Cerkvene zadeve. Luterstvo pa kapncini na Štajai-skem. Pred tri sto leti bilo je na Štajarskein prav žalostno. Od zvunaj žugali so Turki z ropom in požiganjem, a v deželi so se protestantski graščaki po svojih trdnih gradovih katoliškemu vojvodu po robu stavili. Rilo se je najlmjših homatij bati, ker novi vojvoda Ferdinand je bil še le komaj 17 let star, ko je (leta 1595) začel našo deželo vladati. V zaupanji na božjo pomoč in na varstvo preblažene Deviee Marije, katerej se je kot romar v sveti hišici v Loreti slovesno izročil, sklenil je svoje dežele, Štajarsko, Koroško in Kranjsko očistiti lutrovih zmot in protestantske krive vere. V ta namen - poda se še v sv. mesto Rim na božjo pot, da prejme od sv. očeta papeža Klementa VIII. apostolski blagoslov za to pretežavno delo. Dne 13. septembra 1598 izda iz svojega stolnega mesta v Gradci strogo povelje, da v 14 dneh niorajo vsi luteranski pridigarji in ueitelji zapustiti Gradec in vsa druga mesta njegovih dežel. A protestantski graščaki potegnejo sp za svoje luterske pridigarje ter se za vojvodovo povelje le malo zinenijo. Kar da vojvoda Ferdinand dne 28. septembra v Gradcu nabiti povelje, da še tisti den predno bo solnce zatonilo, imajo vsi pridigarji nove krive vere zapustiti Gradec, če nev jiin pojde za glavo. To je pomagalo. Solnce je še visoko stalo na nebu, ko jo je žp zadnji »predikant« (tako so se ti krivoverski učitelji nazivali) iz Gradca popihal. V osmih dneli morali so do zadnjega vsi zapustiti ne le mesta, ampak tudi deželo. S teni pa blagi vojvoda še ni bil zadovoljen. Spoznal je potrebo, zapeljane ljudi pripeljati nazaj v naročje sv. katoliške cerkve. V ta namen je sestavil poseben »komisijon« odličnih mož duhovnega in svetovnega stanu, katerim je dodal nekoliko vojakov za obrambo. Ti hodijo od mesta do mesta, od trga do trga, od fare do fare, da vso deželo očistijo lutrove krivovere ter postavljajo po zapuščenih farah katoliških dušnih pastirjev. Ovodobni sekovski škof Martin Prenner vodil je ta komisijon eno leto in štiri mesece ter je vsaki der, če ne več, vsaj po enkrat pridigoval. Posrečilo se nm je do  40.000 luteranov privabiti nazaj v krilo matere sv. katoliške cerkve. Pri tem težavnem delu ga je najkrepkeje podpiral naš tadanji knezoškof Jurij Štobej pl. Pabnaburski, ki je našo škofijo vladal od leta 1584 do 1618, toraj dolgili 34 let. Vojvoda Ferdinand skrbel je pa tudi še za to, da bi ljudje imeli pridigarjev, ki bi jini zatajevanja saniega sebe ne priporočevali samo s svojo besedo, ampak tudi z živim vzgledom, zato je sklenil v svojih dpželab vpeljati najmlajšo panogo reda sv. Frančiška Seraf. tako imenovane kapucine. Njih borna obleka, njib spokorno življenje in njib posebno siromaštvo dopadlo se je celo luteranoin, zato so postali kapucini pri ljudstvu najbolj priljubljeni pridigarji. Naš vojvoda je bil pa tudi toliko srečen, da si ,je od papeža Klemenla VIII. izprosil leta 1600 sv. Lovreneija Mrindiškega in še nekoliko njpinu pnako gorpčib kapucinov za pivo nasel- bino v Gradci. Nadvojvoda Ferdinand odkazal je sani sv. Lovrenciju prostor v podnožji Graškega grada (Schlossberg) za prvi kapucinski klošter na Štajarskein. Do 1. 1608 ostal je sv. Lovreneij kot glavni koinisar predstojnik kapueinskega samostana in pokrajine v Gradci. Omenjenega leta mu je pa najvisji redovni poglavar naročil Štajarsko pokrajino ločiti od kapucinov na Geškem in Spodnje-Avstrijskem ter vodstvo štajarske provincije prepustiti o. Fortunatu iz Verone. (Konec-prib.) Kako se ,,Iegalizirajo" pobotnice ikvitungei za izknjiženje cerkvenega denarja? Tožil se je župnik: »Vplačal je nekdo cerkveni denar pri advokatu ter tirjal legalizirano pobotnieo za izknjiženje kapitala. Plačeval sem pri odvetniku, imel pota k sodniji, stroške, nie ko slroške!« — Zakaj neki to, zakaj? Niti je treba polov nili stroSkov. 1. V pravdah zastopa cerkve brezplačno c. kr. finančna prokuratura v Gradei. 2. Radi legaliziranib pobotnic čez cerkveni denar pa velja § 3 postave dne 2. junija 1882. Pobotnico spišejo in uradno podpišejo oskrbniki cerkvenega premožpnja (župnik in cerkovnika), pošljpjo njo vis. kn. šk. ordinarijatu, kateri njo predloži c. kr. namestniji, da jo ta »corroborira« in pobotnica je lpgalizirana. Držimo se teh dveb jako ugodnib naredeb, potein ne bode niti stroškov niti potov! F. S. Š.