Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja 1г<1аја »Ptujski tilnik« ravod s ¡»amostojnim nnaosiranjem Direktor Ivan Kranjčić Odgovorni urednik Anton Bauman UrMlmšto m uprava. !'iuj, Lackova 8 Telefon 156, ćekovni raćun pn Komunalni banki Maribct podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vraćamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor, Celotna naročnina га tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo 1250 dia Štev. 28 Cena 15 din PTUJ, dne 15. julija 1960 Letnik XIII Obraina sredstva gospodarskih organizacij OSREDNJE VPRAŠANJE NA SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV PTUJSKE OBČINE Na posebni seji, ki je bi.a prej- šnji torek, je občinski z'bor pro- izvajalcev v zvezi z ekcncmsko- finančno analizo o posicvanju go- spodarskih organizacij obravnaval tudi problematiko obratnih sred- stev. Zaradi aktualnosti tega vpraša- n.ja FKJsredujemo našim bralcem nekaj ugotovitev in nekatere mi- sli, ki jih vsebuje poročilo oddel- ka za fmance ptujske občine o stanju obratnih sredstev v gospo- darstvu in zaključke te cbrav- nave. Gibanje obratnih sredstev ni bilo v preteklih letih v skladu z gibanjem celotnega dohodka go- spodarskih organizacij. Na to ne- skladno dinamiko je vplivalo dej- stvo, da so bila obratna sredstva v nekaterih panogah leta 1955/56 zelo nizka, tako da so mnogokrat ovirala normalno poslovanje, go- spodarskih organizacij. Znatna obratna sredstva gospo- darskih organizacij so vezana v obliki terjatev do kupcev, to je kot neplačane fakture. V tej obli- ki je vezano p® stanju 31. maja 1960 2043 milijonov dinarjev ali 25 odstotkov vseh obratnih sred- stev. Terjatve do kupcev so se od decombra 1959 do maja letos po- večale od 1215 milijonov na 2043 milijcnov dinarjev. Povečanje ter- jatev je posledica povečanega ob- sega poslovanja v letošnjem letu, deloma pa je vplivalo na porast terjatev tudi neažurno izdajanje računov in nedosledna izterjava dolžnikov pri nekaterih gospodar- skih organizacijah. Trgovska pod- jetja, ki dobavljajo gostinskim go- spodarskim organizacijam živila in pijače, izdajajo fakture v predol- gih časovnih razdobjih ш s tem po nepotrebnem vežejo svoja obratna sredstva ter zahtevajo dopolnilne kredite, medtem ko go- stinskfe organizacije poslujejo z zadostnimi lastnimi obratnimi sredstvi. V zvezi z gibanjem obratnih sredstev je zbor proizvajalcev v obratna sredstva v gosfHDdarstvu ptujske občine znesek 8041 mili- jonov dinarjev. Največ obratnih sredstev ima industrija, to je 4861 milijonov dinarjev a'.i 60,5 odstot- ka vseh obratnih sredstev. Na druge panoge socialističnega sek- torja'gospodarstva pa odpade sle- deči odstotek obratnih sredstev: kmetijstvo 14,6, trgovina 20,9, obrt 1,7 in druge panoge 2,3 od- stotka. V razdobju cd 1957 do 1960 so se obratna sredstva in družbeni bruto proizvod gibala obravnavi ugotovi'., da so podjetja z njimi še vedno premalo gospo- darna. V mnogih podjetjih so ne- upravičeno visoke zalege. Pone- kod se pojavlja nekurantno blago, ki ga podjetja dolgo časa zadr- žujejo v svojih skladiščih, preden se odločijo na prodajo po znižanih cenah. Pogosto so tudi visoke za- loge surovin domačeaa porekla, čeprav se je v zadnjih letih pre- skrba z domačimi surovinami in polizdelki znatno izboljšala. Obrav- navanje teh prob.emov na sejah delavskih svetov bi vsekakor dalo boljše rezultate kot pa spremlja- nje koeficientov obračanja obrat- nih sredstev zgolj iz prostorov računovodstva. Zato so se na seji zbora proizvajalcev dogovorili, da bodo sklicali posebne seje delav- skih svetov, ki se jih bodo udele- žili tudi člani zbora proizvajalcev v svojih volilnih enotah. Poleg omenjenih pomanjkljivo- sti opažamo tudi precejšn.io ne- namensko uporabo sred.stev, to je uporabo obratnih sredstev za in- vesticije v osnovna sredstva. V letu 1959 je bilo v ptujski občini uporabljenih za investicije skup- no 176 milijonov dinarjev obrat- nih sredstev. Največji del te ne- namenske uporabe obratnih sred- stev odpade na kmetijske organi- zacije, zato je nastala ravno pri teh gospodarskih organizacijah najtežja finančna situacija in po- manjkanje obratmh sredstev. Nizke so tudi naložbe v lastne sklade obratnih sredstev iz sred- stev čistega dohodka. V glavnem se čisti dohodek uporablja za in- vesticijske izdatke v osnovna sred- stva in za anuitete. Gospodarske organizacije v ptujski občim so glede tega v posebnem položaju, ker imajo velike obveznosti do družbenih investicijskih kreditov, ki so jih najele za razširitev pro- izvodnih zmogljivosti, zato mo- rajo večino čistega dohodka od- vajat» v obliki anuitet. V letu 1959 so vložile gospodarske organizaci- je iz sredstev čistega dohodka le 27 milijonov dinarjev v sklad obratnih sredstev ali celo manj kot leta 1958. V zvezi s temi pojavi so se ne- davno precej zaostrili predpisi gle- de odobravanja kreditov za obrat- na sredstva, ki so onemogočili denarnim zavodom v občini odo- bravanje kreditov za obratna sredstva tudi v nujnih in opra- vičenih primerih, ker razpolagajo s premajhno kreditno kvote. niči Komunalne banke in Zadruž- ni hranilnici v Ptuju za 202 mili- jona dinarjev utemeljenih eahtev- kov za {x>večanje kreditov za obratna sredstva, ki jih potrebu- jejo: Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Mlekarna in trgovska podjetja »Panonija«, »Izbira«, »Ve- sna« in »Merkur« Ptuj ter »Zarja« Ormož. Zbor proizvajalcev je mnenja, da zadeve ni mogoče uspešno in zadovoljivo rešiti v občini, ker so gcspK>darske organizacije komen- tenti štirih različnih bank, ki so vsaka zase strogo omejene na kreditni obseg iz meseca aprila tega leta. Tudi sredstva občinske- ga investicijskega sklada so mno- go premajhna, da bi mogli zado- voljivo reševati nastalo situacijo, čeprav je v ta namen že uporab- ljenih 25 odstotkov teh sredstev. Zaradi tega bo potrebno vložene zahtevke reševati na nivoju okra- ja ali na nivoju republike v so- delovanju z narodno banko. P. A. Veliko gasilsko slavje OB 90-LETNICI PTUJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA V NEDELJO, DNE 10. JULIJA 1960 Pretekli teden smo opazili pred ptujskim gasilskim domom izredno živahnost in vrvenje. Naši vrli gasilci so se priprav- ljali, da dostojno proslavijo 90- letnico obstoja svojega društva in delovanja. V ta namen .-,o pri- redili že v sredo, 6. juL, v domu zanimivo razstavo gasilske opre- me, orodja, slik in drugih zgodo- vinskih predmetov, kar je ¿bu- dilo pri obiskovalcih mnogo za- nimanja. Nepričakovano lepo pa je uspela v soboto zvečer v Mest- nem gledališču gasilska akade- mija, kar je zasluga vodje kul- turno-prosvetnega dela Franca Tomaniča. Po državni himni je predsed- nik društva Bajgot orisal v kraj- šem govoru vlogo, pomen in na- loge današnjega gasilstva. Ljub- ki in dovršeni nastop pionirjev Slivnjaka in Potočnikove s har- moniko in violino je izzval silno navdušenje. Tudi članske sku- pinske vaje na lestvi so bile zelo efektne. Po uspelih nastopih obrtniškega pevskega zbora, mladinskih tamburašev in gasil- skega pevskega zbora iz Goriš- nice so obiskovalci akademije med igranjem koračnic navdu- šeni in zadovoljni odhajali iz gledališča. V nedeljo je zavladalo v me- stu pravcato praznično razpolo- ženje. 2e ob petih zjutraj je zbudila Ptujčane budnica ptuj- ske godbe. Kmalu po sedmi uri so začele prihajati v mesto zunanje enote občinske gasilske zveze. Ob deveti uri so se zbrali v Zelezničarskem domu predstav- niki oblasti, političnih in druž- benih organizacij, aktivni člani ptujskega gasilskega društva in številni gostje višjih gasilskih forumov k slavnostni seji. Društveni predsednik je podal zgodovinski pregled o nastanku, razvoju in delovanju društva s posebnim ozirom na razna ob- dobja v preteklosti. Spomnil se je tudi gasilcev, ki so darovali življenje v času velike narodno- osvobodilne vojne. Navzoči so počastili njihov spomin z eno- minutnim molkom. Medtem se je zbrala pred Mla- diko cela brigada gasilcev. Pri- šlo je vseh 58 društev ptuiskp pri proslavah in sploh povečala svoio aktivnost. občinske gasilske zveze, od dru- god pa so prihiteli gasilci dru- štev Maribor-mesto, Ruše, Rače, Ravne, Prevalje, Slov. Bistrica, Smolnik in Ormož. Med gasilci smo opazili mnogo članic in mla- dincev. Strnjena v veličasten sprevod, se je pomikala brigada s prapori na čelu med zvoki god- be po Trstenjakovi ulici, preko Srbskega trga in Miklošičeve ulice proti Trgu mladinskih bri- gad. Pod komando Antona Hor- vata je bil tukaj opravljen stru- men mimohod pred visokimi gasilskimi funkcionarji in gosti. Po obhodu skozi mesto je po- vorka krenila na Titov trg k slavnostnemu zborovanju. Tu so pričakali gasilce na terasi pred- stavniki republiške, okrajnih in občinskih zvez. Veličasten je bil pogled na zbrane gasilske čete. 36 gasilskih praporov se je ble- ščalo pred 533 aktivnimi člani gasilstva v lepem poletnem soncu. Predsednik ptujskih gasilcev tov. Bajgot je pozdravil visoke goste in predstavnike ter na- vzoče gasilce. V krajšem govoru je prikazal zgodovino in današ- njo vlogo gasilcev v socialistični družbi. Prvi je pozdravil gasilce pred- sednik občinske gasilske zveze Marjan Berlič. Govoril je o za- slugah ptujskih gasilcev, njiho- vih nalogah, o oblikovanju lika gasilca in vzgoji kadrov iz vrst delovnih ljudi. V globokem, jedrnatem in prepričevalnem govoru je nato čestital 90-let- nemu jubilantu predsednik okrajne gasilske zveze Anton Pšeničnik v imenu okrajne zveze in društev, poudarjajoč važnost pravilne vzgoje gasilske mladi- ne. Za njim je z ognjevitimi be- sedami pozdravil ptujsko dru- štvo in mu čestital v imenu re- publiške zveze in gasilske zveze FLRJ Srečko Dimec, podpred- sednik republiške zveze, ki je med splošnim navdušenjem pri- pel na ptujski prapor Zvezdo I. stopnje, s katero je gasilska zveza FLRJ odlikovala ptujsko gasilsko društvo ob njegovi 90- letnici. Tov. Pšeničnik je nato pripel na prapor še spominski trak okrajne zveze, sekretar okrajne GZ Franc Robinšak pa v ('Nada'iPvnrii'- чп ì strani) Na velitóh parcelah na Drav- skem polju že nekaj dni brnijo kombajni in spravljajo bogato že- tev pšenice. V kratkem času bodo morali .požeti pšenico, jo obenem zmlatiti in spraviti v vreče na po- vršini 135 hektarov. Kaže, da je letošnji pridelek pšenice zelo lep. Na ugodnejših parcelah dosegajo na posestvu do 50 q pridelka na hektar. Kombajn požanje in zmlati hek- tar pšenice v manj kot dveh urah, pač gldee na posevek, teren in druge ckoinosti, stroški žetve s kombajnom pa znašajo okrog 7E00 dinarjev za hektar. Na Kmetijskem gospodarstvu Dravsko polje so pridelali letos pšenico na površini 100 ha. Letos so začeli tudi uporabljati na po- sestvu nov stroj za sušenje pše- nice. Tovornjaki vozijo pšenico v vrečah z njiv naravnost v sušil- nico, ki posuši na uro dva do tri tisoč kilogramov pšenice. S tem se zmanjšajo stroški z dolgotraj- nim sušenjem in vzdrževanjem su- šilnih prostorov, obenem pa se zavaruje kvaliteta pridelka. Izkušnje Kmetijskega posestva »Dravsko polje« bodo dobro kori- stile kmetijskim zadrugam, kajti velike prednosti modernega kme- tovanja so vsem na dlani. Žetev na Kmetijskem gospodarstvu »Dravsko polje« I novimi ШШ ieia v mladinske aktive Plenum občinskega komiteja tjud&ke mladine Slovenije v Ptu- ju je 12. t. m. popoldne v prisot- nosti predsednikov in sekretarjev mladinskih aktivov in predstav- nikov političnih organizacij iz Ptuja in Maribora obravnaval pred- vsem naloge, ki jih je mladinski organizaciji naložil 8. plenum CK LMS. ko je obravnaval nove oblike dela, ki bi jih naj uvedli v vseh mladinskih akti/ih v naši repu- bliki. Gre za prilagoditev dela orga- nizacije raznim starostnim stop- njam in interesnim področjem rnladine glede na dejstvo, da včlanjuje organizacija mladino v starostnem razponu od 14. do 25 l^eta. in glede na okolje v katerem živi. Za ptujske prilike, kakor za prilike mladine na občinskem področju je po ugotov:tvi, na ple- numu najprimernejše delo z mla- dino v klubih, kjer se mladina lahko zbira v posebnih sekcijah glede na starostno obdobje in in- teresno področje, oziroma samo glede na interesno področje. V taxem klubu je možno organizi- rati na primer filmski krožek, krožek ljudske tehnike ali krožek prijateljev OZN itd., pač glede na interese vključene mladine. Seve- da mora imeti organizacija ha razpolago za klub primerne pro- store, k; morajo biti tudi ustrezno opremljeni, imeti morajo, n. pr.. fadio m televizor itd Na drugi strani oa tudi ni opu- ščati dosedanjih koristnih oblik f^ela, kot jih imajo uvedene orqa- ruzac.je v Hajdmi, Vidmu. Cirku- lanah m pri Kmetijski šoli v Tur- nišču, kjer delujejo pri kmetij- skih zadrugah proizvodne sekcije mladih zadružnikov, ki so organi- zacijsko povezane z mladinskim aktivom, programsko pa s kmetij- sko zadrugo. Takšne sekcije bi naj po možnosti ustanovili pri vseh kmetijskih zadrugah na ob- činskem področju. Na plenumu so obravnavali tudi vprašanje, kako dobiti sredstva za ureditev klubskih prostorov. Dan je bil predlog, da bi ptujska mla- dina sodelovala pri delih za zgra- ditev vodovoda ter sredstva, pri- dobljena na ta način namenila za ureditev 'kluba. Nekatere aktiv- nejše organizacije bodo sodelovale pri javnih manifestacijah: n. pr. aktiv iz Rogoznice bo pripravil komemoracijo pri spvomeniku v Mostju za občinski praznik itd. Glede na potrebo po izobraže- vanju kmečke mladine je bil predvsem govor o izobraževanju na delovnem mestu ter v tej zve- zi sklenjeno, da naj mladinske organizacije jx^krbijo za obisk kmečke mladine na družbenih kmeti.iskih posestvih, kjer naj bi se mladina seznanila z organiza- cijo dela, delitvi.io dohodka in drugim, kar je bistveno za delo in življenje na veUkem,- kmetij- skem obratu. Več mladine bi naj tudi sodelo- valo v 9p>ortrah in drugih dru- štvih in organizacijah, kjer bi morala biti prav ona najaktivnej- ši del rlanstva. LMS naj pomaga mladini, ki doseže 1«. leto staro- sti. da se včlani v SZDL in v ZK Z? oHriaski Draznik bi naj mladi- na zagotovila pnmemo udeležbo Podaljšana veljavnost čekov za premog Beograd, 14. julija (Tanjug) — Narodna banka FLRJ je za mesec dni podaljšala veljavnost bariranih čekov potrošniških kreditov za na- kup premoga, ki jih je mogoče uporabiti tri mesece od dneva pre- jema. Do podaljšanja je prišlo za- to. ker so železnice zaposlene s prevozom kmetijskih pridelkov in ne morejo pravočasno prevoziti dogovorjenih količin premoga od proizvajalcev do potrošniških sre- dišč. Priprave na proslavo praznika ptujske občine Letošnja proslava občinskega pranzika bo v nedeljo, dne 7. avgusta t. L, v Ptuju. V programu ssa proslavo bo poudarek na kmetijski proizvodnji, na doslej doseženih uspehih in najaktualnejših vprašanjih kmetijstva. Pred slavnostnim govorom na Trgu mladinskih brigad bo velika parada kmetijskih strojev, ki jo bodo priredile kmetijske zadruge, Zadružna proizvajalna poslovna zveza in druge kmetijske organizacije. Na proslavi bodo sodelovala delavsko prosvetna dru- štva »Svobode« in ljudsko prcsvetna društva. Veseli del programa bo v popoldanskem času. V ponedeljek, dne 8. avgusta, dopoldne bo svečana otvoritev ptujskega vodovoda. Za pripravo proslave občinskega praznika v Ptuju je bil imenovan 15-članski pripravljalni odbor. NAŠA MLADINA NA DELU Tudi V Pluju SO zspeii hramoi in lopate ... Studentska MDB »Jože Lac- ko« gradi ptujski vodovod. ... Zelo uspešno delo na delo- visču. .., Notranje brigc/dno življenje je lepo urejeno. Pred nekaj dnevi je pričela v Ptuju z delom mladinska delovna brigada, ki gradi ptujski vodovod. Pobudo za organizacijo brigade je dal Klub ptujskih študentov, in- vestitor pa je ptujska občina, ki je uvidevno podprla dobro voljo ptujske mladine in brigado odlično oskrbela. Brigado sestavljajo štu- dentje, srednješolci in vajenci. Ker je bilo študentov premalo, je po- slal Okrajni komite iz Maribora (Naddlievrtnie nn 2. strani) JAPONSKI PREMIER ODSTOPIL ^ TAKOJ ZATEM: ATENTAT NA KISIJA ZABODEL GA JE Z NOŽEM • ATENTATORJA SO ARETIRALI KIŠIJEV NASLEDNIK JE TRGOVINSKI MINISTER IKEDA TOKIO 14. jul. (AP). Japonska policija je uradno sporočila, da je neki atentator danes n apadef japonskega premiera No- busuka Kišija. Zabodel ga je z nožem pred njegovo rez-denco. Po atentatu so premiera Kišija prepeljali v bolnišnico. Izgubil je precej krvi in leži v nezavesti. Atentatorja so aretirali. Da atentata je prišlo po kongres j liberalno-demokratske stranke, na katerem so za Ki šijevega naslednòUa na položaju jy-edsednika vlade izvolili trgovinskega ministra Hajato Ikedo. Premier Kiši je na tem kongresu odstopit, kar so strankini lelsgati ukoj spre.ieli. Srednješolska mladinska brigada postala udarna Ptujska srednješolska mladin- ska delovna brigada »Jožeta Lac- ka«. ki pomaga pri gradnji cestp Maribor—Murska Sobota, je glede na svoje uspehe, ki jih je dose- gla pri delu, kulturno prosvetnem udejstvovanju in disciplini ter drugem dobila naslov »Udarna« Mladina ptujske občine vsem bri- padirjem k temu uspehu iskreno cestita ! STPAN t PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DVE 15. JUUJA 1960 Pravice in dolžnosti začasno nezaposlenih Pravice in dolžnosti iz delovne- ga razmerja, doHočene z ZDR in drugimi predpisi, se nanašajo na delavce, ki osebno in stalno oprav- ljajo de.'o kot svoj redni in glavni pcklic na določenem delovnem me- stu (delu) v organizaciji, v red- nem delovnem času, s pravico do osebnega dohodka oziroma plače рз vic ženem delu (redno c zi roma stalno delovno razmerje). Take osebe imajo ddočene pravice po prenehanju delovnega razmerja, ki jih lahko uveljavijo ob do'.očenih pcgcjih preko pristojne Posredo- va'nice za dele, ki je pristojna za sedež pcdjetja. Kdo Ima pravico do denarnega nadomestila (oskrbnine) Osebe, ki jim preneha delovno razmerje, imajo pravico do denar- nega nadomesttla za ves čas, do- kler same aii po organu posredo- vanja dela ne najdejo zapcslitve, in to cib naslednjih pog:;jih: 1. če so bile do dneva, ko jim je prenehalo dedovno razmerje, v de- jovnem rsizmerju najmanj eno leto br&2 presledka ali osemnajst me- secev s pres'edki v zadnjih dveh letih; 2. Č8 doh:dki predlagatelja za- htevka, dchodki njeg:ve ožje dru- žine aH ciseb, ki jih mora preživ- ljati, ne presegajo z zafconom do- ločenega zneska; 3. če se priglasijo pristojnemu orpanu posredovanja dela v enem mesecu od dneva, ko jim je pre- nehailo delcvno razmerje, in da se redno zglašajo pri Pcsredoval.nici za delo tiste dni, ki jim jih ta do- loči. Pravico do denarnega nadome*- sti'la pridobijo ne glede na delov- no dobo tudi izučeni vajenci in učenci, k' dckončajo strokovno èolc, ter študenti višjih čoi m fa- Jmltet, ki se fX) končanem uku ali šolanju ne m^crejo taikoj zaposliti, če izipd.îqjujejo druge predpisa-ne pogoje. Ves čais, dokler dcbiva oskrbo- vanec denerno nadomestilo, dobi- va tudi stalni otroški dodatek, če je imel po predpisih o otroških dodatkih pravico do tega dodatka, dok"_er je bil v delovnem razmer- ju. Če pa se mu v času, ko dobiva denarno nadomestrlo, rodi otrok, ima pra'vico do podpcre za opre- mo otrcka in do stalnega otroške- ga dodatka. Osebe, ki odidejo ne- posredno iz delovnega razmerja k voja!'5obîtvi''ciziirhmà'''Sô'anjû aH po od.f'užitvi_ VjP^asked^.roka, ims- jo'pravico do socra'Hega feRv'írd- vanja in zdravstvPî^eqa v^'-^tva. Franio Žmauc Odlok o javnem redu in miru Okrajni ljudski odbor Maribor je na svcji seji dne 16. junija 1.1, sprejel odlok o javnem redu in miru. Odlok velja za celotno ob- močje okraja Maribor, torej tudi za občino Ptuj. Da bi se lahko prebivalstvo občine z določbami odloka seznanilo in se po njem ravnalo, odlok ponatiskujemo. Odlok pa je že bil objavljen v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor« v št. 19 z dne 24. jun. 1960. Vse določbe odloka so važne, vendar želimo posebej opozoriti na varstvo zdravja, čistoče in lepote kraja ter na določbe 9. člena, ki se nanašajo na varstvo javnih nasadov. Kako čestokrat se dela škcda v ptujskih parkih in drevoredih z lomljenjem drevja, trganjem cvetja, poško- dovanjem svetilk, košaric za od- padke in drugih naprav. Ravno zadnje dni smo bili priče, kako so brezvestneži lomili cele veje lip v drevoredih (Masarykova cesta) in jih nosili domov, kjer so z njih obirali cvetje. Lipe so sedaj takšne, kakor da bi jih oklestila toča. Za kršilce teh predpisov je predvidena denar- na kazen do 20.000 din. Odlok pooblašča tudi komu- nalne nadzornike občinskih ljud- skih odborov, da smejo za ne- katere prekrške izterjati kazen na kraju samem. Zavod za komunalno dejav- nost Ptuj je pa sedaj nastavil v parkih take komunalne nadzor- nike in ti bodo kršilce odloka kaznovali na kraju samem, v hujših primerih pa bodo pred- lagani v kaznovanje sodniku za prekrške. MEHANIZACIJA - osnova napredka v kmetijstvu Da je naše kmetijstvo zaostalo, ni nobenega dvoma. To ni razvid- no samo iz nizkih hektarskih do- nosov in majhnih površin na pri- delovalca, temveč tudi iz zastare- le porazdelitve družbenega dohod- ka. Zemlja je kot glavni vir proiz- vodnje slabo izkoriščena zaradi ne- ugodnih tehničnih in gospodarskih pogojev, slabo izkoriščanje razpo- ložljive delovne sile pa ne vodi do takega učinka pri ustvarjanju na- rodnega dohodka kakor bi to bilo sicer možno. Sestav dohodka našega kmetij- stva je še vedno takšen, kakršen je bil v zahodni Evropi v drugi po- lovici preteklega st oletja. Pred le- ti (1952. leta) je odpadlo v našem kmetijstvu 76 odst. dohodka na rastlinsko proizvodnjo in le 20 odst. na živinorejsko proizvodnjo. V naprednih tehnično razvitih dr- žavah zahodne Evrope (Danska, Švedska, Finska) je to razmerje obratno. Spremenili sestav kmetij' skega dohodka in ga s tem seveda povečati, je ena najvažnejših na- log našega kmetijstva. To pa lahko dosežemo le, če pretežni del de- javnosti v kmetijstvu preusmeri- mo od rastlinske proizvodnje na živinorejsko. Seveda ne gre za ni- kakršno zanemarjanje rastlins'xe proizvodnje: to moramo celo po- večati, to pa lahko dosežemo edino z nadaljnjo mehanizacijo in pove- čanjem hektarskih donosiJv. V me- hanizaciji ne smemo gledati samo sredstva za hitrejšo, bo'jšo in ce- nejšo proizvodnjo, ampak tudi sredstvo za spremembo sestava našega kmetijskega dohodka sred- stva za koristnejšo in donosnejšo vsebino našega kmetijstva. Če pri- merjamo dohodek našega kmečke- ga proizvajalca z dohodkom dan- skega ali švedskega kmeta, mora- mo predvsem primerjati količine pridelkov, ki jih pridelata prvi in drugi. Pri nas odpade na kmečke- ga prebivalca 545 kg pridelkov, na Danskem pa 5550 kg pridelkov. Pri nas odpade na rastlinsko pro- izvodnjo 76 odst., na Danskem pa 20 odst. celokupnega dohodka. Možnosti Za izboljšanje našega kmetijstva so v naših rokah. Se- veda ne moremo dvigniti našega kmetijstva na stopnjo kmetijsko naprednih dežel takoj, pač pa lah- ko z vrsto agrotehničnih ukrepov, posebno pa z mehanizacijo kot s sredstvom za boljše in pravočas- nejše opravljanje kmetijskih del, znatno izboljšamo stanje. Meha- nizacija pomaga zmanjševati šte- vilo delovne sile v kmetijstvu in ugodno vpliva na povečanje do- nosov, ker omogoča boljšo obdela- vo zemlje :'n spravljanje pridelkov. Nekateri se bojijo, da bi s hitro uvedbo mehanizacije prišlo do več- je brezposelnosti, vendar te nevar- nosti ni ker bi se sproščena de- lovna sila zaposlila po zgledu dru- gih naprednih dežel v živinoreji in drugih intenzivnejših panogah kot je rastlinska. Zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva pri nas ni vodilo do večje proizvodnje, l^ot je bil to primer v naprednih deželah, am- pak je k temu predvsem pripomo- gla mehanizacija in modernizacija kmetijstva. V Jugoslaviji je delalo 1. 1931 v kmetijstvu 76 odst. pre- bivalstva, leta 1948 pa 70 odst. prebivalstva, proizvodnja pa je padla od 767 kg na 545 kg na kme- tijskega prebivalca, v glavnem za- radi pomanjkanja mehanizacije. V Švici pride na 24,2 ha eden trak- tor, na Danskem na 107 ha, v Ju- goslaviji pa na 721 ha ornih po- vršin. Vse to pomeni, da se je treba najodločneje zavzeti za nadaljnjo mehanizacijo našega kmetijstva. Do leta 1962 bi naj imeli vsa.i 50.000 traktorjev, oziroma en trak- tor na 142 ha obdelovalne zemlje, s čimer bi se približali evropske- mu povprečju. Ing EGON ZOREČ: ^ PRAVNI POMOČ DR2AVLJAN0M PRI UUDSKIH ODBORIH Zvezno tajništvo za pravosodje je izdalo pravilnik o službi prav- ne pcmcči v ljudskih cdbonh. Ta služba bo morala dajati pravno po- moč vsem državljanom, ki se na- njo obračajo kot tudi družbe- nim organizacijam, stanovanjskim skupnostim m hišnim svetom. v delokrog službe sodijo pravna pomot državljanov pri uresničevanju in zišćiti njihovih pravic pred »odiščem, držav- nimi organi, ustanovami, k.1 opravljajo javne službe, in organizacijami. Pravna pomoč vsebuje dajanje ustmenih pravnih nasvetov, sestavljanje dokumentov (po- godb, oporok, izjav itd.); proienj, pred- logov, pritožb in drugih zahtevkovj za- stopanje na razpravah pred rednim so- diščem v pravdnem, izvenpravdnem in izvršilnem postopku, v upravnih sporih in kazenskem postopku zaradi uresniče- nja imovinsko-pravnih zahtevkov, kol tadi zastopanje pred upravnimi organi v upravnem postopku. Ljudski odbnr bu lahko določil, ali bo njegova služba pravne pomoči opravljala vse, ali »amu nekatere od omenjenih poslov. Med ostahm se bodo lahko državljani obračali na službo pravne pomoči zaradi poravnave. Na predlog stranke bo lahko ta služba poklicala tudi nasprotno stran- ko zaradi poskusa poravnave. Prav tako lahko-tudi na lastno izpodbudo opozarja na prednosti rešitve sporov s poravna- njem. Pravno pomoč bodo nudili ob nadome- stilu, ki ga določa ljudski odbor, in sicer do višine predpisane s tarifo o nagradah ■ za delo odvetnikov. Ljudski odbor p« lahko določi, da ni treba plačati nado- mestila za posamezne oblike pravne po- moči, za zaščito posameznih pravic (Iz delovnega razmerja, socialne zaščite itd.), kot tudi za nuđenje pravne pomoči рз- sameznim skupinam (otroci padlih borcev in žrtve fašističnega terorja, osebe, ki so po veljavnih predpisih oproščene plačili stroškov postopka itd.). Stroške pravne pomoči, takse itd. bo poravnala stranka, ki zahtevÄ to pomoč. KIS v gospodinjstvu Kis ima v gospodinjstvu velik pomen, ker ga lahko uporabljamo razen za pripravljanje solat, omak in raznih juh, še v najraz- ličnejših drugih primerih, ki jih bomo nekaj navedli. Če nas v poletnem času piči ko- mar ali muha, si ranico namažemo s kisom in neprijetno srbenje bo hitro minilo. Kadar si umivamo lase, jih na koncu vedno splaknemo v vodi, ki smo ji dodale kako žlico kisa in tako se bodo lasje lepo svetili. Če se nam črna obleka sveti na robovih, jo lahko drgnemo z meh- ko ščetko, ki smo jo namočile v kisu. Svetlikajoča mesta bodo iz- ginila. Svetlikajoča krila in hlače prelikamo s krpo, namočeno v kisu, vendar ne smemo likati do suhega. Dokončno vlago v blagu osušimo tako, da z dvignjenim vročim likalnikom vozimo nad bla- gom. Zelena bo v vsaki jedi ostala le- po zelena, če jo pred kuhanjem namočimo v vodo. ki smo ji dodale nekaj kapljic kisa. Če kdo omedli, mu dajmo vo- hati kis in kmalu se bo zopet za- vedel. Če je jajce pri kuhan.ju počilo in je začel uhajati beljak, dodajmo vodi nekaj kapljic kisa, pa se bo beljak takoj zgostil okrog jajca ter preprečil nadaljnje uhajanje. Sol v takem primeru ne pomaga. Če ima jajce majhno razpoko, pa bi ga kljub temu rade v mehko skuhale, dodajmo vodi nekaj kap- ljic kisa in jajce bo kljub razpoki ostalo lepo celo. Prav tako s kisom lahko odstra- njujemo sadne madeže z rok in podobno. Svila bo dobila prejšnji sijaj, če jo bomo oprale v mlačni vodi, ki smo ji dodale nekaj kapljic kisa. Ponošeni obleki bomo osvežile barvo, če bomo mlačni vodi pri iz- plakovanju dodale po eno žlico ki- sa na liter vode. Prav tako bomo lahko preproge, ki smo iz njih izteple prah in jih skrtačile, osvežile in jim dale pr- votno svežost barv in videz, da so kot nove, če jih bomo nazadnje skrtačile še z metlico, ki smo jo namočile v kis. S kisom pa lahko osvežimo tudi barve linoleja. In sicer na ta na- čin, da linolej po čiščenju še en- krat očistimo z vodo ki smo ji dodale kis. Šele nato ga bomo na- mazale z dobro parketno mažo. Linolej se bo svetil kot nov. Mačjo ali pasjo dlako lahko od- straniš z obleke, če .jo drgneš s krtačo, ki si jo prej nekoliko ovla- žila s kisom. Vonj po slikanju odpraviš z lah- koto iz stanovanja če vročo ploščo štedilnika poliješ s kisom Neprijeten vonj po potu lahko sčasoma odpravimo, če vodi za umivanje dodajamo žlico kisa. Kadar imamo hudo vročino, pre- vežemo členke na nogah s plat- neno krpico, namočeno v mlač- nem kisu. Noge moramo v tem primeru dobro zaviti v flanelo. 2e čez kako uro se bo krpa popolno- ma posušila, tedaj napravimo nov ovitek in tako bomo počasi od- pravile vročino. V težjem prime- ru moramo seveda povprašati za svet zdravnika, ker v vsakem primeru ni preveč koristno, če prehitro odpravimo vročino. Ormoške gospodarske vesti Občinski komunalni ^avod v Or- možu je l»tos prevzel nalogo poleg tekočih del pri vzdrževanju komu- nalnih naprav urediti mestno po- kopališče. Odstranjena bodo vsa drevesa, ki dajejo prostoru videz ostarelosti, zlasti pa zato, ker v je- seni zasipavajo ves prostor s list- jem. Z drobnim gramozom bodo posute poti, grobovi ob poteh pa bodo obloženi s travnato rušo. Tu- di živo mejo okrog pokopališča bodo uredili, prav tako pa tudi mrtvašnico, da bo ustrezala vsem predpisom. V ta namen bo porab- ljenih okrog 200.000 dinarjev. Komunalna ustanova je pozvala prebivalce Ormoža naj zbero pro- stovoljne prispevke za kritje na- vedenih stroškov. TÎr strojni odsek KZ Ormož je v celoti kos svojim vsakdanjim na- logam. Letošnjo košnjo je opravi- lo 5 traktorjev, ki so pokosili okrog 80 "Al travniških in detelj- nih površin. Sedaj pa že nekaj dni s polno paro opravljata žetvena dela dva kombajna. Za mlatev so pripravljene 4 mlatilnice, ki jih bodo tako razdelili po terenu, da bodo lahko ustregle vsem naroči- lom. Kmetovalci na občinskem področju pričakujejo letos bogato žetev. Ormoško obrtno gradbeno pod- jetje se iz leta v leto bolj uveljav- lja v svoji stroki. V preteklem le- tq je doseglo podjetje okrog 42 milijonov dinarjev bruto dohodka, za letos pa jih predvideva okrog 64 milijonov. Po doseženih pol- letnih uspehih in glede na predvi- dena dela bo letošnji plan prese- žen za okrog 30 Povečanje pro- izvodnje pa ne gre na račun več- jega števila zaposlenih, pač pa na boljšo organizacijo dela in večjo storilnost posameznika ter seveda zahvaljujoč naporom da se delo čim bolj mehanizira. Tir Ormoška podružnica Zadružne hranilnice je kreditirala letos kmetijskim zadrugam kooperacij- sko proizvodnjo s kreditom nad 4 milijone dinarjev, za povzdigo ži- vinoreje pa je dala okrog 23 mili- jonov dinarjev. Za pitanje živine so najele zadruge 15 in pol mili- jonov dinarjev. V PTUJSKI OBČINI JE 209 REJENČKOV - IZBOLJ- ŠANI ŽIVLJENJSKI POGOJI Svetu za varstvo družine in so- cialnim delavcem v Ptuju^ povzro- ča veliko dela zlasti skrb za re- jenčke, ki jih je v cbčini kar 209. Med rejenčke prištevajo šoloob- vezne oskrbovance pri tujih dru- žinah, ki .so |X)večini pastirčki in hlapčki. Razen teh imajo v občini še 78 otrok brez staršev. Življenjski pogoji rej«nčkov v cbčini so se v preteklih treh letih znatno izboljšali, kar je v veliki meri tudi zasluga občinskega sve«- ta za varstvo družine, ki je pcseb- ni komisiji poveril skrb zanje. Svet bo skušal s pomočjo mno- žičnih organizacij preskrbeti tem otrokom nekakšnega .OTremljeval- ca, takci menovanega »tihega skrb- nika«. Na ta način bodo bolje spo- znali življenje tn probleme teh ctrok in omogočili hitrejšo rešitev tega perečega sccia'nega vpraša- nja v občini. Koristna pobuda za varčevanje za nakup stanovanja Mestna hranilnica v Mariboru je pobudnik zelo interesantne in ugodne akcije. Gre za namesko varčevanje sredstev nakup ali soudeležbo pri nakupu stanova- nja. Take možnosti so z novim Zakonom o financiranju gradnje stanovanj velike m zaradi tega zasluži pobuda Mestne hranilnice vso jx>zorncst. y zvezi s tem je naloga sindikalnih podružnic; da v svojih kolektivih razpravljajo o organiziranju ta'ke službe namen- skega varčevanja pri Mestni hra- nilnici tudi preko uprave svojega podjetja. Hrani'lnica bo takim vla- gateljem 'nudila ugodnosti: imeli bedo absolutno prednost pri na- bavi kreditov za nakup stanova- nja, če .jim prihranjena sredstva ne bi zadostovala za ude ežbo pri natečaju. Ker taki vlagatelji var- čujejo na daljši rok, lahko z ve- zanjem vlog za določeno dobo do- sežejo višjo cbrestno stopnjo 6 odstotkov. Da bi imeli zaposleni vlagatelji čim manj sitnosti bo Mestna hranilnica organizirala varčevanje tako, da se bo treba vlagate jem samo cdločiti, koliko so pripravljeni vložiti cd svojih dohodkov na hranilno knjižico in bo ta vsota kar pri izplačilu pre- nesena na njihovo hranilno knji- žico. Tehnično izvedbo takega varčevanja bo Mestna hramlnica sproti urejevala z vodstvi podje- tij ali ustanov, kjer so vlagatelji zaposleni. Prav je, da naše sindikalne or- ganizacije o tej ugcdni možnosti varčevanja seznani.io svoje č an- stvo in pris.tcpijo k zbiranju vla- gateljev. Vsa pojasnila v zvezi z varčevanjem daje vlagateljem Meïtna hranilnica Maribcr oz. jih :ahko interesenti prejmejo tudi na Občinskem .sindikalnem svetu Ptuj. POVRTNINA: krompir 30, čèbu- la 60, česen 100, rdeča pesa 50, korenček 80. peteršilj 100, luščeni fižol 60, fižol v stročju 100-120, čebulček 250, špinača 100, solata v glavah 25-40, kumare 120, ze- lje v glavah 40, cvetača 60-80, ohrovt 60, grah 60, solata endivi- ja 50, koleraba 40. SADJE IN SADEŽI: jabolka 60, domači kis 30, višnje 60, hruške 100, lisičke 160, maline 160, breskve 140, borovnice 120, mare- lice 130-150, grozdiči 160, slive 80 din. ŽITARICE iN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 40, koruza 40, proso 50, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna mo- ka 40, posebna kaša 80, nepno se- me 300 din liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Í mleko 30-35, smetana 160, sir 30- 40, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400-600, piščanci 600-800, jajca 15 din komad. MAŠČOBE: zaseka 300 din za kilogram. TUDI V PTUJU SO ZAPELI KRAMPI IN LOPATE (Nadaljevanje s 2. strani) 32 brigadirjev-srednješolcev in ne- kaj vajencev. Doma so predvsem iz Raven na Koroškem in iz Mari- bora, nekaj pa ;;e tudi Bosancev. Zares pisana druščina, ki pa se zelo dobro razume. Brigada stanuje v Vajenskem domu v Ptuju, hrani pa se v Va- jenski menzi. Vse je tako lepo urejeno, da brigadirji često pravi- jo, da se jim zdi, da so prišli na počitnice, ne pa na delovno akcijo. Mariborski brigadirji, ki so prišli iz Lenarta, k>r so delali nekaj dni, se kar niso mogli privaditi »hotelski postrežbi« v menzi in pa belim rjuham v domu. Vsi so zelo zadovoljni, najbolj pa so navduše- ni nad izredno dobro hrano, ki je okusno pripravljena, bogata in raznovrstna. ^ Začetek dela je bil pri nekaterih v znamenju majhnega nezaupanja, češ, mladina vendar ne bo zmogla tako težkega dela. Mladina je bila prepričana ravno v nasprotno. Za- htevala je polne delavske norme preračunane na šesturno delo in jih je že prvi dan presegla, delov- ni uspeh pa se veča iz dneva v dan. Ljudje, ki hodijo mimo delo- višča, često zelo radi primerjajo delo brig adir j«v.udarnikov, kakor jih imenujejo, in delo stalnih de- lavcev. Zares precej velik kon- trast! Investitorji in izvajalci so z delom brigade zadovoljni, saj delo hitro napreduje, brigadirji pa so mnenja, da jim malo »telovad- be« res ne more škodovati. ^ Kljub pridnosti pa večina ne- strpno pričakuje glas komandan- tove piščalke, ki oznani konec dela, V domu je namreč zelo za- nimivo, pa tudi v želodcih prav pošteno kruli. Ko se pošteno umi- jejo in okopajo ter najedo, pride na vrsto počitek in pa tečaj za mopediste in motoriste. Občina je preskrbela brigadi moped in mo- tor in sedaj je precej programa izpolnjenega s praktičnimi vož- njami, s teoretičnimi predavanji, s katerimi se pripravljajo briga- dirji na izpite, ki bodo ob koncu brigade. Tudi šport je na vrsti, priljubljena pa sta predvsem od- bojka in nogomet. Interni plesi so za marsikoga zelo privlačni, saj imajo na razpolago gramofon, ra- dio in odlične plošče. Če bi hoteli našteti vse zanimi- ve reči, ki se gode v tej brigadi, bi zares potrebovali ogromno časa. saj mladini nikoli ne zmanjka do- bre volje in veselja. In rtvno to moramo vsi vzgajati! Le kje je primernejše mesto za to, če ne v brigaditJ -tf OGLAŠUJTE V PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 15. JULIJA 19в0 PTUJSKI TEDNIK .-RAN S Plut Za vse ni prostora v kopalištu v vročem ponedeljku, 11. julija t. 1., sem obiskal ptujske kopalce v kopališču in »na birih«, da bi zbral nekaj njihovih misli in pred- logov za novo letno kopališče, ki ga bo Ptuj prej ali slej gradil, saj mu je ravno tako nujno potrebno kot stanovanja, šolska poslopja, hotel, pošta, banka itd. V kopališču je bilo ob mojem obisku okrog 15. ure nekaj otrok, dijakov, visokošolcev in odraslih zaposlenih obeh spolov, razdelje- nih nekako na kopalce v sončni kopeli, ležeče in sedeče na ležal- nih deskah,-in otroke, ki so skakali po na pol napolnjenem bazenu. Največ časa sem se zadržal med odraslimi kopalci, med »sončarji«, ki pustijo otročadi v bazenu vese- lje, naj skače po vodi in kriči, kakor ji je milo in drago, in se se- de ali leže pogovarjajo o vsem, kar jim pride na misel. Tam so bili med drugimi Lipe Izlakar, Mišo Drobina, Vlado Sare, Valerijan Bedrač in drugi. V razgovoru o sedanjem in bodočem ptujskem kopališču so poudarili, da je seda- nje ptujsko letno kopališče dotra- jalo in da je lahko samo izhodna točka za razprave o novem kopa- lišču in priprave za njegovo gra- ditev. S tem da je Ptuj zgradil vodovod, je rešeno glavno vpraša- nje za oskrbovanje kopalnih baze- nov in tušev s čisto vodo. Loka- cija novega kopališča in njegovih bazenov ter ostalih kopališčnih športnih in ostalih prostorov ne more biti več pogojena na bližino Drave kot doslej. V kolikor pa bo novo kopališče v bližini Drave ali, kot se govori, v bližini HE Hajdo- še v Orešju, bo imelo to prednost, da. bo imelo temperirano vodo. Od- daljenost ne bo posebna ovira za večji obisk. Novo kopališče s pla- valnimi bazeni za tekme, za od- rasle in otroke, z igriščem itd., bo za turiste in druge obiskovalce Ptuja ravno tako zanimivo, kot so ostale ptujske zanimivosti. V kolikor pa bi bilo novo ptuj- sko kopališče v samem Ptuju in ob Dravi, bi lahko bilo le na des- nem bregu Drave, zapadno od To- varne avtoopreme na Bregu, kjer ni prometa in kjer ni predvidena širitev industrije. Na levem obrež- ju Drave bi težko našli primernej- ši prostor. Sedanje letno ptujsko kopališče bi »Partizan« kljub nje- govi sedanji skromnosti vedel tu- di v bodoče pravilno izrabiti za plavalne vaje. Ta bazen je že sedaj spojen z vodovodom in ni dolgo, odkar je bil razširjen in bi ga pozneje ne kazalo razbijati. V sami Dravi je seda.) prepove- dano kopanje, ker je nesnažna in tudi precej mrzla in visoka ter nevarna. Tako se pač večji kopalci v ptujskem kopališču sedaj sonči- jo večinoma »na suhem« in lahko od časa do časa stopijo pod tuš. Kartanje in čitanje knjig in ča- sopisov je nekaterim v razvedrilo. Poskus s prigrizkom in pijačami ni uspel. Ozvočenj^ ni. V kabinah se slači in oblači več znancev, da ni potrebno vsakemu plačati 60 din. To in nekaj drugih podrob- nosti so mi imenovani našteli. Tudi študentje Alenka Gorup, Hilda Slekovec, Franc Muzek in otroška vzgojiteljica Irena Strašek so mi rekli, da je sedanje ptujsko letno kopališče le še ostanek nek- danjega ptujskega ietnega kopali- šča z odri za sončenje nad samo Dravo ob kopališkem zidu. To ko- pališče ob svoji sedanji skromnosti najbolj kaže, da se Ptuj priprav- lja na graditev novega kopališča in da noče več vlagati sredstev za obnovo sedanjega. Ko bo prišlo do graditve novega kopališča, kjer pač bo, bodo študentje radi sode- šču bo mnogo prijetnejše poletje za tiste otroke, dijake in študente ter odrasle, ki preživijo počitnice ali dopuste v samem Ptuju. Obiskal sem še kopalce »na bi- rih«. Vzdolž obale pri birih sem našel skupine, družine z otroci in posameznike. Sem radi zahajajo, ker imajo mir, se sončijo, imajo dovolj prostora za igro otrok itd. Za samo kopanje je teren zelo neugoden, za otroke celo nevaren. Skupina, ki sem jo našel na pro- storu v začetku birov, desno od velikega smetišča, je bila sieur šte- vilna in prav razposajena. Na raz- na vprašanja mi je odgovarjala v šali z bodicami na račun ptujske »plaže«. Rekli so mi. da se bodo že umaknili temu smradu, ko bo- do našli mesto, kjer ne smrdi po mrhovini. Na tej plaži je pač tre- ba večkrat menjati mesto, ker ni povsod enako čist zrak. Rekli so mi, da bo tukaj tudi takrat še ne- kaj kopalcev, ko bo imel Ptuj no- vo kopališče v Orešju, na Bregu ali kje drugje. Vsakdo si pač po- panje in razvedrilo. Po njihovem išče svoj prostor za sončenje, ko- biri ne bodo vedno najsmrdljivej- ši del Ptuja. Malo sem se zadržal pri ribičih ob izlivu Grajene v Dravo. Ne zmenijo se za ničesar, temveč vne- to čakajo na belice. Pravijo, da je ribištvo najlepši šport. Stoje ob Dravi s palico nad vodo, so ravno tako na soncu, čakajo na ribe in si krepijo živce. Moral bi ta dan obiskati še ko- palce pri gornjem mlinu ob Stu- denčnici in pri Pinčarjevem mhnu in še njih povprašati, zakaj jim ugaja kopanje v Studenčnici in kaj oni menijo o novem ptujskem kopališču. Nisem odšel k njim, ker sem srečal večjo skupino, ki je prihajala s kopanja. Vsi so mi za- trjevali, da je njihovo kopališče najbolj čisto in najbolj poceni. Če jim ne ugaja mrzla Studenčnica, se pač igrajo na soncu in jim tako najhitreje mine čas. Z njimi so mamice ali očetje in oni že skr- bijo, da niso v nevarnosti in da niso predolgo v vodi niti na son- cu. Novo kopališče bo za nje nekaj novega in bodo raje šli tja, kjer bo najlepše, od časa do časa pa lx)do še radi obiskali tudi Stu- denčnico. V. J. Juršinci Za Dan borca je krajevni odbor ZB NOV v Juršincih pripravil pro- slavo na Toplakovem bregu, kjer je bilo med narodnoosvobodilno vojno križišče partizanskih patrulj. Člani Zveze borcev so obiskali tu- di spomenik padlim borcem v Mostju ter spominsko ploščo v Juršincih. V vseh govorih ob teh priložnostih je bilo poudarjeno, naj preživeli borci ohranijo v spo- minu težke dni in svoje spomine posredujejo tudi drugim. ^ Lovska družina Juršinci je pri- redila pred kratkim lovsko slavje s streljanjem na glinaste golobe. Sodelovalo je več družin iz bližnje in daljne okolice. V tekmovanju posameznikov je zasedel prvo me- sto Tobias Mirko, član LD Trnov- ska vas; drugo Belšak Rudolf, član LD »Jože Lacko«; tretje Brodnjak Viktor, član LD Spodnje polje in četrto Grdiša Ivan, član LD Spodnje polje. V nedeljo, 17. julija: praznik šoferjev v nedeljo, 17. julija t. 1., slavijo šoferji v ptujski občini svoj sta- novski praznik. V ta namen pri- pravljajo obsežen program, ki bo obsegal budnico, povorko okraše- nih motornih vozil skozi mesto ocenjevanje vozil in razdelitev na- grad, zborovanje na Titovem trgu, ko bodo govorili predstavniki šo- ferskega združenja in zastopniki političnih organizacij, in razdelitev značk in nagrad podjetij svojim šoferjem in avtomehanikom ter popoldnevno nadaljevanje pro- slave in vrtno veselico v gostilni »Pri Roziki« v Ptuju. Organizatorji šoferskega prazni- ka računajo z udeležbo okrog 100 vozil, ki bodo sodelovala v povor- ki. Številni šoferji že marljivo pripravljajo potreben material, da bodo njihova vozila čim lepše okrašena. Računajo, da bodo vsa ptujska podjetja dovolila svojim šoferjem, da bodo s svojimi vozili sodelovali pri povorki in tako pri- pomogli k čim večjemu šoferske- mu prazniku. SINDIKATI SINDIKALNI koledar V soboto, 9. julija 1960, so ab- solventi Sindikalne politične šole Ptuj izvedli svojo zaključno štu- dijsko ekskurzijo v bratsko re- publiko Hrvatsko — v Varaž- dinsko tekstilno tovarno. Ogle- dali so si vse tri obrate »Var- teks« ter se seznanili s procesom dela in organizacijo proizvod- nje, med ogledom tovarn pa se razgovarjali z delavci pri stro- jih o normah, organizaciji dela, nagrajevanju in ostalih vpraša- njih. Po končanem ogledu vseh treh obratov »Varteks« je bil v Sindikalnem domu razgovor s predsednikom sindikalne po- družnice, podpredsednikom de- lavskega sveta in predsednikom upravnega odbora Varaždinske tekstilne industrije. Razgovor je potekal predvsem o delavskem samoupravljanju, nagrajevanju po delovnem učinku, sistemu dela sindikalne podružnice, družbenem standardu in ostalih vprašanjih. Po končanem raz- govoru so si absolventi Sindi- kalne politične šole v spremstvu podpredsednika centralnega de- lavskega sveta ogledali zanimi- vosti varaždinskega muzeja in pokopališče ter se z najlep.^imi vtisi vrnili v svoje delovne ko- lektive. -A- V torek, 19. julija 1960, bo ob 16. uri na Občinskem sindikal- nem svetu pod predsedstvom Antona Potočnika prva redna seja komisije za izdelavo ana- lize o problemih zdravstvene službe in socialnega zavarova- nja v ptujski občini. Komisija ima nalogo, pripraviti gradivo za zasedanje plenuma Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj ki bo razpravljal o problemih zdravstvene službe in socialnega zavarovanja v ptujski komuni na osnovi zaključkov IV, plenu- ma Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. ■¿r V sredo, 20. julija 1960. bo ob 16. uri na Občinskem sindikal- nem svetu pod predsedstvom i^ranca Vučaka prva redna seja komisije za socialno kadrovsko službo in skrb za delovne ljudi. Komisija bo izdelala program dela, ki bo predvsem zajel ;od- roč.ie skrbi za delovne ljudi in reševanje njihovih problemov. ■Ä- Sindikalne podružnice pri- pravljajo ob Dnevu vstaje slo- venskega naroda izlete v parti- zanske kraje, kjer bodo poča- stili spomin na padle borce za svobodo. Iz programa ObSS HOVl KRVODAJALCI Dne 7. julija t. 1. so daroval: kri prebivalci Cirkulan in Za- vrča. Kri je odvzemala ekipa iz Ljubljane. Vsem darovalcem in organizatorjem se iskreno za- hvaljujemo. Darovalci krvi so: Zebec Vin- ko, Verlak Maks, Cvetko Franc, Kokot Jožef, Hentak Frančiška. Kelc Slava, Bosilj Katica, Škri- njar Marija, Zebec Marija, Faj- far Marija, Podhostnik I'ranc, Fajíar Ivana, Zuran Ivan, Pun- gračič Terezija, Kojc Rozalija, Škrinjar Ana, Herkovič Franc. Vuzen Stanko, Fajfar Jože, Kojc Franc, Zebec Julika, Možina Rozalija, Hentak Genovefa, Bel- šak Marjeta, Štumberger Tonč- ka, Lorbek Judita, Hrnčič Jakob, Vinkovič Jožefa, Prelog Franc, Ropič Franc, Pravdič Slavko, Kristovič Konrad, Ivančič An- ton, Ceh Štefan, Kokot Franc, Siber Jožefa, Kokot Terezija, Premožič Marija, Turščak Ivan, Kokot Marija, Vidovič Matilda, Vesenjak Barbara, Gavez Ana, Gavez Neža, Gavez Terezija, Ve- selič Jožefa, Gabrovec Stefan, Arnejčič Antonija, Majhen Ro- zalija, Topolovec Urška, Koren Ivan, Koren Danica, Emeršič Terezija, Zuran Marija, Orlač Terezija, Stumberger Franc, Brec Ana, Orlač Ivan, Kristovič Lizika, Zuran Marija, Bratušek Lizika, Majhen Ivana, Majhen Terezija, Prašnički Alojzija, Zula Mimika, Kolednik Alojzija, Ko- lednik Julika, Kelc Marija, Brec Urška, Stumberger Marija, Pin- tarič Lizika, Tetičkovič Rozalija, Brec Lizika, Rihtarič Marija, Orlač Lizika, Arbajter Albina, Prašnički Stanko, Svajgl Julika, Lesjak Marija, Arbajter Anto- nija, Kolednik Jožef, Vajt Tere- zija, Vajt Martina, Stumberger Elizabeta, Gabrovec Antonija, Gol Terezija, Bezjak Elizabeta^ Kumer Lizika, Majcenovič Ana. Emeršič Marija. Fridauer Kati- ka. Kokol Marija, Pintarič Ana, Orlač Ana. Voglar Terezija, Kline Roza, Gavez Terezija, Te- tičkovič Mirko in Tkalčec Franc. Krajevni odbor RKS Cirkulane. Ob nujni potrebi sta se odzvali in 27. junija, darovali svojo kri' Mihelič Dora in Svenšek Ljudmila. 28. junija, so darovali svojo kri prebivalci iz Leskovca: Žuran Maks, Žula Franc, Oršič Štefan Cajger Marija. Mihelač Terezija Mohorko Angela, Brusar Ivanka, Arnejčič Liza, Kuder Pavla, Dre- venšek Marija, Mlakar Gera in Bračič Veronika. Vsem darovalcem in organizatorju — iskrena hvala. 31. junija, so se odzvali krvoda- jalci: Junger Terezija, Kokol Ma- rija, Visenjak Liza. Horvat Mari- ja. Golob Janez, Čuš Anton, Zele- nik Neža, Kramberger Antonija, Benko Janez, Matjašič Barbara, Irgl Janez Gregorec Anton, Per- nek Anton. 7. teren civilne zaščite Ptuj je organiziral krvodajalce za 5. juli- ja in 7. julija I960. Po zaslugi or- ganizatorjev: Fridauer Franca, Tkačev Štefana. Mesaric Lenarta in Ris Franca ter po uvidevnosti vodstva Tovarne avtocpreme, KG Turnišče ter drugih podjetij jp bil odziv izredno dober, član RK Ptuj je krvodajalce obdaril, tako da je bilo vzdušje ob odvzemu krvi. ve- dro. Kri so darovali: Vršič Nežka, Jankovič Vladu Straus Jože Petek Ivan, Golob An- ton, Habjanič Franc, Dragar Mirko, Lipanšek Martin, Krajne Viktor, Hrženjak Josip, Herič Viktor Za- gorsek Marija Artenjak Neža. Hor vat Ivan, Šori Franc;, Mlakar Ja- nez. Žitnik Silvo, Cestnik Angela. Meško Magda, Kolarič Terezija, Mervar Karla Nežmah Rok, Cvet- ko Roza, Vindiš Štefka Erhatič Frida, Mikša Lizika, Rihter Joži- ca, Pečnik Agi, Klajderič Zvonko, Erhatič Jožef. Arnuš Ivan, Cvetko Helena, Cestnik Katica, Cep Mari- ja, Tobias Franc, Pal Marija, Ren- ko Liza. Bolčevič Matija, Bedenik Marija Robin Terezija Ljubeč Ma- rija, Širovnik Antonija. Mere Ka- tarina, Vuk Ivana, Muzek Jože, Klemen Ernest, Gašperič Jožef, Lovrenčič Angela Roškar Janez, Fras Ludvik, Rogina Anton, Skok Štefan, Ведал Franc, Krajne Franc, Topolovec Ivan, Miško Viljem Ru- novec Franc Vinko Herman, Vido- vič Alojz, Sakelšek Ivan, Kramber- ger -Martin, Širovnik Ernest, Le- skovar Jurij. Osenjak Franc, Ma- rch Marija, Unuk Terezija, Gajzer Angela, Kostevšek F"ranc, Marce- njaš Terezija, Vukasovič Ruža, Lukman Štefka, Poljšak Zofka, Vidovič Franc, Emeršič Ivan, Drozg Zvonko, Modric Ivan, Jurgec Hin- ko. Zupanič Martin, Perčič Kon- rad, Bedrač Franc, Brinac Alojz, Kiralj Pavle, Emeršič Albina, Kru- šič Marjeta, Plohi Janez, Mihelak Ignac. Kodrič Janko, Mihelač Mar- ko, Korošak Milan, Emeršič Vero- nika, Taciga Feliks Kukovič Te- rezija, Škrila Matilda, Sirec Ivana, Habjanič Lucija. Cestnik Neža, Rop Angela Horvat Antonija Vi- dovič Marija, Vidovič Rozalija, Zupanič Marija, Forstnerič Kata> rina, Vinko Ema, Vidovič Terezija. Vsem, ki so tak odvzem omogo- čili, in predvsem vsem darovalcem krvi se v imenu bolnikov ptujske bolnišnice zahvaljujemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj VELIKO GASILSKO SLAVJE (Nadaljevanje s 1. strani) imenu gasilskega društva Ma- ribor-mesto. V imenu varaždinskega naj- starejšega društva v Jugoslaviji je nazadnje čestital ptujskemu jubilantu še predsednik OGZ v Varaždinu. Pri tej svečanosti smo opazili med gosti še predstavnika okr. gas. zveze v Ljubljani prof. Bo- žiča in Jerneja Crtanca, pred- stavnika OGZ iz Kranja preds. Stefeta in sekretarja Ivana Gro- sa, predstavnika OGZ Murska Sobota in obč. GZ Ormož, pod- poveljnika OGZ Maribor Murka in Cajnka in podpredsednika Lipeta Izlakarja. Ptujsko občino sta zastopala na zborovanju predsednica Lojz- ka Stropnik in podpredsednik France Prime, OK ZKS sekre- tar Janko Vogrinec ObO SZDL pa predsednik Ivan Krajnčič Tudi JLA je poslala svojega za- stopnika. Ob koncu je bilo z navduše- njem sprejeto besedilo pozdrav- ne brzojavke maršalu Titu in Mihu Marinku. Ob pol treh popoldne je bila izvedena velika mokra gasilska vaja. V petih minutah po danem znaku so prihiteli gasilci v Voš- njakovo ulico. Petinšestdeset gasilcev iz petih gasilskih dru- štev je bilo takoj v akciji. Ve- liko pozornost je zbudila visoka avtomatska Magirusova lestev mariborskih gasilcev. Vaja je pokazala veliko udarnost in spo- sobnost gasilcev, ki so v never- jetno kratkem času prispeli na označeno mesto požara in že v dobri minuti gasili z vsemi agre- gati. Na koncu moramo podčrtati veliko naklonjenost ObLO Ptuj, ki jo je pokazal ob tej prilož- nosti in moralno podprl uspelo veličastno jubilejno proslavo Ze v soboto je okrasil vsa svoje uradna poslopja in trge z zasta- vami. Istočasno je pozval tud: mestno prebivalstvo, naj okras: hiše z zastavami. Za to pozornost gre občinskemu ljudskemu od- boru vse priznanje. Ugotavljamc pa, da so ostali hišni sveti na poziv gluhi in ni bilo videti ns nobeni hiši nobene zastave, kai pač dovolj jasno kaže njihove odnose do domačih humanitar- nih društev in kako znajo vred- notiti njihove napore in požrt- vovalnost pri delu za skupnost Lepo to ni bilo. Vendar ta malomarnost ni zmanjšala veličine in pomens jubilejne proslave ptujskegs gasilskega društva. Med živah- nim tovariškim kramljanjem ir veselim ljudskim rajanjem ns dvorišču gasilskega doma so za- ključili vrli gasilci veličastni gasilski praznik, trdno odločeni da bodo v sili in nesreči pri- skočili naši socialistični družb: vselej in povsod — na pomoč Z nedeljske gasilske slovesnosti Dečke so rodile: Marija Špin- dler. Brstje 30 — Vladimira; Ma- rija Hojnik, Bratislavci 53 — ; Ma- rija Šilec, Krčevina 2 — Ivana; Terezija Preložnik, Krčevina pri Vurbergu 13 — Mirka. Deklice so rodile: Marija Valen- tan, Apače 93; Angela Dvoršek, Podlože 117; Angela Munda, Bres- nica 10; Zora Mlinarič, Kidričevo 4 — Darjo; Stanislava Hole, Rodni vrh 7 — Miroslavo; Helena Pristov- nik, Strgojnica 17 — Danico; Mari- ja Šeruga, Smolinci 37 — Ireno; Irena Pišek. Ptuj — Karmen; Ve- ronika Panikvar. Gerečja vas 50 — Anico; Gabrijela Ciglar, Hra- stovec 120 — Anico; Frančiška Brlek, Brezovec 58 — Marijo. Jožef Mikša. Ptuj. in Marija Še- gula, Ptuj; Anton Dolenc. Ptuj, in Biljana Vukotič, Beograd; Franc Anžel, Ptuj. in Ana. Vindišman. Ptuj; Leopold Lukman Ptuj in Gertruda Klasinc, Ptuj; Josip Far- kaš, Ljubljana, in Štefka Veini,nger, Ptuj. Mihael Kojc, Ormož, roj. 1886, umrl 9. 7. 1960; Ana Kopše, Nji- verce 2, roj. 1882 umrla 9. 7. I960; Anton Jeromel. Rakovci 26, roj. 1895, umri 5. 7. 1960, Marija Brlek, Brezovec 58, roj. 1960, umrla 3. 7. 1960; Branka Glavica. Lepoglava, roj. 1960. umrla 6. 7. 1960. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Splošni zdravniki Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 15. 7. 1960 dr. Ljubo Tos; 16. 7. 1960 dr. Ladislav Pire; 17. 7. 1960 dr. Ladislav Pire; 18. 7. 1960 dr. Andrej Luàicky; 19. 7. 1960 dr. Emil Blagovič; 20. 7. I960 dr. Franc Rakuš; 21. 7. 1960 dr. Ladislav Pire: V Zlatoličju je zopet gorelo v torek, 12. julija I960, popol- dne je v hudi nevihti nesreča obiskala družini Franca Vojvoda in Alojza Sterbala iz Zlatoličja. Strela je oplazila in zažgala Voj- vodovo hišo in kmalu se je požar razáiril še na Sterbalovo hišo ter obe docela uničil. Po vaseh se ljudje zelo bojijo neviht, ker ne mine skoraj no- bena brez požara zaradi strele. Gasilci iz Ptuja so bili v zadnjem času ob vsaki nevihti na poža- riščih, in sicer v Spuhlji, v Ha- lozah, v Novi vasi pri Marku in sedaj v Zlatoličju, Dve nevihti sta direktno ali indirektno po- vzročili doslej že 4 smrtne žrtve. Požar zaradi strele v Zlatoličju se je tako hitro razširil, da Voj- vodovi niso utegnili rešiti iz hleva vse živine. Krava jim je ostala v hlevu in je od nje ostal le kup pečene mrhovine. Na po- moč prihiteli bližnji ljudje in gasilci iz Gerečje vasi, Zlatolič- ja. Starš in Ptuja so požar loka- lizirali in zadušili, da se ni raz- širil tudi na sosedno Ogrizkovo deloma s slamo krito hišo. Sterbalova, Vojvodova in Ogrizkova hiša v Zlatoličju sto- jijo na podnožju terase, na kateri stnji vas in tik za njimi teče po- toček Studenčnice. ki izvira ne- daleč od njih. V vasi pravijo temu potočku »lava'<. Iz njega so gasilci črpali vodo za gašenje. Vaščani pravijo, da se strela vanj rada zaganja, saj je oplazila sedaj že drugo hišo. Pred leti je udarila, v Ogrizkovo hišo. sedaj pa v Vojvodovo — sosedno Vodna strela je ob tej priložnosti v Zlatoličju udarila tudi pri Mlakarjevih v vasi, vendar k sreči ni zažgala poslopja. Tako uničena poslopja se komaj ob- navljajo in že so v vasi nove žrtve. Po teh številnih požarnih ne- srečah v Zlatoličju izstopajo tri posebnosti in sicer, da je v Zla- toličju še precej s slamo kritih hiš in gospodarskih poslopij, da tukaj povzroča požar za poža- rom strela in tudi to, da je v vasi premalo zaščite s sti'elo- vodi. Slednji preventivni meri bo potrebno v bodoče več pozor- nosti že pri novogradnjah ali pri obnovah, da tudi teh ne bo do- letela ista nesreča, kot je že ver drugih hiš. Gasilci še svoje naloge tokrat na požari.iču niso do kraja opra- vili, ko se je iz težkih črnih oblakov sem s Pohorja in Koz- jaka vlila druga ploha ffied bli- skanjem in grmenjem ter stra- hom vseh va.ščanov, da se zopet ne bo kaj prioetilo. Z Vojvodovimi in Sterbalovimi sočustvuje cela vas. Prizadeti se zahvaljujejo tem potom vsem, ki so jim bili ob tej nepričako- vani nesreči kakorkoli v pomoč, zlasti pa gasilcem, ki so prihiteli na kraj nesreče ne glede na vre- me in oddaljenost. VJ. Pomožna ambulanta Juršinc' posluje vsako sredo in soboto od 14. ure dalje; Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Otroške poslovalnice- 8. julija, v Ptuju od 14. ure dalje, 12. ju- lija, v Leskovcu 13. julija, v Že tnalah in 14. julija, v Vidmu od 13.30 dalje. Informacije Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejemq de urni cen- ter zdravstvenega doma Ptuj šte- vilka telefona 70 ш 80. in hišni obiski Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer ^Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na tuberku- lozi in zdravljenje se vrši v torek od 13. do 18. ure v soboto od 7. do 13. ure V sredo od 7. do 13 ure so rentgenski pteg'edi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslujejo: Specialistične ambulante poslu- jejo: internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; očesna specialistična ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah In sobotah od 13. ure dalje; specialistična ambulanta za ušesa, nos ni grlo bo poslovala do nadaljnega samo ob sobotah od 13. ure dalje; Neurolo- ška specialistična ambulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje. Upravnik ZD Dr. Nada Pavličev ^^TRAV 4 PTUJSKI TEDNIK PTT/J DVE 1? TULIJA l^PT Lobro čtivo-koristna šola Počitnice so! Marsikdo izmed šolarjev bo v prijetni opoldanski senci ali pa celo pri kopanju segel tudi po knjigi. Mlademu človeku je življenje vedno velika uganka. Ne pozabimo tega! Razvozljati jo hoče tudi v knjigi. Prav je, v počitnicah naj otrok več bere kot sicer. Z vsako pre- brano vrstico se mu bo širilo um- sko obzorje. V njih bo celo našel odgovor na svoj zakaj. Neredko pa se zgodi, da starši kaj radi pozabljajo, kako budni bi morali biti, kadar otrok prinese knjigo domov in jo prične brati. So nekateri, ki čisto po srednjeve- ško odločijo: »Knjigo takoj nazaj, sicer...!« Jasno, da bo taka knji- ga, ki jo tako ostro prepovedo, še bolj zamikala. Otrok jo bo prav zato hotel prebrati, pa čeprav bo to storil v skritem podstrešju ali pri sosedovih. Tudi v takem primeru mora prevladovati med starši în otroki prisrčen odnos. Starši bodo knji- go, ki jo je Ivan prinesel domov, prenledali, in nato svetovali: »Ta knjiga je dobra, preberi jo,« ali pa »Knjiga, ki si jo prinesel, je težka in prepričan sem, da je ne boš danps razumel!« Če je potreb- ne, tudi razložimo, zakaj je ne bi razumel. Pri izboru pač ne smemo misliti čisto preprosto, češ knji- ga ga bo zastrupila. Računati mo- ramo predvsem z otrokovo razvoj- no stopnjo. Tako naj šoloobvezna mladina bere pravljice, ki boga- tijo otrokovo fantazijo, potopisne romane, ki ga seznanjajo z življe- njem in delom ljudi izven naše domovine ter vse tisto, kar otroka notranje obogati in mu odpira pravilno gledanje na svet in živ- ljenje. Poznano je, da predpubertetna in pubertetna moška mladina ra- da hlasta za pustolovskimi ro- mani. Mnogokrat se sprašujemo. če jih lahko bere. Kar h Karlu Mayu. Sigurno ima pozitivne in negativne strani. Pozitivne, ker spozna otroka z drugim kontinen- tom in življenjem ljudi tam; ne- gativne pa zato, ker je nevarno, da otrokovo živo fantanzijo usmeri v nezdravo stran (uboji, velika drznost itd.). Če so ob K. Mayu starši, ki sami poznajo njegova dela in jih prav tolmačijo tudi otroku, potem mu tudi take vrste knjiga ne bo škodovala. Dekleta v predpubertetni in posebno v pubertPtni dobi iščejo ljubezenske romane. Če so le ti taki, iz katerih veje zdrav živ- ljenjski optimizem in ne senti- mentalen konec (smrt njega ali nje), potem bi jih ob tolmačenju staršev lahko dovolili, čeprav ve- mo, da v tej burni dobi dekliči- nega razvoja taka osladna knjiga ni niti najmanj priporočljiva. Če starši budno zasledujejo otrokov razvoj in s tem tudi nje- gova nagnjenja, bodo obvarovali otroka vseh nezdravih posledic slabe pornografske knjige, ki iz- pridi otroka prav toliko kot slaba družba. Starši bi morali biti tudi glede tega otroku svetovalec! Zdi se mi da bo prav tako delo v počitnicah še laže. Otroku bo vsebinsko dobra knjiga lahko da- la mnogo. Eno moramo vedeti: knjiga je bila in bo najpomemb- nejše izobraževalno sredstvo. Ali ni žalostno, če poznaš člo- veka, ki so mu knjige in časopisi deveta briga?! Kaj ni podoben ti- stemu zakasnelemu potniku, ki zastonj maha za odhajajočim vla- kom? Zamudil ga je in nikdar več tega ne nadoknadi. Tako je mla- demu človeku, ki je brez branja golo drevo brez vej v sredini buj- nega življenja. Zdravo branje naj bo našemu otroku v počitnicah prijeten od- mor in hkrati koristna šola za živ- ljenje! V. Š. „Siari i^reliil na desterniškem odru Ko oba,jam spomine na nedeljo, imam najbolj pred očmi prizore iz igre »Stari grehi«, s katero so gostovali v Desterniku člani Sin- dikalne podružnice DORNA VA. Vem, te igralske skupine še ne poznate, saj je tako rekoč še v na- stajanju in oblikovanju. Seme je pognalo kal, iz katerega je zrastla mlada dramska sekcija, ki ima vse pogoje, da se razvije v plemenit steber naše kulturne dejavnosti. Ob njenem rojstvu, če se tako iz- razim, bi ji morali nuditi vseka- kor dovolj pomoči in materialne osnove, da bi še z večjim elanom in življenjskim optimizmom poži- vila naše podeželsko ljudstvo. Kot že rečeno, se je dramska sekcija kljub temu, da je šele v razvojni fazi, kar dobro odrezala s svojimi »Grehi«. Igralci so bili več ali manj sproščeni, zlasti je bila posrečena vloga sluge, konsu- la —skratka : maški so bili nekoliko boljši kot ženske. Publika jc z burnim smehom spremljala prizor za prizorom. Sicer je res, da izgovorjava, ak- cent in dinamika včasih niso bili docela ustrezni, vendar to ni mo- tilo toliko, ker je vsebina igre zapeljala poslušalca v drugi svet — svet zabave, ki je časovna spro- stitev za vsakega delovnega člo- veka. M. I. Spoštovani urednik! Ze večkrat sem imel napisano pisemce, pa ga nisem oddal. Da- nes pa sem se ojunačil in bom vrgel pisemce v nabiralnik. Upam, da ga boš sprejel in ga ne boš vrgel v koš. Rad bi, da bi vedel še ti, kje sem jaz doma. Moj rojstni kraj so Slape pod Ptujsko goro. To je ozka dolina, po kateri se vije reka Dravinja. Ta izvira pod Pohorjem. V njej je mnogo po- strvi. Zelo rad jih gledam in kar jezen sem, kadar vidim ribiče, ki jih lovijo. Sredi te doline stoji naša hiša. Meni se zdi pri nas zelo lepo. Lepo te pozdravlja Marjan Pišek, V. razr., Ptujska gora ZINK A: DEČEK IN PTIČ Kaj poješ ti, ptiček, na veji zeleni, , nauči še mene teh melodij. Hvalim naravo, deček moj dragi, ker sem cd nje dar petja dobil. Kaj naj jaz delam, ptiček, povej mi, ki dane mi niso pesmice te. Dober est an i, deček moj dragi, in bodi hvaležen za dobro srce. ZOG A JE OKROGLA 2oga je okrogla — to sem zve- 'del že v mladih letih, ko mi je po »nesreči« padla na nos. Le kaj bi bilo, če ne bi bila okrog'a? Kdor bi igral nogomet, bi imel vdrto glavo; koš za košarko bi moral biti štirioplat; igrišče... da o njem sploh ne govorimo. Žoga je okrogla — nam je po- vedal profesor, ko smo na veliko debatirali o neki zmagi slabšega moštva. Če ne bi bila okrogla .,. Žoga je okrogla — je povedala naša soseda. Če ne bi bila okrogla, se ne bi poznal okrogel madež na pravkar prebeljeni hisi. »Žoga je okrogla — je nekoč dejal neki moški z oteklim nosom. »Ko sem sel po cesti, mi je prile- tela naravnost na nos. Če bi ne bila okrogla . .. Zato je res naj- bolje, da je žoga okrogla..- F. Florjančič Uganka Nima glave, ne jezika, govori, prepeva, vzklika, vse glasove on posnema^ brez elektrike pa drema. (Radio) Volčja obljuba Plazil se je volk k čredi in zašel v past. Naj je bil še tako močan in zvit, iz pasti ni mogel. Legel je in začel tuliti. Drugo jutro je volka v pasti našel lovec, dvignil puško in po- meril vanj. Zajoka volk in poprosi: »Da, kriv sem ... Zaslužil sem kazen! Toda, nikar me ne ubijaj, dovolj sem že kaznovan, ker sem se ujel v past. Toda, dragi moj, kdo ne greši? Spusti me, pa boš videl: četudi poginem od lakote, mesa se več ne dotaknem ...« Lovec je verjel volkovi obl,,ubi in ga spustil. Volk od veselja po- skoči v zrak z vsemi štirimi in jo ucvre čez drn in strn. Beži tako ves dan in se zlačni, da se mu kar tema dela pred očmi. — Opoteka se sem in tja in od lakote škrt. z zobmi. Tedaj ugleda .svinjo, ki se valja po luži in zadovoljno kruli. Razveseli se volk in reče: »Kruli ali ne kruli, če si v vodi, pomeni, da si riba. Za ribe pa se z lovcem nisva pogodila.« Korejska pravljica o jazbecu in kuni Nekoč sta jazbec in kuna tekla po gozdni stezici in zagledala kos mesa. Skočila sta k njemu. »Jaz sem našel kos mesa!« je kričal jazbec. »Ne, jaz sem ga našla!« je kri- čala na ves glas kuna. »Jaz sem ga našel! Kaj bi se po nepotrebnem prepirala!« Kuna pa je godla svojo: »Jaz sem ga zagledala prva!« Tako sta se prerekala in prepi- rala, da je malo manjkalo, da se nista raztrgala. Tedaj je jazbec dejal: »Pojdiva pred sodnika. Naj on razsodi najin spor.« Sodnik v tistem gozdu pa je bila lisica. Lisica je poslvišala jazbeca in kuno ter dejala: "'•Dajte mi kos mesa, ki sta ga našla.« ...... - " - Sprta jazbec in kuna sta oddala sodniku kos mesa. Lisica je rekla: »Ta kos je treba razdeliti na dva enaka dela. Prvi del naj vza- me jazbec, drugi pa pripade ku- ni.« In lisica je raztrgala kos na dva dela. »To je krivično,« je zarentančil jazbec. »Kunin kos je večji.« »To napako takoj popravimo,« je rekla prebrisana lisica in od- griznila od kuninega dela precej- šen košček mesa. »Zdaj pa je ostal jazbecu večji kos!« je zakričala kuna. »To je krivično!« »Nič hudega, tudi to napako po- pravimo! Kadar sodim jaz, mora biti vse pravično.« In lisica je spet odgriznila ko- šček mesa, toda tokrat od jazbe- čevega dela. Zdaj se je pokazalo, da je ostal kuni večji kos kakor jazbecu. Toda lisica se ni dala zbe- gati in brž je odgriznila košček od kuninega dela. In tako je izravnavala kos, do- kler ga je še kaj bilo. Vse kaže, da govore resnico pa- metni ljudje: lakomni in nepo- pustljivi so zmeraj na škodi. Pripomba k članku: Razstava likovnih izdel- kov v ptujski »Mladiki« A. B. iz Ptuja nam je poslala glede na članek H. D. »Razstava likovnih izdelkov« v ptujski »Mla- diki«, ki je bil objavljen v našem listu dne 1. julija t. 1., oster od- govor, ki obravnava v glavnem peti odstavek omenjenega članka v katerem je govor o razstavi roč- nih del v sklopu razstave likovnih izdelkov. Ker kljub najboljši volji v sestavku (tudi v petem odstav ku) nismo našli nič zlonamernega, kaj šele škodoželjnega ali žalji- vega, kar je po zakonu o ti- sku lahko le osnova za upraviče- nost do zahtevka po objavi po- pravka, odgovora nismo objavili. Pripominjamo, da gre po našem mnen,iu v sestavku »Razstava li- kovnih izdelkov« v ptujski »Mla diki« za povsem dovoljen način javne ocene in kritike. Uredništvo MFSTNI KINO PTUJ predvaja od 15. do 17. julija 1.1. ameriški barvni film »Zr.OViLJE- NO KOPJE«, od 19. do 21. julija 1.1. francoski film »BRIDKA ZMA- GA«. KINO Ml RETINCI predvaja 16. in 17. julija 1.1. ju- goslovanski film »ČRN! BISERI«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja Ifi. in 17. julija 1.1. ame- riški barvni film »BODIMO SREČ- NI«, 20. in 21. julija 1.1. jugoslo- vanski film »CIGANKA«. KINO MAJŠPERK predvaja 16. in 17. julija 1.1. ame- riški fiilm »MOJIH .ŠEST KAZ- NJENCEV«. KINO ZAVRC predvaja 17. julija 1.1, mehiški film »UMIRAM SREČNA«. LUNINF SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 15. do 22. julija 1.1. Zadnji četrt dne 15. julija 1960, ob 16.42. Prevladovalo bo hladno in deževno vreme z vmesnimi razjasnitvami. A. C. Dnevni spored za nedeljo, dne 17. julija 1960. 6.00—6.30 Kedeljski pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30—6.40 Re- klame. 6.40—6.45 Prireditve dneva. 6.45 Popevke za jutranjo uro. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in rad-ijski koledar. 7.15 Koncert naših pi- halnih godb. 8.00 Mladinska radijska igra — Astiid Lindgreen: Pika — Nogavička, a.00 Odprimo zbirko Pahorjevih otroških pesmi. 9.15 Z vedro glasbo v novi te- den. 9.45 Pietro N'ardin.i: Koncert za violino in orkester v c-molu (violinist Peter Rybar in winteithurski simfonični orkester, dirigira Clemens Dahinden). 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Franc Cerar: V deroči Ljubljanici, b) Vid Je- rič: Samo dva sta se prebila. 10.30 Rado Simoniti: Pesmi o morju. 10.45 Radi jih poslušate (scored zabavne glasbe). 11.30 Nace Grom: Horuk od Rakitne do Slo- venskih goric (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas do- ma. Л. Dvorak: Slovanski ples štev. 8 — P. Sarasate: Ciganski napcvj — h. Schubert: Čebelica — J. Brahms: Madžar- ski ples štev. 6 — A. Dvofak: Humores- ka — C. Dragon: Crne oči — N. Rimski- Korsakov: Cmrljev let — .]. Strauss: Polka Pizzicato. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Radi bi vam postregli s prijetnimi melodijami. 16.00 Glasbena sestavljenka. 17.00 Sto- dvajset minut športa in glasbe. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Glasbeni variate. 21.00 Športna poročila. 21.10 Njihovih imen nismo pozabili — I. od- daja, tenorist Leo Slezak. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred polnočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. Posnetka h članku: »Za vse ni p-cstora v kopališču« na strani 3. Zgoraj: kopalci na birih, spodaj: kopalci na letnem kopališču v Ptuju Зргешешђе v ¡crsiilili Ш avtomoliili 0DPLAČEVAN.7E V ŠTIRIH LETIH iV V GOTOVINI JE TREBA PLA- ČATI 25 ODSTOTKOV -k SPREM ENJENA OBRESTNA MERA ^ NE- SPREMENJENI POGOJI ZA VOJN E INVALIDE BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — Po navodilih Narodne banke, objavljenih v včerajšnjem Urad- nem listu FLRJ, se dosedanji naj- daljši rok za odplačilo kredita zc nakup avtomobilov skrajša od 5 na 4 leta, odstotek, ki ga je treba takoj plačati v gotovini, pa se po- veča od 15 na 25 odstotkov. Uradni list FLRJ objavlja tudi odlok državnega tajništva za fi- nance, po katerem se obrestna me- ra za potrošniške kredite delav- cem, uslužbencem, upokojencem, invalidom, podoficirjem, oficirjem in vojaškim uslužbencem JLA za nakup avtomobilov poveča od 4 na 6 odstotkov letno, osebam sa- mostojnih poklicev in lastnikom zasebnih obrtnih delavnic pa za 7 odstotkov letno. Pogoji za dodelitev potrošniških kreditov vojaškim vojnim invali- dom za nakup avtomobilov ostane- jo nespremenjeni, torej z rokom plačila do 6 let, s plačilom pro.silca 10 odstotkov in z obrestno mero 4 odstotkov letno. Pogoji za kredit za nakup av- tomobilov so se spremenili spričo velikega povpraševanja po avto- mobilih na trgu. Krediti za nakup avtomobilov so letos samo od ja- nuarja do maja znašali 1,6 milijar- de din proti 400 milijonom v istem obdobju lani. Narodna banka pazi tudi na to, da stanje skupnih pcf trošniških kredito- '•='tos ne bi preseglo 15 milijp' n kolikor določa družbeni [. , Z zviša- njem obrestne mere za nakup av- tomobilov od 4 na 6 odstotkov letno je ta mera izenačena z obre- stno mero, ki jo prejemajo držav- ljani na hranilne volge. ДИ. .........................UHiJ ! l)i!LjiiMWHMMMi Naše xdravfe Ameriški zdravnik Geylord Hau- ser je izdal knjigo »Bodi mlad in živi dolgo«, ki je vzbudila v svetu veliko zanimanje in je .prevedena v številne jezike. Avtor je na za- nimiv in poučen način opisal, kako lahko s pravilno prehrano in dieto podaljšamo .svoje življenje in do poznih let obdržimo dobro kondi- cijo. svežo polt in mladosten izraz. Objavljamo skrajšan odlo- mek poglavja o laseh. V dolgoletni in ostri borbi proti osivelosti in plešavosti se zdi, da bo sovražnik vendarle premagan in da nam bo uspelo obdržati goste in zdrave lase v naravni barvi. Ta zmaga bo izbojevana na istem pod- ročju kot borba za dolgo življenje, namreč — na področju prehrane. Vsi si želimo, tako moški kot ženske, da bi imeli zdrave in le- pe lase. Številni zdravniki so pre- pričani, da so najboljši porok za to starši z zdravimi lasmi. To je pravilno, kajti dednost vpliva na lase prav tako kot na našo kon- stitucijo. Čim bolj zdravi so bili naši starši, tem več pogojev ima- mo tudi sami, da bomo v življenju zdravi. Antropologi poudarjajo, da je pri Kitajcih ple.šavost skoraj ne- znana. Zakaj? Najprej zato, ker uživajo Kitajci hrano, ki je bogata z vsemi vitamini B. To so v glavnem ribe, soja, korenje, razne trave, neolu.ščen riž in malo ku- hana zelenjava. Kot nadaljnji do- kaz za to so Irci. Na njihovem majhnem otoku so pitna voda in razni sadeži polni joda. prav tako hrana, ki je iz morja. Iz tako ime novane irsk^ mahovine pripravlja- jo domačini z dodatkom mleka izvrstne jedi. Naše današnje znanje o važ- nosti vitaminov, mineralnih so- li in joda za ohranitev las'dol- gujemo neutrudnemu in požrt- vovalnemu raziskovalnemu delu v laboratorijih, številnim mišim in podganam, zajcem, psom in srebrnim lisicam, ki so služile za poskuse. Vse te študije so poka- zale, da uravnava rast las in nji- hovo pigrgentiranje sipina vita- minov B, jod in železo. Številni znanstveniki so prepričani, da je posledica prezgodnje osivelosti po- manjkljiva pTehrana. Seveda pa ne zadostuje požirek vitaminov B, da se bo zgodil čudež in bodo dobili lasje zopet naravno barvo. Hrana, ki vsebuje te sestavine, res vpliva na naravno barvo in rast las, toda uživati jo moramo dolga leta in se strogo držati diete, da bi lasem znova vrnili naravno barvo in po- spešili njihovo rast. Pripoiwajo, da vsak dan in brezpogojno uživa- mo zadostne količine tiste »čudež- ne hrane« ki vsebuje največje ko- ličine kompletnih vitaminov B: tri žlice pivinega kvasa, pol skodelice pšeničnih klic, 2 veliki žlici mela- se in grozdnega sladkorja ter 1 li- ter koncentriranega jogurta. Trem vitaminom iz velike družine vita- minov B — pantotenski, folni in para-aminobencolski kislini — pri- pisujejo prav posebno sposobnost. da vrača osivelim lasem naravno barvo. Pri moških so močne doze vitamina B včasih povzročile rast ias na plešastih mestih. Kot primer navajajo znanstve- niki še Bolgare, pri katerih je jo- gurt narodna jed in kjer vidimo zelo malo sivih las, redki so celo pri ljudeh čez 70 let. Poskusne živali v laboratoriju so pokazale vse znake pomanjkanja vitaminov B (vključno sivenje las), čeprav so imele popolno in pravil- no hrano, če so tej hrani dodajali kavo. Iz tega sklepajo, da kava iz- pira iz telesa topljive vitamine. Pri običajni negi las pa priporo- ča tudi omenjeni ameriški zdrav- nik običajne metode: masiranje z lasnimi vodami in vsakodnevno ščetkanje. Razen tega tudi pripo- roča. naj možje in žene ne nosijo pokrival, vsaj ne pretesnih, če to ne zahteva mraz ali posebna for- malnost. Siailki)''»^ ђзјзгзи j e zaiirbna in nevarna Sladkorna bolezen se med ljud- stvom vedno pogosteje odkriva in predstavlja že pravo socialno obo- lenje. Zgrešeno je mnenje, da je vzrok te bolezni predobro življe- nje. Statistika nam kaže, da jo najdemo med vsemi poklici in jo odkrivamo prav tako tudi takrat, ko so življenjske prilike izredno težke (vojna). Ker se sladkorna bolezen pojav- lja pogosto z neznačilnimi znaki, spoznajo bolniki to bolezen često šele takrat, ko je povzročila njiho- vemu zdravju že znatno škodo. Za- to moramo biti pozorni, da odkri- vamo sladkorno bolezen že v prvih začetkih, kajti s pravilnim nači- nom življenja lahko preprečimo težke komplikacije, ki lahko tre- nutno povzročijo smrt (diabetična nezavest) ali pa znatno skrajša do- bo življenja (obolenja ožilja, srca ledvic, živcev itd.). Če bolnika na- vajamo k pravilnemu načinu živ- ljenja — dieta — in mu nudimo primerno delo, lahko OiStane do vi- soke starosti brez težav. Društvo diabetikov Slovenije od- kriva in zbira sladkorno bolne, širi med njimi s predavanji pozna- nje bolezni in jih navaja na pra- vilen način življenja, da lahko dr- žijo od zdravnika predpisano dieto, ki mora biti pretežno beljakovin- ska (meso, mesni izdelki, jaica, sir), kar je večini bolnikov težko dostopno. Čestitka predsednika Tita ob francoskem nadonalncm prazniku Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku franco- ske republike Charlesu de Gaullu brzojavno čestitko ob francoskem nacionalnem prazniku, PTUJ DNE 15. JUUJA 19в0 PTUJSKI TEDNIK 5TWAN 8 KompleKs Kriirde Mnogo smo že brali o Hiroišimi, še več nam je povedal film o tem mestu atomske smrti, toda malo- komu je znano, kako strašne po- sledice zapušča uporaba atomske bombe leta in leta p>o eksploziji. Eden od pilotov, ki so upravljali letalo nad Hirošimo, je brezupno duševno bolan. Čeprav so ga ob vrnitvi v Ameriko slavili kot he- roja, ni imel več mirne noči. V sanjah je kričal: »Otroci! Otroci!« čeprav niti slutiti ni mogel, kaj se bo dogajalo hirošimskim otrokom devet, deset let po tem, ko so njihove matere obsijali radioak- tivni žarki in je bilo na zunaj vi- deti. da so popolnoma zdrave. Pilotu Claudu R. Eatherlyju so uničili družinsko srečo. Potem ko si je dvakrat prerezal žile. ga je žena s tremi otroki zapustila. Ne- srečni heroj pa je začel mrzlično iskati priložnost, da ga ustrelijo. Vlamljal je v banko, na pošto, samo da bi se izpostavil kroglam policije. Toda ujeli so ga živega in ko je prišlo leta 1957 do sodne obravnave, so porotniki soglasno izrekli: ni kriv. Bolan je. Prega- nja ga kompleks krivde zaradi Hirošime in Nagasakija, Čuti se odgovornega za smrt in atomsko kugo, ki ni prizanesla tisočim in desetti.sočim. Pilot Eatherly je tistega dne, ko je zrasla na nebu atomska go- ba nad Hirošimo storil samo svo- jo vojaško dolžnost. .. Devet let po tem dejanju se je redila polslepa deklica Nobuyo Otsuka. še bolj nas presunejo naslednji podatki: od 6. avgusta 1945 do leta 1954 je bilo y Hirošimi roje- nih 32.179 otrok. Vsak šesti otrok v tem številu je bil ali mrtev ali iznakažen. 700 otrok se je rodilo mrtvih. 1107 novorojenčkov se je rodilo s {X>r"anjkljivo gradnjo ko- sti, brez pravih mišic, brez kože, sposobne za dihamje, in s hudimi okvaramd živčevja, 21 novoro- jenčkov z enim samim očesom, ali sploh brez oči. Štirje primeri n iso imeli niti naznačene očesne du- pline. 31 novorojenčkov rojenih brez možganov. 56 z znakaženimi možgani. 11 novorojenčkov ni imelo niti zunanjih niti notranjih orgsnov za voh. 400 brez organov za voh in sluh. 2 brez ušes. 2 brez ustne odprtine. 59 novorojenčkov z volčjim žrelom. 250 novorojenč- kov ni imelo ustnic ali pa so bile hudo iznakažene. 23 brez odprtine za debelo črevo. 2 brez udov. 27 samo z delno razvitimi udi. 328 z drugimi organskimi napakami. Te strašne podatke je objavil Kraljevski japonski inštitut za atomskjo raziskovanje v Hirošimi, v juliju 1957. Ne vemo. kaj se je zgodilo s temi spački, lahko pa si pred- stavljamo obup staršev in strah pred vsakim novim rojstvom. Ko- liko mater trepeta za bitje, ki ga nosi v sebi, in ne more vedeti, ali bo zdravo in normalno. Ali razmišljajo o vsem tem ljudje, ki izdelujejo načrte za atomsko orožje in ga celo preiz- kušajo. ne da bi upoštevali pro- teste upravičeno prestrašenega in ogorčenega človeštva? Žalostna zgedba iz Kanade v najbolj pustem predelu ka- nadske oblasti Manitoba pred- stavljajo edino zvezo med stotine kilometrov oddaljenimi naselji v glavnem samo tako imenovani »gozdni piloti« na starih, že za- vrženih letalih. Eno izmed takšnih letal je pripadalo tudi letalcu K. Harrisonu. Pred časom ga je na- prosil prijatelj, lovec Steve Sedor, naj odpelje njega in njegovega osemletnega sina na lov. Sedor je želel na lov k jezeru Tartar, v Westlandu. oddaljenemu predelu kanadske prerije. Tam je name- raval prebiti s sinom osem dni. nakar naj bi se Harrison vmil ponj in sina. Nedolgo po vzletu pa je motor odpovedal polwnost. Letalo je začelo padati in naposled se je zrušilo na zemljo. Oče in sin sta padla iz letala, pilot pa je zgorel skupaj z aparatom. Poznejša autopsija je pokazala, da si je pi- lot pri padcu zlomil obe nogi in tri rebra in da je dobil težje no- tranje poškodbe. Malček, ki je dobil samo lažje poškodbe, je ho- tel pohiteti pilotu na pomoč, ven- dar je že bilo prepozno in oče ga ste satelitov krožno pot približno 500 miMj nad Zemljo, tako da ti sateliti v č'm večji meri uootav- Ijajo ionosferske motnje. Sateliti krožijo v smeri sever—juq in bo »Tranzit« preletel Sovjetsko zve- zo. Arktiko in Antarktiko. — Američani predvidevajo, da bodo leta 1962 delovali štirje sateliti te vrste. Nekaj ur po izstrelitvi satelita je letalstvo izstrelilo medkonti- nentalno reiketo »Atlas«, '^i je preletela razdal,io 8000 kilometrov in padla v južni Atlantik. S tem so preizkusili novo vrsto raketne konice in njeno sposobnost, da se ne vname med povratkom v atmo- sfero. To je dnni poizkus. Sledilo pa jih bo še šest. je zadržal. Krepko ga je objel in mu rekel: — Sin, sedaj bom zaspal in ne bom se kmalu prebudil, ker sem precej utrujen. Ne oddaljuj se od mene m ko boš lačen, pij vodo. Mama bo kmalu prišla pote. Če se oddaljiš od mene, lahko za- blodiš. Pij vode. mnogo vode ... Sin je očetu obljubil, da bo ostal pri njem in je tudi držal besedo. Vodo je pil iz bližnjega izvira, ker pa je oče postal ne- navadno hladen, ga je pokril z listjem. Ponoči, ko ga je bilo strah, se je privil k očetu, ki je »spal« . .. Podnevi je pripeksilo sonce in otrok se je pokrival z zemljo, ki jo je napojil z vodo. Štirikrat v 14-tih dnevih, kolikor jih je prebil v pustinji, je padal dež in mraz mu ni dal spati. Naposled je otrok doumel, da mu je oče mrtev. Veliko je jokal in to je trajalo tîiko dolgo, dokler ga ni našel helikopter kanadske I>ol:cije. Pilot helikopterja je opa- zi! na neki pkmjavi ostanke Har- riscnovega letala in blizu njih postavico malega Vaiterja. Prepe- ljal ga je v bolnišnico bližnjega mesta. ';!o in neposredno, tako polno živ- enja in poezije, da zas.uži. kct ìaka oblika lepote v človeškem iejstvovanju. vse naše sjxetova- ј9 in ljubezen. Mimo Olimpa, ki nam je šele la koncu pokazal skozi oblake neg ix>d vrhom, smo drdrali skozi lolino Tembi. neikdanjo znameni- to dolino Tempe. Vsi potniki sta- rega veka so jo opevali kot čudo naravne lepote. Okus antičnega in sodobnega človeka g.ede lepote pokrajine je znatno različen, ven- dar v Tempi»'! .sta si enaka. Do'ina je s strmimi skadnum bregovi m bistro reko na dnu res prelepa. Potem smo se počasi začeli spu^ ščati v tesa''sko ravnino. Šircfl. izložbo ali kamorkoh, kjer bi to lahko povzročilo škodo ali ovira.o promet; 11. sežigati odpadke ai'i kuriti ogenj na odprtih prostorih v bli- žini stavb ali drugih naprav ali pa tako, da se moti okolica s smra- dom ali dimom, odmetavati ciga- rete ah druge ogorke na kraju, kjer je možnost, da se zaneti i>o- žar. IV. VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN LEPOTE KRAJA 6. člen Prepovedana so dejanja, ki cgro- žajo ljudem zdravje, nasprotuje.}o pravilom čisteče ali kaizijo lepoto kraja, in to: 1. metati odpadke, p.juvati ali kako drugače ponesnažiti tla ali predmete na javnih prostcnh; 2. pcškcdovati аП uničiti ali od- straniti pasode za odpadke, po- stavljene na javnih prostorih; 3. iztepavati karkoli v mestih na javna pota, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih oknih in balkonih ali na ulicah; 4. odilagati odpsdke ali gnoj na mestih, ki niso za to do.cčena; 5. pustiti greznice nezadostno zaprte a'li jih izpraznjevati in raz- livati v ok-Dliščinah in na način, da se povečuje smrad; 6. metati v kanadske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zama- šiti ; 7. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim; 8. prati ali umivati pri studencih in javnih vodovodnih napravah, namenjenih za pitno vodo; 9. nameščati plakate m objave na krajih, ki niso za to določeni, pisati na poslopjih, ograjah, javnih lokalih in vozilih; 10. voditi pse v javne loka.e; 11. zanemarjati osebno čistočo ali snago v stanovanju oaroma v delavnici v taki meri, da to moti okoliico ali utegne škodovati člove- škemu zdravju; 12. prevažati mrhovino, kosti, kože in podobno v vozilih, ki niso zaprta, ali pustiti mrhovino neza- kopano; 13. opustiti pravočasno izpraz- njevanje in čiščenje greznic, sme- tišč, cdtcčnih kanalov, jarkov in potokov. 7. člen Lastniki, upravitelji in najemni- ki ali druge odgovorne osebe ne- premičnin ob javnih poteh morajo skrbeti : 1. za potrebno čiščenje hodnika ob svoji ali najeti nepremičnini, kolikor čiščenja ni prevzela upra- va javne snage; 2. za odstranjevanje s hodnikov ali obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov snega in posipanje poiledenelih hodnikov do pol sed- mih zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat. 8. člen V stancvan,jskih in poslovnih prostorih, kleteh in podstrešjih je prepovedano rediti prašiče, koze, ovce, kunce in perutnino. Pse, mačke ali večje število ptičev je dovoljeno gojiti v stanovanjskih prostorih samo »z dovoljenjem hiš- nega sveta oziroma lastnika stav- be. Občinski ljudski odbor do'oči območja in pogoje, ob katerth je dovoljeno gojiti v omejenem šte- vilu poleg psov, mačk in ptičev tu- di druge domače živali. V. VARSTVO JAVNIH NASADOV 9. člen Prepovedana so dejanja, s ka- terimi se kvarijo parki, nasadi m kulturni spomeniki, in sicer je prepovedano: 1. v javnih parkih in nasadih ter na pokopališčih lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, obirati sadeže z drevja, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti; 2. poškodovati živo mejo ob jav- nih poteh; 3. prevračati, prestavljati ali mazati k.opi, mize, ograje in dru- ge naprave na javnih poteh. Obirati sadeže in cvetje z drev- ja v javnih nasadih je dovoljeno le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa občinskega Jjud. skega odbora. VI. KAZNI 10. člen Z denarno kaznijo do 20.ÓOO dm se kaznuje storilec za prekršek po 1. odstavku 2 člena; po 1. in 2. točki 3. člena; po 1., 2., 4. točki 4. člena; po 1.. 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točki 5. člena, po 2., 4., 5., 7., 9., 11., 12. m 13. točki 6. člena; po 1. odstavku 8. člena. Za prekršek iz 6. točke 4. člena, 1. in 2. točke 7. člena ter 1. točke 9. člena je predpisana denarna ka- zen 50Í) din. Za prekršek iz 3,, 5. in 7. točke 4. člena, 8., 9., 10. in 11. točke 5. člena 1,, 3., 6., 8. m 10. točke 6. člena, 2. in 3. točke 9. člena je predpisana denarna kazen 200 din. 11. člen Če so kršilci tega odloka m''ado- letniki, se kaznujejo njih starši, skrbniki ali redniki ali pa tisti, ki jim je zauoano varstvo, če so za- nemarili svo.jo dolžnost in niso skrbeli za mladoletnika. 12 č en Uslužbenci LM in komunalni nadzorniki občinskih ljudskih od- borov smejo izterjati denarno ka-- zen na kraju iamem cd tistih, ki jih za.lotijo Dri storitvi nrekrikov iz 2 in 3. odstavka 10. č'ena'tega odloka. VII. KONČNE DOLOČBE 13. člen Z uveljavitvijo tega odloka pre- neha veljati odlok o javnem redu in miru okraja Maribor (Uradr» v-stn''k okraja Maribor, številka 12-131/59). 14 člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Uradnem vestniku okra- ia Maribor« Št. 01-2-3-60 Maribor, 16. junija 1960 Predsednik Okrajnega judskega odbora Jože Tramšek I. r. OBČINSKI L.IUDSKI ODBOR PTUJ Po 8. točki odloka o evidenci in kontroli cen določenih proiz- vodov (Uradni list FLRJ, št. 27-385/60) je svet za blagovni promet in turizem ObčinsKega ljudskega odbora Ptuj na seji dne 9. julija 1960 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišje prodajne cene na drob- no za sveže goveje meso, svinj- sko in telečje meso ter mleko na območju občine Ptuj. 1. Besedilo 1. točke odredbe o spremembi odredbe o določitvi najvišje prodajne cene na drob- no za sveže goveje, svinjsko in telečje meso ter mleko v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Ma- ribor, št. 40-508/59) se spremeni tako, da se v prečiščenem bese- dilu glasi: >L Sveže goveje meso. Najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje meso se določijo takole: I. za meso s kostmi: a) za meso goveda I. vrste se določi enotna cena 400 din za kilogram; b) za meso goveda II. vrste se določi enotna cena 360 din za kilogram. Najvišja dopustna priklada je: — do 30 "/o k stegnu in plečetu; — do 25 " o k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti iz- ločene; — do 15 Vo k bržoli in šimbasu ter — do 10 ®/o k rebrom in prsne- mu košu. K bržoli, šimbasu. rebrom in prsnemu košu goveda klavnosti izpod 47 " 'o ni dovoljeno dati priklade. Uvrstitev mesa v oba kako- vostna razreda obeleži z ustrez- nim žigom na mesu pristojni ve- terinar, ki vrši mesoogled. Prodaja mesa I. vrste se sme vršiti le po predhodni ugotovit- vi odstotka klavnosti goveda po tržni inšpekciji. II. Sveže svin.isko meso. Najvišja prodajna cena na drobno za sveže svinjsko meso se določi takole: a) za meso brez kože se določi enotna cena 380 din za kg; b) za meso s kožo se določi enotna cena 330 din za kg. Na meso brez vraščenih kosti oziroma na meso, iz katerega so vraščene kosti izločene, je do- pusten najvišji odstotek pri- klade 20 «/e.« 2. Besedilo točke l/III in IV od- redbe o določitvi najvišje cene na drobno za sveže goveje, te- lečje in svinjsko meso ter mleko na območju občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 23-260/59) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »III. Sveže telečje meso. Najvišja prodajna cena na drobno za telečje meso s kostmi se določi na 400 din za kg. Za sveže telečje meso kako- vosti baby-beef se cena na drob- no formira prosto. IV. Sveže mleko. Najvišja prodajna cena za sveže pasterizirano mleko se določi: a) za široko potrošnjo 39 din za liter, b) za podjetja in zavode 46 din za liter.« 3. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. St. 05/1-MEI-13/1-60. Ptuj, dne 9. julija 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. , Predsednik sveta za blagovni promet in turizem Anton Kolenko 1. r. Lep uspeh nogometašev Aviooiìreme v Ma iboru V soboto je bilo v Mariboru okrajno sindikalno prvenstvo v nogometu. Finalnega nogometne- ga tekmovanja so se udeležili pr- vaki treh skupin. V zahodni sku- pini koroškega predela ,je v pred- tekmovanju osvojila prvo mesto sindikalna ekipa Železarne Ravne. V mariborski skupini je postal pr- vak ekipa Železniških delavnic »Boris Kidrič«. V ptujski skupini pa je na turnirju v čas 10. oblet- nice delavskega samoupravljanja osvojilo prvo mesto moštvo tovar- ne Avtooprema Ptuj. Mlada ekip^ Avtoopreme je bila nato določena, da se udeleži okrajnega tekmova- nja v nogometu. Ekipa je imela zelo malo časa za resne priprave, vendar je z borbenostjo posegla v borbo za prvo mesto. Žreb v Ma- riboru je določil, da igra mlado moštvo dve tekmi zaporedoma. V prvem srečanju se je moštvo Av- toopreme sostalo s prvakom ma-, riborske skupine »Boris Kidrič«. Tekma je bila zelo živahna in v delni premoči Avtoopreme. Zara- di nesigurnega vratarja so doma- čini takoj prešli v vodstvo, katero so obdržali do konca tekme. V drugem delu je sodnik večkrat so- di! v korist domačinov, čeprav je moštvo Avtoopreme bilo tehnično boljše moštvo. Častni gol za Av- toopremo je dal Beranič. V mo- štvu se je odlikoval srednji krilec Hanzl. Rezultat tekme je 3:1 za domačine. V drugem srečanju sta se sestali moštvi Železarne Kavne in Avtoopreme. Kljub utrujenosti je moštvo Avtoopreme v drugi tekmi igralo mnogo bolje, vendar je zamudilo nekaj zrelih priložno- sti. Rezultat tekme je bil 0:0. V zadnjem srečanju sta se se- stali moštvi iz Maribora in Kaven. Tekma ni bila zanimiva, vendar se je ugotovilo, da je moštvo iz Ra- ven mnogo boljše toda domačini so imeli več sreče in nekaj mi- nut pred koncem dosegli gol. Končni plasma: Železniške delav- nice »Boris Kidrič«, Avtooprema Ptuj in Železarna Ravne. Pa. Dvoboj ÂYtocprsma Ptuj in Tovcirsia aluminija Kidričevo Med tednom je bilo v Kidriče- vem zanimivo športno srečanje v odbojki in nogometu. Najprej sta se sestala občinska prvaka Ptuja — Avtooprema in reprezentanca tovarne iz Kidričevega v odbojki. Bo- je bil zelo zanimiv ter je zma- galo nekoliko boljše moštvo Avto- opreme Ptuj z rezultatom 3:2 (15:8, 10:15, 9:15, 15:13, 15:11). V drugem srečanju na zelenem polju sta se srečali nogometni ekipi. Kljub temu, da so imeli go- stje več priložnosti za dosego go- lov, so domačini bili borbenejši. Rezultat tekme je realen 1:1 (1:1). HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM, skoraj novo, z 1,30 ha zem- lje, prodam. Vprašajte: Pred- kaka, Sela TAKOJ VSELJIVO HIŠO z gospo- darskim poslopjem, njive in sa- donosnik vseh kultur, prodam. Žemljic, Zavrh 7, Voličina v Slo- venskih goricah. HIŠO z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 1,18 ha zemlje v Sovi- čah 6 pri Vidmu prodam. NOV NSU PRIMA III ugodno pro- dam. Vprašajte: Na tratah 10, Ptuj. KOŠNJO OTAVE prodam. Vpra- šajte: Ptuj, Mariborska 12. V ZALOGI IMAMO TRAČNICE vseh dimenzij in dolžin. »Od- pad« Ptuj. Preklic Preklicujem delavsko knjižico št. 359701/7759 na ime Peter Pe- teik, Polenšak 36, izdano v Šo- štanju. za neveljavno. ZAHVALA Naznanjamo vsem znancem ìtì prijateljem, da nas je 3. julija 1960 za vedno zapustila ljubljena žena (П mati ANA ČERVEK Ob tej bridki izgubi se zahva- ljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, .jo obdarovaii s cvetjem in jo spremili na zadnji poti. Mož Štefan in sin Stanko