamo, da bonov način gospodarjenja plodnejši za posestvo in da bo vplival na zboljšanje življenjske ravni članov in družin vsega kolektiva. Dobro smo zadeli tudi pri izbiri upravnika. To je sodba vseh članov kolektiva. Večina članov se zaveda, da je treba gospodariti po socialističnih načelih, tako da imajo od gospodarjenja korist člani kolektiva in posredno tudi skupnost, od katere prejemamo potrebne dobrine. Nekateri med nami žal tega še ne razumejo. Vendar bomo ostali člani kolektiva tem dokazali, da morajo biti le koristi skupnosti naše največje načelo. Temu se bodo morali »godrnjači« hočeš ali nočeš podrediti in preusmeriti svoje sebično mišljenje in ravnanje. Po reorganizaciji se je izboljšala delovna disciplina. Delo na posestvu dobro napreduje. Letos smo že cepili 154.000 trsnih sadik, lani pa smo jih cepili samo 120.000. Za tolikšno proizvodnjo lastnega trsnega materiala skrbi naš strokovno sposoben trsničar Kavčič. Seveda pa k temu pripomore tudi lastna trsna silnica in hladilnica. Zmogljivost te pa bomo morali še povečati. Zemljo za vlaganje cepljenk (trsnic) že pripravljamo. Pridno že tudi ravnamo zemljo in količimo na številnih zrigolanih zemljiščih za letošnji novi trsni nasad. Novi trsni nasad bo meril skupaj 9 hektarov. Če bomo tako nadaljevali, bomo nedvomno izpolnili desetletni plan obnove naših v veliki večini starih in izčrpanih vinogradov. Izvršni odbor sindikalne podružnice ima redne seje, pfav tako tudi upravni odbor delavskega sveta. Res so bili med posameznimi člani odborov spočetka majhni nesporazumi, toda vsa stvar se je zgladila in videti je, da bomo delali vnajprej v najboljšem sožitju. pričakujemo občutno izboljšanje in ustalitev na deviznem tržišču? Odgovor je prav kratek. Deviz je premalo, povpraševanje veliko. Prav res vse težave okrog deviznih tečajev in ustalitve deviznega trga izvirajo iz prevelikega povpraševanja. Prodajalcev deviz je še vedno premalo. Naši zunanjetrgovinski računi še vedno niso vsklajeni. Široka razpoka je med sredstvi, ki jih dobimo z izvozom naših izdelkov, in potrebami po deviznih sredstvih, ki jih terja naša predelovalna in druga industrija, kapitalna graditev, široka potrošnja itd. Ne bo torej odveč, če se ozremo, kako je bilo z ustvarjanjem deviz v letošnjem prvem tromesečju. Od januarja do aprila smo izvozili za nad sedem milijard dinarjev industrijskih in poljedelskih proizvodov manj, kot smo računali. Posebno januarja in februarja je izvoz močno za-šepal. Slabe vremenske razmere so vplivale na manjši izvoz (težji odkupi poljedelskih pridelkov, delen zastoj v prevozu zaradi snega, zaradi pomanjkanja električne energije smo manj proizvajali v naših tovarnah, nekaj pa je krivo tudi odlašanje s skle- Lepo smo proslavili tudi prvi | panjem pogodb in zmanjšanje maj, ki je naš delavski praznik izvoza zaradi novih deviznih in o katerem v prejšnjih časih nismo upali niti glasneje govoriti, kaj šele, da nam bi ga kdo plačal kot delovni dan. Potočnik KO PREBEREŠ »DELMSKO ENOTNOST«, 10 POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU! predpisov, ki po pravici rečeno v začetku res niso bili preveč vzpodbudni). V marcu mesecu so se vremenske razmere izboljšale, vrudar še vedno nismo izvozili toliko, kot smo računali. Skratka, tehle sedem milijard zaostanka v izvozu nas hudo pesti izdela raznovrstne usnjene ga lanterijske predmete. Zavoljo te naše gospodarske kratkovidnosti, ker gre za več milijonov kož v nič, usnjarne in tudi tovarna »Toko« ne delajo s polno zmogljivostjo. Ce bi te tovarne dobile dovolj svinjskih kož, bi lahko na primer zaposlile še nove _______ ______ _____ __________| delavce. V izvozu izgubimo za- viznih tečajev, na kakršno letos' voljo takšnega ravnanja s svinj-računamo v družbenem planu, j skimi kožami lepe denarce — mo kar za milijardo in devet sto: jami cen blaga na domačem trga tisoč dinarjev, ker nam proda | krijejo razlike oziroma obdav-mesar slanino s kožo vred in jo čitve. Med številnimi podjetji Da še pošteno zasoli. (Za kilogram | so tudi takšna, ki imajo denarn3 surove kože dobi mesar 97 di-: sredstva »na črnih fondih« 'lrt narjev, če jo proda »Koteksu«, j lahko plačajo visoke tečaje. če pa jo proda s slanino vred, j poke v deviznem režimu tud' dobi za kilogram svinjske kože omogočajo, da dosežejo nekatera kar 240 dinarjev.) Se do hujše | podjetja pri Izvozu visoke za-škode pridemo, če pomislimo, da1 služke. Kot izvozniki dobivaj0 dobi na primer tovarna »Toko« I visoke izvozne količnike za bi3' v Domžalah tri devizne dinarje j go, kot kupci deviz in uvoznik1 za kvadratni decimeter svinjske pa vračunajo vsako preseganj® kože, ustrojene seveda, iz katere tečajev v cene na notranjern v cene na trgu. Čim višji je kurz deviz na obračunskem mestu, več sred' štev dobi podjetje, ki izvaža, in dobljene devize prodaja na d®' viznem obračunskem mestu. Taka podjetja lahko dvigajo cen® na notranjem trgu, dražje plačujejo blago, kar privede do P°' novnega dviganja odkupnih cen Devizni trg bo torej kazalo š® nadalje urejati. Dokler ne bod° devizni tečaji ustaljeni, bi m°' proizvodnje. Dvig ali padec deviznih tečajev je, kakor smo vi- obračunskem mestu. f.Ji' IrtS, l ! 'ibl*oys-,1, vrednosti deviznih «eh, so torej odvisni devizni t« mn Via tuipm tr?ix^n kniiirn Hp ' tečajev. Cim več bomo proizva- , a‘1v1' J31 devizm tečaji P2 J mo na tujem tržišču, koliko de- jaU in fim več bomo izvozlli kaže torej več proizvajati in vf ! tem nižji bodo devizni tečaji, kar !zvozltl ln z vzdržnostjo pn na se bo poznalo tudi pri obliko-' kupovanju deviz ie-te .potiskat vanju cen na notranjem tržišču, i navzdo1’ Administrativni ukrepi Vendar pa velja spregovoriti še dano blago. Ker smo z izvozom v zaostanku zaradi raznih okoliščin, bo treba seveda v naslednjih mesecih izvoziti, kolikor bomo največ mogli. V izvozu še nismo izčrpali viznem trgu se pojavljajo kupci, sredstev, ki jih potrebujemo za vseh možnosti. Se marsikaj bi I ki lahko visoko plačajo devize, ^Sevanje na tujem trgu. ne bi stvari rešili, rešimo jih o nekem vzroku za neuravno- ^ahko ,le na. la način, da P0’’'®, +VCO Mo čarno izvoz in si ustvarimo vet lahko brez skrbi izvozili. Nam ne čeprav so obdavčitve občutne. Dore GOSPODARSKE VESTI Trgovinske vezi Vinska razstava |! Al irgovinsKe vezi V Ljubljani je uspela čevje. Poleg tega je dobilo en motorni Z AbeSiniJO S6 naglo Sirij" bUaVydT*nlSt“- na ES^gr^f^tdr^^d: , P^morV jeti>j iz Slovenije. Razstavljajo pa so , ^ . tudi vinogradniške zadruge Hrvatske, j KOSOJIIO našim kmetom Srbdje, Makedonijo in Bosne. Poekuš- . . „ . , ,, , __________________ . njo vin je obiskalo nokaj tisoč obisko- , Iz plačnega investicijskega sklada ^ iz odplul prvi parnih valcev iz Ljubljane in podeželja. f!0™?--i- pri nas Podeljevali posojila nai0žen z našimi izdelki. Parnik bo ! kmetijskim zadrugam, le-te pa jih bodo od„lja>1 tekstiliih izdelkov Ljubljani velika razstava na- večalo s^bo tudi^teviJ^ekspreanih^fn za-htevo abesinskih podjetij posebn0 i. ! l-POdarfcko družtvo z nazivom »Vu^ tbiopin Impoirt Lxport CompanV4; s sedežem v Adi a Abebi. Društvo je v Addis Abebi odprlo veliko trs-0v** hišo, v kateri se bodo prodajali l7;' ključno jugoslovanski izdelki. V tel Rast našega ladjevja dajale našim kmetom. Kmetje si bodo lahko nabavili posojilo v višini do 100.000 dinarjev. Posojila se bodo vračala Od osvoboditve do danes smo pri postopoma v petih letih, nas potrošili okoli 40 milijard dinar- ! Udjevaa°S jeirTa nam^pr^- Povečan izvoz našega blaga videnih nadaljnjih 12 milijard dinar- v države Južne Amerike jev. Poleg toga smo posvetili precej pozornosti naši ladjedelniški indu- Trgovinske vezi z državami lažne striji. Za ureditev ladjedelnic je bilo Amerike se naglo žirijo. Največ blaga doslej investiranih 39 milijard dinar- smo izvozili in ga le izvažamo v Argen-jev, in sicer okoli 26 milijard za same tino, Brazilijo, Urugvaj, Paragvaj, Čile ladjedelnice, za ureditev tovarn, ki in Bolivijo. Izvažamo predvsem les, ce-proizvajajo ladijske stroje, pa okoli ment in kovine. V zadnjem času 13 milijard dinarjev. Pospešitev potniškega prometa 9« V pa izvažamo tudi vžigalice, kmetijsko orodje, posodo, steklo, karbid in telečje kože. Uvažamo pa predvsem sladkor, kavo, goveje kože in drugo. Uvoz kamionov — hladilnikov iz Anglije S 23. majem bo stopil v veljavo nov vozni red, s katerim bo znatno izboljšan potniški promet. Posebnost bodo novi motorni vozovi, katero je V letošnjem letu nameravamo uvo-Ijubljanska direkcija pred kratkim žiti iz Anglije okoli 120 kamkraov-s i’uuu uc3i.i i kupila v inozemstvu. Motorni vlaki lo. hladilnikov, in urvlion na rarron doirivnih So C10 v0*ili na naslednjih relacijah: Te kamione.hladilnike bodo do- ln. vPllva. na. raven uevizntn te | Ljubljana—Jesenice, Ljubljana— bila predvsem podjetja za promet z čajev, saj nismo Z izvozom do- Postojna, Ljubljana—Maribor, Jese. živili. odpeljal poleg tekstiliih izdelkov e® druge predmete široke potrošnje. Milijoni za reklamo »Brez reklame se ne proda mnog« blaga!« To je geslo švedskih trgovskih podjetij. Pred kratkim so statistiki izračunali, da porabijo žvedsk® trgovska podjetja letno okoli 77 mi’1.' jonov dolarjev za reklamo. Pač v1' sok znesek! Še vedno premalo časopisnega papirja Pred kratkim bo statistiki UNESCO ugotovili, da se potro&U* časopisnega papirja iz dneva v d?1 veča. Po ocenitvi bo potreba časopi-’’' nega papij-ja, ki je v letu 1950 šala 9 milijonov ton, v letu 19(i0 PrC' segla 13 milijonov ton. Tega pa fr" danja industrija ne bo zmogla, spr^ omejene opreme, s katero razpolag Največ papirja, skoraj 80 odsitotko' svetovne proizvodnje, po-rabijo _ Ameriki, 20 odstotkov pa ostane dru' gim državam. lirama in Izvleček iz predavanja podpredsednika Izvršnega sveta LRS Marijana Breclja za aktiv mesta Ljubljane dne 6. aprila 1954 V našem gospodarskem sistemu je vloga republike predvsem v tem, da zagotovi pravilno izvajanje sistema na svojem območju. Njena konkretna naloga je, da posreduje enakomerno porazdelitev sredstev med okraje in na ta način usmerja enakomeren razvoj posameznih predelov. To je v bistvu gospodarska posredovalna vloga, pogojena s konkretnimi prilikami, ki pa se spreminja in končno tudi preneha. Posebno mesto v celotni družbeni. organizacij pa zavzemata okraj in mesto. Ko govorimo o komuni v sedanji stopnji našega razvoja, imamo v mislih okraj ia mesto kot upravno-teritorialno enoto in kot teritorialno družbeno skupnost. V rokah te upravno-teritorialne skupnosti so danes namreč že vsi tisti osnovni čini-telji, ki označujejo komunalno skupnost kot družbeno enoto na določenem območju. Ta skupnost opravlja pretežni del poslov za svoje prebivalce po načelu samouprave. Kakšen teritorialni obseg bo pokazal bodoči razvoj kot najprimernejši za komunalno skupnost, o tem ni treba danes razmotrivati. ker bi nas to pripeljalo v nekoristno teoretiziranje. Dosedanji razvoj in pa naša konkretna zakonodaja daje prav okraju in mestu te elemente komunalne skupnosti in zato mora- IS mo praktično obravnavati okraje in mesta v današnjih upravno-teritorialnih enotah kot teritorialne družbene skupnosti z značajem komune. V komuni gledamo asociacijo svobodnih proizvajalcev. Pomen proizvajalca se ne omejuje le na človeka, zaposlenega neposredno v materialnem pro-| izvodnem procesu, ampak se po-| jem proizvodnje širi tudi na vsa tista področja, ki morajo sprem-ati materialno proizvodnjo. in jo dopolnjevati in ki prenašajo j uspehe materialne proizvodnje na i vsa področja družbenega udejstvovanja. Danes imamo v orga-i nizaciji ljudske oblasti okrajev in j mest poleg splošnega predstavni-j škega organa še poseben predstavniški organ proizvajalcev, i Toda dejstvo, da predstavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev enoten oblastveni in družbeni vrb te teritorialne skupnosti, karakterizira tako razvojno pot ; Osnovno značilnost daje komuni ! dejstvo, da se vsa podjetja, oz. gospodarske organizacije na nje-. nem območju spajajo z njo v ’ celoto, ali, z drugimi besedami, ! vse gospodarske in družbene or-! ganizacije na določenem teritoriju ustvarjajo komuno Gospodarski sistem temelji na tej neposredni vključitvi podjetij v komunalno skupnost in ureja od- j noše med njimi. »Eksteritorial- , delo organov podjetij in potrjuje i celote. Okraj sodeluje na podlagi naložena komuni kot skup08 I nih« podjetij ni več in vsaka i pravila. Direktor podjetja ni več ] predpisov pri ugotavljanju celot- | vprašanja na področju gospodar-j gospodarska organizacija je glede j samo uslužbenec dotičnega kolek- nega dohodka gospodarske orga- i stva, prosvete, zdravstva, kultur® izvrševanja svojih dolžnosti ne-j tiva, ampak je v svoji funkciji' nizacije ter kontrolira finančno i itd. Ta način odločanja o raZ' posredno vezana na tisto komu- | čuvar družbenih koristi. Zato ne poslovanje podjetij, zlasti s tem, I delitvi presežka dela, upravljani® I nalno skupnost, v kateri je. Ra- i more podjetje samo imenovati da potrjuje njihov zaključni ra- j družbenih skladov, to spaja dan®’ ' zumljivo je, da je potrebno danes ! direktorja, marveč ga imenuje čun. O njem mora odločati pred- | podjetje in komuno v neločljiv in da bo potrebno tudi v bodoče j organ, v katerem sta zastopana stavniški organ, saj ima dohodek ■ celoto, ki se najuspešneje kaže urejati razmerja med posamezni- ’ podjetje in komuna. To je komi- družbeni značaj. V soglasju s | skupnem predstavniškem organi’’ mi družbenimi enotami v sami sija, ki jo postavi ljudski odbor, podjetjem deli dobiček po odbit- ko mora zbor proizvajalcev o®1' v kateri pa mora biti najmanj ku tistega dela, ki ga gospodar- ločati o razdelitvi viška dela. ^ komuni in pa odnose teh osnovnih družbenih organizacij do komune. Čeprav se interesi vseh članov komunalne skupnosti v ena tretjina zastopnikov podjetja ska organizacija plača neposredno Računovodja podjetja se zapri- za anuitete, sredstev za rezervni seže pred ljudskim odborom, da sklad in sklad za prosto razpola-vsakodnevnem življenju stikajo j bo izvrševal svojo dolžnost po gnje, ki ga podjetje lahko upo-(in prav to karakterizira komu- predpisih, ne pa po kakih ne- rabi delno tudi za plače, no), vendar gre lahko v posa- I zakonitih interesih podjetja. — Ker določa komuna gospodar-meznih vprašanjih, posebno v j Vse te določbe veljajo tudi za ski organizaciji del dobička, s prehodni dobi, v praksi za na- j podjetja, ki imajo svoje matične katerim sme samostojno razpola-sprotujoče si interese. (Na pr. i organizacije izven dotičnega gati, ima v rokah instrument, s kolikšen del dobička naj pod- j okraja. Vsako gospodarsko pod-. katerim neposredno določa draž- Kakor vidimo, je z novif® gospodarskim sistemom posta*' Ijena baza utrjevanja teritofl81' nih družbenih skupnosti v in mestu prav v vprašanju m®0 jetje zadrži, kako se regulira plačni fond, socialna zaščita, socialno zavarovanje itd.). j Odnosi med podjetjem ln komuno se v našem gospodarskem ( sistemu kažejo takole: i Organ okraja — komune — ! ljudski odbor, je organiziran tako, da je po eni strani predstavnik I prebivalstva kot celote okrajni ' zbor, na drugi strani predstavnik proizvajalcev — zbor proizvajalcev. Nastanek, poslovanje in prenehanje podjetja* ne more biti stvar samega podjetja, ker se in-, teresi podjetja in te ožje komune — okraja in mesta — stikajo Zato daje naš gospodarski sistem okraju pravico, da tudi sam lahko ustanovi podjetje Poleg te pra- jetje, naj bo samostojno ali se- beni standard. S tem namreč stavni del druge gospodarske or- i odreja večji ali manjši plačni ganizacije, stoji v neposrednem sklad, poleg tega pa lahko po-odnosu s komuno, v kateri je. ostri tudi lestvico, po kateri se po Komuna lahko dovoli odcepitev posameznih pogonov in osamosvojitev. Prav tako obstaja iz- zveznih predpisih odreja del dobička, s katerim se povečuje plačni sklad. Na ta način ima tega področja pravica, sanirati j okraj v rokah ključ, s katerim podjetje, razpolagati s premože- odreja konkretno višino plač, po-njem podjetja, ki je prenehalo sredno s tem pa tudi potrošnjo, obratovati. j Okraj nadzoruje, kako gospo- Nadaljnja funkcija komune je darske organizacije upravljajo investicijska funkcija. To mora omovna sredstva glede na to, da prevzeti komuna nase, ker gre so proizvajalna sredstva splošno za tako funkcijo, ki presega in- ljudsko premoženje in da se terese posameznega podjetja, Ko- vrednost osnovnih sredstev ne muna jamči za kredite, ki so jih more zmanjšati, najela podjetja v banki za inve- Neposredna zveza med komu-sticije, daje dotacije posameznim no in podjetjem se kaže dalje v podjetjem in dovoljuje regrese tem. da mora komuna iz sredstev, zaradi sorazmernega razvoja go- ki so ustvarjena v samem pod- sebojnega odnosa podjetje-kom11^ na. Smo na začetku tega Pr0ce.se. ki ga vodimo na preizkušenih 1 ' meljih politične in družbene u*. ditve pri nas. Napačno bi b’*.1 presojati ta proces s stališča tr nutnib težav, ki še obstajajo našem gospodarskem življem. Zavedati se moramo, da so odn ■ med podjetjem in komuno . 'družbeni odnosi sploh v komu-sami podlaga vsej družbeni zSra„. bi. Ne bi bilo prav, da nam 1 megljuje perspektivo tega ra voja, če morda manjka sre°!l. za polnejši razmah komune. * . ja sredstva so vprašanje raz*-proizvodnje in s tem splošn ’ gospodarskega napredka. UtrJ vanje komune ne more biti ko° koncev vprašanje večjih ali ma šib sredstev. Gre za to, °a •. bistveni elementi takega ra danes že v rokah komunal skupnosti in da je nal02a.?r!jli stavniških organov teh družb6 vice .[e vključena pravica okraja,, spodarskih panog. jetju, po skupni presoji določiti, skupnosti —“tako' političnih ^ da izda akt o konstituiranju pod- I jetja. ne glede na to, kdo je pod- I Ugotavljanje celotnega dohod- koliko sredstev naj da komuna v , kor oblastvenih, da te e^eTC}f i0 . - _ „ . ka ni samo stvar gospodarske različne sklade. Tu gre za reše-1 samostojnosti komune razvuaj jetje ustanovil. Dalje, nadzoruje organizacije, ampak družbe kot vanje vseh listih vprašanj, ki so1 (KoneC; Vsaka gospodarska organizacija mora imeti svoja pravila U praittnc odnftsc ? koleMivo Do konca junija letos morajo, POGLAVJE O ORGANIH gospodarska podjetja vskla-! PODJETJA IN NOTRANJI l.,svoja pravila z določbami j ORGANIZACIJI JE NADVSE dol” gospodarskih predpisov. To ] VAŽNO Olc, • x ‘ , , , ! poslovanja sledi nadvse pomemb- jetia e;^e-a • gospodarska pod- no poglavje o organih podjetja in izdann C1 zeJW ,svoja Pravila, 0 njegovi notranji organizaciji. Zakon-:, P°j določbah temeljnega pravila podjetja imajo namreč PodipKtt? državnih gospodarskih svoj praktičen pomen: kot ne-Pravil; \Z ?41- Toda med kakšna »ustava« gospodarske or-Kakoi- d?0 d™ zakonu m pravilo, ganizacije morajo v njenem po-bn ; dn zahteva omenjena ured- slovaniu uresničevati načela sa- rezultat prizadevanj zadevne i skladnost, ki temelji na živi za-predpise prilagoditi in konkreti- interesiranosti vseh članov kolek-zirati na pogoje in posebnosti tiva, v katerikoli enoti že delajo, podjetja tako, da to poglavje po j _ _ _ _ _____ DELOVNI ODNOSI ČLANOV KOLEKTIVA Poglavje zase sestavljajo določbe o nastanku, poteku in pre ^a> je — bistvena razlika. , Prejšnja pravila so bila po v^m izdajatelju in po svoji sebini veren izraz administra- slovanju uresničevati načela, sa, moupravnosti. Zato morajo vsebovati določbe o sestavu in številu članov delavskega sveta in c »ci-cu i&ruz auiuimsira- upravnega odbora, o njunih pra- . noga upravljanja: podjetju jih vicah in dolžnostih, temeljna na-V(,,P,r®dpisal upravni operativni I čela o njunem jjoslovanju, o na-Ur • , i in najvažnejše določbe so | činu izvrševanja njunih sklepov,' . ejale razmerje med pod jetjem : o pravicah in dolžnostih direktor-t njegovim »AOR-jem«. Seveda I ja, o zahtevanih sposobnostih, o g. 'a pravila danes zastarela. , pravicah in dolžnostih ter potreb-j £er so jih ponekod skušali pri- j nih sposobnostih tehničnega in k goditi načelom temeljnega za-1 drugega strokovnega osebja. V to na o gospodarjenju iz 1950.! poglavje spadajo še določbe o tern prostoru delajo s škodljivimi snovmi, tu se ustvarja mnogo ■tazdranepa prahu. Delavci uporabljajo navadne rute (eden celo P®!, ker so respiratorji, kot trdijo, neprimerni. Potrebno bo packati primernejša zaščitna sredstva, ker nam gre za zdravje naših ljudi J,cja. Vendar je bila ta prilago- I notranji organizaciji, o delokrogu I'tev bolj formalnost, ker so osta-1 posameznih organizacijskih enot la, mnoga za poslovanje in notra- 1—J-’-*1-- — nje odnose važna vprašanja še ^rešena. eni strani zagotavlja, da se v delu podjetja dosledno in praktično izvajajo načela delavskega gospodarjenja, po drugi strani pa odraža tisto svojstveno notranjo ^ ncjlan:u delovnih razmerij, oraz-u red it e v m porazdelitev meščanu na delovna mesta, o nosti, ki označuje vsako podjetje - - kot svojsko gospodarsko enoto in celoto, Pravila morajo postati v praksi upoštevani predpis, po katerem se poslovanje dejansko uravnava. DOLOČBE, O CEM SKLEPA DELAVSKI SVET, KA J UKREPA UPRAVNI ODBOR. KAJ DIREKTOR... Pri urejanju teh vprašan}^ je treba upoštevati, da so določbe temeljnega zakona o gospodarjenju, ki urejajo pristojnosti organov gospodarskega podjetja, že zastarele in je posebno v novih predpisih dokaj določb, ki te pristojnosti bistveno izpopolnjujejo. Navadno posamezni zakoni, uredbe in drugi predpisi vsebujejo splošno določilo, da »gospodarsko podjetje« ukrene, sklene, odredi itd. Pravila morajo tako splošno določilo konkretizirati z določbami, o čem sklepa delavski svet, kaj lahko ukrene upravni odbor, kaj direktor. Pri tem se je treba ravnati po načelu, da delavski svet postavlja smer in okvir za delo unrnvnega odbora in direktorja. Pravila lahko tudi predpišejo in urede način in predmet poročanja delavskemu svetu, da ta lahko uspešno nadzira delo ostalih organov v podjetju in pravočasno ukrepa za nadaljnje njihovo delo. Z novimi predpisi je urejeno razmerje med podjetjem in pogonskimi ali poslovnimi enotami, ki jih ima podjetje izven svojega sedeža. Toda ti predpisi so le okvirni Pravila podjetja pa mora io urediti vsa. vprašanja o pravicah in dolžnostin teh enot ozir. njihovih kolektivov. Takoj pa je r&UVILA SO IZRAZ SAMO-u“Ravnosti gospodarske ORGANIZACIJE j ,.?0ačilnost gospodarskih pod-j, lll.je sedaj v njihovi samostoj-. in samoupravnosti v okviru un ve zakonov. To samo-(lprraYnost sestavljajo vse tiste in končno važne določbe o raz- i pripomniti, da je treba upoštevati merju med podjetjem ter posa-1 pri urejanju teh vprašanj zlasti meznimi pogonskimi in poslovni-1 dvoje: delavskemu gospodarjenju mi enotami z določitvijo pravic ‘ ■ • ■ • - - - in dolžnosti kolektivov do teh enot. Bilo bi docela napačno, če bi bilo to poglavje le izvleček predpisov, ki splošno urejajo ta vprašanja. Predpisi so le okvir in podlaga: pravila sama pa morajo biti je tuj birokratski centralizem v podjetja h, nezdravi pa so tudi pojavi, ko posamezniki vidijo samo svoj obrat, ne pa celote. Pravila morajo okrepiti notranjo organizacijsko trdnost in celovitost podjetja, kar pa seveda ni kruta oen-traiizaoija, temveč taka poslovna aru pravican in dolžnostih delavcev in uslužbencev. Tudi ta del mora biti konkretizacija splošnih predpisov, ki so minimum izpod katerega gospodarska organizacija pri urejanju delovnih razmerij, pravic in dolžnosti svojih članov ne more. Konkretizacija pa ne pomeni, da se smejo ta vprašanja v pravilih urediti v nasprotju z veljavnimi predpisi. Take določbe bd bile nične. Seveda ne smejo j biti enostaven prepis. S tem delom pravil se namreč začenja uresničevati ačelo, da delovni kolektivi urejajo odnose samostojno po svojih potrebah in pogojih, vendar strogo v okviru prer..'isov, ki jih izda država in ki so merilo za zakonitost ter skladnost z družbenimi interesi oži:, stremljenji TARIFNI PRAVILNIK JE LE DOPOLNILO K PRAVILOM PODJETJA Glede na to poglavje tarifni pravilnik ne more vsebovati nobenih dragih določb kot samo tiste, ki se nanašajo na pravico do zaslužka in na delitev plačnega sklada. V bistvu je torej dopolnilo k pravilom podjetja. Pomembno je poglavje o postopku za sprejem gospodarskega načrta, tarifnega pravilnika in zaključnega računa. Vse to-zelo zanima celotni kolektiv in v pravilih je treba zagotoviti način, da bo pri teh aktih čimbolj živo in neposredno sodelovala večina kolektiva. Ta del torej ni neka gola formalnost, temveč morajo njegove določbe izhajati s stališča, da dejovni kolektiv gospodari s podjetjem in da delavski svet kot predstavniški organ od- upravni odbor predloži delavske-govarja kolektivu. Postopek naj mu svetu. Ta razpravlja o načrtu bi bil urejen glede na to odgo-, in o vseh predlogih in pripom-vornost. bah, ki jih upravni odbor ni spre- _______ _______ „ I jel v svoj končni načrt. Seveda PFARIL-A- MORAJO BITI IZRAZ, lahko delavski svet načrt odkloni, VOLJE IN PLOD SODELO- j lahko zahteva dopolnitve, spre-VANJA VSEGA KOLEKTIVA J membe, dopolnilno javno razpra-Sicer pa morajo biti že pra- j vo itd. Ko pa jih sprejme, morajo vila sama po svoji vsebini in po biti predložena v odobritev okraj-izdaje — demokratičen j nemu (mestnemu) ljudskemu od- načinu izraz volje in rezultat sodelova-1 boru. Ta je dolžan razpravljati je do nja celotnega kolektiva. Načrt | o njihovi skladnosti z zakonitimi pripravi upravni odbor. Potem ga mora najmanj osem dni dati na vpogled kolektivu, da lahko vsak član da svoje pripombe in predloge. Sele nato ga lahko predpisi Ce ugotovi kakšno nasprotje, odredi rok, v katerem mora podjetje izpopolniti pravila po pismeno sporočenih pripombah. Zoper odločbo, ki jo o tein izda ljudski odbor, se lahko pod- jetje pritoži na republiški izvršni svet. Pravomočno odločbo podjetje mora izpolniti; če je ne in pravil ne vskladi po sporočenih pripombah, lahko ljudski odbor razpusti delavski svet ozir. ujiruv-ni odbor in razpiše istočasno nove volitve. Ostra je torej sankcija za primer nezakonitosti. Ce so bila pravila izdana po j^^kratične pravice, ki izhajajo sj^užbene lastnine proizvajalnih iz» • , ^ pripadajo samo pro- M^aleem v socialistični družbi te spada tudi pravica, da sa- , stojno vodijo svojo gospodar-nr? zacijo. Zato imajo tudi aj‘0° in dolžnost, da si sami £ dpišojo _ pravila podjetja, ^i ?° bila pravila prej izraz ad-dj. .trativne podrejenosti, so sedal ,’Zraz samoupravnosti gospo-rskega podjetja. Zato so — tiv0noin.en aLt delovnega kolek-svet °Z'r' nieEoveSa delavskega OBJAVA Okraini zavod za socialno zavarovanje v Krškem obvešča podjetja in ustanove kakor tudi vse osebe v delovnem oziroma službenem razmerju na območju okraja Krško, da bo v postopku za dokaz delovne dobe s pričami za izdajo novih delovnih knjižic sprejemal prijave za zaslišanje prič le do 30. VI. 1954 Po preteku tega roka bo prošnje za zasliševanje prič zavračal. Nadalje obvešča tudi, da bo pripustil k zaslišanju le prvopredlagane priče, naknadno predlaganih prič za dokaz iste zaposlitve ne bo upošteval. Zavod poziva vse prizadete, da se tega roka držijo. Morebitno podaljšan rok bo objavljen v lokalnem Časopisu. Okrajni taood sa godalno zavarovanje o Krškem. OB SKLEPU IZVRŠILNEGA ODBORA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRŠKEM prisili si težave Izvršilni odbor okrajnega za-1 rovanja ali pa je vpisano v de-voda za socialno zavarovanje v (lovni knjižici itd. Zavod takih Krškem je ugotovil, da se. zava- j pričevanj, umljivo, ne more upo-: zakonu o državnih gospodarskih ~~ števati, saj se kaj lahko primeri, j podjetjih dokajšnja formalnost da nekdo pričo nauči, kako naj | glede na obsežne urejevalne in govori, ali pa kako drugače vpli- operativne pristojnosti državnih va na pričevanja. Zato meni Iz- organov, so pravila v sedanjem vršni odbor, da bi moral vsak položaju gospodarskih organiza-zavarovanee že v začetim dobro olj tisti njihov samoupravni pred-premisliti, kdo je tisti, ki največ p is, na katerem mora temeljiti ve o njegovi zaposlitvi. njihova organizacijska struktura, Izvršni odbor je zato po po- poslovanje in notranji odnosi. Po oblastilu skupščine zavoda skle- njih se morajo ravnati organi gonil, da bo zasliševal le tiste priče, spodarske organizacije, delavci in prva priča ne govori v njegovi ki jih bo zavarovanec v prvo uslužbenci, upoštevati jih morajo-prid, si poišče drugo in potem še; predlagal. Izjave drugih prič bo pristojni državni organi v odno-tretjo. To povzroča zavodu seveda' upošteval le izjemoma in še te sih do gosnodarske organizacije, veliko dela in še vernost takih i bodo morale pričati pred sodi-1 Pravila podjetja morajo torej biti pričevanj je kaj dvomljiva Pričejščem pod prisego. Priče, za ka-1 rezultat skrbnega predhodnega se zapletajo v protislovja, njihove, tere bo zavod ugotovil, da so pri- proučevanja, da bodo res njihov izjave so včasih drugačne, kot čale po krivem, bodo javili jav- temeljni, za prakso nepogrešljivi stoji v evidenci socialnega zava- nemu tožilstvu. predpis. R. M. rovanci, ki nimajo uradnih potrdil, največkrat poslužijo prič, kadar hočejo uveljaviti svoje pravice do pokojnine, ali pa, kadar se delovna doba vpisuje v novo delovno knjižico. Nekateri dokazujejo delovno dobo s pričami tudi za čas po letu 1937, ko obstoji evidenca o socialnem zavarovanju. Včasih predlaga zavarovanec priče po večkrat. Ce OBZORNIK PRISILNA UPRAVA Z odpravo administrativnih posegov v našem gospodarstvu je bilo treba na novo urediti od-nose med gospodarskimi podjetji in državnimi 0rganl prej so namreč ti sami upravljali sploš-110 ljudsko premoženje glede na njegov pomen ooposredno ali po »svojih« gospodarskih pod-jotjih. Ljudski odbori so upravljali splošno Budsko premoženje tzv lokalnega pomena. Ko je upravljanje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi prešlo v roke samih proizvajalcev, i® ljudskim odborom ostal v upravi samo tisti n®! splošnega ljudskega premoženja, ki je v »Plošni rabi (n. pr. ceste, mostovi, reke. jezera “'D in ki s posebnimi predpisi ni dano v upravo nnugim državnim organom, gospodarskim orga-mzacljam ali zavodom Neposredno upravljanje fzavnih organov je takorekoč izjemno To pa ®®veda ne pomeni, da državni organi na pod-®cju gospodarstva nimajo nobenih pravic, da f® gospodarjenje njih ne tiče. Tako mnenje bi p0 do kraja zmotno in lahko .celo škodljivo gospodarstvo je splošno družbena zadeva In Pmv tako tudi gospodarjenje z družbenim premoženjem, ki bodi tako, da zagotavlja vsej upnosti koristno gospodarstvo Zato imajo rzavni organi napram gospodarskim organiza-®i]am z zakonskimi predpisi določene pravice a pooblastila, kakor izvirajo iz njihove druž-,®n.eJlog® sploh Okrajni ljudski obori n. pr j a° zn|' da usmerjajo gospodarski razvoj okra-r-VtfpZV^a^° soPkdistično ureditev, utrjujejo in Na 1aJ° samoupravo gospodarskih organizacij dolžnosti jim posamezni predpisi J®jo ustrezna pooblastila da uporabijo na- pram gospodarskim organizacijam določene go-spodarsko-upravne in nadzorstvene ukrepe. Zakon o planskem vodstvu narodnega gospodarstva iz decembra 1951. leta je prvi določil, kakšni so lahko ti ukrepi in kdaj se lahko uporabijo. Ta zakon je tudi že predvidel možnost — prisilne uprave. Novi gospodarski predpisi omenjene medsebojnosti bistveno izpopolnjujejo in dajejo zlasti ljudskim odborom pooblastilo, da s primernimi ukrepi zagotavljajo tako gospodarjenje na svojem področju, ki je v skladu z zakonskimi predpisi in v okviru družbenih planov, da koristi skupnosti in kolektivu samem. Med najostrejšimi ukrepi je — prisilna uprava, ki jo lahko odrede Zvezni izvršni svet republiški sveti in ljudski odbori Z njo 'se začasno ukine delavska uprava in postavi prisilni upravitelj, ki sam neposredno vodi podjetje Gospodarska organizacija preide začasno v povsem Izjemen položaj. Delavski svet in upravni odbor se namreč razpustita: delovni kolektiv ne more Izvajati svojih samoupravnih pravic, ki ta čas počivajo. Toda samouprava, ki pripada po 8. 5L ustavnega zakona delovnim kolektivom proizvajalcev, z uporabo tega ukrepa nikakor ni odpravljena. Funkcija prisRne uprave namreč ni likvidacija delavskega gospodarjenja v podjetju temveč izključno začasen ukrep, ki ga poblašče-ni organ uporabi, da zaščiti interese skupnosti in interese gospodarskega podjetja ter pripomore delovnemu kolektivu, da se njegovo gospodarjenje čimprej spet vzpostavi in da se razvija in izvaja na podlagi ustave, zakonov in v okviru družbenih planov. Ker se s prisilno upravo poseže tako globoko v samoupravnost delovnih kolektivov, jo je dopustno uporabiti res le v tistih izjemnih primerih, ki jih določajo posamezni predpisi in sme trajati le odmerjen čas. (Že cit. zakon o planskem vodstvu narodnega gospodarstva je omejil uporabo prisilne uprave le na primer, če gospodarska organizacija ne izpolni plana in da se odstranijo posledice, ki so zaradi tega nastale.) Odredi se namreč lahko kot gospodarsko-uprav-ni ukrep zaradi uspešne izvedbe sanacije, da se podjetje izkoplje iz gospodarskih težav ob pomoči organa, ki je prevzel sanacijo podjetja; ali da se popravi škoda, ki je nastala zaradi slabega nepravilnega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi. Kadar se odredi iz takih razlogov, sme prisilna uprava trajati, dokler se podjetje ne izkoplje iz gospodarskih težav, vendar največ pa eno leto od dneva, ko je bila izdana odločba o prisUni upravi. Lahko se uporabi tudi kot upravni ukrep (t. j. kot posebna vrsta sankcije, ki naj zagotovi zakonitost poslovanja) N. pr kadar so zaradi nepravilega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi storjene velike nepravilnosti, ki so povzročene ali bi lahko povzročile občutno škodo. Ali kadar trgovsko podjetje posluje v nasprotju z določbami uredb o trgovskih podjetjih in trgovinah. V takih primerih sme prisilna uprava trajati praviloma največ dva meseca. V vsakem primeru mora biti predhodno točno ugotovljeno, da je v resnici podan tak razlog, ki utemeljuje poseg v samoupravnost gospodarske organizacije. N pr. če okrajni ljudski odbor ugotovi iz poročila finančne inšpekcije ali kako drugače, da so bile pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi storjene velike nepravilnosti, ki so povzročile občutno škodo, lahko odredi prisilno upravo šele, ko prej celotno poslovanje podjetja pregleda in ugotovi nastalo škodo še posebna strokovna komisija. Smisel je jasen: prisilna uprava je izjemen ukrep in se sme uporabiti, če vsi prejšnji nadzorstveni ukrepi niso uspeli. Ljudski odbori imajo obsežno nadzorstveno pravico in v ta namen posebne organe t. j. finančno in tržno inšpekcijo. Imajo torej dovolj možnosti, da pravočasno preprečijo ali z milejšimi ukrepi odpravijo ponavljajoče se nepravilnosti, nezakonitosti, ne da bi bilo treba poseči po takem ostrem ukrepu kot je prisilna uprava. Zato mora biti njena odreditev utemeljena nujnost: v odločbi, s katero se odreja, morajo biti konkretni podatki o zatrjevanih nepravilnostih, nerodnostih, nezakonitostih in o nastali gospodarski škodi tako, da organi delavske uprave sami lahko preverijo resničnost razlogov, s katerimi se opravičuje prisilna uprava. Ta zahteva je tem bolj važna, Ler ima gospodarska organizacija pravico do pritožbe zoper odreditev prisilne uprave, ker ima pač pravico do samoupravnosti, kakor jo proizvajalcem zagotavlja ustava. Kako naj izpodbija uporabljeni poseg v svojo samoupravo, če v odločbi niso s podatki argumentirani razlogi? Naloga ljudskega odbora, da utrjuje in razvija samoupravo gospodarskih organizacij, že zahteva, da organom delavske uprave v svoji odločbi obrazloži in utemelji razloge, ki so ga vodili do takega posega. In končno, kako naj ta ukrep služi zboljšanju dela delavskih gospodarskih organov, če se jim ne sporoče resnični in z dokazi podprti resnični razlogi? Ponekod smatrajo prisilno upravo za posebno kolektivno telo, komisijo, ki kolektivno vodi podjetje namesto delavskega sveta in upravnega odbora, ki se razpustita. Toda prisilna uprava je posebno. Izjemno stanje, v katero se postavi gospodarska organizacija, ki se ji proti njeni volji ukine njena samouprava razpuste njeni lastni organi in postavi — prisilni upravitelj, ki vodi podjetje neodvisno od kolektiva, do katerega kolektiv praviloma nima nobene pravice. Prisilna^ uprava je torej v ukinitvi delavske uprave in v postavitvi prisilnega upravitelja, na katerega preidejo vsa pooblastila in pravice organov podjetja Prisilna uprava ni član delovnega kolektiva, temveč je nekak eksekucijski pooblaščenec organa, ki je odredil prisUno upra- UTRINKI amaža v&Ku&a INDREWU LAUGKTDMU trgovcu s premogom, Butfclo, tlew York Pošilja: Direkcija angelov varuhov; ods. za prošnje 20. januar Op. ur.: Ta Mark Twainova satira je bila objavljena šele po drugi svetovni vojni. An-drew Laughton ni izmišljena oseba, temveč sorodnik Twai-nove žene. Vsa dela velikega pisatelja so bila pod strogo cenzuro njegove pobožnjaške družice in je zato to duhovito delo izšlo šele po smrti obeh zakoncev. Čast mi je obvestiti Vas, da smo Vaše zadnje dejanje požrtvovalnosti vpisali na posebno stran knjige, ki nosi naslov »Zlata dejanja človeštva«. Dovolite pripombo, da ta počastitev ni samo izredna, t.emveč ji skoraj ni enake. Kar se tiče Vaše molitve z dne 19. januarja tega leta, Vam imam čast sporočiti sledeče: 1. Vaša molitev, da bi se vreme še naprej ohlajalo, zaradi česar bi se zvišale cene premogu, je uslišana. 2. Molitev za povečanje brezposelnosti, ki bi omogočilo znižanje plač za 10%: odobrena. 3. Molitev, da se kaznuje mož (hkrati z njegovo družino), ki je v Rochestru odprl konkurenčno skladišče za prodajo premoga na drobno, odobrena v naslednjem obsegu: Difterija — dva primera (eden s smrtnim izidom); škrlatinka — en primer (komplikacije v ušesih, oglušitev). Pripomba: Ta človek je uslužbenec newyorške premo-gokopne družbe; bolj pravilno bi bilo, moliti za kaznovanje njegovih delodajalcev. 4. Molitev, da se pošljejo k hudiču številni obiskovalci, ki sitnarijo za zaposlitev ali kakšno drugo pomoč, je nerešena. Zdi se, da je v protislovju z molitvijo, o kateri bo govora kasneje. 5. Molitev, da zadene nasilna smrt soseda, ki je vrgel v Vašo mačko kamen, ko je mijavkala pod njegovim oknom, zadržana zaradi nadaljnjega pretresa. Ne strinja se s spodaj navedeno molitvijo istega datuma. 6. Molitev za zvišanje zaslužka od 28.230 dolarjev, kolikor je znašal v decembru lanskega leta, na 45.000 dolarjev, kar naj bi bila »skrajna meja Vaših želja«, odobrena s pridržkom glede zadnje pripombe. 7. Molitve za ciklon, ki bi porušil rudniške naprave in rudniška okna Severnopennsjdvanske premogokopne družbe, ni mogoče uslišati. Ciklon je začasno odsoten zaradi zimske sezone. Lahko bi to prirodno nesrečo zamenjali z eksplozijo rudniškega plina. Ce se z zamenjavo strinjate, pošljite posebno molitev. Z zgoraj navednim je izčrpan seznam Vaših molitev, ki po pri nas ustaljeni klasifikaciji sodijo med tajne molitve srca. Iz razumljivih razlogov jem-' Ijemo molitve te vrste prvenstveno v pretres. Ostale Vaše molitve prištevamo v vrsto glasnih molitev. Med te sodijo molitve v cerkvi, skupne hišne molitve doma in molitve v družinskem krogu. Preidem na pretres teh molitev: 1. Molitev, naj vsemogočni v svoji dobroti pošlje toploto ubogim in golim, odbita. Je v nasprotju s tajno molitvijo srca št. 1. Po obstoječi praksi naše Direkcije imajo tajne molitve srca prednost pred glasno izgovorjenimi molitvami 2. Molitev za boljše življenje »izčrpanega sina dela, čigar neutrudni napor zagotavlja udobno in veselo življenje srečnejšim smrtnikom ter le-te zavezuje, da skrbe za zaščito njihovega manjšega brata pred grabežljivostjo in pohlepnostjo«, odbita. Izgovorjena pri skupni molitvi. V nasprotju s tajno molitvijo srca št. 2. 3. Molitev, da bi »božji blagoslov prišel tudi na tiste, ki delajo proti našim interesom in nam povzročajo škodo«, odbita. Izgovorjeno pri skupni molitvi. V nasprotju s tajno molitvijo srca št. 3. 4. Molitev: »Ne daj, gospod, da bi propadla ena sama duša zaradi naše besede ali dejanja,« izrečena pri skupni molitvi v družinskem krogu, je prispela 15 minut po tajni molitvi srca št. 4, s katero je v resnem nasprotju. Predlagamo Vam, da se odločite za eno od obeh molitev in da nas o tem obvestite. 5. Molitev: »Usmili se, Gospod, vseh tistih, ki so užalili nas, naše otroke in naše domače!« izgovorjena v družinskem krogu, kaže, da se nanaša tudi na človeka, ki je vrgel kamen v Vašo mačko. Prispelo je nekaj minut po tajni molitvi srca št. 5. Priporočamo Vam, da se odločite za eno izmed obeh molitev. Glede tajne molitve št. 6, kjer pišete za povečanje zaslužka in navajate »skrajno mejo Vaših želja«, mi dovolite pripombo, da izzveni obljuba o »skrajni meji« (ki ste jo ponovili že dvajsetkrat), kot neslana šala. K temu uradnemu sporočilu bi želel dodati še nekaj svojih osebnih misli. Moram reči, da cenimo tisočkrat bolj dobra dela ljudi Vaše •sv •*** France Slana: Med počitkom vrste, kakor dobro delo pravičnega človeka. C^eno določamo po vloženih naporih. Ugled, ki ga uživate pri nas, temelji na dejstvu, da Vaša požrtvovalnost daleč presega to, kar bi od Vas lahko pričakovali. Pred desetimi leti, ko Vaše premoženje še ni presegalo 100.000 dolarjev, ste poslali cela dva dolarja sorodnici, katere mož je bil umrl v veliki revščini. Tu, v raju, marsikdo novici sploh ni verjel, drugi so mislili, da sta bila bah-kovca ponarejena. Ko pa je bila vest potrjena, se je mišljenje o Vas sila spremenilo, seveda v Vašo korist. Leto ali dve pozneje, ko ste siroti poslali štiri dolarje na njeno drugo, solza polno prošnjo, ni nihče več dvomil v resničnost vesti; razgovori o Vašem dobrodelnem ravnanju dolgo niso prenehali. Pretekli sta še dve leti. Vdova se je znova obrnila na Vas in Vas obvestila o smrti mlajšega otroka. Tokrat ste ji poslali šest dolarjev. To je še utrdilo Vašo slavo. V raju je vse vprek govorilo: »Oh, ali ste že slišali, kaj je napravil Andrew?« Vas so že tedaj iz ganjenosti imenovali Andrew. Zadnja leta so bila Vaši dobrodelni darovi stalen predmet razgovorov; vaša dobrosrčnost je ogrevala naša srca. Sleherno nedeljo gleda ves rajski zbor, ko se vozite v cerkev v svojem novem vozu in ko položite roko na pladenj za prostovoljne prispevke, se vselej razleže po nebeškem prostranstvu huronski vzklik, ki odmeva celo do daljnih zidov pekla: »Se deset centov od Andrewa!« In glejte, prišel je vrhunec Vaše slave. Pred nekaj dnevi Vam je vdova pisala, da je dobila mesto vaške učiteljice daleč na deželi in da nima denarja za pot. Za potovanje z dvema otrokoma, ki sta ji še ostala, je ne-obhodno potrebovala 50 dolarjev. Izračunali ste čisti zaslužek preteklega meseca — 28.230 dolarjev — mu dodali še 45.000 dolarjev, predvideni januarski zaslužek, vzeli pero in čekovno knjižico ter napisali vdovi ček za celih 15 dolarjev ... O, plemenita duša, naj bo Vaše ime blagoslovljeno na vekov veke! Nikogar nisem videl v raju, ki bi ne jokal od radosti. Trepljali smo drug drugega po ramenih, se poljubljali in Vam peli hvalo. Z blestečega stola se je kot grom razlegel glas, da bo Vaše dejanje postavljeno nad vse doslej znane primere nesebičnosti in da ga vpišemo na posebno stran Knjige, saj je za Vas taka odločitev mnogo težja in mučne j-ša, kakor je bila desettisočem mučenikom ločitev od življenja in muke na grmadi. Vsi so ponavljali isto: »Kaj je blagorodnemu duhu ki jo da najbolj gnusna in od- . vratna mrhovina, kar jih je kdaj , okuževalo zemljo?« 1 In imeli so prav. Abraham, ki je kar godel od razburkanih ču- i štev, je sklenil, da Vas umiri v' svojem naročju. Izobesil je celo tablico: »Zasedeno in plačano«.! Ključar Peter pa je dejal: »Naj le pride. Pripravili mu bomo ba-klado.« 9 In ko je postalo popolnoma gotovo, da Vas čaka rajska blaženost, je v raju zavladalo tako veselje kakor še nikoli. In tudi v peklu. Pečat: (Podpis) Angel varuh V toplem družinskem okolju, kjer starši nenehno skrbijo pravilno vzgojo, raste mlad, zdrav in delaven rod Alkoholizem VELIKO ZLO INDIJANCEV V JUŽNI AMERIKI 2e desetletja je alkoholizem' Indijanec popije letno po 300 alkohola. Pijejo«,stari in mla^’ resen socialen problem prvotne-1 litrov gvarape in potroši za alko- j moški in ženske. Pri teh prazn°' ga prebivalstva Južne Amerike, j holne pijače 20 do 40 odstotkov ! vanjih — pijančevanjih — sode Indijancev. Nekatera indijanska svojih dohodkov. Skoraj 30 od- j luje na primer v Boliviji ob1 plemena se zmeraj bolj zastrup-1 stoikov delovnih dni preživijo i čajno po nekaj tisoč Indijancev; Ijajo z alkoholom, kljub različ- Indijanci vsako leto ob pijanče-; Po neki anketi, ki so jo razpisai' nim prepovedim in socialno-1 vanju, ki ga pospešujejo njihovi v Peruju, je običaj, da Indijanci, zdravstvenim intervencijam tam- I verski obredi. Znano je, da med i ki delajo pri veleposestniki" kajšnjih oblastvenih organov. 1 Indijanci pridejo do alkoholnih pijač na različne načine. Kupujejo jih od belcev, ali pa jih tihotapijo. Precej pijač izdelujejo sami. Znane so zelo močne indijanske alkoholne pijače agvardiente, eiča in gva-rapo. Cičo delajo iz koruze ali praznovanji popijejo ogromno ! redno popivajo zjutraj in zvečer. NEPISMENOST - VELIK AZIJSKI PROBLEM riža, gvarapo iz soka sladkor- i resnih nacionalnih problemov, nega trsa pa tudi iz koruze. Celo v državah, ki so zadnja Čičo najpogosteje pijejo, gva- leta ekonomsko in kulturno zelo rapa pa je zelo priljubljena med napredovale, je še zmeraj ogrom-Indijanci, ki delajo na slad- no analfabetov. Seveda je še več kornih plantažah. nepismenih v ekonomsko zaosta- Praktični nasveti V večini azijskih držav je. lih državah, kjer domačini žive nepismenost eden izmed zelo j v plemenski skupnosti. Po nekem popisu je v Indij1’ ki ima okoli 300 milijonov ure- Znamke z lahkoto odlepimo, če pismo i i: _ x: 1:1 _____________ M______-i— po nekaj pila od pisemskega ovitka. Vložke za čevlje potrebuješ? Postavi pozimi . . zom, poleti pa pred potenjem, higienični, temveč tudi poceni. so ne le žrtvovati življenje, deset tisoč i prehranjujejo življenj, v primeri s 15 dolarji, I svoje ličinke. TUDI MRAVLJE SI PEČEJO KRUH V zmoti je, kdor misli, da si samo človek pripravlja kruh. V našem Primorju namreč živijo mravlje, ki se prav tako oskrbujejo s kruhom, le da ga uživajo samo v zimskem času. Te mravlje pridno zbirajo različno zrnje in ga hranijo na suhem prostoru. Ce se po nesreči ovlaži, ga takoj znosijo na sonce in osušijo. Kasneje suho zrnje oluščijo in ga s pomočjo sline pretvarjajo v testo. Za peč jim služi sonce. Tako izdelujejo neke vrste dvopek. S tem kruhom zimskih dneh Sol hrani v porcelanasti ali glinasti posodi. Ce je vlažna, ji dodaj nekaj zrn riža, ki vso vlago popije. Kozarci bodo čvrstejši, če jih boš prekuhala v slani vodi in jih pustila notri, dokler se voda ne ohladi. Kis, vino ali limono dodaj jedi šele, ko je kuhana. Ce jih dodaš med kuhanjem, izhlape in zato nimajo zaželenega učinka. Volneno in svileno blago sušimo na zraku, nikakor pa ne na soncu. Krpa, ki jo uporabljamo za likanje, ne $me biti nova, ker je v novem blagu največkrat dosti škroba, ki ga z likanjem nehote prenesemo na blago. Za likanje bomo izbrale staro, mehko, gladko in čisto krpo. Barvasto blago, ki pušča barvo, pe-o v mrzli milnici kolikor mogoče hi-o, da preveč ne obledi. Da se ne bo zbarvalo, ga pred pranjem namočimo v slano vodo (na 5 litrov vode tri pesti soli). Barvastega blaga ne ovijajmo, temveč ga takoj razprostrimo in obesimo. Perila, ki ga ne bomo kmalu uporabljale, ne likajmo, ker porumeni. Škrob-Ijeno perilo likamo z vročim likalnikom najprej z narobne strani, nato pa s prave. Sicer likamo posamezna blaga zelo^ različno. Belo pralno blago likamo vlažno z zelo vročim likalnikom. Triko perilo, ki ga sušimo v ležečem stanju, da se ne razvleče, likamo z narobne strani. Za vsako blago pa velja, da ga likaš v smeri osnovnih niti, se pravi po dolžini. Kadar likamo kravate, vložimo vanie model lepenke. S tem preprečimo, da bi nasprotni strani poznali remo tro, d, ua ■obovi. ? r bivalcev, vsega skupaj le okolj 23,5 milijonov pismenih. Od 7 milijonov 611.803 članov pl®' menskih skupnosti jih zna 44.351 Citati in pisati, se prav1’ da je na 172 analfabetov en san* pismen. V Indoneziji je 92 odstotkov prebivalcev, ki so pr® koračili 15. leto, nepismenih, ,T Pakistanu pa 86 odstotkov. Nic manjša ni nepismenost na Filipinih in v Burmi. V predelih, kjer živi prebivalstvo v plemenski skupnostni skoraj nobene šole. Ce pa 2® imajo otroci možnost, da 6i hodili v šolo, jih starši ne pust®’ ker so šole precej oddaljen®, delno pa zaradi nazadnjaški11 verskih predsodkov. Šolanje domačinov otežkoča zlasti pomanJ kanje učiteljev pa tudi to, da domačini govorijo zelo različne dialekte. Zelo redki' so mladin®1: ki po dokončani osnovni šol' vstopijo v srednjo ali visok® šolo. Pismeni ljudje se zaposl® večidel v administraciji, medtem ko se jih za prosvetno delo zel° malo odloči. A7 KRIV — Se zavedate, da po novih predpisih gospodarski krirnin11 najstrožje kaznujemo? — Seveda se, ampak upoštevat' te, da sem začel krasti šele P0', tem, ko sem dobil transfuzijo kr v . Prepričajte se najprej, čigavo kt so mi dali. vo. Kot tak gospodari s podjetjem neposredno sam z nalogo, da se čim prej odpravijo razlogi, ki so narekovali uvedbo prisilne uprave in vzpo-stavi stanje, ko bo spet kolektiv sam prevzel gospodarjenje. V praksi ljudski odbori včasih imenujejo za prisilnega upravitelja (ali člana »prisilne uprave«) direktorja ali kakšnega od vodilnih uslužbencev podjetja. Ni sicer nobene posebne določbe, ki bi izrecno prepovedovala tako imenovanje. Toda take izrecne določbe niti ni treba, saj je tudi brez nje jasno, da ne more biti imenovan nihče izmed članov kolektiva, prav gotovo pa ne direktor, nihče od vodilnih uslužbencev ali od članov delavskega sveta in upravnega odbora. Tako imenovanje bi namreč direktorja ali pa vodilne uslužbence postavilo napram kolektivu v neutemeljen in nedopusten privilegiran položaj, ko je vsemu kolektivu bistveno omejena samoupravnost, gospodarjenje pa bi se praktično prepustilo njim, glede katerih se mora namreč tekom prisilne uprave raziskati in ugotoviti morebitna njihova krivda za stanje, ki je narekovalo uvedbo prisilne uprave. Za direktorja je izrecno določeno, da sicer lahko ostane na svojem mestu, toda dela pod nadzorstvom prisilnega upravitelja. Direktor torej ne more biti prisilni upravitelj (in tudi ne član kakšne »komisije za prisilno upravo«). Prav tako pa ne morejo biti imenovani drugi vodilni uslužbenci podjetja. Upoštevati je namreč treba določbo, da ima lahko uvedba prisilne uprave za direktorja, za člane delavskega sveta in upravnega odbora ter za ostale vodilne uslužbence iste posledice kakor uvedba prisilne likvidacije; za kogar se ugotovi, da je kriv ali sokriv stanja, zaradi katerega je bilo treba poseči po tem ostrem ukrepu izgubi za določeno število let pravico, da bi bil izvoljen za člana delavskega sveta ali upravnega odbora katerega koli podjetja; ne more biti postavljen na nobeno vodilno mesto niti v gospodarstvu niti v državni upravi. Postavitev direktorja, računovodje, ali kakega drugega vodilnega uslužbenca za prisilnega upravitelja bi pomenilo pravzaprav onemogočiti te posledice, saj je izključeno, da bi ugotavljal sam svojo lastno krivdo in si določal kakšno od opisanih sankcij. Ko se odredi prisilna uprava, se istočasno razpustita delavski svet in upravni odbor. Treba je ugotoviti, kdo razpisuje nove volitve in kdo opravi ostala volilna opravila. Predvsem je treba poudariti, da ta volilna opravila (t. j. postavitev volilne komisije in komisije za izdelavo seznamov volivcev) ne spadajo v gospodarjenje tako, da zanj ni in ne more biti pristojen prisilni upravitelj; ta namreč ni ne samoupravni organ, ne organ oblasti in torej ne more izvrševati funkcij, ki so pridržane samo tem organom ali pa so zaupane sindikalnim organizacijam. V vseh primerih odreditve prisilne uprave razpisuje volitve samo ljudski odbor. Kadar jo odredi kot upravni ukrep (kot sankcijo), mora istočasno razpisati že tudi volitve za nov delavski svet. Razpis obsega točno določitev dneva volitev, ki mora biti pred iztekom dveh mesecev toda ne pred enim mesecem. Navedene volilne organe postavlja delavski svet podjetja, kjer pa tega ni, jih postavlja sindikalna organizacija. Torej prisilni upravitelj ne pride v poštev, kar je razumljivo, saj gre za opravila izrazito političnega značaja. Seveda ima prisilni upravitelj pravico do pritožbe zoper vsako volilno opravilo, za katero smatra, da je nezakonito. Le to pravno sredstvo ima na razpolago, ne more pa sam ničesar ukrepati glede volilnih opravil in samih volitev novega delavskega sveta. Novoizvoljenim organom delavske uprave mora prisilni upravitelj predati gospodarjenje. O tej predaji ni sicer nobene določbe. Toda iz same namembnosti prisilne uprave je dopusten sklep, da je ta predaja obračun dela in uspehov, ko je podjetje vodil prisilni upravitelj. Zlasti pa je ob tej predaji ugotoviti, kako je uspelo prebroditi gospodarske težave, oz. popraviti nastalo škodo ali odpraviti nezakonito poslovanje. Čeprav je prisilni upravitelj odgovoren organu, ki ga je postavil, mora biti njegovo gospodarjenje v prid gospodarski organizaciji: končna posledica mora biti uspešno, zakonito poslovanje vzpostavljene delavske uprave. R. M. Navodila in tolmačenja Prekinitev dela ali skrajšan delovni čas zaradi višje sile in pravica do otroškega dodatka vračilo neupravičeno prejetih dodatkov dosledno samo od tistega, ki je dodatke prejel, ne iščejo pa tudi morebitnih drugih krivcev. Seveda je odgovoren za povračilo v vsa.-kem primeru tudi uživalec dodatka za otroke zlasti tedaj; če ni mogoče trditi, da je preplačilo nastalo po krivdi ali grobi malomarnosti koga drugega. O tem vprašanju je razpravljal tudi upravni odbor tuk. zavoda in sklenil: »V vsakem primeru preplačila otroških dodatkov je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za preplačilo in za" htevati povračilo od le-tega.« (Sklep upravnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje LRS na seji 19. januarja 1954.) Kršitev bolniškega reda in pravica do otroškega dodatka Delavcem in uslužbencem podjetij, ki zaradi višje sile (n. pr. zaradi pomanjkanja premoga in električne energije) po odločbi delavskega sveta ustavijo obratovanje, gre otroški dodatek v nezmanjšanem znesku, do katerega so upravičeni po predpisih, dokler jim podjetje izplačuje zaslužek v višini 50% tarifne postavke. V nezmanjšanem znesku se izplačuje otroški dodatek tudi delavcem in uslužbencem, ki iz istih razlogov delajo skrajšan delovni čas. V obeh primerih gre otroški dodatek ne glede na dobo prekinitve ozir. skrajšane zaposlitve. (Sklep upravnega odbora ZSZ LRS z dne 19. I. 1954.) Vračanje neupravičeno prejetih dodatkov za otroke V 19. členu uredbe o dodatkih za otroke je rečeno, da odgovarja socialnemu zavarovanju za škodo, ki je nastala zaradi tega, ker so podjetja ali ustanove ali drugi državni organi pogrešno odredili ali pogrešno izplačali otroške dodatke, podjetje, odnosno ustanova, a njima odnosno drugemu državnemu organu — upravičenec do dodatkov. Na podlagi tega določila podjetja skoraj dosledno zahtevajo povračilo preveč izplačanega otroškega dodatka od upravičenca, pri tem pa nič ne ugotavljajo, kje je krivda: pri upravičencu, uslužbencu, ki je odredil izplačilo, ali pri onem, ki je izdal napačno potrdilo. V odredbi o kontroli nad izplačevanjem otroških dodatkov pa je rečeno, da »podjetje, zavod oziroma urad uvede postopek za vrnitev nepravilno izplačanih zneskov otroškega dodatka zoper tistega, po čigar krivdi je bil otroški dodatek nepravilno izplačan«. Po določilu te odredbe je torej pri vprašanju povračila preplačil treba ugotoviti, po čigavi krivdi je preplačilo nastalo in od tega zahtevati povračilo. Smatramo, da je tozadevno določilo še v veljavi in se je po njem ravnati. Zdaj pa podjetja zahtevajo po- Čas, ko je zavarovancu začasno ustavljeno izplačevanje bolezenske oskrbnine, ker je kršil bolniški red ter s tem oviral ali zavlačeval zdravljenje, se ne šteje neupravičeno odsotnost, kakršno predvidevajo predpisi o otroških dodatkih, če je zavarovanec zaradi nesposobnosti za delo ta čas še ostal v staležu bolnikov. Takšna odsotnost ne prekinja delovne dobe za otroški dodaten-ukine pa se zavarovancu otroški dodatek za čas. 28 katerega ni dobil oskrbnine. (Sklep upravnega odbora ZSZ LRS z dne 12. I. 1954.) Prestajanje kazni zapora je treba smatrati za neopravičen izostanek Doslej se prestajanje kazni zapora po naši Prai)5g ni štelo za neopravičen izostanek v smislu 10. čl. Uredb 0 dodatkih za otroke. Zato je imel obsojeni po vrll“v iz zapora ob ponovni zaposlitvi takoj pravico do dodatko za otroke, če je imel 20 mesecev delovne dobe .v zadnji 2 letih. Upravni odbori nekaterih okrajnih zavodo^ 1 takšnim tolmačenjem niso soglašali, češ da ni Pra, prestajanje kazni zapora šteti za opravičen izostane • za otroke, če je imel 20 mesecev delovne dobe .v zad 2 letih. Upravni odbori nekaterih okrajnih za’" s takšnim tolmačenjem niso soglašali, češ da ni —stajauje kazni zapora šteti za opravičen izost ^^stvo. da imajo otroci pravico do dodatka celo v cos prestajanja zaporne kazni, ne more vplivati na PraVl^„ do otroškega dodatka po vrnitvi iz zapora, ker m°xe po vrnitvi iz zapora zavarovanec preživljati družino, c se zaposl*. dočim je bila prei družina brez sredstev preživljanje. Rg Upravni odbor Zavoda za socialno zavarovanje J* je na svoji seji dne 19. januarja 1954 sprejel glede teS naslednji sklep: »Prestajanje kazni zapora zaradi gospodarskih in pob tičnih kaznivih dejanj je brezpogojno šteti za neopravice izostanek (v smislu čl. 10 uredbe), pri kaznih zapo . zaradi drugega kaznivega dejanja pa po individua presoji upravnega odbora okrajnega zavoda. Staž za P , dobitev pravice otroškega dodatka prične po prest kazni znova teči s ponovno zaposlitvijo.« KULTURNI ZAPISKI Kongres „Svobod“ — praznik vseli delovnih ljudi POZDRAVLJAMO POBUDO CELJANOV Navest, da so delavska prosvetna ki bodo živa priča, kako naS de- lektivov iz vse Slovenije. Ta oprani (uu^Va »Svoboda* razredna kul-, lovni človek, poleg trdega dela, na množica naj bi obhod po me-lnrna or9anizacija vsega na.iega de- \ skrbi za Sirjenje svojega duševnega stu zaključila s slavnostnim zboro-unega ljudstva, je sprožila pri. obzorja in krepitev telesa. Vanjem. anih celjskega okrajnega sindikat- Po načrtih organizatorjev tega Popoldanske ure naj bi izpolni-9a sveta zamisel, naj bi prvi kon-1 izleta naj bi bila 30. maja dopol- le fiskulturne prireditve na vseh 'Svobod* proslavili delovni ko dne v Celju velika povorka članov celjskih Športnih igriščih. Sindikal- pKllvi s skupnim izletom v Celje, i vseh naSih »Svobod* oziroma ' ------'----'■ Ooudo Celjanov toplo pozdravlja-' umetniških skunin. dalie člana njih —.j----- ,________umetniških skupin, dalje članov de- 0 zlasti, ker naj bi bil ta skupni lovskih Športnih društev in fizkul-u,et združen ----, tudi s kulturnopro etnimi in športnimi prireditvami, turnih aktivov sindikalnih podružnic ter predstavnikov delovnih ko- Bogata založniška dejavnost ,Rada“ Založniško podjetje »Rad* v eogradu bo letos izdalo veliko več lno delavskega gibanja v Bosni, / VCe.9°mni in Črni Gori, bo za-' izdala letos življenjepis Miče l°koloviča, enega od voditeljev de-^skega gibanja; življenjepis je na-P'sala Milico Caldarevii. Hkrati bo ''dožba izdala življenjepis Jovana jdnzaševiča, ki ga je pripravil rrmko Pavičevič. Med zanimivimi publikacijami došnjega leta bo tudi delo Joče ‘acjanoviča o socialnih gibanjih 9r' nas v času pred prvo svetovno 'qino, dalje prikaz prvomajskih ons}ay v bivši Jugoslaviji, študija SrJ‘.?}°žaju delavskega razreda v V' V' do 191A. leta, kratka zgodo-sk 0 pivskega gibanja na Hrvat-s ^ 'n v Slavoniji ter vrsta brošur s,Vndikalnim in splošno-zgodovin-,rn Oradivom. Iau^, zbirki 'Iz mednarodnega dele ke9a 9‘kanja* bo založba izdala lnt^eobjavljeno gradivo z II. in III. del rnaci°naIe ter dela o zgodovini ril^kega gibanja v Franciji, An-tU(j. 'n ZDA, V tej zbirki bo izšla 4j. 'iografija Roze Luxenburg ter jil!IUsta Bebela, več člankov, ki so />„ klasiki marksizma o reUQi .komuni ter študija o prvi p;. Uc'/i obrtnega delavstva v 're^i 1378. leta bo 'Jf-j ekonomskimi publikacijami stih, pravici samoodločbe v kapitalističnem gospodarstvu itd. V načrtu so Še prikazi gospodarstva v ZDA, na Japonskem in drugod. Med biografijami velikih mož, ki jih bo založba začela letos izdajati, bo izšla knjiga Romaina Rol-landa »Mahathama Gandhi* in Wassermannov 'Krištof Kolumbi. ne nogometne reprezentance iz naših največjih nogometnih središč bodo, po programu organizatorjev izleta, odigrale na novo odprtem igrišču v Gaberju nogometni brzo-turnir, medtem ko se bodo' druge športne skupine pomerile v odbojki, namiznem tenisu, keglanju, streljanju in lahki atletiki. V šahov skem domu pa naj bi bil šahovski turnir. Po končanem tekmovanju pa bo pevski nastop Svobodašev na tribuni pred celjsko železniško po stajo. Preprični smo, da bodo naši delovni kolektivi z množično udeležbo na tem izletu pokazali, kako pri Kako v Italiji „varujejo demokracijo14 Pred nedavnim se je italijanska vlada odločila tpodozeti energične korake* za j zaščito demokratičnih ustanov o Italiji, j Prva szaščitna* mera je bil napad na : italijanski film. Ministrski predsednik | Scelba je o posebni odredbi napadel ne- j katere filmske producente, ki omogočajo | snemanje filmoo z izrazito demokratič-1 nimi težnjami. Vlada pa je napadla tudi nekaj znanih naprednih filmskih umetnikov, med njimi Giuseppe De Santisa, Luchina Viscontija, Franca Monicellija ' in Carla Lizzanija. Zaradi realističnega j upodabljanja življenja o Italiji je prišel j d nemilost tudi znani režiser neorealistii- j nih filmoo Vittorio De Sica. Prizor iz filma »Pot upanja* Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA „P 0 T UPANJA" “ki/, vrsta brošur o gospodi Branko Djukič slovanski filmi. V zadnjih 14 dneh je to že tretji italijanski film v naših kinematogra fih. Kot prejšnja, tudi to delo italijanskega neorealizma potrjuje, da italijanski film zaradi svojega doslednega, nepotvorjenega prikazovanja resničnega življenja sodi med prve, najuglednejše dežele sedme umetnosti na svetu. V Italiji so se družbena nasprotja kapitalizma razvila v tako kričeče in ostre dimen-lelos priredila prvi festival domačih fil- zije,do so njeni napredni filmski num. V. areni zgodovinskega amfiteatra US(t)arjaIci posvetili tem socialnim shoansUkibnimr ^ ^ problemom največ filmov in največ srcu jim je naša 'Svoboda*. Prvi festival domačega filma Jugoslovanska filmska podjetja J>odo Slovenska socialna lirika S pisanjem in predaoanji jc o soojih mladostno smelih, predrznih verzih, ki so včasih manj pesmi kakor pa kriki in protesti, napisani ponekod na naravnost strankarsko programatičen tekst, kov (Tu-Fu, Jifi JVolker, Peter Bezruč, Heinrich Heine, Nekrason) se je oblika Klopčičevih pesmi ustalila in v njih so doživete podobe tedanjega časa in proletarskih razmer. Njegove »Preproste opeval bedo socialno tlačenega pesmi*. (1934) so biser slovenske proletarca. Najbolj prepričljive in socialne poezije in če bi kdaj se-pretresljioe so tiste njegove pesmi, | stapljali antologijo slovenske so-kjer je neposreden, kjer ne išče ! cialne lirike, ne bi mogli mimo r—*. .j,- ... .• ---1 njegovih čudovitih pesmi: »Drejč- Tone Seliškar in Mile Klopčič sta po njihovih besedah hotena socialna lirika, ki ne prepričujeta z močjo pesniškega izraza, ampak le o rimah vsiljujeta določeno ideologijo. Čeprav ju ni bilo treba prizadete resnosti in zaskrbljenosti. Trgajo lažnive kulise dva tisočletne kulture z vsakega kotička te dežele brezobzirnega izkoriščanja na eni strani, na drugi tople človeške dobrote, tu umazane moralne pokvarjenosti, a tam iskrene plemenitosti, pa spet nečloveške brezdušnosti in globoke ljubezni, visoko razvite tehnike ter bogastva in neverjetne revščine... V filmih mojstrov italijanskega neorealizma zaživijo goli kameniti Apenini in njegovi ubožni pastirji, žice, ki je mnogim, zlasti preprostim vas izpod Vezuva in v filmu »Pot ljudem poleg njihovih lastnih stva- šitev v čudežu, v nekakšni Indiji Koromandiji, oni v človeški dobroti in ljubezni, a marsikdo ne vidi izhoda, le razkrinkava, odkriva, ugotavlja resnico. Toda, ali je dovolj, da neka filmska umetnina le beleži dejstvo, resnico, čeprav dosledno in nepopustljivo^ Ali jc dovolj, da vprašanja, krike po rešitvi, ki jih postavlja življenje, le umetniško oblikuje, a ne odgovarja nanja? In to ravno filmska umetnost, ki nedvomno najbolj vpliva na najširše mno- upanja* Sicilija in brezposelni rudarji iz rudnikov žvepla. Lakota in brezposelnost sta prisilila sicilijanske rudarje, da so se odločili za dolgo pot preko cele Italije v Francijo — kruhu in delu naproti. Za vse brezštevilne, ki so lačni in želijo dela, v Italiji ni rešitve! Ni slučaj, da so ravno sicilski rudarji 'glavni junaki* filma, kajti njihovo romanje preko cele Italije s široko kretnjo preseka v vsej dolžini in bombastičnih in kričapih besed in prispodob (»Sedmorojenčki*, »Žabja oas*, »Vstajenje*). Pesniški zbirki »Trbovlje*, ki je izpolnila nadvse važno socialno funkcijo v našem delavskem razredu, je sledila 193? pesniška zbirka »Pesmi pričakovanja*, o kateri se je S elišk ar j eo pesniški izraz znatno umiril in o kateri o bolj dognani obliki ureja svoj človeški in osebni odnos do družbe, do okolice, do človeštva, do sočloveka in samega sebe. Med njimi je vrsta objektivnih, z najtoplejšim človeškim čustvom prežetih podob, zlasti o ciklu »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje*. Komaj osemnajstletni socialni lirik Mile Klopčič se je leta 1924 predstavil slovenski javnosti s pesniško zbirko »Plamteči okovi*, ki jo je posvetil Leninu. Ta izrazita propagandistična in uporniška zbirka, ki so ji botrovali nemški proletarski pesniki (Alfonz Petzold, Ernest Toller, Max Bar-thel i. dr.), je sicer mladostno živa, manjka pa ji tisti lokalni ko-lorit, ki bi ločil življenje našega proletariata od nemškega, kate- ; njeoala^ dela naših socialnih lirt-' ’ "' '~'t~ '— -»i*-'- tendenčnost in za obliko. nik Andrej govori*, »Blazni France*, »Deževna pomlad 1933*, »'Zapuščena kavarna*, »Mary se predstavi*. Njegovi verzi o proletarskih otrokih so po Župančičevih otroških pesmih najboljše, k,ar premore naša otroška literatura. Klopčič je znan tudi kot prevajalec socialne lirike drugih narodov. Znani so njegovi sijajni prevodi češkega socialnega lirika Ji-fija JVolker ja (»Balada o kurjačevih očeh*). Srečko Kosovel, bolehni kraški poet, pesnik verzov otožno refleksivnega značaja, je napisal pred svojo rano smrtjo nekaj revolucionarnih pesmi (ciklus »Rdeči atom*), v katerih se začuti njegova skrb za splošno usodo človeka. Kar ni mogel izraziti o pesmih, je iznesel o svojih borbenih esejih, kjer poudarja, da mu je proletarska kultura nujnost, brez katere proletariat ne more uresničiti svoje zgodovinske naloge: zrušiti kapitalistični družbeni red. Razumljivo je, da takratna službena kritika ni ugodno oce- krQjivBrc,tanjih pri nas, daljše in} rega je poznal avtor iz knjig. Ob \ kov, očitaje jim ten: De študije o monopolizmu, tru-1 študiju svetovnih socialnih liri- 1 pomanjkanje smisla braniti ker so ju proletarske mno- 1° rozgah od v južnem koncu razbe-urduiu, j i' . : Dene skalne Sicilije do zasneženih žice sprejele za svoja glasnika, . o j y ndustrijskih veiemestih jn vendar ostali s svojo besedo ne- ‘ kateri slovenski intelektualci, ki jim je bila socialna poezija blizu (Bratko Kreft, Ivo Brnčič, Boris Ziherl), da so pokazali na jalovost oficielne sodobne poezije, ki se je zapirala o začarani krog svojega jaza in izjavili, da so so- : jenov, je vprašanje, ki muči napred-cialni pesniki postavili umetnost ne italijanske filmske umetnike, v službo modernih socialnih idej. °d njih odgovarja in rešuje i po svoje ah, zgrozen nad pošastno (Konec prihodnjič.) I resničnostjo, obupa... Ta vidi re- Brez filistrstva in belih rokavic v rodovitni nižini severne Italije, povsod je preveč delovnih rok in lačnih ust in nikjer ne morejo, nočejo razumeti, da na Siciliji ljudje ne morejo živeti od kamenja ... Kruha, kruha in dela! Kako rešiti nečloveške revščine tisoče Itali- Članek »Cankar, Freud, Kraigher in Boršnikova*, ki smo ga objavili v 15. številki »Delavske enotnosti*, je izšel tudi v mariborskem dnevniku »Večer*. Uredništvo »Večera* je dplo članku na svojo pobudo polemičen značaj. Kot prvi in edini se je polemiki odzval Branko Rudolf. Na njegov članek je Špurova odgovorila, toda »Večer* odgovora iz neznanih vzrokov ni objavil. špurova je zato članek pod naslovom »Brez filistrstva in belih rokavic* poslala našemu uredništvu s prošnjo, da ga natisnemo. In tiskali bi ga, če bi ne smatrali po- lemiziranje o seksualnem vplivu na Cankarjevo umetniško ustvarjalnost za odvečno. Za nas ostane Cankar to, kar je, naš proletarski pisatelj. Razen tega je naš list le tednik, ki na borih osmih straneh spremlja vse gospodarsko, politično in kulturno življenje s posebnim ozirom na delavski razred. Prostor je torej celo za tehtno in našim bralcem primerno polemiko sila skopo odmerjen. Mnenja pa smo, naj bi uredništva (v našem primeru »Večer*) ki polemiko načenjajo, stvar izpeljala do konca. Uredništvo ritev edino umetniško izživljanje, saj morda večina ljudi največkrat ravno v sedmi umetnosti, njim edino dostopni, išče odgovora na svoja življenska vprašanja. Odgovora in rešitve pa neorBalistični filmi ne dajejo. Nihče ne more verjeti in verjetno tudi sami ustvarjalci filma »Pot upanja* ne verjamejo, da more izselitev iz epe kapitalistične države v drugo rešiti brezposelne obupance. Kaj res ni rešitve v ItaUji, v italijanskih delavcih? Filmski ustvarjalci so samo ugotovili resnico, da razredno neprebujeni sicilijanski proletarci vidijo saojo rešitev v »poti upanja*, v rudnike francoskega kapitalista, a gredo ravnodušno mimo borbenih razrednih parol, ki so resda uresničene šele samo pri nas, a so prav tako uresničljive tudi v Italiji. Zakaj tem obupancem, ki se še ne zvedajo svoje razredne moči, italijanski filmski ustvarjalci, ki imajo gotovo od vseh umetnikov najbolj neposreden stik z njimi, ne pomagajo, ne prispevajo k njihovemu osveščen ju? Se celo pri nas, ki so nam taki socialni problemi tuji in stvar naše preteklosti, te filmane slike brezizhodnega življenja in prevaranega upanja moreče in porazno vplivajo. A s kakšnimi občutki jih gledajo šele ti, obupani, brez kruha, brez dela? ... Ko zapuščamo dvorano, moramo priznati, kljub vprašanjem, ki nas mučijo, da so redke filmske umetni-i.e, ki bi s tako neizprosno doslednostjo razgaljale socialne probleme, ki bi s tako prizadevnostjo skušale reševati in odstraniti krivice in napake svoje družbe in svojega časa, in končno, presenetijo nas tudi napredne, borbene socialistične ideje, ki jih v filmih Zahoda, vsaj tako jasno in naravnost povedanih, še nismo srečali, niti ne pričakovali. r STEFAN ZWEIG: Prevedel J Zupančič, ilustriral F. Slana moi0 r°ko je odrinil tako odločno, da J takšnega nisem pričakovala. nji‘^bro srce imaš,« je rekel, »toda denarja bom*ne rtumetav'aj- Meni ni moč pomagati. Ali T “i to noč še spal ali ne, je popolnoma vseeno. k° *ak° vse Pomagati.« končano. Meni ni moč : denar morate vzeti,« sem mu prigovar- dite’ >iutr* boste mislili drugače. Zdaj pa poj-rln G vvs°bo in vse to prespite. Podnevi so stvari clr«sacne kakor ponoči.« n sem mu znova pomolila denar, je malone mino potisnil mojo roko od sebe. »Pusti to«, 'g0,?Onovil zamolklo, «vse to je brez pomena. linj6’ n vas odpeljem na železniško postajo. Proč morate od tod, takoj jutri se morate odpeljati domov, jaz pa ne bom mirovala, dokler vas ne bom videla z voznim listkom v vlaku. Človek ne sme zavreči življenja, dokler je še mlad, samo zato, ker je po naključju izgubil nekaj sto ali nekaj tisoč frankov. To je strahopetnost, neumna histerija jeze in ogorčenosti. Jutri boste sami priznali, da imam prav.« »Jutri!« je ponovil s čudno mračnim in posmehljivim glasom. »Jutri! Ko bi vedela, kje bom jutri! Ko bi sam to vedel, saj sem pravzaprav že nekoliko radoveden na to. Ne, pojdi domov, draga moja, nikar si ne prizadevaj in nikar ne razmetavaj denarja.« Jaz pa nisem več popustila. Polastila se me je bila nekakšna strast in besnost. Zgrabila sem njegovo roko in mu stisnila bankovce v njo. »Denar boste vzeli in takoj mi pojdete gori« In takoj sem odločno stopila k zvoncu in pozvonila. »Tako, zdaj sem pozvonila, vratar takoj pride, vi pa pojdete v sobo in ležete k počitku. Jutri ob devetih vas bom pričakovala pred hotelom in takoj vas odpeljem na postajo. Za vse drugo vam ni treba skrbeti, bom že poskrbela, da prispete domov. Zdaj pa pojdite spat in ne mislite več na to.« Tisti hip je zarožljal ključ v ključavnici in vratar je odprl vrata. »Pojdiva!« je dejal iznenada s trdim, odločnim in osornim glasom. In že sem začutila njegovo železno roko, ki je stisnila moje prste. Groza me je obšla... Groza me je tako prevzela, tako omrtvičila, zadela tako bliskovito, da mi je mahoma odpovedala vsa razsodnost... Hotela sem se braniti, hotela sem se mu iztrgati... toda moja volja je bila kakor ohromela. .. in jaz... saj boste razumeli.. jaz... sem se sramovala pred vratarjem, ki je že kai nestrpno čakal, da bi se vpričo njega borila s tujim človekom. In tako... tako sem iznenada stala v hotelu; hotela sem govoriti, nekaj reči. pa mi je beseda zastala v grlu... na moji rami je težko ležala njegova ukazujoča roka... nerazločno sem čutila, da me podzavestno vleče po stopnicah... Ključ je zaškrtal... In nenadoma sem se znašla sama s tem tujim človekom v tuji sobi, v nekem hotelu, katerega imena še zdaj ne vem.« * Gospa E. je spet obmolknila in nenadoma vstala. Kazno je bilo, da je glas nič več^ ne uboga. Stopila je k oknu, gledala nekaj časa molče skozenj ali pa je samo naslanjala čelo na mrzlo šipo: nisem si upal natanko pogledati tja, ker mi je bilo mučno, da bi staro damo opazoval v njenem razburjenju. Tako sem sedel tiho, ne da bi kaj vprašal, ne da bi spregovoril, in čakal, da se je spet počasnih korakov vrnila in mi sedla nasproti. dja v r»_ * »Tako — najhujše sem vam povedala. In upam, da mi verjamete, če vam še enkrat zagotavljam. če vam pri vsem, kar mi je drago, pri svoji časti in pri svojih otrokih prisegam, da mi do tistega trenutka niti na misel ni prišlo... da niti pomislila nisem na to, da bi se spečala s tem tujim človekom, da sem se resnično proti svoji volji nenadoma znašla v tem nemogočem položaju. Prisegla sem si, da bom govorila vam in sebi resnico. Tako vam znova zagotavljam, da me je spravila v to tragično pu- stolovščino samo moja preveč razdražena volja pomagati, ne pa kako drugo, osebno čustvo, želja ali slutnja. Kaj se je tisto noč zgodilo v tisti sobi, vam ne bom pravila; nobenega trenutka tiste noči nisem pozabila in tudi nočem pozabiti. Tisto noč sem se namreč borila s človekom za njegovo življenje, kajti znova vam pravim: v tem boju je šlo za življenje in smrt. S slehernim živcem sem natanko čutila, da je ta neznanec, ta že na pol izgubljeni človek z vsem poželenjem in strastjo smrtno ogrožnega obupanca segel še po zadnjem. Oklenil se me je ko človek, ki že čuti pod seboj brezno. Jaz pa sem iztrgala vse iz sebe, da bi ga rešila z vsem. kar mi je bilo dano. Takšne trenutke doživi človek morda samo enkrat v življenju, in med milijoni spet samo eden. Da nisem doživela tega strašnega trenutka, tudi jaz nikoli ne bi bila slutila, kako plamteče, kako obupajoče, s kako nebrzdanim poželenjem se izgubljen človek v brezizhodnem položaju še enkrat prisesa k vsaki rdeči kaplji življenja. Živeča dvajset let daleč od vseh demonskih sil biti nikoli ne bi bila razumela, kako veličastno in fantastično narava Cesto združi svoj ogenj in led, smrt in življenje, očarainje in obup v nekaj zadnjih dihljajih. In ta noč je bila tako polna boja in kramljanja, strasti, jeze in srda, solza, priseg in omame, da se mi je zdelo, da traja tisoč let, in da sva se midva, dva človeka, ki sva se objeta pogrezala v prepad, prvi smrtno besen, drugi nič hudega sluteč, drugačna dvignila iz tega smrtnega vrtinca, drugačna, popolnoma spremenjena, z drugačnimi mislimi, drugačnimi čustvi. Toda o tem ne bom govorila. Tega ne morem in nočem razlagati. Kratko pa vam moram opisati samo tisto strašno minuto svojega prebujenja zjutraj. Zbudila sem se iz svinčenega sna, iz globoke noči, kakršne še svoj živi dan nisem doživela. Dolgo je trajalo, preden sem odprla oči, in prvo, kar sem zagledala, je bil strop tuje sobe nad menoj. Ko pa sem tipala naprej, sem spoznala povsem neznan, gnusen prostor, o katerem nisem vedela, kako sem prišla vanj. 7. MAJA 1954 — St. 19 IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO »DELAVSKA ENOTNOST* a K0MGHE3 DEMOKRATIČNE FRONTE SL0¥EN0E¥ V ITALIJI Socialistična fronta IZ INDIJE Žrtve osvobodilnega boja Indijska vlada je izročila francoskemu ambasadorju v Delhiju protestno noto, v kateri protestira proti incidentu, ki se je : dogodil v neki obmejni vasi francoske ko- . louije Mahe. V tej vasi so bile namreč | pred nedavnim velike demonstracije, s ka- ! Kongres je sklenil preimenovati Demokratično fronto v Socialistično fronto Slovencev v Italiji. — Delovanje Socialistične fronte je lep prispevek k ustvarjanju široke socialistične fronte vseh delovnih ljudi Italije V Gorici je bil minulo nedeljo drugi kongres Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Na kongres je -prišlo 120 delegatov iz Goriške in Beneške Slovenije ter Kanalske doline. Eden najvažnejših sklepov tega kongresa je predmenovanje Demokratične fronte v Socialistično fronto Slovencev v Italiji. Sekretar Demokratične fronte Viljem Nanut je v svojem referatu dejal, da je to preimenovanje le zunanji izraz naporov Fronte, da bi ustvarila enotnost vseh tistih Slovencev v Italiji, ki se bore za resnično enakopravnost slovenske narodne manjšine in za dosego demokratičnih ter socialističnih družbenih odnosov v Italiji. Sprememba imena pa je tudi izraz odločnega boja proti vsem poizkusom izkoriščanja slovenskih nacionalnih Čustev v reakcionarne namene. »Navša perspektiva je široka fronta delovnih ljudi Italije, ki lodo prej ali slej vzpostavili močno in neodvisno socialistično gibanje, ki bo sposobno uveljaviti socialistično družbene odnose. kajti s tem bo tudi dosežena dejanska enakopravnost Slovencev v Italiji,« je dejal Viljem Nanut. V spomenici, ki so jo sprejeli ob koncu kongresa je rečeno, da bo Socialistična fronta združevala vse na- predne Slovence v Italiji, ki se borijo za demokratične in socialistične družbene odnose. Fronta se bo tudi zavzemala za vzpostavitev prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, ki bi koristili miroljubnemu sodelovanju obeh držav in tudi svetovnemu miru. Obenem pa bo najostreje obsojala šovinistično nestrpnost do slovenske manjšine in do jugoslovanskih narodov, kakor tudi razbijaško delavnost nazadnjaških sil med zamejskimi Slovenci. terimi so vaščani zahtevali, naj se Fran cozi umaknejo iz Indije. Francoska policija pa ubila ava STAVKOVNO GIBANJE V FRANCIJI SPL9ŠNA SIffiA Nepopoln uspeh stavke je posledica neenotnosti in strankarski interesov, ki razjedajo francosko delavsko gibanje .pril« „ -—, - ------------ t. .. . Pranečaka O eaetf*; I n m konfedera. je streljala na demonstrante, j cija dola, v kateri ptfevladuje infomlin teže ranila tri vaščane. i l. trojevski vpliv, in Krščanska sindi- OB NEKI SODNI RAZPRAVI V FAŠISTIČNI ŠPANIJI ov@ Francove žrtve Sodna komedija v Vittoriu je končana. Štirinajst Baskov, obtoženih, da so j pred tremi leti organizirali delavsko stav- j ko, so obsodili na dolgoletno težko ječo. i Papeški nuncij Antonius pa je blagoslovil | sodnike . . . Obsojene baskijske delavce so zaprli j pred letom dni. Zadnji mesec so preživeli i v samicah, pretepali so jih in mučili . . . j Toda temu se m čuditi; -kdaj pa je bilo v fašističnih ječah kaj drugače. jih postavili pred sodišče. Obtožnica je temeljila na '------------1-; iznanjih, ki delavci Potem »tožnica je temeljila na prh jih izsilili iz obtožencev. Ko trdili, da so jih mučili, so pripeljali na razpravo pet prič — njihovih mučiteljev — ki so svečano izjavili, da so z delavci ' »človeško postopali«. Tako se je razprava končala. Delavce so spoznali za krive, ker so kršili fašistično zakonodajo, ki dovoljuje le falan-gisticna zborovanja. Obravnava proti Baskom v Vittorijj pa je le kaplja iz morja fašističnega na- ( silja nad španskim ljudstvom. Prav bi , bilo, da bi tiste sile v svetu, ki zaradi j kakršnih koli razlogov pomagajo temu J krvavemu režimu, pomislile na to, da po- j magajo tistim ljudem, ki so Španijo spre- | menili v deželo grobov, ječ in taborišč. 1 Iz Dien Bien Fuja, francoske trdnjave v Indokini, o kateri trde, da bo vsak čas padla v roke osvobodilne armade. Medtem ko v Indokini divjajo hudi boji, pa v Ženevi razpravljajo o usodi te dežele. In mnogi z zaupanjem zro v Ženevo. Kdo ve, če je njihovo zaupanje upravičeno RAZPRTIJE V ANGLEŠKI LABURISTIČNI STRANKI ftepretja tudi med levico kalna zveza, sta splošno stavko S to stavko sta omenjeni organizaciji protestirala proti plačam^r^ina konfederacija sicer prvotno nameravala Uf1 „roti stavko, s katero bi nastoipua PAt_ Evropski obrambni skupnosti ime' i lantskemu paktu. Toda vse tab- jej ! uovane »politične« stavke so ^\i ‘ propadle, zakaj med delavci n r0. i kaj popularna info-rmbirojevsKa e n I sovjetska gesla. Da bi dosegli . -e nastop (to enotnost bi i 6o ; lahko izrabili za .sv0-ie,.narn?jiagali | informbirojevski sindikati PT^tupaj vsem ostalim sindikatom, nal h. aje proglase splošno stavko za minimalnih mezd. . .j. Voditelji Force Ouvriore. s1",** kalne organizacije, ki sama seo n j kazuje kot nepolitično, čeprav . g0 prevladujejo francoski spe1.a“?„^ev-odklonili pobudo inforBibirojev .n_ Vendar so prepustili krajevnim ^ dihalnim organizacijam svoboao goi lačanja o svoji udeležbi v “f”, 60 stavki. Tudi klerikalni sindikati se skušali izogniti sodelovanju, kasneje so se stavki pridružili-one d i kalni organizaoi'.ii (Force Ouy ‘ in Krščanska sindikalna . zvezal^ tako popustljivo nastopili na?Pira, Generalni konfederaciji zavoljo i ,n0 ker je informbirojevsko stavko . geslo »za zvišanje plač« močno ■ jeknilo tudi med njihovimi °ia Delavci so zahtevali od svojin “j dikatov, naj enotno nastopijo, le z enotno stavko bi lahko PrI“oVi' i vlado in delodajalce, da bi jim P šali nizke minimalne mezde. , ,j_ Iz vseh teh nasprotij med kalnima organizacijami se je y°u y stavka, ki je le deloma uspela-avtomobilski industriji in metalurg^ Burne razprave o ratifikaciji Evropske obrambne skupnosti so se iz francoskega parlamenta prenesle tudi na pariške ulice. Pred nedavnim so številni Parižani, ki se ne strinjajo z vstopom Francije v Evropsko obrambno skupnost, ker menijo, da bo v tej skupnosti prevladovala močno oborožena Nemčija, demonstrirali po pariških ulicah in med pohodom mapadli celo samega Plevena, ki ga vidite na sliki ITALIJANSKA KLERIKALNA LEVICA ODGOVARJA NA ZDRUŽEVANJE REAKCIONARNIH SIL Napredne strip napadajo Vznemirjenje v Italiji zaradi izjave predsednika parlamenta Gron-chija o nujnosti vključitve Nennijevih socialistov v vlado. — Nameni Italijanske klerikalne des. . nojevske težnje. Klerikalna reakcija, niče, da bi se združila z monarhisti in j Vatikan in tuda srednje struje, ki »o fašisti ter ustanovila tako imenovano ! zbrane okrog Scelbove vlade, pa so »črno vlado« v Italiji, so precej vzne- 1 z nezadovoljstvom odklonile Gro-ncM-mirili demokrščansko levico. Najprej 1 jeve načrte. Celo predstavniki social Laburistični levičar Harold Wilson bo zasedel nekdanje Bevanovo mesto v parlamentarnem odboru. — Večina bevanistov obsoja VVilsonovo dejanje Harold Wilson, eden izmed levi. , novo mesto v laburističnem parlamen- r l-l Vi I .-1 V, ; b^i I t/v „ *r — I -t ^ X,' , ča.rskih laburističnih voditeljev j© v micnuilem tednu sprejel ponudbo ’• z vršnega odbora stranke in zasedel deva- IZ IZRAELA STAVKOVNI OBRAČUN Lani je bilo v Izraelu 81 stavk, ki so se večinoma uspešno končale Pred dnevi so izraelski sindikalni časopdsi objavili pregled lanskoletnih stavk v Izraelu. Iz tega pregleda je razvidno, da so izraelski sindikati organizirali v lanskem iletu 81 stavk, zaradi katerih je bilo izgubljenih 44.185 delovnih dni. Zaradj netočnega plačevanja delavskih meszd so sindikalne organizacije napovedale 33 stavk, zaradi zaposlovanja neorganiziranih delavcev 15, zaradi odpora delodajalcev proti kolektivnim delovnim pogodbam 7; ker delodajalci niso hoteli plačevati svojega deleža v sklad socialnega zavarovanja so sindikalne organizacije napovedale 9 stavk, 5 stavk je bilo organiziranih zaradi nizkih plač, 7 . ^»Kateri poznav stavk pa iz drugih razlogov. _Tri če. političnega življenja menijo,“da Bi-trtino stav k j© bilo zaključenih ž de- vanov vpliv med laburisti slabi, ^ iq č©trtmo s kom- * Atleejev pa se krepi. Toda številnejši so tisti, ki trde. da Wilsonova »ne- se je oglasil Gronchi, predsednik parlamenta in voditelj najmočnejše druje v demokrščanski levici. Ko je rovori] o namerah klerikalnih na-■Tdnjakov, je dejal, da je zveza med . rš cansko demokracijo in Nennije-imi socialisti mogoča in potrebna. S o, precej smelo izjavo, je hotel razkriti fronto proti bloku klerikalcev, monarhistov in fašistov. V italijanskem političnem življenju danes veliko govore o tej 'Ironchijevi izjavi Levičarske stranke ;e v glavnem strinjajo z njegovimi ačeli skupne fronte, toda ne morejo mu oprostiti nekatere protiinformbi- demokratske stranke, ki so se še pred nedavnim zavzemali za razširitev vladne koalicije z Nennijevimi socialisti, so se tokrat začudili, kako more Gronchi tako smeilo govoriti o povezavi z Nennijem. Posebno globoko je odjeknila Gron-chijeva izjava med klerikalno levico, v kateri so ogorčeni napadi desnice povzročili močno vrenje. V Rimu me. nijo, da je Gronchi s svojim govorom napovedal levičarsko ofenzivo proti desnim strujam Pelle in Andreottija, ki se povezujejo z monarhisti in fašisti. tarnem odboru. Zaradi tega je prišio med laburistično levico do burnih razprav in prvič so se resneje pokazala nasprotja med Bevanovimi pristaši. Pisali smo že. da je Bevan zapustil svoje mesto v laburističnem parlamentarnem vodstvu, ker se ni strinjal z uradnim stališčem laburistične stranke do nemške oborožitve in ameriške politike v Aziji. Laburistično vodstvo je namreč sklenilo podpreti oboroževanje Zahodne Nemčije, o ameriških načrtih v Aziji, ki naj bi dosegli svoj vrhunce v protiki tajskem paktu, pa je govorilo zelo medlo in neodločno. Attlee je ponudil izpraznjeno Bevanovo mesto v parlamentarnem odboru levičarju Haroldu Wilsonu, ki je na zadnjem kongresu stranke dobil največ glasov. Mnogi so menili, da bo \Vilson v znak solidarnosti z Beva-nom ponudbo odklonil. Toda Wilson je ta pričakovanja razočaral. Izjavil je. da sprejema ponujeno mesto le zaradi enotnosti stranke, vendar pa bo še naprej podpiral Bevan a. Velika večina bevanistov je obsodila to Wil-sonovo dejanje. Nekateri poznavalci angleškega je stavkalo 10 °/o delavcev, v neKa v rih industrijskih vejah polovi00’.j0 plinarnah in elektrarnah pa J e 0 v tistega dno zelo malo stavkoma (okrog 20 % vseh zaposlenih d. lo-cev). Vendar tudi ta udeležba n1 sledica vpliva informbirojevcev ^ 0 delavci; dokazuje le. da je ira:0.c°;z, solidarnost« laburistični levici ne bo delovno ljudstvo ogorčeno zaradi a kdo ve kaj škodovala in da si Beva- kih mezd in da bi rado enotno na* novi pogledi na zunanjo politiko ven- plio, nakljub vsem strankarskim darle utirajo pot med člani laburi- teresom njihovih sindikalnih org«^ stične stranke. zacij lavsko zmago promisom. O ZADNJIH DOGODKIH V EGIPTU mmm\ »epi Glasilo sindikatov Slovenije, izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk ____________ _ _ Slovenijo. ......., Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubijani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica t - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava '2-0:!. uredništvo »2-538. uprava »0-046. Poštni predal 284. Račun p:> \jrstni hranilnici v Ljubljani 601-»05-1-221, List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. V zadnjih dneh je egipčanski Ke-voluc-ionanii svet sprejel dva pomembna sklepa. S prvim je odstranil s političnega življenja 38 bivših po^ Utikov, z drugim pa je začel urejevati razmere v tisku. Ukrepi proti bivšim politikom so zajeli prvake najvažnejših političnih strank: vafdistične, saadistične in liberalne. S tem čiščenjem v vrstah političnih strank, ki za deset let onemogoča vsem starim korumpiranim I politikom politično delovanje, se na-1 morava Revolucionarni svet krepkeje uveljaviti v ’ življenju. sko društvo in objavili imena 23 najvidnejših novinarjev, ki so za svoje pisanje dobivali posebne nagrade od starih režimov ali pa neposredno od Fantkovega tiskovnega tajnika. Objavili so tudi imena 15 časopisov, ki so bili le orodje nazadnjaških boga- llkrepi proti nekdanjim vodilnim politikom in novinarjem so seveda vznemirili dokaj širok krog egipčanskih izobražencev. Vse je presenetila naglica, s katero je Revolucionarni svet uveljavil te ukrepe. Kot vse kaže, . so revolucionarni oficirji obrnili hrbet egipčanskem političnem , oportunističnemu popuščanju in se za-čeli odločneje bojevati proti svojim Te dni so tudi razpustili Novinar- političnim nasprotnikom. Japonska je dežela velikih nasprotij. Napredek se na vsakem k ; raku srečuje z zaostalostjo. Patriarhalna sila religije je še ver'..(l | zelo močna in resno nasprotuje naprednim silam. — Ta ki je zelo podobna Dantejevemu peklu, prikazuje »Hadako m ^ souri«, eno izmed japonskih verskih svečanosti. 1500 fanaticn , mladeničev se v budističnem templju Gadai pretepa za dve P svečeni palici, ki so ju duhovniki vrgli med množico. To vers | svečanost uprizarjajo ob začetku luninega leta že 400 let OKNO SVET S POTI PO ANGLIJI Angleški sindikati in delovni odnos MoC smdiKaiuv nam do najbolje ponazorilo število organiziranih delavcev in uslužbencev. V 180 sindikatih je nad 8,000.000 članov (1950 leta so imeli 9,235.000 članov). V Generalni konfederaciji ni vključenih nekaj manjših sindikatov z maloštevilnim članstvom, (Večidel ima jo manj kot po 500 članov). V TUC — Trade unionih je največji sindikat transportnih delavcev, ki šteje 1 milijon 250.000 članov Ta sindikat predstavlja skupaj s sindikati kovinarjev (800.000 članov), rudarjev (650.000 članov) in komunalnih delavcev (800.000 članov) osnovno silo v sindikalnem gibanju. Ti sindikati določajo v glavnem splošno politiko TUC. Na kongresu Trade anionov glasujejo namreč delegati sindikatov na osnovi Števila članov, ki jih predstavljajo. Zanimivo je. da obstaja tudi v okviru Generalne konfederacije mnogo manjših sindikatov. Najmanjši šteje samo 30 članov V Angliji imajo tri vrste sindikalnih organizacij: 1 Industrijske — po načelu: eno podjetje ena organizacija; 2. cehovske, ki združujejo članstvo po načelu strokovnosti, ne glede na to. v katerem podjetju ali gospodarski panogi nekdo dela; in 3. sindikat, ki združuje nekvalificirane in polkvalificirane- delavce. Seveda je v takih pogojih delo sindikalnih odbornikov precej težavno, saj je v podjetju pogosto po več podružnic različnih sindikatov. Vendar pa gre razvol v tej smeri, da se iz leta v leto zmanjšuje število sindikatov In veča število članstva Tako se krepi tudi moč sindikatov, ki vsebolj uspešno delujejo. Razdrobljenost In cehovska razceplje- nosi pa vendaiie *ic*i v tem, da izgubi delavec, ki prestopi iz enega v drugi sindikat, določene pravice. Gre namreč za to, da pravice, ki si jih je član pridobil v nekem sindikatu s tem. ko je redno plačeval članarino, avtomatično izgubi, če prestopi v drug sindikat — pa čeprav sta oba sindikata člana Generalne konfederacije Trade unionov S tem v zvezi je morda zanimiva pripomba, da ima sindikat kovinarjev eno svojih podružnic tudi v ZDA. To so nekdanji člani tega sindikata, ki so živeli in delali v Angliji ali v deželah pod angleško oblastjo in so kasneje odšli v Ameriko. Da ne bi izgubili pridobljenih pravic, še vedno plačujejo članarino. Za kakšne pravice pa sploh gre? Zaradi stavk, kot ene izmed oblik svojega boja, so na primer sindikati osnovali fonde za pomoč stavkajočim. Razen tega so se morali delavci v pogojih, ko ni bilo socialnega zavarovanja v okviru sindikata zavarovati za primere nezaposlenosti, bolezni in tudi za starost. ko ne bodo več sposobni za delo. Te pravice so v posameznih sindikatih različne in so odvisne od številčnosti in finančnih sredstev, ki jih Imajo; prav tako pa je seveda važen tudi staž članstva in višina prispevkov, ki jih člani vplačujejo V sindikatu kovinarjev ima n. pr član, ki plača tedensko 84 dinarjev članarine, sledeče ugodnosti: če je 30 let član (in s tolikšno članarino), dobi tedensko 336 din pokojnine, če pa je član 40 let in nad 60 let star, ima pravico do 420 dinarjev pokojnine na teden. Ce oboli član, ki ima eno do deset let staža v sindikatu, dobiva 20 tednov po 420 dinarjev hranarine tedensko, če pa je v sindikatu že več kot 25 let, prejema 26 tednov po 420 din hranarine, naslednjih 26 tednov pa po 210 din tedensko. Za primer brezposelnosti prejema delavec, ki je v sindikatu 1 do 5 let, 14 tednov po 420 din podpore, če pa je član sindikata že več kot 10 let, 18 tednov po 420 dinarjev. Član, ki izpolnjuje določene pogoje, lahko dobi razen tega še enkratno pomoč v primeru stalne nesposobnosti za delo, ali če izgubi orodje in temu podobno. Treba pa je dodati, da so vse to, kar sem naštel, največje ugodnosti, ki jih nudi ta sindikat svojim članom, verjetno pa so sploh najboljše, ker spada sindikat kovinarjev med one sindikalne organizacije, ki imajo največ finančnih sredstev. To se pravi, da se delavci združujejo v sindikatih ne le zato, ker se tako uspešneje bojujejo za izboljšanje vsakdanjih delovnih in življenjskih razmer, temveč tudi zato, ker imajo (če izpolnjujejo določene pogoje) nekaj ugodnosti. Te ugodnosti sicer same po sebi niso velike, vendar pa, če prištejemo še tisto, kar dobijo delavci od socialnega zavarovanja in nacionalne pomoči, niso nepomembne. Zanimivo je še to, da število članstva v sindikatih iz leta v leto narašča, da pa so medtem tudi obdobja, ko se število članov začasno zmanjša. Članstvo se vselej pomnoži, kadar se sindikati bojujejo za povečanje mezd, skrajšanje delovnega časa itd., po tem pa pride spet do izstopanja iz organizacije Tako je bilo leta 1950 v sindikatih nad 9 milijonov članov, sedaj pa jih je nekaj čez 8 milijonov. Vendar ne smemo pozabiti, da je bilo to obdobje brez večjih sindikalnih ak- cij in da je to verjetno vplivalo na zmanjšanje števila članstva. Izven sindikalne organizacije je približno 14 milijonov delavcev in uslužbencev. Trade unionom je uspelo, da so se trdno organizirali in razvili v velikih podjetjih, vendar je dokaj resno vprašanje, kako naj organizirajo članstvo po manjših podjetjih, delavnicah in ustanovah. Angleški sindikati imajo pomembne aaloge tudi pri uravnavanju delovnih odnosov. Večino teh vprašanj urejajo sindikati in delodajalci med seboj na načelu prostovoljnosti. Državni organi izdajajo sicer za vse industrijske panoge predpise o nočnem delu žena in otrok; vendar pa so to le določila o varnosti dela in o delovnem času, ne pa o višini plač. Država je izdala tudi predpise o higiensko-tehnični zaščiti oela in nekaj določil za rudnike. Toda vprašanja mezd delovnega časa in plačanega letnega dopusta urejajo v Angliji s pogajanji med sindikati in delodajalci. Kako pa bodo določena vprašanja uredili, je med drugim seveda tudi odvisno od razmerja sil med obema strankama, ki se pogajata. Zato je opažih na področju delovnih odnosov silno pestrost. Tako ie na primer v nekaterih industrijskih panogah delovni čas 40 ur na teden (pet dni po 8 ur dela in dva dni počitka); v drugih podjetjih pa delajo po 44 oziroma 48 ur tedensko. Prav tako velike razlike so tudi med plačami, dopusti itd. Vsa ta vprašanja urejajo največkrat tako, da sklene sindikat z delodajalci kolektivno pogodbo. Ta velja za vse leto in zato imajo pri njej glavno besedo centralna sindikalna vodstva, delavci in osnovne organiza-* cije sindikata pa sodelujejo ie pri konkretni prilagoditvi pogodbe razmeram v posameznem podjetju. V nacionaliziranih panogah industrije se pogajajo sindikati nacipnalnimi upravami. To pomeni, da so delavci, ki delajo v teh podjetjih, glede uravnavanja delovmn pogojev na istem, kot oni v zasebnih podjetjih. Z nacionalizacijo niso dobili nobenih večjih pravic, ker lahko vplivajo na urejanje delovnih odnosov prav tako samo prek sindikata. Ni dvoma, da so delavci s pomočjo sindikata dosegli in da še dosegajo uspehe v boju za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer. Toda — Čeprav ima Anglija visoko razvito industrijo, čeprav se je tu prej kot drugod pričelo porajati sodobno delavsko gibanje, čeprav je zelo razvito sindikalno gibanje, ki igra danes pomembno vlogo v družbenem življenju — kljub vsemu temu angleške delavke še nimajo popolne enakopravnosti. Od 22 milijonov zaposlenih v Angliji je 7 milijonov žena. . To je približno 50 odstotkov v razmerju z zaposleuimi moškimi Kljub tako velikemu številu — g~i- -:l- s— vedno ’B“- pogoji ;o delo plačilo tudi delavkam — v Angliji še ni uresničeno. Ženske imajo enake plačilne pogoje samo v strojegradnji, tekstilni in kovinski industriji ter deloma v javnem prometu. V ostalih gospodarskih panogah prejemajo Jenske za enako delo manjše plačilo kot moški V trgovini na primer dobivalo za 25 odstotkov manjše. Načelo: Ža enako delo enako plačilo — je sprejela tudi vlada za državne uslužbence. • Toda . . . ženske, ki so zaposlene v državnem aparatu, so še vedno v neenakopravnem položaju, ker vlada nima dovolj iinančnih sredstev, da bi uresničila sprejeto načelo. O neenakopravnem položaju žena najbolje govore spodnji podatki o plačah in zaslužkih. V aprilu 1953 je bil povprečen zaslužek na uro: aposlenih žena pa še vedno ne veljajo zanje isti plačilni pogoji kot za moške Geslo: Za enako delo enako rl i T* 18 let iSlei din din 91,70 58,10 Moški Moški Ženske Ženske Indnstj ijsfca nad pod nad poo janoga 21 let 21 let din din Živilska 144.55 67,55 ^ Grafična 185,50 71,05 101,85 57.7? Plin, elektr., voda 150.85 75,60 99,75 Promet 144.90 70,70 120,05 58.1U Kakšno je stališče sindikatov o tem vprašanju? Z besedami se zav . majo za enake plačilne pogoje zea•.>. in moških. Toda. če upoštevamo v vpliv, ki ga imajo angleški sindi>c ^ njihovo moč in bogate izkušnje boju za izboljšanje življenjskih m lovnih pogojev delavskega ^ rn.7rettji potem se nam vsiljuje vprašanje* se res dovolj odločno zavzemajo za enakopravnost žena. . i Spore, ki nastajajo med delodaf ci in delavci, rešujejo ua r?z 0. Rnčine. Predvsem imajo tako imtj vano »službo sprave«. Posebni us ,v, benci ministrstva za delo imajo ^ _ nost. da spremljajo vse tekoče P;.0 bleme, ki se pojavljajo na podr-delovnih odnosov rued delavci in j0 dajalci. Če nastane spor, P0!?. 11 0jSe ti uslužbenci pomiriti, »sprav111*. stranki. Zahtevek po spravi 1 , t* vložijo delodajalci ali pa samo tam, kjer ni sindikalne .or^ Di. zacije, smejo storiti to delavci j0 Kadar se na ta način ne ^ L^e sporazumeti, predlaga služba prostovoljno arbitražo. Če Sr j^o manjši spor. ima ta arbitraža na samo enega arbitra — seveda, ... e vi. s tem soglašata obe sporni Tedaj določi ministrstvo za delo nevtralno osebo za razsodnika. .*\ce, sodba je obvezna tako za delod J ^ kakor tudi za sindikat 0Zir0Di;_ za lavce. Arbitražo lahko sestavu nek določen primer tudi vec c ^ če sporni stranki to zahtevata. r jejpi vrsti arbitraž se rešujejo P? le manjši spori. (Se nadalWef