Leto 2015 Letnik 66 Jul/Avg/Sept
The Word of God Božja beseda
Slovenian Religious quarterly July-August-September 2015 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu
Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721
Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM
e-mail: antonioburja@rogers.com
Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945
Poverjeniki:
Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7
VSEBINA
Iz koledarja
Premagovanje brezbrižnosti . . 65 Spoznanje več, predsodek manj 66
Papež obsodil ekon. sistem . . 68 O mučencu Danijelu Halasu . 69 Pretepena zaradi Jezusa . . .70
Molitev starajočega ......71
Misli Matere Terezije .....72
Svetovni drobiž ..........74
Od Atlantika do Pacifika
Iz Župnij Brezmadežne
in Marije Pomagaj ....... 78
Iz Župnije Sv. Vladimira . .81 Pri Sv. Gregoriju Velikem . . .83
Govor v Montrealu ...... 85
Častitljivi Božji služabnik . . 90
Zahvale..................93
Za dobro voljo ...........96
Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. *
* Menjavo denarja preračunajte sami
NASLOVNICA: Cerkev Marije Vnebovzete v Clevelandu. Pri sveti maši na Baragovih dnevih, 6. septembra 2015 (Foto: Drago Gačnik SDB)
ISBN 0406-9110
Premagovanje brezbrižnosti
Papež Frančišek je izbral temo za 49. svetovni dan miru, ki ga bomo v Katoliški Cerkvi obhajali prvi dan novega leta. V tokratni poslanici opozarja na "brezbrižnost v odnosu do ran našega časa". Vabi nas, naj jo premagamo, saj je po njegovem ena od glavnih vzrokov, da na svetu ni miru.
Kot so sporočili s Papeškega sveta za pravičnost in mir, bo poslanica 1. januarja 2016 nosila naslov: Premagaj brezbrižnost in osvoji mir. Sveti oče ugotavlja, da je brezbrižnost danes pogosto vezana na različne oblike individualizma, ki povzročajo osamitev, nevednost, sebičnost in izmikanje. Kot dodaja, več informacij ne pomeni tudi večje pozornosti do problemov. Treba je namreč odpreti vest in to v smislu solidarnosti. Papež Frančišek poudarja, da je pri tem nepogrešljiv prispevek tako družine kot tudi učiteljev, vzgojiteljev, kulturnih delavcev, zaposlenih v medijih, intelektualcev in umetnikov. Z brezbrižnostjo se moramo soočiti skupaj.
Kot še opozarja sveti oče, je mir dobrina, ki terja napor, spreobrnjenje, ustvarjalnost in soočenje. Mir je treba osvojiti. O njem je treba ljudi ozaveščati, oblikovati je treba občutek odgovornosti o najres-nejših sporih, ki tarejo človeško družino, med katerimi so pokoli in preganjanja zaradi vere ali narodnosti, kršenje svobode in človekovih pravic, izkoriščanje in zasužnjevanje, korupcija in organizirani kriminal, vojne ter drama beguncev in prisilnih migrantov. Proti vsem oblikam zla se je treba boriti, tako papež Frančišek, pri čemer sta pomembna dialog in sodelovanje. Prizadevanje za mir se mora po njegovih besedah nadaljevati s še večjo zavestjo in sodelovanjem. Poslanica ob začetku novega leta želi povabiti vse ljudi dobre volje, da bi si prizadevali za skupno gradnjo sveta, ki bi bil bolj ozaveščen in usmiljen ter tako bolj svoboden in pravičen.
Vir: Radio Vatikan
Spoznanje več, predsodek manj
Gost na Radiu Ognjišče, pri oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil zgodovinar Jože Možina in spregovoril o pretekli zgodovini. Obletnica konca 2. svetovne vojne je bila lepa priložnost za to.
Jože Možina je v začetku razgrnil pogled o polpretekli zgodovini:
„Moramo pogledati kaj se je v resnici zgodilo. In potem bomo vsi razumeli, ali je bila to svoboda ali ne. Velika razlika je med vzhodno in zahodno Evropo. Ko pri nas po 9. maju 1945 oblast prevzame komunistični režim, takrat se šele organizirajo povojni množični poboji, ki trajajo maja in junija. Takrat je ubitih 12 tisoč domobrancev in civilnih oseb, pa tudi 100 tisoč oseb drugih narodnosti. Gre za vojne ujetnike in civiliste."
Kaj se je dogajalo, so vedeli samo svojci žrtev in tisti, ki so stanovali blizu teh morišč, je dejal Možina. „Režim je seveda zločine prikrival. Tisto, kar se je vedelo, pa je povzročilo več desetletni molk, po drugi strani pa tudi sprijaznjenje z zločinom. Saj vidite, da so dejanja v začetni fazi razkrivanja takratni revolucionarji opravičevali, da seje to dogajalo povsod po Evropi, daje to pač vojna. A to ne drži."
Nekatere ta zgodovinska dejstva vznemirjajo in jim pride do živega, druge ne. Zakaj? „Tudi mene to preseneča. Preseneča me, od kje smo dobili to neobčutljivost družbe. Gre za poškodovano moralo tega naroda. Če nekoga ne prizadenejo krivice, da jim je vseeno, ali ti ljudje še niso -pokopani, ne vem, to ni samo stvar Med proslavo NOB pred parlamentom je preteklosti. To je hudo spoznanje v takole letel manjši vodeni helikopter
kakšnem svetu živimo in kdo nas obkroža. V primeru novega konflikta v Evropi imamo žal ogromno nastavkov, da se kaj podobnega spet zgodi. Ker vrednosti sistem in deset božjih zapovedi pri nas očitno ne veljajo."
V nadaljevanje oddaje je Možina pojasnil, da so komunisti na oblast prišli na bolj brutalen način kot nacisti. „Nacizem je prišel z brutalno prevaro demokracije, komunizem pa na oblast pride s poboji in revolucijo. Ti režimi so si podobni. Kdor ni sposoben obsoditi tega režima, gre za popolno moralno zmedo in pomeni, da se lahko razglasiš za idealista in lahko počneš kar hočeš. Dežela, kjer so se izvajali tako kruti poboji, ki jim ni primere v Evropi, se je imenovala Demokratična federativna Jugoslavija. Politična policija, ki je te poboje organizirala je bila OZNA, organizacija za zaščito naroda. Poboje je izvajal vojaški KOS- korpus narodne osvoboditve."
Možina je spregovoril tudi o dejstvu, da je potrebno širiti svoja obzorja tudi z branjem literature drugih strani. „Poslušati je potrebno in brati tudi tisto, kar ti ni všeč. Tudi sam zaradi študijskih namenov berem partizansko literaturo in tako mi partizanski svet ni tuj. Tudi v naši družini je bilo tako, živeli smo namreč na Primorskem. Tudi moj stric je bil mobiliziran pri partizanih in zato mi je ta svet poznan. Mislim, da ljudje, ki gojijo titoizem, ne poznajo tega drugega sveta. Občutek imam, da je tem ljudem odveč takšen pogovor, ker ne zmorejo toleranc. Ker se bojijo, da bi izvedeli nova spoznanja."
Vir: Spletna stran Radia Ognjišče
Po celi Sloveniji so grobovi pobitih ...
Papež obsodil sedanji ekonomski sistem
Papež Frančišek je spregovoril udeležencem svetovnega srečanja ljudskih gibanj. "Treba je spremeniti svetovni ekonomski sistem in ga zamenjati z globalizacijo solidarnosti", je papež odločno zatrdil. Dodal je še, da je treba prisluhniti kriku izključenih in zaščiti mater Zemljo, ki je vedno bolj uničena. Obljubil pa je tudi svojo osebno bližino in bližino celotne Cerkve bojevanju gibanj in družbenih sil. Mednarodni tisk omenjeni papežev govor že označuje za enega najpomembnejših v njegovem pontifikatu.
Papež Frančišek je na srečanju ljudskih gibanj postal glas zadnjih v družbi. Predlagal je svoj pogled na rešitev težkih nepravičnosti po vsem svetu. Zatrdil je, da so zemlja, dom in služba svete pravice in se je vredno boriti zanje. Ali smo sposobni priznati, da je ta sistem v središče postavil logiko profita za vsako ceno, ni pa mislil na socialno izključenost ali uničevanje narave?, se je vprašal sveti oče. „Če je tako, vztrajam, povejmo to brez strahu, da hočemo resnično spremembo, kajti ta sistem ne vzdrži več, narodi ga ne prenašajo več in tudi Zemlja ga ne prenaša več. Globalizacija upanja, ki se rojeva med ljudstvi in raste med ubogimi, mora zamenjati sedanjo globalizacijo izključenosti in brezbrižnosti. Potrebujemo pozitivno spremembo, spremembo, ki bi jo lahko imenovali odrešujočo", je poudaril Frančišek.
Zdi se, da nam zmanjkuje časa, je opozoril papež in že se vonja za-tohlost tega, kar je Bazilij imenoval govno hudiča, nebrzdane ambicije denarja, ki vlada vsemu. „Ko kapital postane idol in vodi odločitve ljudi, ko pohlep po denarju nadzoruje celoten družbeno ekonomski sistem, to uničuje družbo, človeka naredi za sužnja, uničuje človeško bratstvo, postavi narod proti narodu in, kot lahko vidimo, ogroža tudi naš skupni dom, sestro in mati zemljo". Ob tem pa je sveti oče najbolj odrinjene v naši družbi spodbudil, naj ne zapadejo v pesimizem. Zatrdil jim je, da je prihodnost človeštva tudi v njihovih rokah, saj so seme
teh sprememb. Svetovne voditelje pa je pozval, naj si prizadevajo za rešitev realnih problemov delavcev, izključenih in obrobnih družin.
Zato je predlagal tri korake: „Prva naloga je postaviti ekonomijo v služenje ljudstev: ljudje in narava ne morejo služiti denarju." Drugačen sistem po njegovih besedah ni utopija, enakomerna porazdelitev sadov zemlje in človeškega dela ni preprosta filantropija, ampak je moralna dolžnost, za kristjane pa zapoved. Gre namreč za to, da ubogim in narodom vrnemo to, kar jim pripada.
„Druga naloga je povezati narode na poti do miru in pravičnosti", je dejal papež in ob tem med drugim obsodil ideološki kolonializem, ki nam hoče vsiliti vzorce porabništva in kulturno uniformnost. Kot zadnjo nalogo pa je izpostavil varovanje matere zemlje. „Prihodnost človeštva ni le v rokah velikih voditeljev in elit. Je predvsem v rokah narodov", je svoj nagovor sklenil papež Frančišek.
Vir: Spletna stran Radia Ognjišče
Dekret o velj avnosti škofij skega postopka za Halasovo beatifikacijo
Kongregacija za zadeve svetnikov je po poročanju spletne strani škofije Murska Sobota izdala dekret o veljavnosti škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa.
S tem je potrjeno dolgoletno delo in so odprta vrata za nadaljevanje postopka na rimski ravni. Ta dekret je ključnega pomena, saj se zdaj lahko začne pripravljati 'pozicija', zapis o mučeništvu Božjega služabnika in analiza celotnega primera. Pozicijo piše postulator pod vodstvom relatorja, ki ga dodeli kongregacija.
Kot še piše na spletni strani škofije je izdaja tega dokumenta sad mnogih molitev številnih vernikov, ki se zbirajo na Halasovih shodih, in tistih, ki molijo v ta namen po župnijah ali domovih. Škofija, posebej pa postulatorka postopka Andreja Červek vabijo vse, da v molitvi vztrajamo, se priporočamo Božjemu služabniku in hodimo po njegovi poti vere in ljubezni do Boga.	Vir: Škofija Murska Sobota
Pretepena zaradi Jezusa
Za Batimo, študentko iz Kirgizistana, so se pred letom dni, ko je sprejela krščansko vero, Jezusove besede iz Janezovega evangelija izkazale za povsem resnične:
»Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas« (Jn 15,20).
Ko so jo domači povabili na obisk, si ni niti v sanjah predstavljala, kaj jo čaka. Njeni bratje in sestra so jo z namenom, da se odpove svoji novo odkriti veri, brutalno pretepli, da je doživela pretres možganov in padla v nezavest. Nato so jo zvezali, ji odvzeli telefon in osebne dokumente.
Nekako je zbrala moč za pobeg, zdaj pa se skriva v pribežališču, kjer so ji vsaj malce oskrbeli rane. Kljub silnim bolečinam ob okrevanju je Batima, kot poročajo prostovoljci ameriške organizacije OpenDoors, izredno dobre volje.
Namenimo danes svojo molitev Batimi. Prosimo Gospoda, naj hitro okreva in še naprej pogumno pričuje Zanj. Molimo, da bi v Odrešeniku našla telesno in duhovno moč - še posebej zato, ker jo preganjajo zaradi Njegovega imena. Molimo pa tudi za njene brate in sestro, da bi se pokesali svojih grehov proti Bogu in Batimi ter da bi spoznali Jezusa Kristusa kot vsemogočnega Boga.
Številni drugi kristjani kot Batima so prisiljeni, da se zaradi svoje vere skrivajo in običajno nimajo možnosti za pravo zdravniško oskrbo. Molimo tudi zanje!
Vir: Spletna stran tednika Družina, Mojca M. Štefanič Foto: OpenDoors
Obvezno branje za vse po 70. letu starosti. Priporočljivo za tiste po 60. letu starosti. Koristno za vse mlajše od 50. let starosti.
Molitev starajočega zdravnika iz 16. stoletja
O Gospod, ti veš bolje od mene, da sem iz dneva v dan starejši in da bom nekega dne star.
Obvaruj me pred prepričanjem, da moram ob vsaki priložnosti in k vsaki temi nekaj povedati.
Odreši me velike strasti, da hočem za druge urejati njihove zadeve.
Nauči me, da bom sposoben razmišljati, ampak ne tuhtati, da bom pripravljen pomagati, ampak ne ukazovati.
Zdi se mi zares škoda, da ne bi drugim dajal iz velike zbirke svoje modrosti - ampak saj razumeš, Gospod - rad bi si ohranil nekaj prijateljev.
Ohrani me tako ljubeznivega, kot je mogoče.
Nauči me čudovite modrosti, da se lahko motim.
Ne bi hotel biti svetnik, z njimi je tako težko živeti, star tečnež pa je mojstrovina hudiča.
Obvaruj me pred dolgoveznim naštevanjem podrobnosti in podari mi sposobnost, da takoj preidem k bistvu.
Nauči me, da molčim o svojih boleznih in težavah. Te iz leta v leto naraščajo, hkrati pa tudi želja, da bi jih opisoval.
Ne upam si prositi za dar, da bi bolezenske opise drugih poslušal z veseljem, ampak nauči me, da jih vsaj potrpežljivo prenašam.
Nauči me, da bom pri drugih ljudeh odkrival nepričakovane talente in podeli mi dar, da jih bom tudi priznaval.
Amen.
... ne le molitev ... tudi spraševanje vesti...
7
SPo Mu/t li //. - iUi/eM' ntüdetlrife/ (шЈлг^Умммгсу ncifd&rie/ гш/ frt&ni/
Ljudje so velikokrat NESPAMETNI, NERAZUMNI in SEBIČNI.
Vseeno jim ODPUSTI!
Če si PRIJAZEN, te ljudje lahko obtožijo SEBIČNOSTI in PRIKRITIH NAMENOV.
Vseeno bodi PRIJAZEN!
Če si USPEŠEN, boš pridobil nekaj LAŽNIH PRIJATELJEV in nekaj RESNIČNIH NASPROTNIKOV.
Vseeno bodi USPEŠEN!
Če si ODKRITOSRČEN in POŠTEN, te ljudje lahko OGOLJUFAJO.
Vseeno bodi ISKREN in POŠTEN!
Kar si LETA s trudom GRADIL, ti nekdo lahko v trenutku UNIČI.
Vseeno GRADI!
Če najdeš SREČO in VESELJE, so ljudje lahko LJUBOSUMNI.
Vseeno bodi VESEL!
DOBRO, ki ga DANES DELAŠ, bodo jutri ljudje pogosto POZABILI.
Vseeno DELAJ DOBRO!
Daj svetu NAJBOLJŠE kar IMAŠ in morda to NIKOLI NE BO DOVOLJ.
Vseeno DAJ SVETU NAJBOLJŠE kar PREMOREŠ!
Poglej,
NA KONCU je vse to MED TEBOJ in BOGOM in NI NIKOLI BILO med TEBOJ in DRUGIMI LJUDMI!
Bl. Mati Terezija
Ne gre za to, koliko delamo, temveč za to, koliko ljubezni vlagamo v svoje delo.
Ne gre za to,
koliko dajemo,
temveč za to,
koliko ljubezni
vlagamo pri svojem dajanju.
Bl. Mati Terezija
Vir: Revija 'Ave Maria', Lemont
Gradec • Papež Frančišek je sprejel odpoved graško-sekavskega škofa 79-letnega Egona Kapellarija. V času njegovega vodstva (20012015) se je škofija zelo potrudila pri reševanju finančne krize mariborske nadškofije. Poprej je bil v letih 19812001 škof krške škofije (Celovec) na Koroškem. Za njegovega naslednika v Gradcu je papež 16. aprila 2015 imenoval 52-letnega duhovnika graško-sekavske škofije dr. Wilhelma Krautwaschla.
Vatikan • Upokojenega papeža Benedikta XVI. je ob 88. rojstnem dnevu 16. aprila obiskal tudi njegov 91-letni brat Georg. Podaril mu je zgoščenko bavarske televizije o ti-sočletnici te sedanje nemške zvezne dežele. Papež se je razveselil darila, saj se je vedno zanimal za bavarsko zgodovino.
Torino • V nedeljo, 19. aprila, so po petih letih v torinski stolnici spet javno izpostavili na ogled znamenito relikvijo turinski prt, v katerega so po križanju in smrti zavili Jezusovo telo. Romarji so si dragoceno relikvijo lahko ogledovali do 24. junija. Papež Frančišek je v Torino romal 21. junija. Prt so doslej od leta 1898 izpostavili le osemkrat.
Torino • Na praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi je na povabilo papeža Frančiška turinski prt s svojim obiskom počastilo 42 brezdomcev in
siromakov iz Rima. Papež jim je plačal vožnjo z avtobusom, papeški miloščinar nadškof Konrad Krajew-ski pa je vsakemu romarju izročil po 30 evrov.
Dachau • Ob 70. obletnici osvoboditve taboriščnikov tega nacističnega taborišča je 29. aprila v ta kraj romalo 30 poljskih škofov in 800 duhovnikov. Maševala sta predsednik nemške škofovske konference kardinal Reinhard Marx in poljske škofovske konference nadškof Stanislaw Gadecki. V Dachau je bilo interniranih 40.000 Poljakov, med njimi kar 1.780 duhovnikov; polovico so jih nacisti usmrtili.
Hamburg • Predsednik Sveta Evangeličanske cerkve v Nemčiji (EKD) škof Heinrich Bedford-Strohm in predsednik Nemške škofovske konference kardinal Reinhard Marx sta 18. aprila z ekumenskim bogoslužjem v cerkvi sv. Katarine 'odprla' teden za življenje z geslom 'Dostojno umreti'. Razprave služijo posebej predvidenemu jesenskemu parlamentarnemu glasovanju o osnutku zakona o spremljanju umirajočih in 'pomoči' pri umiranju.
Bejrut • Libanonski veliki mufti šejk Abdul Latif Derian je ob obisku v Veliki Britaniji pozval h prenehanju preganjanja kristjanov na Bližnjem vzhodu. Kristjani so partnerji muslimanov, kdor slabo ravna z njimi,
dela tako tudi z muslimani. Bližnjega vzhoda si ni mogoče zamisliti brez kristjanov.
Kijev • Kijevski veliki nadškof Svjatoslav Ševčuk, duhovni voditelj ukrajinskih grkokatoličanov, je ob praznovanju pravoslavne in grko-katoliške velike noči, teden za katoliško, pozval k popolnemu premirju v Ukrajini. Ta korak bi lahko pripeljal do dolgotrajnega miru in s tem "do konca prelivanja krvi v naši tako dolgo trpeči domovini".
Juba • Južnosudanski svet Cerkva je zahteval takojšnjo ustavitev vojne v državi. V izjavi je poudaril, da je ta konflikt 'nesmiseln' in da morajo zaradi njega ljudje zelo veliko pretrpeti ter da ni nobenega opravičila zanj. Tokrat se ne borijo za svobodo, kot so se v letih od 1955 do 1972 ter od 1983 do 2005, ampak za oblast. Zato je treba takoj ustaviti boje in brez pridržkov spoštovati že večkrat sklenjene mirovne pogodbe.
Glasgow • Škotski škofje so se v pastirskem pismu izrekli zoper premestitev in posodobitev britanskega jedrskega orožja. To pomeni visoke denarne stroške in je moralno sporno. Vsaka država ima sicer pravico do samoobrambe, vendar že posedovanje ali celo povečanje količine jedrskega orožja pomenita veliko grožnjo človeku.
Paysand • Za tablični računalnik papeža Frančiška v Urugvaju so iztržili okrog 30.500 dolarjev (28.800 evrov). Papež Frančišek ga je odstopil katoliškemu duhovniku Gonzalu Aemiliusu za njegovo delo v katoliški šoli v Paysandu na severu
Urugvaja. Ta pa ga je dal na voljo, da bi na ta način dobil denar za potrebe šole. Dražba je prinesla lep iztržek.
Kwazulu-Natal • V tej provinci Južnoafriške republike so našli ubito redovnico iz reda misijonark pre-dragocene Krvi, s. Stefani Tiefenbacher, staro sedeminosemdeset let. Več kot šestdeset let je bila misi-jonarka v Afriki. Bila je izjemno prijazna, vedno pozorna do otrok. Prav njim je posvetila vse življenje. Število umorov pastoralnih delavcev se je tako od začetka leta 2015 povzpelo na sedem: pet duhovnikov, delavec Karitas in redovnica.
Adis Abeba • Med osemindvajsetimi etiopskimi kristjani, ki so jih na krut način v Libiji umorili džihadisti ter pokazali grozljiv video posnetek tega dejanja, je bil tudi musliman, ki ni maral zapustiti prijatelja kristjana, s katerim je potoval na obale Libije, da bi čez Sredozemsko morje prišla v Evropo.
Ženeva • Po vsem svetu je zaradi konfliktov znotraj lastnih držav razseljenih rekordnih 38 milijonov ljudi. Skoraj tretjina jih je bilo razseljeno lani. Danes je na svetu dvakrat toliko notranje razseljenih kot beguncev. Lani je tovrstna usoda doletela 14% več ljudi kot leto prej. Tako je lani v povprečju dnevno z doma zbežalo 30.000 ljudi. 60% vseh, ki so lani postali begunci v lastnih državah, je bilo v Iraku, Južnem Sudanu, Siriji, Demokratični republiki Kongo in Nigeriji. Najhuje je bilo v Iraku, kjer je z območij pod nadzorom Islamske države zbežalo 2,2 milijona ljudi.
Vatikan • Radio Vatikan je objavil novico, da bo papež Frančišek leta 2017 obiskal Fatimo. Tja želi romati ob 100. obletnici Marijinih prikazovanj. Po izvolitvi za papeža marca 2013 je papeško službo zaupal v varstvo fatimski Mariji.
Postojna • Jamarji so v Postojnski jami pred kratkim odkrili in izmerili nov, tri in pol kilometra dolg podvodni rov. Ena najveličastnejših jam na svetu tako po novem meri natanko 24.120 metrov. Ekipo jamarjev je poleg novih rovov razveselilo tudi izjemno bogastvo podzemnega življenja — v sifonskih jezerih so opazili številne ribe, celo pot pa jih je spremljala bogata kolonija človeških ribic. Raziskovanja so potekala 250 metrov pod površjem.
Washington • Stote obletnice genocida nad Armenci so se v ameriškem glavnem mestu od 7. do 9. maja spomnili z več verskimi in kulturnimi prireditvami, pri katerih so sodelovali oziroma so se jih udeležili armenski rojaki iz vseh ZDA. Osrednja prireditev je bila 9. maja v katoliški baziliki brezmadežnega spočetja, vodil jo je kato-likos Karekin II., pri njej je pridigal katolikos Aram I., peli pa so armenski zbori iz raznih ameriških mest.
Rim • Voditelj urada za begunce pri Italijanski škofovski konferenci Giancarlo Perego je predlagal, da bi za mladoletne begunce, ki so čez Sredozemsko morje pribežali v Italijo brez spremstva staršev, poskrbele družine. Takšnih je okrog 10.000. Za zgled je dal meščane Sirakuz, kjer so družine sprejele 60 beguncev.
London • Vrhova anglikanske in katoliške Cerkve v Angliji sta opozorila na nevarnost odhajanja kristjanov iz Svete dežele. Če teh tam ne bi bilo več, bi to bila 'katastrofa' za njen razvoj in 'sramota' za Zahod, ki "ni bil dovolj pozoren na klice kristjanov v Sveti deželi na pomoč", je zapisal tednik Catholic Herald.
Bratislava • Po podatkih slovaškega statističnega urada se število zakonskih zvez na Slovaškem zmanjšuje, medtem ko ostaja število katoliških porok enako. Omenjeni urad je tudi ugotovil, da se pri katoličanih število krstov povečuje. Na Slovaškem se tudi povečuje število rojstev, zmanjšuje pa se število splavov.
Jeruzalem • Tako imenovana "Islamska država v Palestini" je kristjane v Jeruzalemu na letakih v arabščini pozvala, naj do konca muslimanskega meseca posta ramadana 18. julija zapustijo mesto, sicer jim grozi smrt. Na letakih je bila odtisnjena tudi črna zastava teroristične skupine.
Vatikan • Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lom-bardi je pohvalil na Dunaju doseženi sporazum o jedrskem programu Irana. Države podpisnice je pozval, naj si še naprej prizadevajo, da bo sporazum obrodil sadove. Sveti sedež je že v preteklosti zagovarjal diplomatsko rešitev spora.
Bagdad • Kaldejski patriarh Louis Raphael I. Sako je v pogovoru za Radio Vatikan mednarodni javnosti očital, da ne ukrepa resno zoper preganjanje kristjanov v Iraku. To, da le
obsoja nasilje Islamske države, ne poskuša pa ga ustaviti, je po njegovem "škandal".
Vatikan • Mesec dni pred praznovanjem 200. obletnice rojstva svetega Janeza Boska je papež Frančišek napisal pismo vrhovnemu predstojniku salezijanske družbe Angelu Fer-nandezu, da bi mu čestital ob jubileju, spomnil na bistvene vidike v duhovni in pastoralni dediščini don Boska, vso salezijansko družino pa spodbudil, naj jo pogumno živi.
Alep • V tem mestu so najbrž vojaki ugrabili tri španske novinarje in jih nato premestili na območje, ki ga nadzoruje Al Kaida. Viri, ki so v stiku z vojsko, trdijo, da so to storili zaradi zamenjave ujetnikov in ne iz političnih razlogov.
Islamabad • Vsako leto je več kot tisoč krščanskih ali hindujskih deklet v Pakistanu prisiljenih zapustiti svojo vero in prestopiti v islam ter se poročiti z muslimani. Čeprav je prisiljeno spreobrnjenje kaznivo dejanje, pa se to skoraj nikdar ne kaznuje, prezreta ga policija in sodstvo. Najbolj uporabljena taktika pri tem je ugrabitev, v primeru da družina to ovadi, naredijo ugrabitelji protiovadbo, v kateri trdijo, da se je dekle samostojno in svobodno spreobrnilo. Na sodišču v nadaljevanju dekletom grozijo ali pripišejo, da so lagale. V tem času nad njimi izvajajo tudi nasilje vsake vrste, vse do grožnje s smrtjo zaradi odpada od vere.
Vatikan • Papež Frančišek je v nagovoru pri splošni avdienci 27. maja opozoril na vrednost zaroke kot
priprave na poroko in posvaril pred prehitro sklenitvijo le-te. Čas zaroke je pomembno obdobje medsebojnega spoznavanja zaročencev in oblikovanja skupnih življenjskih načrtov. Vseživljenjskega zakona ni mogoče improvizirati, potrebno se je nanj dobro pripraviti, najprej pa resno vzeti svojo odločitev. Samo poroko je treba obhajati krščansko in ne posvetno.
Stuttgart • Indijski Nobelov nagrajenec za mir Kailash Satyarthi je na evangeličanskem cerkvenem dnevu pozval k večjemu zavzemanju za spoštovanje otrok po vsem svetu. To je utemeljil z besedami: »Noben otrok ni prinesel siromaštva, vojne ali nasilja na svet.« Kljub temu so številni otroci žrtve krivičnosti.
Marquette • Marquettski škof John F. Doerfler (prvi škof te severnoameriške škofije je bil božji služabnik Friderik Irenej Baraga) je 29. maja v stolnici sv. Petra posvetil v mašnike tri diakone in dva bo-goslovca v diakona. Diakonsko posvečenje je podelil bogoslovcu Aaronu Nowickemu in ameriškemu Slovencu Jerneju Šuštarju, ki ima svoje korenine (sorodnike) v župniji Videm-Dobrepolje.
Hamburg • Evangeličanska in katoliška Cerkev na severu Nemčije vabita na ekumensko romanje za uspeh podnebne konference 30. novembra v Parizu. Geslo romanja je: "Pojdite vendar!", začelo se bo 13. septembra v Flensburgu, romarje pa bo prek Trierja vodilo v Pariz.
ш
IZ ŽUPNIJE
BREMADEŽNE,
Toronto
PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu
Na letoviščih okoli Toronta so se vrstila razna praznovanja in pikniki. Poleg redne nedeljske maše na Slovenskem letovišču v Boltonu, je večkrat bila maša še na enem od drugih letovišč. Včasih je bila maša kar na treh letoviščih isto nedeljo. Zato nam je dragocena pomoč g. Ivana Plazarja, ki je skoraj vsako soboto 'nedeljsko maševal' v Domu Lipa, v nedeljo pa drugod.
Gregorčičev dan je bil v Newmar-ketu v nedeljo, 21. junija, ko se vsako leto obenem praznuje očetovski dan. Prav tisto nedeljo je bila maša in piknik tudi na letovišču Holiday Gardens, v Pickeringu.
V četrtek, 25. junija je bil pri mestni občini Toronto Slovesni dvig zastave ob praznovanju dneva državnosti Republike Slovenije. Govorniki so bili g. Milan Vinčec (novi predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora), Joe Mihevc (svetnik mestne občine Toronto), Bernard Trottier (predstavnik za Etobicoke-Lakeshore), dr. Marjan Cencen (veleposlanik Rep. Slovenije)
in John Doma (častni konzul Rep. Slovenije).
V nedeljo, 5. julija smo praznovali Slovenski (in Kanadski) dan na
Slovenskem letovišču v Boltonu. Obenem smo s Cerkvijo na Slovenskem praznovali nedeljo Slovencev po svetu. Veliko število ljudi se je zbralo že za sv. mašo ob 11:45. Pri sv. maši so peli člani zbora Naša Pesem in jo tako naredili bolj slovesno.
Po sv. maši je bil čas za kosilo v dvorani ter zunaj nje. Kulturni program se je pričel ob 3h popoldan. Kot običajno, so bili uvodni govori, petje, slavnostni govori, nastopi plesnih skupin in drugih gostov. Zanimiva je letos bila izbira slavnostnih govornikov za Slovenski dan. Najprej je govorila ga. Emma Murgel, žena Tonija Murgel. V imenu mladih pa je govorila Alena Ferkul, hči Jackie in Roberta Ferkul.
Emma Murgel
Pevski zbor Naša pesem na Slovenskem dnevu (Foto: Boris Ulčar)
Mnogo naših Slovencev ali otrok slovenskih staršev se je poročilo z osebo druge narodnosti. Se pravi, veliko je mešanih zakonov glede na narodnost. Iz takih zakonov so tudi mnogi otroci vključeni v našo skupnost in z njo polno živijo. Lahko rečemo, da letošnji Slovenski in Kanadski dan je bil še bolj združeno slovenski in kanadski. Čeprav so bili govori v angleščini, so velika spod-
Alena Ferkul
buda vsem za medsebojno sprejemanje in sodelovanje.
V	nedeljo, 12. julija je bil piknik s tombolo na letovišču Večerni Zvon. Sveta maša, dobro kosilo, veselo druženje in tombola, vse je bilo blagoslovljeno še z lepim vremenom.
V	nedeljo, 19. julija je bila maša ter piknik s tekmovanjem v peki sladic na Lovskem letovišču v Allistonu. Isto nedeljo pa je bila maša in piknik pri Holiday Gardens v Pickeringu. Povsod je bilo veselo.
Na obisku sta bila med nami dva duhovnika-redovnika. Pater Marjan Čuden OFM (frančiškan) je prišel na poroko sorodnice, pater Stanko Rozman DJ (jezuit) pa je prišel na tritedenski obisk med prijatelji. P. Marjan se je kmalu vrnil v Slovenijo, kjer je župnik in obenem glavni predstojnik frančiškanov. P. Stanko pa je hodil okoli in obiskoval prijatelje. Zadnjih 13 let je deloval v Malawiju, kjer je zgradil dvanajst cerkva (vsako leto eno). Po letu odmora pa gre na bivšo
Plesalci iz plesne skupine Planika in Mladi glas 'junior' (Slovenski dan)
postojanko v Zambijo, kjer bo gradil hišo za jezuite ter dokončal gradnjo cerkev, ki je ni mogel dokončati pokojni p. Jože Grošelj DJ. Za vse darove, ki jih je prejel v času obiska, se iskreno zahvaljuje.
V	nedeljo, 19. julija je pri Mariji Pomagaj prejel prvo sveto obhajilo Ruben Kastelic, ki živi na Dunaju. Njegov oče Janko Kastelic je bil nekaj let organist v cerkvi Marije Pomagaj, sedaj pa je z družino na Dunaju, kjer se ukvarja s glasbo kot dirigent. Ker imata Ruben in njegova sestra Naomi stare starše v Torontu, je želela družina tukaj z njimi doživeti posebnost prvega svetega obhajila. Tisto nedeljo je seveda igral na orgle Janko Kastelic in se tudi s tem zahvalil Bogu za veliko Božjih darov.
V	soboto, 1. avgusta je bila poletna veselica na Slovenskem letovišču.
Sicer pa so na tamkajšnjem letovišču potekala mnoga tekmovanja v različnih športih: T-Ball, Softball, Volleyball, Baseball, Soccer, Table Tennis, Baline Tournament. Celih šest koncev tedna so potekala tekmovanja. Število udeležencev tekmovanj in njihovih
Ruben in Naomi Kastelic pri M. Pomagaj
družin ter prijateljev je bilo vedno veliko. Zato je bila tudi lepa udeležba pri vsaki nedeljski sveti maši, kar je pohvale vredno.
V	nedeljo, 16. avgusta je bilo Proščenje in Pomurski dan na letovišču večerni Zvon. Petje pri sv. maši je bilo pripravljeno z nekaj predhodnimi vajami številnih Prek-murcev. Izreden obisk, lepo vreme in vse pripravljeno, je skupaj naredilo lep in velik praznik.
V	nedeljo, 23. avgusta je bila maša in piknik na letovišču Holiday Gardens. Nastopile so plesne skupine, igrali in peli pa ansambel Pustotnik in Brigita Šuler iz Slovenije.
Po poletnih piknikih se bodo na letoviščih vrstile jesenske vinske trgatve. Naj nam torej prijetnega srečevanja z Bogom in ljudmi dobre volje nikoli ne zmanjka.
Toni Burja CM, kaplan
C.E
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu
Slovenski dan in zlati jubilej letovišča Montreal, 19. 7. 2015
Slovenska župnijska skupnost je organizirala Slovenski dan v nedeljo, 19. julija 2015, na župnijski pristavi, dobrih 50 kilometrov severovzhodno od mesta. Skupnost se je na Slovenskem dnevu s hvaležnostjo spomnila pomembnega dogodka: pred 50. leti so kupili zemljišče, ki vse od takrat služi kot poletno letovišče, pristava.
Na tem koščku svoje zemlje se skupnost zbira ob nedeljah v poletnem času in v mesecu juliju za praznik svojih korenin, spominjajoč se svojih prednikov, tako tu v Montrealu kot v domovini Sloveniji.
Slovenski dan, proslava, poteka vedno pod naprej izbrano temo, ki se odraža v govoru in večkrat tudi v dekoraciji lope in pesmih. Letošnje slavje je bilo: zlati jubilej letovišča in hvaležen spomin vsem prizadevnim pomočnikom, ki so skrbeli in še skrbijo za lepoto tega kraja.
Daljne priprave so se začele že pred tedni, bližnje pa so bile v polnem teku že nekaj dni pred samim slavjem.
Dejavnosti v soboto
Slavje pa se je pravzaprav pričelo že v soboto, 18. julija. V dopoldanskem času je na žalost zaradi vremena bil odpovedan »Kids Carnival« za mlade družine z otroki. Minula leta je bil 'živ-žav' in so se uresničevale besede bl. Antona Martina Slomška: »... veselje se z otroki prijazno igra.«
V popoldanskem času pa se je šest ekip mladih pomerilo v odbojki, igrali so za pokal Slovenskega dne. Tekmovanja so vzeli resno in navijači so jih spodbujali in pomagali zmagovati.
Gospe pa so imele cel dan polne roke dela s pripravo hrane za kosilo za naslednji dan.
Ob 6. uri je bila sveta maša. Po maši in okrepčilu so mladi nadaljevali z igranjem odbojke. Zmagovalna ekipa se je veselila pokala še dolgo v noč.
Nedeljsko slavje
V nedeljo zgodaj zjutraj nas je hotelo prestrašiti vreme. Nad Mon-trealom in okolico je bila prava poletna nevihta z bliskom, gromom in močnim deževjem. Po osmi uri zjutraj pa se nam je skozi oblake nasmehnilo sonce in nas povabilo na Slovenski dan.
Nedeljsko slavje se je pričelo s sveto mašo ob 11. uri. Darovala sta jo domači župnik g. Franc Letonja CM in gost g. Jože Zupančič CM.
Ko so se ljudje zbirali k sveti maši, je cerkveni pevski zbor, pod vodstvom organista Franca Rogana zapel nekaj cerkvenih pesmi. Zbrane je pozdravila predsednica cerkvenega odbora ga. Rozina Rogan in zaželela dobrodošlico, posebej še g. Jožetu Zupančiču, veleposlaniku R. Slovenije v Kanadi g. Marjanu Cencenu, popevkarju Vladu Kreslinu iz Slovenije in pevcu Milanu Vinčecu iz Toronta.
Po maši je sledilo kosilo. Bilo je odlično in postrežba na višini. Skrbnim in požrtvovalnim gospem v kuhinji ter strežnicam priznanje in zahvala!
Po kosilu se je odvijal kulturni program: Slavje smo začeli s petjem Slovenske in Kanadske himne. Sledil je pozdrav domačega župnika g. Franca Letonja CM, in pozdrav veleposlanika g. Marjana Cencena, slavnostni govor ob jubileju - govornik je bil g. Jože Zupančič CM, pevski nastop: Milan Vinčec in Vlado Kreslin, ki je mnoge privabil na naše letovišče ter nastop plesnih skupin -mlajša in starejša skupina Marjetice,
Sprevod nastopajočih, Montreal ki so izvedli nekaj prikupnih plesnih točk ob zvokih slovenske glasbe. Nastopajoče so poslušalci in gledalci nagrajevali z aplavzom.
Govornik g. Jože Zupančič CM je spregovoril o pomenu in namenu proslavljanj v našem življenju in v skupnosti. Omenil je tudi novo okrožnico papeža Frančiška. V okrožnici papež spregovori o naši odgovornosti za svet in to skrb primerja naši odgovornosti za dom. Govornik je te misli naobrnil na skupnost ob 50. obletnici nakupa letovišča. Skrb za lepoto kraja je opaziti na vsakem koraku.
Veseli in hvaležni
Kulturnemu programu je sledil piknik. Na plesišče je s prijetno domačo glasbo vabil Ansambel Jože Sabo. Med piknikom so si obiskovalci in gostje lahko nabavili listke za srečolov. Srečolov razveseli mnoge z lepimi in koristnimi dobitki.
Na večer smo se srečni, veseli in hvaležni vračali proti mestu na svoje domove, nebo pa je z mirnim pada-
njem dežja blagoslavljalo naše veselje in hvaležnost. Srečni smo, da smo obhajali Slovenski dan; veseli, ker smo dan preživeli s prijatelji in znanci; hvaležni, ker nas je bilo veliko in smo imeli lep dan. Bog daj, da bi tudi v prihodnje s podobnim razpoloženjem obhajali ne le Slovenski dan, ampak tudi ostale družabne in verske prireditve.
Franc Letonja CM, župnik
PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu
Na praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, v nedeljo, 7. junija smo pri sv. Gregoriju imeli eno samo sv. mašo, ob 10h dopoldne. Nekaj v slovenščini, nekaj v angleščini, tako, da so vsi razumeli. Pri maši sta pela tako župnijski mešani pevski zbor, kot tudi angleški. Ob koncu maše smo se zvrstili v procesijo k trem oltarjem. Lepo vreme in pomagalo, da so lahko vsi lepo sodelovali s petjem in molitvijo.
Sv. maša s procesijo je bila tudi v Londonu, na posestvu društva Triglav. Skupno kosilo je bilo ob 12h, ob 2h popoldan pa procesija. Pri treh oltarjih smo počastili Jezusa v Reš-njem Telesu.
Katoliška Ženska Zveza je izvolila novo vodstvo in nadaljuje svoje poslanstvo s pomočjo članic, ki so vedno pripravljene priskočiti na pomoč. Zbirajo za misijone, za župnijo in se trudijo za duhovno rast.
Novo hlajenje za zgornjo dvorano je bilo potrebno. Cena obeh hladilnih enot je bila 35 tisoč dol. plus davek.
Nadomeščanje in pomoč. V četrtek, 18. junija je prišel g. Branko Balažic, salezijanec, župnik na župnijah Trstenik in Goriče v Sloveniji. Župnika, g. Dragota je nadomeščal po prazniku Petra in Pavla (29. junija), do 4. avgusta. Župnik se je v Sloveniji udeležil tudi tedenskih duhovnih vaj s svojimi sobrati salezijanci.
Slovenski dan na Slovenskem Parku. Tokrat je praznovanje potekalo v soboto, 27. junija. Sveta maša je zaradi deževnega vremena bila v dvo-
Procesija sv. Rešnjega Telesa pri sv. Gregorijiu, Hamilton
rani. Pri maši so sodelovali z branjem in prinašanjem darov predsedniki in predstavniki društev. Pesmi je naprej vodil župnijski mešani pevski zbor. Po maši je bila procesija z molitvami pri dveh oltarjih, kar v dvorani. Po maši so dvorano hitro preuredili za kosilo. Malo pred tretjo uro smo začeli s kulturnim programom, ki ga je vodila ga. Magdalena Razpotnik. Letos smo imeli kar lepo število nastopajočih, od plesnih skupin, skeča do petja in recitacij. Zgodovinsko društvo pa je predstavilo na panoju v slikah tri različne teme. Otroška Olimpijada je odpadla, je pa ansambel Brajda prepeval in zabaval z lepimi melodijami.
Otroški 'Summer camp' je potekal petnajstič, tokrat od 4. do 7. avgusta od 9h dopoldan do 4h popoldan. Udeležilo se ga je 41 otrok, vodilo pa 16 mladih in 5 odraslih voditelj. V teh dneh je bilo veliko veselja, smeha, iger in prijateljstva. Zaključka s piknikov se je udeležilo 84 župljanov.
200-letnica rojstva sv. Janeza Boska je bila 16. avgusta 2015. V molitvi so se mu priporočili posebej vsi salezi-janci, ki nadaljujejo z njegovim poslanstvom v duhu ustanovitelja.
Poleg omenjenih dogodkov so se vrstili še mnogi drugi, ki jih le omenimo po datumih.
21. junij: Bled-Planica 13 - Očetovski dan - maša ob 12:30.
5. julij: Lipa Park - Sausage Festival.
11.	julij-sobota: Slovenski Park -Pečenka Fest.
12.	julij: London-Triglav - Piknik.
18. julij: Bled-Planica 13 - CAN-
SLO-FEST.
Veleposlanik dr. Marjan Cencen na Slovenskem dnevu, Slovenski Park
26. julij: Bled-Planica 13 -
Proščenje: maša ob 12.30.
1.	avgust-sobota: Slovenski Park -Soccer Tournament.
2.	avgust: Slovenski Park - maša ob 1h - Mladinski dan - Balinanje.
9. avgust: Lipa Park - Music in the Park od 1:00 do 8:00 zv.
15. avgust: Triglav-London -Piknik - pevka Brigita Šuler in ansambel Pustotnik iz Slovenije.
29.	avgust: Društvo sv. Jožefa -Turnir v balinanju.
30.	avgust: Sava-Breslau - Maša ob 1.00, Piknik-Kid's Camp - Brigita Šuler in ansambel Pustotnik.
5. - 6. september: Slovenski Park -Baseball turnir - ansambel Murski Val.
7. september: Bled-Planica 13 -Piknik - Turnir v balinanju.
Vsi tile in drugi dogodki se vrstijo in zgodijo, ker jih 'dobri ljudje' pripravljajo, še več pa se jih udeležujejo in pomagajo. Hvala Bogu, da je tako!
Vir: Vestnik (župnijska oznanila in glasilo)
"Hvaljen bodi Gospod" tudi tu na letovišču
Govor na Slovenskem dnevu v Montrealu
Jože Zupančič CM
ragi rojaki slovenske skupnosti župnije sv. Vladimirja v Montrealu, dragi gostje in vsi navzoči, dragi sobrat in župnik Franc! Prisrčno želim pozdraviti vas vse skupaj in vsakega posebej z najboljšimi željami ob obhajanju Slovenskega dneva. Prav gotovo se vi - bolj kot jaz - zavedate, kako pomembni so ti dnevi za vašo medsebojno povezanost v župnijskem občestvu, kakor tudi za poživljanje narodne slovenske zavesti ter pripadnosti katoliški Cerkvi.
V čast mi je in vesel sem, da sem danes spet med vami, seveda po zaslugi vašega župnika g. Franca Letonja. Z vabilom, naj ga pridem nadomestit v času počitnic, me je prosil, naj vam danes tudi spregovorim.
JUBILEJ
Lani ste tu na letovišču začeli slovesno obhajati zlati jubilej župnije. Rečemo lahko, da je vsak jubilej razlog za veselje in praznovanje. Zlati jubilej, pa naj bo to 50 let življenja, opravljanja nekega poklica, vztrajanja in opravljanja neke dolžnosti, je pomemben in zaokrožen del v življenju vsakega človeka, družine ali skupnosti.
Da bomo bolje razumeli, kaj pomeni zlati jubilej, je prav, če se spomnimo, da so Izraelci uporabljali poseben rog, imenovan 'jubel', s katerim so vsakih 50 let naznanili sveto leto. To je bilo leto, ko so po Gospodovem naročilu odpustili stare dolgove, zlasti pa leto zahvale Bogu. »Jubilate Deo« namreč pomeni: »Hvalite Gospoda« in od tod imamo besedo 'jubilej'.
Govornik je lani kot podobo pomena obhajanja uporabil skrinjo zaveze, ki je s svojo vsebino združevala verne Jude. V skrinji so bile table zapovedi, navodila za življenje in Mojzesova palica, simbolno znamenje Božje navzočnosti. Skrinja zaveze jim je dajala spodbudo in moč za življenje, za prenašanje težav in preizkušenj in jih vedno znova usmerjala k Bogu, ki jih je izbral, vodil in reševal.
Ta skrinja naj bi bila tudi podoba spominov preteklosti. V tej skrinji
G. Jože Zupančič CM
naj bi bili spomini, dela, dogodki, ki so del skupnosti. Vendar, preden te spomine položite kot zaklad v skrinjo, jih je treba urediti, očistiti, da se jih ne drži nič tega, kar je bilo kdaj slabo ali razdiralno.
Ohranjanje in obhajanje spominov je potrebno in koristno za bolj pristne medsebojne odnose in seveda za odnos vere in zaupanja v Boga. Sveto pismo na več mestih bolj ali manj jasno naroča obhajati spomin na nekaj pomembnega, kar se je zgodilo ali začelo in ima vpliv in učinek na naše sedanje življenje. Tako beremo v drugi Mojzesovi knjigi: »Ta dan bo za vas spomin in praznujte ga kot Gospodov praznik, iz roda v rod ga praznujte ...« (2 Mz 12,14).
ZAČETKI
Ko sem bil pred nekaj leti med vami, sem slišal nekoga reči: »V naši župniji postajamo zlati.« Najprej nisem vedel, kaj bi to pomenilo. No, kasneje pa sem slišal, da so se zvrstile in če Bog da, se še bodo obhajale zlate poroke.
Danes z vami znova obhajam Slovenski dan. Ko pomislim na prvega in v duhu pogledam nazaj, danes pogrešam kar nekaj obrazov. Gotovo so bili tudi ti pomembni dejavniki, pomočniki in delavci na vaši pristavi - farmi. Naj bo spomin nanje izraz naše hvaležnosti, hkrati pa tudi vabilo in spodbuda vsem, da bi zastavljali svoje sposobnosti in zmožnosti, da se bodo dogajanja iz preteklosti nadaljevala in se boste/bomo z veseljem zbirali na tem koščku domače zemlje.
Ljudje obhajamo zlate obletnice, obhajamo petdeset let, kar se je nekaj pomembnega zgodilo ali začelo. Tako obhajamo petdeset let življenja, in kot omenjeno 50 let poroke, duhovnik 50 let mašniškega posvečenja, redovnik ali redovnica 50 let poklica. In vi ste lani obhajali 50 let, kar je uradno zaživela vaša župnija.
O tem vašem slavju sem prebral poročilo in slišal nekaj tudi po radiu Ognjišče. Dobro je, da se znova spomnimo besed vašega nadškofa: »Etnična župnija, slovenska župnija v Montrealu ima pomen in smisel, ker imate svojo kulturo in svoj jezik. Pomena kulture in jezika ne bi smeli ocenjevati po številu ... Vsaka kultura in vsak jezik dodaja nekaj bistvenega v mozaik življenja družbe in Cerkve. Zato je prav in koristno, da nadaljujete z ohranjevanjem svoje kulture in svojega jezika.«... »>Skozi 50 let ste živeli svojo kulturo in ohranjali svoj jezik v okolju, ki ima drugačne kulture in različne jezike. Pri vaši zvestobi kulturi in veri vam je bila v veliko pomoč župnija. Naj vam bo cerkev vaše župnije tudi v prihodnje vir duhovne moči, družabna srečanja pa naj to duhovno moč presajajo v vsakdanje življenje.«
LETOVIŠČE - FARMA
Danes se spominjamo in s hvaležnostjo gledamo nazaj na 10. avgust 1965, ko je bila pri notarju v L'Epiphanie podpisana kupna pogodba in 18. avgusta je bil izdan uradni dokument o lastništvu za to zemljišče, na katerem danes obhajamo Slovenski dan. Torej čez mesec dni bo 50 let, kar je župnija postala lastnik te zemlje. Bogu hvala! Hvala tudi sedaj že pokojnima lazaristoma g. Jožetu Časlu, ki je zemljišče našel in ogledal ter navdušil župljane, da bi ga kupili in g. Stanku Boljku, ki je s cerkvenim odborom izpeljal nakup.
Med branjem vaše zgodovine sem zvedel, da ste se takoj lotili urejanja zemljišča. Tukaj velja poudariti, da ste prav kmalu postavili križ, ki je bil slovesno blagoslovljen 5. septembra 1965 ob številni udeležbi župlja-nov. - Križ je simbol naše vere. Križ pa nam s svojo simboliko kaže pot: najprej nas usmerja k Bogu - pokončni tram; vodi in vabi pa nas tudi v skupnost - prečni tram, saj razprostrte roke našega Odrešenika Jezusa Kristusa kažejo jasno znamenje, da nas hoče objeti.
Rečemo lahko, kot sta bila za razvoj verskega življenja pomembna nakup cerkve in ustanovitev župnije, tako je bil nakup tega zemljišča za vaše letovišče vseskozi zelo pomemben za družabna srečanja, ohranjanje kulture in jezika in s tem tudi vere.
O tem bi vedeli vi, starejši, veliko povedati. Tudi to, kako vas je skupno delo povezovalo in vas vabilo od pomladi do jeseni na ta vaš košček zemlje, ki je postal kot neke vrste nadomestek za vašo domovino.
Papež Frančišek je objavil novo okrožnico v četrtek, 18. junija 2015.
Plesna skupina Marjetice, Montreal V tej okrožnici govori o naravi, ki nas na svojski način usmerja k Stvarniku, nas spodbuja, da ga častimo, slavimo in molimo. Papež začenja okrožnico z besedami začetka hvalnice sv. Frančiška Asiškega: "Bodi hvaljen, moj Gospod". Sv. Frančišek in tudi papež Frančišek v Hvalnici stvarstva spominjata na zemljo, našo skupno hišo, ki je "kakor sestra, s katero si delimo bivanje in je čudovita mati, ki nas sprejema v svoj objem." Vi, dragi rojaki, ste od vsega začetka z ljubeznijo in prizadevnostjo skrbeli za letovišče kot vaš dragi dom.
NA LETOVIŠČU
Prvi Slovenski dan ste obhajali že 2. julija 1967; pobudnik je bil g. Anton Štibernik starejši. Kot župnijska skupnost pa ste prvič obhajali praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi - ali Telovo - s procesijo tu na pristavi že naslednje leto 16. junija 1968.
Ko se torej s hvaležnostjo spominjamo 50 let vaših prihajanj in ob-hajanj in tudi praznovanj tu na pristavi, vam k tej lepi obletnici iz srca čestitam. Hkrati vas želim spomniti na besede Svetega pisma: »Razglasili boste petdeseto leto za sveto leto...« (3 Mz 25, 10). Tako je Mojzes naročil izvoljenemu ljudstvu, ko so se bližali obljubljeni deželi. S tem opominom jim je hotel reči, naj ne pozabijo na vse žrtve in vso Božjo pomoč v času, ko so potovali, naj ne pozabijo na vse tisto, kar so prestali, preden so stopili v obljubljeno deželo in jo prejeli v delež.
Iz solidne preteklosti se je ustvarjala pomembna sedanjost in se more nadaljevati v upanja polno in veselo prihodnost.
Če pomislim na besede vašega nadškofa lani ob 50. obletnici župnije, veljajo v precejšnji meri tudi za pristavo, ali kot jo vi imenujete: farma. Tu imate v poletnem času redno ob nedeljah sveto mašo. Leto za letom obhajate Telovo in Slovenski dan. Družite se kot prijatelji in obhajate obletnice. V prvih letih ste bili zelo zagreti za nogomet. Otroci so preživeli skupaj počitnice kot v koloniji. V poletni vročini daje temu kraju poseben poudarek bazen. Ste kdaj pomislili ali se vprašali, kako bi bilo brez bazena?
Ob branju vseh teh dogajanj v preteklosti in v sedanjosti, so mi prišle na misel tele besede Svetega pisma: »Ko te bo jutri tvoj sin vprašal in rekel: 'Kaj pomenijo ta pričevanja...' Tedaj reci sinu: 'Bili smo sužnji... Gospod ... nas je izpeljal od tam ...'« (5 Mz 6,20-23).
NAPREJ
Povedati otrokom, kako ste začeli, kako ste se trudili in delali, da je vaše letovišče tako lepo in prijetno, je gotovo potrebno in koristno. Povejte jim tudi in pokažite, kako ste se kljub trdemu delu znali razveseliti in svoje veselje pokazati s pesmijo. Povejte jim tudi, da ni bilo vedno lahko in enostavno. Toda če je volja in pripravljenost, se marsikaj naredi in doseže, ker kot pravi pregovor, »v slogi je moč«, pa tudi veselje, uspeh in sreča.
Tudi z obujanjem spomina na preteklost in končno z današnjim Slovenskim dnevom delamo to, kar je rekel vaš nadškof: »Družabna srečanja pa naj to duhovno moč presajajo v vsakdanje življenje.«
Nekaj podobnega je rekel naš ustanovitelj (Misijonske družbe in Družbe hčera krščanske ljubezni - sester usmiljenk) sv. Vincencij Pavelski: »Naj nas Gospod navda s svojo neskončno krotkostjo, da se bo prelila v naše besede in dejanja, da bomo koristni in prijetni bližnjemu.«
Tu na pristavi, na vaši lepi farmi, ste se skozi petdeset let srečevali, obhajali slovesnosti, praznike in obletnice. Zato vam želim, naj bosta župnija in farma še za naprej kraja, kjer boste poživljali svojo vero, ohranjali slovenske korenine ter velikodušno sodelovali.
K takšnemu delu nas spodbuja sv. Vincencij Pavelski, ki pravi: »Nobeno delo ni dobro delo, če ga ne spremlja pravičnost in če nas ne spodbuja, da bi naredili največ, kar moremo ...« Sami od sebe ne zmoremo veliko. Potrebujemo drug drugega, potrebujemo Boga in njegov Božji blagoslov. Vsak dan znova okušamo, kako prav je rekel sv. Vincencij Pavelski: »Držimo z Bogom in Bog bo držal z nami... Veselimo se, če se drugemu kaj posreči...«
Hvala vam in lepo praznovanje vam želim! Bog vas blagoslovi!
Častitljivi
Božji
služabnik
škof Friderik Irenej Baraga, 1797-1868
levelandska Slovenska skupnost in Clevelandska škofija so nas
ifjKžJ) letos, po prizadevnosti Slovenskih župnij Sv. Vida in Marije Vnebovzete, gostili na 67. 'Baragovih dnevih' na 'Labor Day vikend', 5. in 6. septembra 2015.
Baraga, veliki slovenski misijonar in prvi škof v Marquettu (Michigan), je bil poln vneme in vdanosti za sveto katoliško vero. Delal je neutrdno med Indijanci in novonaseljenci. Bil je dober dušni pastir in učitelj, pa tudi pisatelj v mnogih jezikih. Izpisal je indijansko 'Ojibway' slovnico in slovar, ki se še danes uporablja.
Sv. John Neuman, češki svetnik, je našel velik zgled v življenju in delovanju škofa Barage, ko je kot bogoslovec v Pragi prebiral njegov dnevnik misijonskega delovanja. Baraga je imel tako velik vpliv na Johna Neumana, da se je ta odločil iti v misijone v Ameriko.
V	Torontu se nas je zbralo 53 romanjev in dva voznika, da smo šli skupaj na pot. Gospod Burja je na avtobusu vodil molitve. Lačni nismo bili, saj smo imeli za vse toplo kavo, krofe in domače pecivo.
V	Clevelandu smo se najprej ustavili pri "Polka Hall of Fame" (Polka muzeju). Ogledali smo si marsikaj iz zgodovine slovenske polke in polka-glasbenikov v Ameriki, razstavo harmonik, plošč in mnogo drugega.
Dobro kosilo smo imeli v hrvaški restavraciji Dubrovnik. Po kosilu smo šli do slovenske cerkve Sv. Vida, ki so nam jo predstavili in razložili njeno zgodovino. Od leta 1979 jo vodi in zanjo skrbi duhovnik Jože Božnar, ki je kot otrok odraščal v Kanadi.
Po ogledu cerkve smo s turističnim avtobusom 'Lolly the Trolley' šli na sprehod k vrtovom različnih narodov (Cleveland Cultural Gardens). Vse to je bil velikodušen dar "The Frances and Jane S. Lausche Foundation" za skupine romarjev iz Toronta, Hamiltona in Chicaga.
Ob 6:30 zvečer je pri Svetem Vidu bila slovesna sveta maša v angleškem jeziku. Poleg štirih škofov, devet duhovnikov in dveh diakonov, so v procesiji prišli tudi člani župnijskega sveta, veterani (St. Vitus Catholic War Veterans Post 1655), člani Knights of Columbus in Folkorne skupine Kres. Polna
cerkev, narodne noše, slovensko petje združenja treh zborov in še marsikaj je bilo izredno slovesno.
Clevelanski škof Richard Lennon je vodil somaševanje. Med nagovorom je priznal, da ni dosti vedel o Baragi, a je šel v knjižnico in bil presenečen, koliko je napisano o svetniškem kandidatu. Tu je spoznal, da je Baraga bil veliki človek, vreden spoštovanja in naj bi mi posnemali njegovo evangelizacijo, ki jo je širil med ameriškimi Indijanci.
Baragovi dnevi so pomembni za beatifikacijo škofa Baraga, obenem pa so bili tokrat pomembni tudi kot praznik slovenske skupnosti v Clevelandu. Pomemben praznik naših korenin in naše identitete.
Po sv. maši smo bili vsi povabljeni na srečanje v dvorani gimnazije sv. Vida. Dobili smo večerjo z domačo hrano, pecivom in pijačo. Vse zastonj. Z nekaj plesi so se predstavili mladi plesne skupine Kres. Razpoloženje je bilo lepo, ko so se srečali mnogi prijatelji in družine iz Kanade in ZDA. Druženje romarjev našega avtobusa pa smo nadaljevali v motelu, kjer smo se nato odpočili in nabrali novih moči za naslednji dan.
V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku zbrali na parkirišču. Da smo lažje pričakali vodičko Silvijo Pišorn, smo kar tam na prostem, ob spremljavi harmonike zapeli nekaj slovenskih pesmi. Marjan Žejn nas je s harmoniko tudi na avtobusu večkrat razveseljeval, da smo veselo prepevali.
Veliko zahvalo dolgujemo gpe. Silviji , ki nas je v nedeljo dopoldan štiri ure navdušeno vodila in razkazovala središče mesta Cleveland. Veliko nam je o mestu razložila.
Obiskali smo tudi Dom starejših (The Slovene Home), kjer so nas lepo sprejeli in nam postregli z domačo slovensko potico in kavo. Dom, kjer stanuje 150 Slovencev so nam odgovorni zaposleni predstavili in med ogledom smo nekaterim stanovalcem po slovensko zapeli.
Avtobus romarjev s Toronta
Ustavili smo se pri Slovenskem narodnem domu (Slovenian National Home), krasni prireditveni dvorani. Zraven, na isti ulici smo si ogledali prostore 'Slovenian Genealogy Society International', kjer pomagajo Slovencem odkriti njih sorodstvo in rodovnik. Nato smo se zbrali v Slovenskem muzeju, kjer so nam po ogledu postregli s kranjskimi klobasami, pizzo in piškoti.
Odpeljali smo se do slovenske cerkve Marije Vnebovzete, katero vodi dušni pastir John M. Kumše. Vse je bilo pripravljeno za sveto mašo, v dvorani pa za kosilo. Še pred mašo nam je diakon dr. Janez Vidmar iz Slovenskega misijona v Lemontu (Illinois) spregovoril o zgodovini Slovencev, ki so emigrirali v Cleveland in ZDA. Slišali smo zanimivo in obsežno razlago.
Ob dveh popoldne je bila slovesna sveta maša, ki jo je vodil upokojeni koperski škof Metod Pirih. Med pridigo je spomnil, da že od leta 1930 potekajo pogovori in nato proces za beatifikacijo Božjega služabnika škofa Friderika Baraga. Ves organizacijski del postopka mora izpeljati marquettska škofija, Slovenci v Ameriki, doma in drugod po svetu pa smo povabljeni, da to delo goreče podpiramo z vztrajno molitvijo in gmotno podporo.
Tudi pri tej maši so nam pod vodstvom dirigenta John Sršena, peli združeni zbori obeh župnij in zbor Korotan. Spremjali so jih z orglami, violino, vilončelom in trobento. Zvenelo je, kot da bi bili blizu nebes.
Sledilo je slovesno kosilo (banket) v župniski dvorani. Število postreženih je bilo nad 500 oseb. Okusno kosilo so nam pripravile kuharice pod vodstom Julije Zalar. Ves čas je bilo na mizah tudi vino. Program je na odru vodil Jože Valenčič. Slišali smo slovenske pesmi, ki so jo zapeli združeni moški zbori
Avtobus romarjev s Hamiltona
'Mi smo Mi' in 'Fantje na Vasi.' Zaplesali so nam mladi člani folklorne skupine Kres.
Slavnostni govor je imel Rev. Joseph Fortuna. Sledilo je poročilo predsednika Baragovega združenja, Rev. Benedetto J. Paris. V Rimu še raziskujejo čudež, ki je v postopku.
Kot vsako leto, so tudi tokrat nagradili dva zaslužna sodelavca. Kot moža leta g. Janeza Sršena, požrtvovalnega pevovodja, ter go. Marico Lavriša, dolgoletno učiteljico Slovenske šole pri Mariji vnebovzeti in glavni pogon misijonske znamkarske akcije. Ob koncu nas je škof John Doerfler, trinajsti naslednik škofa Barage v Marquettu, spodbudil k vztrajni molitvi in delu za Baragovo beatifikacijo.
Hitro smo se nato pozdravljali in odpravili domov v Kanado. Z nami sta potovala škof Metod Pirih in njegov spremljevalec g. Primož Erjavec.
Nekaj romarjev s Toronta je bilo novih in si želimo, da bi jih še več bilo takih, ki bi se za Baragovo zadevo navdušili in zavzeli. Moramo odkrivati in sporočati naprej velika dela, ki jih je Bog storil po škofu in misijonarju Baragi. Upamo, da bi po Božji volji škof Baraga bil kmalu razglašen za blaženega in svetnika.
Marta Demšar
SPOMIN IN ZAHVALA
Morda bo kdo prepoznal dve osebi, globoko verni in zvesti slovenski tradiciji, ki sta prišli v Kanado radi nam dobro znanim nevarnostim v rojstni deželi leta 1945.
Janez Fabijan, rojen v Zgornji Besnici 15. aprila 1922, umrl 3. julija 2015 v Calgary, zapušča ženo Dragico, vzorno vzgojene otroke in nadaljnje potomstvo.
Ana Klemen, vdova po Frenku Klemen. Frenkje umrl nekaj let prej, bil starosta slovenske skupnosti v Edmontonu, dejaven do zadnjega. Vdova Ana roj. Zalokar pa je umrla 19. julija 2015 v starosti 93-tih let. Zapustila sta isto vzrorno vzgojene štiri otroke in nadaljno potomstvo. Ona je bila rojena v Posavju (oče rudar), izgubila mamo še zelo mlada, živela pri dobri družini v Polhovem Gradcu in pozneje pri ljubljanski družini Dolinarjevih, ki so imeli znano pekarno. Z njimi je tudi bežala iz rojstne dežele leta 1945, srečala Frenka v begunskem taborišču v Italiji, naprej šla na delo v Anglijo leta 1948 in prišla nato v Kanado, kamor jo je sponzoriral zaročenec preko IRO (International Refugee Organization) leta 1950.
Dragi Ana, dragi Janez, počivajta v miru, družinama pa iskreno sožalje.
Stara prijateljica v Torontu.
ZAHVALA
V sredo, 1. julija 2015 je v 96. letu starosti v Domu Lipa mirno zaspala in odšla h Gospodu Marija Rovanšek. Rodila se je 1. avgusta 1918 v kraju Staje pri Ljubljani, v Sloveniji. V Kanado je z dvema otrokoma prišla leta 1954, da se je pridružila možu in živela v Sudbury-ON, dokler ni odšla v Dom Lipa, marca leta 2012.
Iskrena hvala g. Ivanu Plazarju za podelitev zakramenta sv. maziljenja in g. Toniju Burji za molitve v pogrebnem zavodu, za sv. mašo in ganljivo pridigo ter molitve na pokopališču Assumption.
Hvala organistinji Joan Šibenik, pevcem Danilu Volku in Danilu Baši za krasno petje v cerkvi in na pokopališču.
Zahvalimo se vsem, ki so našo mamo in staro mamo prišli kropit in nam izrazili sožalje, se udeležili pogrebne maše in Marijo pospremili na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje, za Dom Lipa in za svete maše.
Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za odlično pripravljeno kosilo in dobrim gospem za darovano pecivo.
Hvala vsem, ki so v Domu Lipa tako lepo skrbeli za Marijo in ji pomagali.
Marija, počivaj v Božjem miru.
Žalujoči in hvaležni: hčerka s. Vida Marija M.C. (Missionaries of Charity), snaha (daughter in law) Majdi (mož Vid ml.) s sinom Johnom in družino.
ZAHVALA
27. julija 2015 nas je v 91. letu starosti zapustil Pavel Nosan. Rodil se je 31. decembra 1923 v Prigo-rici, pri Dolenji vasi pri Ribnici.
Hvala vsem pri Mariji Brezmadežni za vso pomoč in vsem somašnikom za darovano pogrebno sv. mašo. Hvala organistu Jožetu Oražmu in pevskemu zboru za lepo petje. Hvala kuharici gospe Mariji Soršak in njenim pomočnicam za dobro pripravljeno pogrebščino. Hvala vsem, ki so darovali pecivo, Franku Hočevar v skrbi za pijačo in tistim, ki so pomagali v baru.
Hvala vsem, ki so nosili krsto in bralcem beril pri sveti maši. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, za svete maše ali za Dom Lipa. Hvala vsem, ki so molili zanj. Bog povrni vsem z večnimi darovi!
Hvaležni: žena Jozica, sin Fr. John, sin Greg z ženo Lynda in vnukoma Gregory in Jacob.
ZAHVALA
V	sredo, 5. avgusta 2015 je odšla h Gospodu Ivanka Levstek. Rodila se je 10. aprila 1919 v Sodražici, na Dolenjskem, v Sloveniji.
V	Kanado je prišla z ladjo, ki je 26. septembra 1948 pristala v Halifax, Nova Scotia. Več kot 40 let je bila zaposlena v 'Toronto Dominion Bank'.
Ivanka je dolga leta učila v Slovenski šoli pri Mariji Pomagaj. Bila je vključena tudi v mnoge druge župnijske dejavnosti in je zelo podpirala misijonarje. Zvesto in pobožno je bila vključena v skupini molil-cev rožnega venca. Kot navdušena gospodinja je rada pekla in darovala pecivo mnogim bolnim in osamljenim ljudem. Bila je prostovoljka v Domu Lipa. Ko je njen vid zelo opešal, je Dom Lipa postal njeno novo stanovanje in novi dom.
Skozi vse njeno življenje je Ivanka bila zelo ljubezniva in prijazna teta in stara teta vsem njenim nečakinjam in nečakom, tako v Kanadi kot v Sloveniji.
Iskreno se zahvalimo g. Valentinu Batiču za osebno in doživeto daritev svete maše, prav tako pa tudi vsem navzočim iz Doma Lipa, za njih molitve in petje med sveto mašo.
Hvaležni: sorodniki v Kanadi in Sloveniji.
ZAHVALA
V	96. letu življenja je 23. avgusta 2015 mirno zaspala in odšla k Bogu naša draga mama Marija Jereb.
Zahvalimo se g. Toniju Burji za podelitev sv. maziljenja v bolnici ter za darovano pogrebno sveto mašo in lepo pridigo. Hvala duhovnikoma Ivanu Plazarju in T. Burji za molitve v pogrebnem zavodu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in molitve.
Najlepša hvala organistinji Joan Šibenik in pevcem, ki so s petjem dvignili našega duha k nebeškemu Očetu. Prav tako hvala nosilcem krste, darovalcem cvetja, za svete maše in za Dom Lipa.
Prisrčna hvala ge. Mariji Soršak in pomočnicam za pripravo odličnega kosila za pogrebščino v cerkveni dvorani. Hvala pomočnikom v dvorani, v baru in gospem za darovano pecivo.
Vsem dragim prijateljem in znancem, iskrena hvala za sočustvovanje, tolažbo in molitve.
Draga mama, uživaj večni mir in srečo v nebeškem kraljestvu!
Žalujoči in hvaležni: hčerka Marinka z družino in Jenny z družino.
Za dobro voDo
domača kosilnica
"Niti ob nedeljah ni kosilo ob pravi uri," godrnja mladi mož. "Grem na kosilo v gostilno." "Počakaj no pet minut!" mu pravi žena. "V petih minutah bo kosilo pripravljeno?" "Ne, ampak jaz bom pripravljena, da grem s teboj."
* * *
Otroci se pogovarjajo med seboj, kaj je 'pravi otrok' in kaj je 'posinovljenec' ali 'adoptirani otrok'. Skoraj bi se sprli ob misli, da morda kdo izmed njih ni 'pravi otrok' ampak samo 'adoptiranec'. Najboljši dokaz, da je res 'pravi otrok', je povedal Janezek:
"Jaz sem stoostotno pravi otrok! Če bi me
adoptirali, bi me že zdavnaj nazaj poslali!"
* * *
Ob koncu šolskega leta se zanima stric: "No, Peterček, kako gre v šoli? Kateri si bil pa letos?" "Letos sem bil predzadnji!" "In kdo je bil zadnji v razredu?"
"Tisti, ki je že lani zaostal!"
* * *
Oče je pravkar pregledal denarnico in nato jezen pogledal sina, potem pa še ženo. "Fant je vzel denar! je nato dejal. "Tako hitro ne smeš soditi", ga je skušala žena pomiriti. "Morda sem ga pa jaz vzela." "Izključeno," je zatrdil oče. "Nekaj denarja je še v denarnici."
Prišla je zgovorna žena k zdravniku in mu potožila o vseh mogočih boleznih. Zdravnik še do besede ni prišel, dokler se ni dokončno naveličal in vzkliknil: "Tako! Sedaj pa pokažite jezik! Prav! In sedaj ga tako držite, dokler jaz ne
povem, kar mislim!"
* * *
Janez se z Micko sprehaja po sejmu. Ogovorita ga dve dekleti, ki predstavljata belo tehniko rekoč: "Gospod, imate doma pomivalni stroj?" Janez odvrne: "Seveda ga imam." Dekleti: "No potem pa dovolite, da vam predstaviva revolucionarne tablete za pomivalni stroj."
Janez pokliče Micko in jo vpraša:
"Micka, boš jedla te tablete?"
* * *
Paznik je naročil zapornikom: "Jetniške celice morajo biti čiste, kot nove! Prišel bo pravosodni minister!" "Končno so ga prijeli!" se je oglasil
eden od zapornikov.
* * *
Janez pelje Janezka v šolo. Nenadoma se med vožnjo udari po čelu: " O, joj, prevozil sem rdeč semafor!"
"Očka, nič se ne sekiraj. Saj je policijski avto, ki pelje za nama, storil enako."
TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.
1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri.	9 a.m. - Noon Sat.
Slovenski okulist se priporoča
Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)
Ophthalmologist (eye physician & surgeon)
28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8	Tel.: (416) 750-8149
CATHOLIC CEMETERIES
ARCHDIOCESE OF TORONTO
www.catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912
DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • September 2015
BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
Slovenia
Credit Union
725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871
TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall
_Tel: (416)531-8475_
23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG
V pomoč članom in Slovenski skupnosti.
Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca
M
i KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI
747 Browns Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 (416) 252-6527
611 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2W1 (416) 532-4746
VLOGE	INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE
◊	Hranilne	◊ RRSPs/RRIFs ◊ Osebna	◊ Za potovanje ◊ MasterCard
◊	Vezane	◊ Delnice	◊ Hipotečna	◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking
◊	Čekovni račun ◊ Mutual Funds ◊ Gradbena	◊ Posojila	◊ Menjava $US
◊	TFSAs	◊ RESPs	◊ Line of credit ◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat
Website: www.krek.ca
(ATM)