Posamezna Stcr. K 2‘—. #TABOX* izhaja vsak dan, razven nedeljo iji praznikov, ob 18, uri v da.umom naslednjega dno ter stan« mesečno no pošti ii 20*—, za inozemstvo X 40'—, dostavljen na dom U 22« —, prejeman v upravi k 20*—« luserati po dogovoru« Naj učn le tiri upravi TA BORA* UAlilbOlt, Jurčičeva ulica štev, 4, o [Oj JPOSTIsriHA- PAV*bALIRANA (■■■■iiinnrnninii ! Posamezna žtov. K 2«— 5 UREDNIŠTVO se nahaja v Maribora, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nadstropje. Teleion interuib. št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele« Ion st. 24. SHS pošlnočekovui račun štev« 11.787« Na naročila brez denarja se ne ozira« — liokopifli se ne vračajo« Leto: SSL orasr-iastEBSSB Maribor, sobota 18. februarja 1922. «f Y*:;vV Številka: 40. Občinska koalicija. Maribor, 17. lebruarja 1021. Ko r,o sedeli na našem mariborskem Magistratu še vladni komisarji ter so bili iv občinskem sosvetu še večinoma na-brednirn, demokratskim krogom pripadajoči ljudje, so bili vsi opozicijonahii iisti Spd »Straže« do pokojne »Enakosti« Vsak dan polni najgrših napadov deloma pravnost na njihove osebe, deloma pa ,la demokratsko stranko kot tako. Oči-felo se je to in ono, nabavljalo čez korupcijo pri stanovanjskem uradu, čez rfuginjo, proti kateri »policajdemokrati« Mčcsar ne ukrenejo ter še čez tisoč jhugih stvari. Takrat je prevzemal vse klerikalce, narodne sociialiste in socijal-Uo demokrate en sam klic: — »Dajte volitve, da pometemo demokratsko jjesnago z magistrata!« Volitve so kon-™ res prišle ter sc tudi vršile in izvr* sl!c v znamenju tega klica z zmago so-C|Jalno demokratične; komunistično na-r?dno socljalistlenc in klerikalne koali-■ cjic, katera je potisnila demokrate v opo-2jcijc. v dneh agitacije za te volitve so sipali socijalni demokratje, komunisti, Orodni socijaiisti in klerikalci med naše Meščane toliko prekrasnih in vabljivih pijufc, da bi se moralo spremeniti živ-.lenjc v Mariboru v pravcati raj, če bi sc |zPolni!o v resnici samo desetino teh ob5 »Jub. Danes je poteklo že precej mesecev i a občinskh volitev. »Demokratska ne« Snaka« je izginila z magistrata, na žu-vatishi stol je sedei socijalni demokrat, Meirm na desnico naroden socijalist. na ,®vico pa klerikalec. Ta trojica strank je pobila v naši mestni občini absolutno in ^omejeno oblast. Dolgo, vse do danes, srno čakali na obljubljeni raj, upali srno, . a sc bo vendar enkrat pokazala dobrota !l°vcga močnega socialnodemokratsko ^vodnosocijalistično - klerikalnega reži- j i jMs. In res, dobrota sc kaže od dne do j t!- boli, toda ne v pozitivnem, ampak v j ne?:ativnsm smislu. Razmere v Mariboru j postajajo od dne do dne bolj neznosno. 1 j jMginja raste tako strašno in nezadržno,i Postaja ubogega meščana, ki je nave-i an samo na zaslužek svojih rok, kar i j?*0211* Maribor, ki je bil pod vlado »de-; , °itratskc nesnage« najccnejše mesto v j. ^'nroslaviji, jc pod vlado socijalnih demo-’ batov, navadnih socialistov in klcrikal-cv prekosil vra ostala slovenska mesta .?r bo prekosi!, čo še ni, prav kmalu cel) '°Sni?ni Zagreb. Vcrižniki in navijal^ ^Majo nikjer tako prostih rok. kakor v ^^-•alistično - narodnosdcijalistično - klc-1‘Ciinem Marjiboru. Povsod drugod jih ' Sanjajo in. zatirajo, le v Mariboru jim .j skrivijo niti lasu. Razmere na našem Ra 'o vnehovpijoče. Mestne aproviza-kc, k j ],; cc;:!la kolikor! oliko ublažila. . Znosno draginjo ter vsaj deloma izpod« *,a tla navijalccm cen in oderuhom, ob-•n T«i koa!ici>fi noče in sicer radi tega pker bi mogla konkurirali s konzumni, ‘'•.crega pripravljajo narodni socijaiisti • svojo pripadnike. Na stanovanjskem 4du sc ni še nikoli postopalo tako ' Mridalozno, kakor se postopa sedaj, ko j a »rsa v svojih rokah rdoče-modro-črna akcija; Mesto da bi sc pometalo iz sta-razne pa raške, ki nimajo tu nika--<*.a opravka, ali da 1)1 sc jim vsaj od« Prrvehka• stanovanja, mesto cla bi . Poslalo kamor spadajo razne nemške bi sc šopirijo v celil: velikih stano-Oc'V-11 ;,arac’ sc ‘nc^c na cesto na^e rcv-Judi ter se nakazuje nova stanovanja bla”'ni n.C!)°b'ebnim tujcem, ki bi radi v d Tovoiili osrečiti naše mesto s svojimi ‘f>Cft|. t;,ii\,°b'-insk° zvezo sc sprejemajo razni i-Slo-v, •' ‘"'""uti in nemčurji, zavedne c v encc in Jus>*nc..Wpn£ n? sc odklania. Nova muslimanska ministra. -- Proiič vpokojen. -- Sporazum s Italijo. - Za podporo Rusiji. - Konferenca male antante. J Mesto da bi se pomagalo ljudstvu ter sfc ga razbremenilo, se uvaja vedno nove davke. Celo na zrak bi radi napravili davek modri možje socijalnodemokratičnc porodice. V občinskih odsekih v mestnem in občinskem svetu sc vrše seje, ki spominjajo v marsičem na seje znanih Ab-deritov in njihove pravde o cfclovi senci. Po cele dolge ure se razpravlja o malen* kostih, ki sploh niso vredne, da sc o njih govori, o onih zadevah pa, ki so najbolj pereče in najbolj važne, sc pa sploh ne razpravlja. Če človek pogleda le enkrat na sejo našega občinskega sveta, zapazi takoj, da sedi v'njem 80 procentov ne-zmožnežev, ki o komunalni politiki in o občinskih zadevah nimajo niti pojma. — Potem se človek tudi ne čudi če je naše | občinsko gospodarstvo in delovanje tako kakršno je in če postajajo razmere dan za dnem bolj neznosne, tako da celo narod-nosocijalistično glasilo »Jugoslavija« samo pravi: »Kaj dela naša socialnodemokratska večina (seveda svoje lastne stranke, ki je ravno toliko ali pa še več kriva neznosnih razmer, »Jugoslavija« noče obsoditi) v občinskem zaslopu, da ne vidi tega groznega poviška (cen) in nc čuje tožb konsumentov delavcev in javnih nameščencev? Kaj pomaga če še toliko zabavljate čez prejšnje (demokratske) vladne komisarje, če pa ljudstvo vl< di, da je bilo preje neprimerno boljše, kakor pa je sedaj. Ljudstvo gleda in sodi, ne po besedah ampak po dejanjih.« Strašna je ta obsodba, še strašnejša, ker je prišla iz Aust pristašev krivcev sa-uiifr. Tako daleč smo torej že prišli, da že lastni pristaši v lastnem glasilu zabavljajo čez svoje voditelje! V take razmere nas jc privedla sedanfa občinska koalicija, a oni listi, od »Straže« do »Volks-stimme«, ki so prej, napram današnjim vij zlatih časih, bili vsak dan polni zabav* ljanja in kritiziranja, danes ne zinejo niti besedice, ampak trdovratno molče. Te razmere s katerimi so osrečili našo občino socijalni demokrati, narodni socijaiisti in klerikalci, naj si vzame javnost za A'zgled in naj si jih dobro zapomni za prihodnjič. Dan obračuna bo prišel prej ali slej in ta dan bo za sedanjo občinsko koalicijo strašen.* Velika ljudska metla bo pometla temeljito. Beograd, .17. februarja. Izv. Pogajanja glede trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo potekajo ugodno. Posebno pozornost se posveča tranzitnemu prometu v Sloveniji. V bodoče se bo udeleževal pogajanj tudi zastopnik pokrajinskega namestnika za Slovenijo, prof. dr. Vodopivec. Beograd, 17. februarja. Izv. Novi minister za trgovino, g. Osman Milovič, ki ga je designirnl muslimanski klub, ie že od leta 1910 naprej župan v Tuzli. On je pristaš struje poslanca Korkuta ter je kot zaveden Jugosloven izjavi!, da pride v poštev za bodočega ministra za narodno zdravje Omerovič. Omerovič je pristaš dr. Spahe,* to je hrvatske frakcije. Iz tega je razvidno, da je na obeli straneh muslimanskega kluba prišlo do kompromisa. Kandidatura imenovanih je napravila v Beogradu ugoden vtis. Beograd, 17. februarja. Izv. Stojan Protič je v činu državnega svetnika vpokojen. Beograd, 17. februarja. Izv. Iz dobro poučenega vira se doznava, da je med Jugoslavijo in Italiio glede izpraznitve tretjega pasu v Dalmaciji dosežen sporazum. Radi tega se bo gospodarska pogajanja v kratkem zopet nadaljevala. Šxuša so tudi doseči ureditev razmer na Reki. Beograd, 17. februarja. Izv. Včeraj se je osnoval tukaj komite za podporo gladujočih v Rusiji. V korist te akcije bo imel škof Dositej več konferenc v vseh večjih- mestih kraljevine. Beograd, 17. februarja. Izv. Zunanji min. dr. Ninčič je poslal našima poslanikoma v Parizu in Londonu nalog, naj .sporazumno z dr. Benešem določita rok konference zastopnikov male antante. Konferenca se bo, kakor znano, vršila v Beogradu. Anglija proti mali antanti. DKU London, 16. febr. (Reutter.) j Nota francoske vlade, 's katero sprejema I povabilo na predkonferenco strokovnja-i kov v Londonu radi izdelave pfograma j za genovsko konferenco, izraža tudi želijo, naj bi se na to predkonferenco po-jzvalo tudi zastopnike male antante. Angleška vlada je na to noto odgovorila j danes z izjavo, da je vrhovni svet v i Cannesu sklenil pozvati na to predkon- ferenco v Londonu samo zastopnike petero sil, vsled česar nikakor ne gre, da bi se klicalo ha to konferenco še zastopnike male antante ali sploh« kako druge države. Angleška vlada želi, da se vprašanje predkonference reši čini-hitreje, da dospo strokovnjaki določenih petero sil (Anglije, Francije, Italije, Japonske in Belgije) lahko takoj v London. Francifa ne prizna sovjetske vlade. DKU Pariz; 16. februarja. (Mavas). V zbornici je izjavil ministrski predsednik Poincsre, odgovarajoč na vprašanje socijalistično-radikalnegi poslanca Buhsona: Vlada želi nuditi Rusiji hitro in uspešno pomoč. Zbornica je iz humanitarnih ozirov dovolila za stradajoče rusko prebivalstvo 6 milijonov frankov kredita, tudi razna diuštva in posamezniki so darovali znatne, svote. Na to ie ministrski predsednik podal pojasnila 0 pogajanjih med Nouiensom, Skobt?-lovim, Ivrasinom in čičerinom, ki so pa so nadaljujejo Ugotovil ,ie, da eo brzojavke iz Moskve presej ugodne. — —( : Kraljevo potovanje v Bukarešto. TIP Beograd, IG. febr. Nj. Vel. [kralj Aleksander so 19. t. m. odpelje v 1 Bukarešto. Na potu ga bodo spremljali j mili. predsednik Paših, minister za zu-■ iicnjo stvari dr. Ninčič, še političnega oddelka v ministrstvu za zunanje stvari Anastnzijcvič. šef zapisnikar v ministrstvu za zunanjo stvari Ristič, minister dvora Jankovič; adjutant Hadžič, poveljnik kraljevo gardo Živ-kovič. maršal dvora Damjanovič in pomočnik maršala dvoru Jovičič. Nj. Veličanstvo s spremstvom bodo na ru-munski strani slovesno sprejeli v Turnu Severinu. Ministri na razpoloženju »e razrešijo dolžnosti. TIP Beograd, 16. febr. Snoči je gospoda.rskofinančni komite ministrov sklenil, da so ministri na razpoloženju razrešijo svojih dolžnosti. Razmejitev z Albanijo. TIP Boograd, 16. fobr. Kontom meseca februarja so sestane v nevtral- Urancija je pomagala ruskim vojnim in civilnim ujetnikom, sedaj pa pomaga stradajočemu prebivalstvu. To pa nikakor ne pomeni oficijelnega priznanja sovjetske vlade. (Burno ploskanje). Francoski Rdeči križ, ki ni vladin organ, lahko naveže stike z zastopniki sovjetske vlade. Francoski parlament je s svojim privoljenjem za kredit pokazal, da hoče pomagati ruskemu na- j rodu in vlada bo storila vse, Hn se bo ta pomoč res tudi izvršila. Predlog so-cijalista Mistrala, da so se omenjena vprašanja izpromenila v interpelacijo, jo bil odklonjen s 446 proti 137 glasovi. o— nem pasu komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo. Bonomi ponovno pred parlamentom. DKU R i m, 16. febr. Danes je stopil Bonomi po krizi prvič zopet pred zbornico. Govoril je o notranji in zunanji politiki. Njegov govor je • bil sprejet hladno. DKU R i m, 16. febr. Po govoru ministrskega predsednika Bonomija v zbornici so izjavili liberalni levičarji, da vztrajajo še nadalje a* opoziciji. — Vsled vladne krize je dosedaj izostala čajnica za umrlim papežem Benediktom XV., kar jo nadomestil ministrski predsednik Bonomi z izjavo, da je smrt papeža svetovni dogodek, kar pa je izzvalo na levici ogorčene proteste- r- Francija in Madžarska. DKU Pariz, 15. februarja. Zunanji odbor zbornice jo končno sprejel poročilo Cuerniera, ki jo priporočal ratifikacijo pogodbe z Madžarsko glede izpolnitve gospodarskih klavzul ■ trianonske mirovno pogodba* Pr. Alois našiti: Za gospodarsko vzajemno^ Jancslavije in Češkoslovaške. (Češkoslovaška krona »n dinar.) (»Narodni Listy“ t dne 14. t. m.) „ Agramer Tagblatt“ se je dne 8. t. m. pečal z moiim predlogom, naj bi z kraljevima SHS uredili svoje stike na ta način, da ne bi deflacija, ki se danes pojavlja pri nas, imela škodljivega vpliva na razmerje čsl. krone do dinarja in g-poslabšala. „Aaramer Tagblalt* trdi, da si lahko kraljevina SHS kot. agrarna država poprej popravi svojo denarno vrednost, ker e treba samo nekoliko dobrih letin, pa ro-tane njena bilanca aktivne. Po mnenju tega lista je opssno spravljati v odvisnost (mednarodno) jugoslovensko in češkoslovaško valuto, ker je Češkoslovaška kot industrijska država mnogo bolj izložena raznim izvoznim in soci-jalnim krizam, s tem pa tudi nestalnost' denarne vrednosti. Popolnoma soglašam z nazimnjem, da ima kraljevina SHS v svojih _današ< njih mejah bogate gospodarske vire, da bo imela v dobrih letih znatne previške, ki ji bodo omogočili, da popravi katastrofalne posledice vojne in se posvet’ intenzivnemu investičnemu delu na že leznicah, rudnikih in industrijskih pod* jetjih. Tod8 baš vsled tega, ker zasto ' pam to naziranje, mislim, da bi bilo za >rr*A"R O tf Maribor. J8 ienruarj« iruPB obe državi prav, če bi si vzajemno pomagale pri reševanju povojne krize. Ne smemo pozabiti, da je tudi Rusija bila agrarna država, razpolagajoča z ogromnim prirodnim bogastvom in je vendar imela vse do Wittea neurejeno denarno vrednost. Mednarodni boj, ki ga je započel Witte za mednarodno stabilnost rublja, videč v nji pogoj, da se z uspehopi uvede denar v zlatu, nam jasno priča, da se ne sme prekrižati rok ter čakati na dobro letino, ne ozirati se na to, kako bo v nerodovitnih letih. Witte ni odobraval načela, da se kurzi lahko enostavno diktirajo in je izrekel že leta 1894 znamenite besede: „Ne morem uvajati regulacije denarne vrednosti: ona se uvede sama, zakaj uvajati se sploh ne da.“ Smajral je, da so temelj dobre denarne vrednosti narodno-gosoodarske razmere v državi, delavnost in štedljivost prebivalstva in kar najugodnejše vnov-čevanje dcanačih pridelkov doma iti na tujem. Stabilnost rublja, odgovarjajoča zlatemu obsegu, je bila potrebna, da ni Rusija izvažala svojega dela za nizko ceno, da je niso izsesavali inozemski kupci. Ko je z monopolom na žganje vpostavil ravnotežje državnih financ, je posvetil vso skrb inozemskemu kurzu rublja, da bi na ta način zabr-mil osiro mašenje Rusije. Vse to pa je V/itte dosegel izza dolge borbe, ki ostane v finančni zgodovini za vsikdar redek primer energije. Meni ne gre za borbo, marveč za to, ua dosežemo isti cilj potom sporazuma in z gosoodafskim zaupanjem. Casi so težji kot so bili pred vojno, kajti vse valute so večalimanj odvezane od zlata, kovine, ki so jo povsod radi sprejemali za poravnavo plačilne bilance. Zaupanje v državo pa igra veliko vlogo pri določevanju kurza papirnatega denarja. Ii razmišljajoč o stabilizaciji razmer sem bil in še ostsnem tega mnenja, da bi bilo zelo zdravo za obe državi, če bi bili našli za mednarodni slik enaka ali medsebojno se dopolnjujoča načela. „Agramer Tagblatt" izhaja iz stališča, da'je kraljevina SHS agrarna država in da si vsled tega pribe ri denarno stabilnost počasneje, a sigurneje kot Češkoslovaška, ki je industrijska država. Češkoslovaška pa od množine žita. Ki jo potrebuje na leto. pridela 70 odst. doma in samo 30 odst. uvaža. Njeno poljedelstvo producira povrh tega sladkorno peso, krompir za Špirit in škrob, pivovarniški ječmen, hmelj: od teh produktov je oevisna industrija sladkorja, kavinih suregatov, špirita, škroba, slada, piva, ta industrija je pa izvozna industrija. S produkcijo mleka in mesa je združena mlečna, mesarska in kožarska industrija. Poljedelska produkcija ie intenzivna; ječmen, slad in hmelj šo znani širom sveta. Mnenje, da je naše celotno narodno gosoodar-stvo odvisno edinole od industrije, te zmotno. V primeri z drugimi industrijskimi dežeknii imamo to prednost, da je naše poljedelstvo intenzivno in da se I K.: Iz Kranjske gore v (Dalje). V bivšo Vosovo kočo na Močil« (1523 m) sva vstopila ob sedmi uri ter dobila clokai ljudi: tesarji sn ravno popravljali vsled vojne močno poškodovano kočo in delali novo verando, in oddelek razmejitvene komisije k gospodom majorjem Markovičem na čelu, jim je pomagal. Ker jo stara kuhinja razdrta in nove šo ni, se inora kuhati pod neko lopo, tako bolj ‘po drvarsko, kjer se mora kuhar venomer jokati, če hoče sploh ka j skuhati. V enem kotu sva kuhala midva, v drugem pa gospa majorjeva, kateri jo gospod prav pridno pomagal. Dim, ta peklenšček, ni delal ftikako razlike, vsi smo so jokali ter se pri tem imenitno zalpavali. Prisedel jo še gospod inžener Šmid in pa tisti črni, zagoreli, prej tako sum1 ji vi vojaki. Ugajalo nam jo posebno to. da so so vsi, poveljnik, inženir in vojaki skupaj tako lopo družinsko zabavali in pogovarjali. Ob 9. uri smo šli zopet v sobo, kjer so nam vojaki postlali s slamo in plahtami, da smo spali bolje, kakor dostikrat v postelji. Drugo jutro ob pol C. orj *m.o odšli nroti .Vršiču; na meji bo ta intenzivnpst stopnjevala še na Slovaškem. Intenzivnost in raznovrstnost poljedelske produkcije je obramba' proti celotni nerodovitnesth Kar se tiče ostale industrije, nam baš njena raznovrstnost jamči za stabilnost, kajti kriza v eni panogi ni redno v zvezi .s krizo v drugih panogah; večkrat nastane vsled krize v eni panogi ugodnejša konjunktura za druge. ° Nikakor ni pravilna trditev, da bo po svetovni vojni, ki je med množicami povzročila težko bolezen lenuhanja pri delu in v podjetnosti, lažje premagala povojno bedo industrijska kot pa agrarna država. Kdor uvidi, kako velik pomen ima delo in podjetnost v intenzivni poljedelski in industrijski produkciji in kako veliko vlogo igrajo narava in njene sile v ekstenzivnem poljedelskem gospodarstvu, bo razumel, da se nismo ravno lahko povzpeli navzgor, ne da bi ozdraveli vsaj deloma zgoraj omenjeno bolezen. Razlika tiči drugje: Kraljevina SHS, zlasti pa srbske dežele so troele v vojnem času direktno škodo. Uničeno je bilo vse, kar se je uničiti dalo in oro-Dan» vse, kar se je dalo odnesti; zato je zdravljenje bolezni težje. J oda to navsezadnje ni predmet diskusije. Gre za to, ali bi se moglo narodno gospodarstvo obeh držav dopolnjevati v tej meri, da bi bila ta vzajemnost gospodarskega življenja zdrava za obe državi. Seveda pri tem ne mislim, da eden ali drugi ne smel voditi samostojne gospodarske politike. Naj to pojasni primer. Češkoslovaška mora 30 odst. svoje žitne potrebe uvažati iz tujine. Delalo se je na to, da bi imela na Donavi svoje transportno ladjevje in zgradila pristanišče v Brat1-slavi. Zakaj bi pač ne uvažala pšenico in koruze po Donavi iz Jugoslavije, če bi bila voznina taka, da bi jo ti produkti stali manj kakor dovoz iz Amerike ali Argentinije?. Zakaj ne bi kraljevina ŠHS dobivala po Donavi premoga, poljedelskih strojev, tračnic in drugega blaga? Za podlago ne jemljimo gospodarskih izkušenj v zadnjih treh povojnih letih, ki kažejo toliko prometnega nereda, ne izvoznih ih uvoznih prepovedi, plesa valut in deviz — vsega tega, kar je ubijalo podjetnosti možnost kalkulacije. Nikakor ne ogrožam lastne gospodarske politike, če se sporazumem z državo, s katero imam mnogo skupnih, medsebojno se dopolnjujočih interesov, na podlagi trgovinske pogodbe in takih vzajemnih ukrepov, ki bi se ravnali po gospodarski in politični strukturi vsake teh držav ter zabranjevali nepravilnosti, katere podkopavajo sigurnost in, zahtevajo v vzajemnih stikih precejšen riziko. V teh treh povojnih letih si je kraljevina SHS pridobila dovolj izkušenj v ublaževanju vojne in povojne bede; imamo'jih dovolj tudi mi, zakaj ne bi seda’, k# smo se izkopali iz najhujšepa, iskali stikov in vzajemnosti, namesto da jo cesta šo bila zabarikadirana. Iz ceste par minut na levo, in že smo stali preči »našo« kočo -Dom na Vrsimi* (1632 m). Ponče Kranjskogorske podružnice in sad njenega načelnika gospoda dr. Tičarja, prijazno in gostoljubno zavetišče poleti in pozimi. Kako prijetno jo bilo posedanje v »dr. Ti čar-jevcni ko'n <, ko jo zunaj lilo in snežilo,-spomin na Silvestrovo iet.i 131:?., drugi dan sankanje po klancu prorl Trenti, n nazadnje naravnost do »Klinov« v Pišenci. Lepi spomini. Sedaj pa »prosit», a kaj prosit, povedali smo, pridemo od tu in t.u in "vemo tja in tja. Višji so šo spali, a vojaki. kateri so ravno kuhali kavo pod lopo ter se pri tem tudi jokali, kakor naši v spodnji koči, so šo predno so kaj odgovorili, že imeli cigareto v rokah in niso mogli drugače, kakor nam kar osebno dati »Pa.ssa.por to«. * Tudi ta koča je vsled- vojne ogromno trpela in trpi še danes, ker ni iz samega železa in betona, a za planinsko kočo je treba tudi nežnih rok. Kar jo novega, je krogijišče na južni strani koče, kjer vojaki preganjajo dolgčas. Po kratkem pogovoru šo en »Ariveder-ci« in ob šestih hajd naprej, ker pot čez Razor v Aljažev Dom je še dolga, dolga. Nad potjo na vrhu so nahaja *v' iščemo razlik? Prepričan sem, da bi lahko našli skupnih gospodarskih načel, ki bi bila obema slovanskima državama v prospeh, ne da bi kakorkoli poškodovala samostojnost njune gospodarske politike. A ti skuoni interesi bi utegnili obema državama pripomoči, da bi ne bila njuna denarna vrednost podcenjevana na mednarodnih trgih in da ne bi povzročala osiromašenje držav, ker se sadovi našega dela izvažajo za ceno, ki stoji globoko pod njihovo dejansko vrednostjo. * Hrvatskl blok v zvezi z habs-bufgovch Hrvatski listi blokaške skupine, ki so prišli radi memoranduma genevski konferenci v zadrego, so sedaj drug za drugim izjavili, da tekst memoranduma, ki je bil objavljen, ni bil namenjen za konferenco, ampak za revijo ,.Revne pour la defense des droits cies oeuples", ki izhaja v Ženevi v Švici. Informacije pa so sedaj dognale, da ie to revija, katero izdajajo in financirajo habsburgovci ter razni pristaši pokojne avstro-ogrske monarhije. Revijo je za časa svojega bivanja podpiral tudi Karl Habsburg. Razen tega_ se zbirajo krog te .revije tudi razni izdajalci osvobojenih narodov, kakor tudi znani hrvatski izdajalci Frank, Gagliardi itd. ter madžarski karlisti in oni, ki bi radi zopet vzpostavili prejšnji madžarski globus. Ako je res, da je bil ta tekst namenjen za to revijo, potem je jasno, da stoje blokaši v zvezi s habsburgovci ter z najhujšimi našimi izdajalci. Obogatel jetnik. , Prodor med Evropo in Airiko. — Naše himne. — Kako nastanejo v Ameriki mesta. . Pred par dnevi je bil izpuščen po prestani šestletni ječi radi tatvine in ropa nek 50- letni Ignac Makra. Nedavno ' — pred potekom kazni je sprejel obvestilo, da mu je neka bližnja rojakinja, Veronika Csaba zapustila poldrugi milijon dolarjev, kar znaša v madžarski valuti krog tričetrt milijarde. ’lo veselo vest mu je prinesel v zapor njegov-branitelj, ki ga je pozdravil z besedami: »Ignac, Ti -si postal velik gospod!« Nekemu novinar* ju, ki ga je obiskal v zaporu, jc na vprašanje, kaj ho počel s tolikim denarjem, odgovoril, da bo kupil kako veliko posestvo ter se bo pečal z intenzivnim gospodarstvom. »Toda prodno zapustim zapor,« jc veselo dostavil, »bom pogosti! vse moje sedanje tovariše. Pet svinj bom dal speči; naj sc tudi ta uboga raja enkrat pošteno masti. Ječarju na, ki je lul z menoj vedno doben bom kupil avtomobil.« Bogati jetnik pa re zna ne citati ne pisati . 1 * Vsi dosedanji predori na svetu sc bodo izkazali kot krtove luknje, če se bo masivna* betonska stavba, kjer so bili začasa vojno stroji, ki so vlekli vzpen-: j a če iz. Trente-v Pišemo in obratno. Pot gre zložno pod zapadnimi stenami. Prisojnika, kjer sc nahaja še vse polno žičnih ovir, za katere sc nihče no zmeni, razen narave, da pošlje vsak čas kako skalo z Prisojnika, da jih pcmm&ra. Na križišču polo,v sva so odločila, da pogledava skozi »Okno« ter tudi sla kake pol ure, kjer sva pa morala računati z vsako minuto, sva odložila to na prihodnje, leto ter se »nudila doli proti »Kranjski Planini« (161.1 m). Nekako pred desetimi leti, ko nas je četvorica prenočila v tej kolibi, nam jo nevihta odnesla streho, čeprav smo vsi štirje uro poprej prav pridno cimprali- z našimi cepci, boječ se, da ne bo ponoči na nas lilo. a lilo je vendarle; drugi dan pa smo vseeno šli špar hruškami v nahrbtniku na* Prisojnik. Prijatelj dr. Tv-, se bo gotovo spomnil I iste krasno noči. To zopet lo mimogrede. Naša pot se dviguje polagoma kvišku v vzhodni smeri proti navpičnim stenam Razora. Frančeku kar ni šlo v glavo, da bomo mogli priti po tistih Stenah na vrh in vendar jo šlo. Pri spodnjem studenčku sva zopet kuhala, in ©Ra. Ko sva že bila priprav- zgradilo predor med Evropo in Afriko pod gibraltarsko morsko oži;: . Francpj ski in drugi inžmirji so začeli o stvari resno razmišljali •in de1-jo sc že načrti-Čc sc udejstvi to namero, fco stvar izroffl no velikega pomena za zapadno kvropo ih Afriko. Zgradilo bi so na primer tak® železnico, ki bi vezala •T?ns*cr na * cvc-rii Afrike s skraino točko na jugu Afrike. Ta železnica .bi tu k o odprla civilizacij1 pot v osrčje Afrike. Na severu bi bila takoj zvezana z rečenim predorom. un bi vlaki vozili iz Pariza direktno ^ lužno Afriko. Toda to o rni m šo dn1?e možnosti. Takemu tunelu hi takoj sl®* dil podmorski tunel mod Anglijo 111 Francijo in to podjetje bi bilo ie lTUl' lenkost v primeri z gib: altnrskM predorom. Angliji bi tako lahko P®* šiijala po železnici blago v svoje j® žnoafriško kolonije. Nikukega razlPS® ni, da bi se načrta v bodočnosti 31 izpeljalo. Predor bi bil izpeljan £]°* bo ko pod morskim dnom. Na ua.iT0' bokejšem mestu znaša vodna gl°o0‘ čina. 125 metrov. Dva načrta se P10" učujc .sedaj. \ bistvu sta si skoro ®* n.aka in iz njih jo razvidno, da bi. d®,' gost predora znašala okoli 26 3111 Predor bo imel obliko cevi, kale1® notranji premer ho meril okoli j,eS metrov. Tako se bo za.počolo z nuji'-;1, ta.učnejšim studi ranjeni geološ.m1 plasti, kajti doslej še ni zadosti no kako je tam morsko cino. *"e bi na dnu našlo kako zapreko bi delo 8® bilo mogoče. Tako se jo n. pr. del®1., žo v letu 1886. načrte, da se predor med italijanski m otokom «'3C' lijo in Italijo. Toda. vsi načrti fe0 padli v nič, ko je mesi inski potres J 1. -903, dokazal, da se na dnu tainO’* njo morsko ožino nahajajo globok® i as,poke. * ‘ ^O* Sarajevska, j.Večerna pošta7 P1L; Mi so ne poznamo in so ne bes njur mo, kakor bi bilo treba. Zn vzgled v?-c' mimo samo našo .plemensko h im** Ali ne pristojn »Božo pravde« bolj -ii!' vatom, 'ki sc od nekdaj pravdajo iu ;. »pravaši« dočim bi mogli prepust svojo »Lepo domovino« Slovence1* ki bodi ljubijo svojo rodno grudo,1l0' go vsi ostali .Tugoslovcu’ svojo. Sl®* venci pa morejo mirno duše prejHlST ti. »Zastavo slavo s puško, ki govoi'1* bratcu) Srbom. Dve milil zapadno od Hindab*■ ?? je pred šestimi meseci nahajala I a okrov veliko pnnm farma. D**5', stoji tam že 200 domov, v katerih ž-1' 600 prebivalcev, — Pred pnr dnevi 1° bila vas inkorpori.raha in je doba ime Westmont. Prebivalci so že Rv° lili iz' svojo srede župana, polici isk®*? magistrata, občinskega tajnika ter o člnske svetovalce in ostale člane 0 vinskega odbora. Če-' bo šlo tako 8® preja bodo čez par let imeli taiU ‘‘ nadulično in oodulično železnico. lic.ua za. odhod, so nama jo nridr1]?'1] Anton Prefrat iz Trente št. 65, pPff, je pogledal za svojimi ovcami ter prinesel »ližo«. Jz razgovora sva &P ^ znala trpečo dušo pravega Jugo^0 vena. ki mora nositi težek jarem i^j ii jenskega gospodstva. Pripoved»v‘ ^ nam je, da so, samo Trentarjcui kradli čez 300 glav koz, ovac in g®'e jo živine, plačali pa eno s.anio k^* 1'ritolžili so se v Tolminu, Gorici) sfu, a vse zaman, ena koza jc bila P“ čana, »c brista«. Med "potjo nam je marsikaj vedovnl in izpraševal ter nas bkd?L val. Nekoliko med zadnjim studeo®®’ »Mlinarce« se zavije urn-ša pot na (1 ^ no, kjer je navadno veliko sneži letos vsled suše ni hilo niti troD1 snega, čez prod v skale. Obuli p’ plezalke; takozvnne »copate«, kiil-1!^ jako douro služijo po gladkih, s.'t stenah. Pot postaja. divjeromaiP1''11G razgiocl čedni ie lepši: Na de-no nami nešte,vilno serpentin, cesto Vršiča v Trento, dolina »Za POr’n<^0r a visoko gori Jalovec 2610 m (kn11?^ jih jo veliko poklicanih, a malo 1 jen ih), daljo gorska veriga s 2337 m in Bovški Grintovec -D f,Dalje prihodnji1'-* - Maribor, ib', itbiuarja 1922« j. d j; u taU'U u Dnevna kronika. — Kralj poseti Črnogoro. Kralj Aleksander je ob priliki nekega obeda i>a dvoru izjavil črnogorskemu poslancu Andriji Radoviču, da bo ob priliki prevoza zemeljskih ostankov Njeguša iz. Cetinja na Loveon obiskal Cetinje tu -Črnogoro. — Smrtna kosa. Pri Sv. Marjeti na Dravskem nolju je umrla v 82. letu starosti ga. Marija Pipenbacher, mati znane p a ljubljanskega gimnazijskega tavnaftlia gosp. Josipa Pipenbacherja. — Razmejitvena komisija v Prekmurju ie pričela te dni z zabijanjem metnih kolov. 2 delom so pričeli najprej v odseku Dplnie Lendave, Kobilja, Prosenjakovcev in Hodoša. ;— V Smolniku pri Rušah je pri' reta poslovati nova ieklarna „Kobtimbus, kst g, Otmarja Bablerja. — Družba ■» fvornica tanine Gerbardus sinovi" je prevzela v »zakup žage ritmojstra Fride-Pka Gtnltona de St. Quentin v Majšperku pri Ptuju ter bo strgala les, nakupovala Rozdove, prodajala les, izdelovala lepenko I r druge lesne fabrikale. — Umrl je v Hočah' kolar in posestnik Franc Hergouth. Bil je zvest Prstu?, klerikalne stranke. Iz P tu’a. Mag. pharm. Bogumil Dh.ž.n je dobil koncesijo za novo le-V'fno. katero c tvori v kratkem. — Pvrdka Senčar in drug je otvorila novo •Movii o z mešanim blagom. Obe novi slovenski oodietii iskreno pozdravljamo. -- Murska Sobota. V šolski odbor Prekmurje so bili izvoljeni, oziroma ,rnenova -;i gg. Ivm Baša, župnik v -CgAni; J -.sin SokoviČ, župnik v Tur* "j* u; Adam Luthar, pastor v Pucincih; '^'1 Berke,'posestni1'’ v Salovcih ; Josip posestnik v Teš?nO|Vcrh; Martin i'bovec, posestnik v Lipovcih; Josip ''o!er,’ro. posestnik v Dolnu B strici ter j. Lsip Kuhar, posestnik v Gradišču. ■ e. ' — Šoštanj. (Dopis.) Nedavno g, {'"Trdila naša Itrmišnla šolska mladina "rasno j(oro „Pale-i“, ki je prinesla :0 :,r^0 K čDtcga dobička. Prireditev jav- l.j ^ >n zasebnih nameščencev, ki se ie A Vfši!n nočrtkhin lega meseca ie prinesla Približno 40C0 K, tako da se je nabralo 'y v?fm skupaj skoro 20.000 K, ki se j. brr-.bijo zn revno deco. Največja za- ^ s‘uea zn m prekrasen vsneh gre. pred- v''em našemu agilnemu :.n zavednemu u-iteljstvu. — Kongres udruženia jugosloven-'■ '-‘b sodnikov se vrši te dni v Beo- U Rff-du. Kongresu, ki ima v prvi vrsti e "Nogo poskrbeti za gmotno izboljšanje j sinnja naših sodnikov, prisostvujejo c,:-l?gafi vseh pokrajin. ■— Veliko demokratsko zborovanje y'Varaždinu. Dne.5. marca se vrši v rr >ždinu veliko demokratsko zborovanje — Prihodnje leto* 350 letnica -Trti AlatHe Gubca. Prihodnje leto j1-'Stopi 350. obletnica tragične smrti '",!:t>kega revolucijonarca Matije Gubca. čjuben so dne 15. februarja 1573 na * ar ko veni trgu v Zagrebu kronali z ’ 3dina, za katero stoji Sati , 'hjbna javnost no sme orna-' borbi, za bc»Lišo bodočnost. Maribor, najdražje mesto v Jugoslaviji. Nedavno še najcenejši Maribor je postal v kratkem času najdražje mesto v Jugoslaviji. Da to ni prazna trditev, dokazuje sledeči pregled tržnih cen v drugi polovici meseca januarja 1922; Cene za kilogram oziroma liter v kronah: * Govedina: Beograd 40, Zagreb 24-34, Ljubljana 20-30; Maribor 24 do 34 (danes že 46 in še več!!) Telečje meso: Beograd 40, Zagreb 32—36, Ljubliana 34, Maribor 34 do 38 (danes že 50 K!) Svinjsko meso: Beograd 40, Zagreb 42, Ljubljana 42—46, Maribor 43-70 (!) Slanina: Beograd 72* Zagreb 62 do 68, Ljubljana 50—55, Maribor 65 do 78 (danes 90!) Mast: Beograd 88, Zagreb 80, Ljubliana 85, Maribor 92. Moka št. 0: Zagreb 22, Ljub- ljana. 21, Maribor 23. Moka št. 2: Zagreb 20-21,Ljubljana 20, Maribor 22. . Moka št. 6: Zagreb 19, Ljubljana 18, Maribor 20. t Kruh, beli: Zagreb 21, Ljub- ljana 1S.S0, Maribor 20 (sedaj 24!) Kruli, črni: Zagreb 19, Ljub* Ijana 14, Maribor 17. Mleko: Beograd 12, Zagreb 10,-Ljubliana 8, Maribor 10—12 (tudi več!) Jajca (nomad): Beograd 8, Zagreb 6, Ljubljana 8, Maribor 10. Krompir: Beograd 10, Zagreb 5 (?), Ljubljana 5, Maribor 5—6. Zel je, sladko: Beograd 8, Zagreb 8, Ljubljana 5—7, Maribor 8—9. Zelje, kislo: Beograd 12, Zagreb 16—18, Ljubljana 12, Maribor 20. Mariborske vesti. Maribor 17. februarja 102?. m Povodom polletnicc smrti kralja Petra..je bila v sto-lni cerkvi svečana žalna služba božja, ki - jo jo. na mesto bolnega 'knefccškofa celebrival stolni prošt dr. Matek z veliko asistenco. — Službi božji so prisostvovali med drugimi: general Plivelič, komandant inesm z oficirskim korom in predstavniki uradov. m Zvezo s socialnimi demokrati očitajo narodni socialisti v »Jugoslaviji« demokratski stranki in smatrajo takšno zvezo za luid narodni greh. Vsak političen otroir o« ve, da deniokratje. niso v nobeni zvozi s socialnimi demokrati, ampak so le narodnisocialisti pripomogli s svojo trdno zvezo Socialnim demokratom do županskega stola v Ljubljani, nemčurskainu socialistu v Ptuju in ravno tako v Mariboru, kjer derejo s socialnimi demokrati čez dni in st m, čaprav nimajo od tega nič druzega, kot podžupana, ki nima pri občini prav nobeno moči in upli-va, ampak sms opravljati le postranska cola. Bo torej dobro, če bo mariborski dopisnik NSS v svojih neosnovanih napadih demokratov malo bolj previden, ker vemo, da si takih napadov tudi volilci NSS, katerim so se že davno oči odprle, ne želijo. Mariborski naprednjaki so že siti strankarstva in \ečno kritike ter zahtevajo od voditeljev pozitivnfega dela. m Koncentracija naprednih sil, katero je sprožil poslanec dr. Kukovec, jo silno vznemirila klerikalce in še nekaj drugih, ki menda živ ijo na razdrapani njivi slovensko naprednosti. Ker hočejo vrsi skupaj zavijati tozadevno enoglasno sprejeto resolucijo na zborovanju mariborskih obrtnikov, konšda.tuvnmo suho dejstvo: Dr. Kukovce so v svojem referatu političnih vprašanj sploh ni dotaknil. Pri debati pa so ga navzoči obrtniki in drugi, n, pr. podžupan Iloglič in ter polirali tudi v raznih političnih zadevah ter je šele na to dr. Kukovec obširno govoril o težavah pri boju za razne težnje obrtnikov in drugih stanov v Beogradu, iker jo večina, slovenski!) poslancev jtnm v opoziciji in jo zlasti napredni j del naroda popolnoma razcepljen, sovo 1 v škodo nas vseh. Treba je torej, da so pred vsem na političnem polju vsi naprednjaki združijo in da odstranimo nepotrebno razcepljenost v derno-kratsko-narodjio-socijalno in samostoj- no frakcijo. V dosego tega cilja se ne sme na. nobeni strani strašiti osebnih žrtev, Vsi navzoči so dr. Ivukovčeva izvajanja tekom celega govora "ponovno odobravali, posebno tudi navzi/ei narodni soeialci in klerikalci ter so dr Kukovcu ob sklepu njegovega poziva’ za enotno fronto navdušeno aldamir.a-li. Neprijetna jeza nad tem uspehom dr. KukoVc-a je torej v nasprotnih taborih umljiva, upam pa, da bodo demagogi končno vendar izgubili tla med razsodnimi ljudmi. — V osebne napade, katere so. si gg. nasprotniki pri tem privoščili, kot njihovo edino sredstvo boja, pa so ne bomo spuščali. m Tako ne bomo dosegli ujedhijc. n.;a. Včeraj jo prišel V tuk. glavno, skladišče Južne železnice srbijanski trgovec Boža Jovanovič ter še razgovor,j al z nekim tamkajšnjim uradnikom radi daljne ekspedicijo svojega blaga. Gospod Jovanovič 'ima oster glas ter govori glasno, kakor večinoma vsi naši Srbijaaei. To .pa je smatral navzoči' veterinar dr. K. za kričanje, dasiravno je bil trgovec čisto miren in ga surovo nahrulil: »Marš iz pisarne! Mi tu imamo srednjeevropsko kulturo in ne macedonsko, kakor vi. Pojdite v Macedonijo, pa se tam derite, tu v Mariboru tega no potrebujemo«. Ne bi se čudil, če bi te besede izgovoril kak neizobražen človek, toda od inteligenta z akademično na-obrazbo tega gotovo no bi pričakovali. Tudi, če Ih bil trgovec res kričal, bi ga bil moral opozoriti na to drugače, v drugačnem tonu in z drugimi besedami, nikakor pa ne z žaljenjem njegovega plemena, ki je kri naše krvi. S tem je sam pokazal, da je njegova še vso slabša, kakor macedonska. Srbski del našega naroda jo ravno takrat, ko se je bil za našo osvobojenje, spoznal najbolj visoko »srednjeevropsko« kulturo, ki se mu je kazala v tem, da jo umiralo dan. za dnem pod krutim mesom ua stotine njegovih nedolžnih sinov in hčera, da so bile o-nečaščene neštete žene, da. so umirali borni, s trudom in naporom dolgih leit. zgrajeni domovi. To so bili darovi »srednjeevropske« kulture, ki so gnali srbski narod na. strašno ^Kalvarijo prako albanskih’ gora za — nase osvo-hojenje. S takim nekulturnim vcepljanjem naše-puhle, bahaške kulture ne lamo poglobili ljubezen med našimi plemeni, ampak’ bomo zatrli še cnp, kar jo je ostalo v realnem življenju iz prvih sanj idealizma. Zato obsojamo tako počenjanje . slovenskega inteligenta, pa naj bo to kdorkoli. m Izmed najvišje inteligenci*. Danes so je vršilo v Mariboru silno za-nimivo in razburljivo zborovanje: Zbrala sta se dva 'tabora šolnikov, da pokličeta na odgovor dva šolnika: en tabor je hotel zadrčiti šolnika, ki se je drznil misliti, da naši mladini ni treba več mučenja z mrtvimi jeziki, grščino in latinščino, drugi tabor pa je obešal Šolnika, kojega mlado srce še vedno gori za bajne cirkumflekse in plus-rjuamperfeete. Končno sp sprejeli soglasno resolucijo, da odločno obsojajo samostojno mnenje pri šolnikih. Blažena mladina... m Mariborski obrtniki pri pokrajin, skem namestniku Ivanu Hribarju. V četrtek se je poklonila g. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju depu-tacija prirediteljev pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, obstoječa iz gg. preds. Novaka, in g. Kvasa (er g. Zadravca iz Središča. G. pokrajinski namestnik je doputacijo zelo prisrčno sprejel ter tekom pogovora povdarjal gospodarsko važnost mesta Maribora v razvoju obrti in industrijo in obljubil izdatno materijeluo pomoč razstavi s strani pokrajinske' uprave. m Dobrodelna tombola, ki je bila v nedeljo radi prevelikega navala na Gotzovo dvorano preprečena, je preložena na nedeljo dne 5. marca na Glavni trg. Prvotno se jo je nameravalo prirediti že to nedeljo* a na splošno zahtevo predvsem radi še vladajočega mraza z ozirom na to, da je tvorilo veliko večino posetnikov šolska dečo, predvsem revnejših slojev, ki-so nezadostno opravljeni, se je odložilo prireditev na nekoliko toploji čas. številki 33 in 51 veljata kot potegnjeni ter je dobiti ambo dobitke katerih je še okoli 100 na razpolago, v uradu .za zaščito deco v Stross.majerj.ovi ul. 26, Srečke, kolikor jih je še n n razpela ero. je dobit! v glavni trafiki 'in "pri hišniku Dcčjp staniee v Strossmn.ierj >vi ulici 26. 'm Ob priliki krsia Ljubice Palme«, hčerko solastnika' kavarne »Jadran.« se je nabralo za J., M. 100 Din. Posne* maj te! m posestniki psov se tem potom opozarjajo, da do 28. t- m. vplačajo pri mestni' blagajni pasji davek, ker ima mestni konjač nalog po -S. t. m. poloviti vse one pse, ki nimajo letošnjo znamke. m Izlet na Urško. Podružnica SPD v Mariboru priredi v soboto 18. in v nedeljo -19. t. m. zimski izlet na Urško, to uajkrasnejšo točko našega severozahoda. Odhod z vlakom ob 15. uri z Glavnega kolodvora v Mariboru, Zimsko opremo, krpi,je, dereze in cepine vzeti -s seboj, kakor tudi provijant. Krasna zimska narava vabi vse vztrajne in izvežbane turiste, da se izleta udeleže. Tudi smučarji so vabljeni. m Občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru, ki se je vršil sinoči v dvorani restavracije „Maribor‘3 je bil dostojna .manifestacija zdravniške stanovske-zavesti in solidarnosti. V jutrišnji številki bomo objavili obširneje poročilo. m Prihodnje predavanje Ljudske univerze se vrši v soboto, dne 18. februarja ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo vsoučiliščnj docent dr. Kovačič o predpogoja za rešitev socijalnega vprašanja. To vprašanje utegne biti z ozirom na razmere v našem javnem življenju eno najibaF zanimivih. • > m. Protituberknlozna liga v Mariv boru priredi na željo delavstva južne, železnice dne 18. t. m. ob 16. uri javno predavanje v telovadnici IH. mestne deške šole (Rušita cesta). Predava g, docent dr. Matko o boju proti jetiki-Ker bo predavanje zelo zanimivo 5m poučljivo, se pričakuje številne udeležb be posebno od strani delavstva. m Tatvina v hlevu. Hlapec Kalina tvrdke Franz je bil rposlan po opravkih v Ptuj, kjer je bil tudi -v' gostilni, »Pri rdečem križu«. V hlevu te gostil-' ne so pa zginile '4 konjske odeje in Si konjski, zvončki. Tatvine so osumili fe-i ga hlapca in pri njem so se tudi našle* 3 odeje in 3 zvončki. . \ m Velika kavarna. Ob 17. uri' popoldne čajanka s koncertom v; »Klujj? baru«. ■■ h. h:,t; ,4^. F Narodno gledališče. Repertoar: Sobota 18.: ,Ptičar“. Ab. B. Nedelja 19.: Ob 14 in pol: ,Dediči velikega časa", ljudska predstava. — Ob 19 in pol: „Marri' zelle Nitouclie*. Izven ab. k Torek 21.: „Raskolnikov*. Abon. A. Proslava Dostojevskega. A Sreda 22.: „Dediči velikega časa*. Ab.on.j0 Dramatična šola. Pouk dramatične šole se vrši danes, v petek, dne 17. fe bruarja ob 19. uri. Borza 16. februarja. Curlh, devize: Berlin 2.56, Newyoik 5.13, hundon 22.32 Pariz 44.30, Milan 24.87, Praga 9.70, Budimpešta 0.79, Zagreb 1.65, VarSava 0.15, Dunaj 0 17, avstrijske žigosane krone 0 09. Zagreb, devize: Berlin 152- 154.85, Bn-kanSta 244—146, Milan 1490—1495, London 1344 —1345, Newyork ček 000, kabel 307.00, Pariz 2665 —2670, Praga 585—587. Švica 6025, Dunaj 4.75— 5. BudimoeSta 48.00—48.25; valute: dolarji 302.00—304, rublji 00—00, le:i 240, napoleoiidori.' 1150 — 1155, marke 150—156 franki , lire 14S5, turške z!a‘e lire 1200, madžarske krone 50, avstrij-ske krone —. Banka za Primoijc —. I. Mariborski bioskop. V. petek začno 1. epoha velikanskega pustolovskega, senzaciNkepafilma „C:rkusKing". »Cirkus Kine" je največji amerikanski pustolovski film, ki v vsem nadkriijujt dosedanje filme kakor: »Cinabar", ,,Kra* Ijica pragozda" itd. Največji rinetikonski cirkusi, obstoječ iz 2000 živali, nastopi v filmu in marsikatera žival sodeluje aktivno ter igra v gotovi epohi glavno vlogo. O.l cnohe do eooke »vraščajo senzacije in pustolovščine, ki drže gledalca v vodni n'peteštt.'Glavno vlogo igra junak Cinr.bra- Amerikanec F,drli Pold, ki je v kratkem času postal ijiibimoc publike in ki se odlikuje po telesni meči* kakor tudi no neverjetni spretnosti kot cirkuški akrobat Stran %) »U.KBDB« Marfoor, 18. teDruarja 19221 —w* mn»i«KQW|i .-. ...Kom'-**.■* 60SP011IICI SVETU. Avanturističen roman. Spisal j Karl F i g d o r, Prevel: R. R. (Dalje.) (13 Naslonjena mehke blazine, trudna od Svežega Zraka tam zunaj, boječ se tudi le z eno samo besedo .tnotiti' te sladke sanje, v katere sem se zazibala, se ‘nisem’ niti brigala za pot, po kateri smo se peljali, i Ob rr/oji strani je sedel vendar on, zatopljen sedaj istotako v misli, kakor jaz. Čutila sem, vsaj zdelo sc mi je tako, da sem v teh poslednjih urah tudi jaz ipjemu postala nekaj več. Njegove misli so me obkrožale, to sem čutila, skoro fizično. Nenadoma se je voz sunkoma ustavil. Zdrznila Sem se. Tu sem naenkrat zopet doma, zopet sama. Baron je vstal, mi ponudil roko ter mi pomagal Izstopiti. Kocijaž je pognal zopet in voz je izginil. Tedaj sem se prestrašila. To vendar ni bila hiša v kateri sem stanovala! Rila je velika palača z bogato razsvetljenimi okni in s prekrasnim, z grbi okrašenim portalom. Livrirnn sluga .ie odprl vrata ter se nama globoko priklonil. »ICaj naj to pomeni«, sem vzkliknila, »kam ste me pripeljal?« »Ne bodite huda«, je zašepetal baron ter se sklonil k meni, »doma ste -- pri meni. Samo trenutek čakajte, da vam povem«. Prijel je mojo roko med svoje ter mi jo poljubil. »Ni mi bilo mogoče končati ta prekrasni dan že sedaj. Odpustite mi tudi to samovoljnost. Kakor vidite, je že, vse pripravljeno za sprejem«. In pokazal mi je z desnico na vrsto razsvetljenih oken'. »Zrak na jezeru napravi človeku apetit. Pripravljen je mal prigrizek.« Stopil je korak nazaj, da mi pripravi pot ter se globoko priklonil. »Ta dan mi je prinesel toliko veselja, privoščite 'tai še to . . .« Gledala sem, ga še. vedno prestrašeno iri boječe. 'Ali naj mu vstrežem? Toda njegove oči so gledalo tako jasno in naravno, kakor vedno. Seveda — kakor je to nenavadno, zakaj ne bi sprejela? Oprijela sem Se njegove roke ter odšla ž njim po stopn.iicah navzgor. Kuežcvsko razkošje me je obdalo krog Iri krog. Toda pod utisom samoobsebi razumljive prisrčnosti, te katero je ravnal z menoj moj gostitelj, me je kmalu zapustila vsa bojazen. Servirali so nama v prekrasni dvorani. Pila sva izborno vino in od nekod so prihajali glasovi pritajene godbo . . . Srečni tedni! Videla sva se skoro vsak dan, toda nikdar več pri njem ali pri meni, dokler ni nekega fvečera nenadoma in nepričakovano potrkal na moja Vrata. Že med vrati mi je izročil, kakor v nekako opro-, ščenje, majčken etui. Odprla sem ga, V njem jo bil zaročni prstan. Onega večera mo je vzel v svoje naročje. Luč, je jgasnila in najine ustne »o se našle v dolgem, vročem. brezkončnem poljubu . . . Pozno v noč sva se?#Ia skupit Tesno privita K njemu sem ga poslušala, ko m J m pripovedoval o ve- likan? Svetu, ki bo postal kmalu tudi moj iri o katerem nisem (io tedaj skoro ničesar vedela. .V, sredi med govorom pa mi je rekel nenadoma: »Ali mi hočeš storiti veliko, res veliko uslugo. Nikogar nimam', kateremu bi lahko tako zaupal, kakor tebi. Ali bi ne hotela, ker sem sam preveč zaposlen, potovati mesto mene v Švico? Gre namreč za neko pismo, katerega ne morem zaupati pošti in katerega moram' dostaviti nekemu prijatelju v Bernu«. Vrgla sem se mu a« naročje ter odgovorila: »Zahtevaj od mene kar hočeš, za te storim vse«. Tu je spreletel njegov obraz — komaj pozneje mi je bilo to jasno — čuden, triumfalen smehljaj. »Odpotuješ lahko že jutri?« me je vprašal. »Usluga. ki mi jo napraviš, bo s teiri dvakrat tako velika. Mudi se in vsaka ura je dragocena«. Prikimala sem neizmerno srečno, da mu morem z nečem ustreči. Bilo je že pozno, ko je odšel. 13. ' " ' 1 Naslednje jutro sem so odpeljala,’ bogato oskrbljena z njegovim denarjem. Pospraviti nisem imela mnogo. Kar sem pustila doma, bi lahko ostalo tako, kakor je bilo. Na postajo ga ni bilo. Poslal mi je cvetljice in pismo, v katerem me je prosil tisočkrat oproščen ja, ker je zadržan radi važnih in nujnih poslov. Dolga vožnja do meje je pretekla brsz vsake neprilike. Kakor mi je naročil, sem vtaknila pismo za obleko, da bo bolj na varnem. Sredi noči je zavozil vlak na rusko-nem-ško obmejno postajo. Še predno še je dobro ustavil sta stopila v oddelek, v katerem sem sedela čisto sama. dva civilno oblečena uradnika. Pokazala sta mi svoje legitimacije in velela, naj jima sledim. Peljala sta me v nek velik prostor v postajnem poslopju, kjer me je sprejela debela stara ženska ter mi med opravičevanjem povedala, .da me mora preiskati. Uradnika sta odšla in ženska se je lotila preiskave. Pismo! mi je nenadoma šinilo v glavo. Pismo iščejo! V obupu sem planila k vratom, toda bila so zaklenjena. »Kaj hočete od mene«, sem kriknila, »kdo vam je dal pravico preiskovati me?« »Brzojav iz Petrograda«, mi je odvrnila starka. »Dobila sem ukaz, preiskati vas. Bodite vendar pametna gospodična. Ne preostaja vam drugega. Hočete, da vas preišče moški? Vsa postaja je zastražena«. Solze onemogle jeze so mi napolnile oči. Vrgla sem pred njo svojo denarnico. Prosila sem, jokala ter prisegala, da sem nedolžna. Za trenutek so se ji zasvetile oči, ko je zagledala denar, nato pa mi je rekla zopet čisto mirno, posadeč me ria stol: »Pomirite se najprej, gospodična! Ne morem' vam'' pomagati. Vzemite denar le nazaj. No, ali že lahko začnem?« Ni ji bilo treba iskati dolgo, kmalu je našla iskano pismo. Brezčutno sem sedla na edini stol, ki se je nahajal v sobi. Kako naj še kdaj stopim predenj? Kaj sem storila, da me zasledujejo, da se ravno zame zanima- VOZNI RED |u!m Železnice v kraljevini Srkov, Hrvatov in Slovencev. Veljaven od 20. oktobra 1921. Maribor gl. kol.—Ljubljana gl. kol.—Trst. Os. V' 43 Os. 45 MeS. 801 Brzvl. 8 Brzvl. 7 47 Os. i 9a Os. 42 MeS. 802 Brzvl. 8 Brzvl. ' 4 eo o ^ 1 Os. 48 Os. I oOa 8-80 1015 12-49 13-58 14-14 10-50 23-80 bi i Maribor gl. kol.X . i 9-59 14-05 14 27 14-4Sj 16-56 22 17 403 6-02 10-47 13-43 . 17-22 001 * Pragersko X . . . 9-25 13 02 1 16-22 21-43 8-82 7-80 12-12 16-17 16-12 15-28 18-51 1-21 Celje 8 7-58 10-45 13.09 13-27 14-55 20-17 2-11 813 12-55 17-16 , • 19-34 1-69 Zidanimost X . . . 7-09 9-40 © 14-03 1927 1-32 10-41 14-55 20'30 17-01 k 21-40 3-47 Ljubljana gl. kol. X 6-18 640 • 11-83 12:08 17-35 23-52 23-40 • 21-55 • • 12-23 Trst X • 6-35 5-00 , 15-20 11-13 . • • - • ■ 18-01 • • f Zagreb juž. kol. . . K • • 10-30 • • 16-13 • Maribor gl. kol.—45raz—Uffien. ftr.V • #3 Si . j' " l ’ Brzv. 10 Os. 70a Os. 72 Os. 84 Brz. 4 Os. 44 Os. 74 Os. 86 Brzv. 9 Os. 71 Os. 35 Brz. 3 Os. 33 Os. 75 Os. 31 Os. 77 fr 4-21 6-80 12-41 5-10 15-16 19-00 19-15 8-00 m Maribor sl. kl.X 1-35 7-35 8-40 13 35 22-21 14-00 19-32 20-52 « G-53 18-05 • # 19-42 ’ St. 11 j 7-13 13-43 • 2029 V* - 4-48 • • 5-40 15-48 19-81 • 8-31 Spiellcld-StraU X 1-11 . 8-08 13-11 21-50 19-00 • 6-45 8-06 16-40 22-19 • 11-17 Graz gl. kol. X . . 021 5-37 12-21 19-42 . 16-82 ■ 1 10-55 • t 14-46 21-46 0-45 • 19-40 Wicn juž. kol,X . . w 19-20 • 21-45 7-25 13-20 • 8-05 • jo, da jini moram’ ravno jaz, najvarnejša prena.šnlk« izročiti pismo, njim, kateri bi ga gotovo smeli dobiti najmanje. Polastil se me je neizmeren obup. Ravnodušno sem jim pustila, da so storili z menoj kar so hoteli. Le skozi solze sem videla, da so se od prla vrata. Vstopila sta dva orožnika ter me pozval* naj jima sledim. Odvedla sta me v drug vlak, ki se je mesto proti Švici, pričel pomikati nazaj v PotrO' grad. Ko smo dospeli v Petrograd, sta me orožnika od' vedla naravnost pred preiskovalnega sodnika. Ko so se zaprla za menoj težka vrata sodnijskega poslopj* sem mislila, da skoprnim od sramu in bolečine. ICnk®* sem se vso noč trudila: vendar nisem mogla razuut®*1' kaj naj bi vsebovalo to pismo tako nevarnega za državo. Postati sem morala le žrtev pomote. Toda J"8?" jasnitev te skrivnostni uganke je bilo le še vprašani® nekaj minut. Id. Sodnik me je sprejel v veliki, svetli sobi. I-4*® svetlikajočih se naočnikov so zrle name njegove dobrohotno in čisto mirno. Če komu, se mi je zdel®; potem moram pač temu človeku p.rav lahko' zaupa*1 vse svoje skrivnosti, tak utis je napravil name. Ko je zapazil mojo zmedenost, mi je ponudil st®*- »Torej tu ste končno«, je rekel. »Bilo bi pač bolj®' da bi bila prihranila to dolgo pot do meje. Sicer P® bodimo kratki, kaj ne? Govoriti hočeva odkrito. T®' rej«, pri tem je vstal ter stopil bližje k meni, »k®0 vam je dal dokumente, tajno pogodbo, katero jo J?’ mahnil vaš oče v zunanjem ministrstvu, prodno si 3® vzel življenje?« Planila sem kvišku, kakor zadeta od strele. »Kakšne dokumente?« som zajecljala, »meni ničesar znanega o kakih dokumentih«. »Pomirite se prosim, Scen no bova vprizarji**3. Zberite vendar svoje misli«. »Meni ni resnično ničesar znanega o kakih dok'1" mentih«, sem vzkliknila prestrašeno in švignila mi i® v glavo vsa kri. Njegov, doslej dobrodušen obraz se je zresnil. »Škodovala boste le sama sebi, če boste neodk'*' tosrčna. Govoriti hočem z' vami čisto jasno. Pretek«** radi tatvine tajnih dokumentov je trajala dalje, kako® smo si želeli. Komaj, ko ste bila že zapustila Petr()‘ grad, so prišle oblasti na misel nadzorovati vas. Tod® ni vas bilo več doma. Vaše stanovanje je bilo pražit®' Vi ste bila na begu <>•« mejo. Kaj je bilo radi teit® bolj naravno, kakor misel, da hočete vi sama vtihoto* piti v inozemstvo te tajne dokumente, ki so za nek® velesilo velikanske važnosti in katere bi si radi teg8 rada preskrbela? Tekom dobre poi ure so bile ob vešč®' ne o vašem begu vse obmejne postaje, S kakšni®* uspehom, vidite sama. Tu«, in udaril je z roko po P8‘ pirjih, ki so ležali pred njim na mizi, »so dokumenti Kje smo jih našli, mi vam' ni treba praviti«. Planila sem kvišku, se z negotovimi koraki op®' tekla proti pisalni mizi ter pogledala. »To vendar ni mogoče!« sem kriknila. »To je L>la* z no!« (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Kehnr. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Maribor gi. k©i.—g»rew©Sie-Celoues. Os. 411 Os. 413 Os. 416 Os. 412 Os. 414 Os. 410 5-00 5-10 6-63 7-86 8,-44 v,-.- • 15-00 15-08 16-44 17-22 10-40 19-43 19-56 21-38 22-16 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Maribor gl. kol. . X Maribor kor. kol. . + f Dravograd-Meža X . j { Prevalje Klagenlurt gl. kol. X 7-37 7-82 GOI 5-31 t • 42-25 1-2-20 10-50 1004 7-50 20-45 2040 19-10 18-05 15-44 • • • • ♦ • • • • • • • • • • • • • • Maribor g8. fco!.—Ptoi-žakovec-Kotoriba.' Os. 221 Os. 223 Os. 225 i Os. 2-22 1 co'** I c« Os. 226 900 16-00 2050 • • • Maribor gl. kol. X . A 7-19 11-06 17-39 • • • v 936 16-36 21-26 • • • Pragersko X . . . 6-40 10-27 17-00 • • • 10-27 17-24 22-24 • • • 5-26 9-44 1614 • • • 11-40 18-32 23 37 • g • Čakovec X .... , 400 8-18 1447 • • • 12-53 19-85 0-50 • •. . • \ r Kotoriba Jg 1-32 7-00 13-20 • • 0 ZieSanifflosMaoreb. Os. Brzvl. Os. Os. Brzvl. Brzvl. 0s. "i A h..wfcf Os. Brzvl. Os. 1 Os. Brzvl. Os. Brzvl. 4*13 7-47 8-29 14-20 • 17-25 19-50 i* - • ,- J Zidanimost X . . . i 8-32 l-4i 12-01 • 18-52 22-61 0-30 14-18 6-16 10-40 16-18 / • 22-02 • Zaprešič 6-21 • 9-57 • 16-46 • 22-26 6-46 9-34 11-13 16-45 18-01 19-12 • 22-25 • j Zagreb jul. kol,X . j b-60 0-02 9-35 10-30 Ui-lC 21-05 21-56 12-27 felala oznanila Učenca ali učenko iz boljše hiše sprejme takoj Atelje za slikarstvo V, Vlašič, Gosposka u'ica 23. 235 3-2 Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se zamenja za stanovanjc 7. 5 sobami. Nadov v upravi ,Tabora“. 245 2—1 Makuiatuml papir in nek^j pisarniške oprave se proda v Sodni ulici 14/11, vrala 8. 244 Skoro nov ženski plašč se proda. Ob železnici St. 8, pritličje. 243 2—1 Pleteršnikov besednjak k°’ pim. Naslov pove upr8'’! .Tabora* 22b-’ Žepne ure, precizijske in ste® ske popravila najsolidneje tv?®' ka R. Bizjak, Maribor. Gosp®! .ika ulica 16. h« POTNIKE ali Z4STOPNIIv^ išče velika tovarna likera, ruP1®’ konjaka in ostalih špirituo