Istha j n vsak četrtek. Conn mn jo 3 K na loto. (Za Nemčijo t K, ža Ameriko in drugo tujo države 0 K.) — Posamezno številko oo prodajajo •	po 10 vinarjev	..
Spisi in dopisi so pošil jajo-. Uredništvu „Domoljuba". Ljubljana. Kopitarjem ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu ..Domoljuba". —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica ——
19.	V Liubljani, dne 10. maja 1917.
Kitajska za vojsko.
Kitajci so napovedali Nemcem vojsko; i to je zanje dvanajsta napoved. V prvi vrsti se tukaj sodelovali in hujskali na vojsko I Japonci po angleškem nasvetu. Vzrok je jako enostaven. Nemci so zadnji čas na Kitajsko silno mnogo svojega blaga prodali, vsako leto več. Nemška velika obrt in trgovina je zaslužila veliko milijonov s svojim prometom. To ni bilo všeč najbližjim sosedom, Japoncem, ki bi radi za svoje M in za svojo precej razvito obrt in trgovino imeli na Kitajskem prostora in do-btlkev. S stališča, da mora rumeno pleme Jwtati skupaj, in se vzajemno podpirati, so Japonci vedno šteli Kitajsko kakor neko svojo podružnico. Najrajše bi bili -celo ki-lajske državo razdelili, in sicer bi radi »»efc zase zlasti dežele na zapadnem ob-re4* Rumenega morja, kjer raste v obilici rt4> Kitajska je tudi bogata na rudah in premogu; zato so Japonci zahtevali naj bi se Mbenemu tujcu ne dovolilo iskati rud j«' premoga na kitajskih tleh, ravnotako bl se ne smela dovoliti nobenemu tujcu K'a«i»ja kake železnice. Kitajci naj bi sprejemali v svojo upravo japonske uradnike, u bi zlasTi denarno gospodarstvo v ce" Kitajski vodili. Te želje japonske dr-je porabila Angleška in ž njo vred dvojbe tudi Amerika, da je sovraštvo 310 nemški državi in proti Nemcem sploh 'PWvila na tako višino, da je iz njega se-U|i Pnkipela vojska.
C i ,ezre4 ne smemo še ene važne reči: ^tajska je republika. Nad 300 milijonov "fWvalcev ima ljudsko ustavo, ki si jo je d'° še veliko mirnejše nego Rusija. a, Ruskem je odstop carja samodržca 7 l*Mtil po nekaterih krajih krvave nemire, Ja *T-'f padl° Par tisoč ljudi za žrtev, ol 7'ta>s'<erc> je pa cesarica — mati mla fj^eteega cesarja — sama proglasila repu-
1 * IJ1- naznanila odstop svoje družine od
prestola. V tem pismu, ki je za vedno, zlasti pa za naše čase s'lno zanimivo, beremo te le besede:
^Prebivalci vse države so za republiko. Južne pokrajine so prve zahtevale to vladno obliko in potlej so se temu pridružili generali na severu. Ker hočeta nebo in ljudstvo republiko, kako bi mogli biti mi tako svojeglavni, da bi svoj prestol držali proti želji ljudstva! Vsled teh razmer in v soglasju s cesarjem vračamo torej svojim podložnikom vodstvo dežele. Proglašamo republiko zato, da zadovoljimo ljudstvo, ki hoče mir in da se ravnamo po zgledu davnih cesarjev, ki so izjavljali, da je država vseh,«
Brez dvojbe je preobrat na Ruskem tudi močno vplival na kitajsko republiko in pripomogel, da se je pridružila čisto odkrilo sovražnikom Nemčije in s tem seveda tudi naše države. Kaže nam pa ta , dogodek obtnem, da hočejo nasprotne dr- i žave v gospodarskem oziru na vse načine dosedanje stališče nemške obrti in trgovine kolikor se da oslabiti, če ne popolnoma uničiti. Čudno! Cel svet govori o miru, povsod vidimo kako se narodi dramijo in kako jim v dušah zori najiskrenejša želja, naj bi se čimnajprej končal krvavi vihar in j naj bi zasijalo zlato solnce miru nad nesrečnim svetom. Poleg tega prizora pa gledamo, da se napovedujejo še zrniraj nove vojske. Poleg Kitajske sta tudi dve mali ameriški republiki stopili zadnji teden med nemške sovražnike. Upajmo, da to ne bo zavrlo želje in dela za mir. Demokratična misel, ki je krvavim vojskam sama po sebi nasprotna, m ki zastopa pred vsem svetom načelo, da se vojska ne sme začeli razen s soglasjem vsega ljudstva, maršira krepko naprej in nihče je ne bo mogel ustaviti. Pred nekaj dnevi je pač vojni minister nemške države Stein izrekel te le besede: »Jaz nimam upanja; da bo po vojski mir med narodi. Dokler so si koristi držav nasprotne, bodo vojske. Razgled na
večni mil sedaj ni posebno jasen, ko dva velika naroda (Angleži in Amerikanci), ki dosedaj nista mislila na to, da bi imela velike armade, delata, da si jih naredita,« Vendar pa mislimo, da se bo krvava vojska srečnejše končala in da se strah nemškega vojnega ministra ne bo izpolnil in da so nove vojne napovedi pač nove zmote, da pa je želja po mitu tako močna povsod, da bo tudi te zmote premagala.
Družba sv. Všncendja nasSm ženam.
Družba sv. Vincencija Pavlanskega je že dobro znana. Njen namen je s krščansko ljubeznijo pomagati revežem in poskrbeti za zapuščene in zanemarjene otroke. Družba deluje v Ljubljani že 40 let. Tu in tam so se osnovali nje odbori tudi že po deželi (imenujejo se taki odbori konference), Vojska s svojim strašnim razdejanjem nas pa naravnost sili, da se povsod in z vsemi močmi zavzamemo za to dobrodelno družbo, Treba bo denarja, a treba bo še več in še drugega, česar ne država ne dežele in občine same ne bodo mogle dati.
Reveži, ki jih bo pustila ta strašna vojska brez števila za seboj -— sirote, bolniki, invalidi — ne bodo potrehnFsamo denarne pomoči, ampak predvsem tople ljubezni. Denar sam je brez srca in naredi lehko prav toliko hudega kakor dobrega. Socialna pomoč, ki naj bo resnična pomoč, bo morala dajati ubogim mnogo več: tudi denarne pomoči, a poleg ie tolažbe, sveta, opore, moči — skratka sočutne in dejavne ljubezni Sirotam bo treba materinske skrbi, bolnikom sestrske postrežbe, onemoglim hčerinske pomoči. Za tako socialno pomoč je treba srca, a največja moč srca je ljubezen, najvišja ljubezen pa krščanska ljubezen.
*wfii;i'iHi4iii{i
Vincencijeva družba je pa po vsem nrojem bitju družba krščanske ljubezni. Zato je v prvi vrsti poklicana, da celi hude rane, ki jih*"bo ljudstvu zadala vojska.
Dozdaj je družba zbirala okrog sebe t odborih in konferencah le moške. Sedaj -kliče na delo tudi žene in dekleta. Same moške Vincencijeve konference ne bodo vsega zmogle. Zato je prava časovna potreba, da se tudi pri nas začno snovati ženski dobrodelni odbori, konference sv, Elizabete. Te konference sv. Elizabete so kakor nalašč za naše čase in naše razmere. Naše žene in naša dekleta so že doslej silno mnogo storile za uboge in sirote, zlasti patronat Vincencijeve družbe jim je dolžan veliko zahvalo. Dekleta in žene, posebno po Marijinih družbah, so pokazale toliko lepe ljubezni do vseh, ki so pomoči potrebni, da se Vincencijeva družba- z največjim zaupanjem nanje obrača. Naj bi se po vseh krajih naše domovine ustanovili posebni ženski odbori pod zavetjem prelepe vzornicc krščanskega usmiljenja, sv. Elizabete. Z združenimi močmi bo mogoče doseči še več in še lepših uspehov.
Družba sv. Vincencija bo pa poskrbela, da bo naklonila Cerkev tudi konferencam sv. Elizabete vse tiste ugodnosti, ki jih tako obilno naklanja moškim Vincenci-jevim konferencam.
Na delo tedaj za tako lepe zveze krščanske ljubezni, na delo za konfercnce sv. Elizabete!
V zarji krščanstva.
25. februarja t. 1. je umrla v hiralnici Petra Pavla Glavarja v Komendi 761etna Helenka I p a v e c, junakinja plemenitosti in blagosrčnosti. Delala in trudila se je pri svojem revnem bratu (Križ pri Komendi) v plemeniti sestrski ljubavi 17 let za izredno nizko plačo (30 K na leto); po bratovi smrti je pa pomagala in služila vdovi in bratovim otrokom-sirotam zopet 27 let popolnoma brezplačno, tedaj vsega skupaj nepretrgano 44 let. Čitati se je naučila sama iz pratike; svetnike je poznala po podobi, črke je pa »pogruntala«. Poslednja leta se je rada kratkočasila, kadar ji je bilo pri delu dolgčas ali ponoči ni mogla spati, z zlaganjem pesmic. Imela je bujno domišljijo in jako trden spomin. Poslednji čas je bila med drugim tudi članica »Jugoslovanske Strokovne Zveze«.
Imela je Helenka dve sestri: Urško in Nežiko. Prva, ki je tudi preživela vse življenje v tuji službi, je imela lepo zbirko vezanih in nevezanih knjig, dasi se je tudi ta učila brati le na paši. Zanimiva pa je bila tudi še drugače ta Urška. Ko je nekdaj posodila našim staršem nekaj denarja, da so si kupili nekaj zemlje in so ji nekoliko let plačevali obresti, je odklonila povračilo glavnice, češ da je že poravnana in plačana z obrestmi, ki jih je prejela,
In tretja sestra Nežika? Ta je slovela v času svojega cvetja in še dolgo pozneje daleč naokoli po svoji telesni pa tudi duševni lepoti. Nekdaj je prišel h Kovaču v Moste (pri Komendi) v rojstno hišo Nežike in njenih sestra najglascvitejši poglavar 2i
rokovnjačev — Dimež, in Sicer preoblečen v redovnika. Oče Nežike, ki je ležal za pečjo, vpraša »meniha« Dimeža: »Odkod ste, gospod?« — »Iz Zatične, Zatične, Za-tične,« hiti odgovarjati Dimež. »Ali so še živi gospod pater Matevž?« poizveduje dalje oče. »Še, še, še,« naglo odvrača Dimež, »Ali imajo v samostanu še onega velikega psa,« se zanimlje oče dalje. — »Še, še, še,« zopet pritrjuje Dimež. V tem prinese Nežika, ki jo opazuje Dimež z izrednim zanimanjem, skledo pšenice in jo hoče iztresti v nastavljeno Dimeževo vrečo. Toda v tem trenutku stisne Dimež vrečo skupaj in vsa pšenica se sesuje — po tleh. Deklica zardi in vpraša Dimeža: »Ali nočete pšenice?« — Dimež pa odgovori: »Dekle, od tebe ne vzamem ničesar« ter gre s prazno vrečo skoz vrata. Postalo ga je sram pred blago deklico. Nežika je služila pozneje v nekem gradu blizu Ljubljane, potem doma pri gospodih, in naposled v hiralnici Petra Pavla Glavarja v Komendi, kamor so prišle, ko je šla ona v pokoj, še sedaj tam delujoče sestre usmiljenke. Tekom tega časa je hotel nek upnik vreči njenega starejšega brata, ki je bil vdovec, in njegove otroke-si-rote brezsrčno zaradi dolgov iz hiše na cesto. Plemenita Nežika pa spravi in zbere ves svoj prihranek: znoj in žulje vsega svojega trudapolnega življenja skupaj ter reši brala in njegove otroke-sirote hude bede. Tako se je tudi ta trudila in mučila vse svoje življenje za trpeče. Kakor da bi človek zrl podobo in lepoto kaka slovenska sv. Zita! Ali ne dehte tu kakor cvetice iz vrtov prvega krščanstva? Ali nt zveni tu kakor junaška pesem ljubečih in trpečih junakov iz katakomb? Taka so bila pač od nekdaj naša dekleta, vsa krepostna in blaga. Upamo, da tudi sedaj še niso izumrla.
Dokler človeSki rod biva, po zemlji hod' —-bode slovelo slovensko dekle!«
Ne krasi te, plemenita in blaga Helenka, nobena častna svetinja ali drugo odlikovanje za tvoje 441etno heroično plemenitost, — ne tebe in ne tvojih sestra; na grobu se ne dviga ne bron in ne marmor, ne raste ne lovor ne cipresa. Le naš list naj ponese slavo o plemenitem življenju vašem med širni slovenski svet! Pax te-cum et salus et Christus, anima pia! — In ti, Helenka, sporoči ta naš pozdrav i Urški i Nežiki! Oljka in palma!
Josip.
Pregled po svetu.
Cesar v Galiciji. Dne 3. maja se je mudil cesar Karel mimogrede v Krakovu. Posetil je nato vso gališko bojno črto. Ljudstvo je povsod poiskalo priliko, da je mladega vladarja spoštljivo pozdravilo. Mnogo častnikov, ki so prišli k pozdravu pri posameznih oddelkih, je cesar osebno poznal; pogovarjal se je z njimi o dogodkih iz težkih časov. Na potovanje po Galiciji se je podala tudi cesarica; spremljal jo je med drugimi dvorjani princ Hohenlohe, ministrski predsednik Klam-Martinic in drugi dostojanstveniki. v<y
Kdo bo predsedoval državnemu zbo ril? Nemška' narodna zveza se je dno 4 maja na v to sklicanem zborovanju zedi. nila, da se predlaga za predsednika dr Gross, ki je izjavil, da nudi vse svoje moč narodni zvezi na razpolago. Sedaj so sc začela pogajanja z načelniki drugil strank.
Veliki možje se posvetujejo, PreScki teden je prišel iiu. Dunaj nemški državnik bavarski ministrski predsednik £rnf Hpri ling. Vsi priprisujejo temu obisku velik političen pomen. Bil je sprejet pri našem cesarju, obenem se je pa delj časa posvetoval z ministrom za zunanje zadeve grofom Černinom. — Dunajske izjave z oei-rom na Rusijo so pripravile pot za možnost mirovnih pogajanj. Grof Hertling je porok, da se bo v tem oziru moglo edin« in složno ravnati do zmagoslavnega konca. — V Nemčiji pritiskajo sedaj vse stranke'na državnega kanclerja, naj bi glasno povedal svoje mirovne cilje. Tudi v Nem: čiji prevladuje kljub temu, da se zdi raz-dor med Nemčijo in Anglijo nepremostljiv, mnenje, da se bosta morali obe velesili zbližati. Takrat šele bo napočil trenutek za resnični konec svetovnega razdora.
Prvi maj. Letošnji prvi maj je imel pravzaprav res nekaj svečanega na sebi, ker naj bi se — osobito pri nas — na ta dan manifestiralo za mir. V Ljubljani se je zbralo na prostoru pred tivolskim hotelom okrog 3000 ljudi, večinoma delavstva. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izreka pripravljenost za mir brez osvojitev in brez ponižanja katerekoli vojskujoče se države. Resolucija ugovarja vsakemu nadaljnjemu prelivanju krvi. -Ta resolucija socijalne demokracije je pri-kupljiva in jo vsakdo z veseljem pozdravlja. Čudno pa je, da se socijalna demokracija na Nemškem, Francoskem, Angleškem in tudi na Ruskem ogreva za nadaljevale vojske. Kako, da ni edina v mirovnem vprašanju, o katerem je prej toliko govorila na raznih velikih zborovanjih! To i« pač fiasko za mednarodno socialno demokracijo!
Posvet v Stockholmu se bo pričel šele 10. junija. Sploh pa ne bo imel kaj prida ugleda, ker se ga udeleže samo zastopniki nekarih deželd. Posvetovanje bode trajalo — tako pravijo — toliko časa, dokler se ne bo sklenil mir.
Svetovna vojska.
Govorice o italijanski ofenzivi. Bojevanje pri Gorici. — Uspeš«' borba naših letalcev proti Itali' janom. — Četrti prebijalni poizk« Angležev ponesrečen. — Novi boj ob Aisni in v Champagni. - Frnn-eozi razočarani.
VOJSKA Z ITALIJO.
Kakor pišejo italijanski listi, so 'posla; Italiji njeni zavezniki znatne množine vo| nega inaterijala z namenom, da bi sc ofefl živa kmalu pričela. Na italijansko vo|fl' vodstvo pritiskajo zavezniške vlade in s£
zicralni štabi, Lahi morajo že imeti zado-jte» vzrok, da se boje.
Napad s plini pri. Gorici. Dočim na vsi italijanski bojni črti neprestano grme topovi, so pri Gorici Italijani s plinom poskušali svojo srečo. 4, maja je sovražnik izpusti! strupene pline proti našim jarkom, ToA» naša sredstva proti plinom so tako jzbtwna, da nismo imeli nobenih izgub.
Živahno delo letalcev. Pretečeni teden ,s napravila naša letala Italijanom mnogo neptiHk. O toliko napadih se ni še noben-kr»< poročalo, kot v tem času. Zlasti 2., 3. in 4. majnika so naši »železni ptiči« prizadejali sovražniku občutno škodo, Napadli so Valono, kjer je nastal velikansk požar; čute so se močne eksplozije, več kakor 50 mitj daleč se je videl požar, ki so ga po-vzračil.e naše bombe. Na vzhodni italijanski' »bali so te dni naši letalci rušili naprave aa dviganje vode. Zažgali so tudi tabor pri Zagraju, kjer je nastal tolik požar,, da so ga v Trstu opazovali še eno uro po napami.
napadalne črte ter prodrli par sto metrov naprej — a so jih Nemci kmalu ustavili. Na drugih točkah — kjer je bil sovražnik udri v nemške jarke — so ga Nemci prepodili s protinapadom. Ves dan je divjal boj, napad je sledil napadu. Zvečer so Angleži petič naskočili z vso silo zlasti vas Oppy. pa so bili zopet krvavo premagani. Toda še niso mirovali; opolnoči so ponovili napad in udrli v vas Cherisy; a Nemci so jih prepodili kar z ročnimi granatami.
Kljub temu, da so Angleži z nad tisoč topovi razbijali nemške postojanke in pošiljali točo min nanje, niso ničesar dosegli. Bojišče je pokrito z mrliči, г razbitimi baterijami in oklopnimi vozovi, poleg tega so še ujeli Nemci 1235 Angležev in zaplenili 35 strojnih pušk. Tako je doživela Anglija zopet težak poraz.
Bitka ob Aisni se še nadaljuje. Z velikanskim razsipavanjem mutiicije obstreljujejo Francozi nemške postojanke. Toda ne ogenj topov, ne napadi niso Francozom nič koristili, 5, maja zjutraj so med Aisno
Angležinje kot pomožne delavke za vojsko.
FRANCOSKO BOJIŠČE. Četrti naval Angležev pri Arrasu odbit Po večdnevnem silnem topniškem boju le 3. in 4, maja zopet naskočila angleška Peteta. Z armado 17 divizij — nad 300,000 |«6ž! — so Angleži zopet poskušali, da bi v «bupno velikanski bitki s silo prebili nemško bojno črto, Skupine oklopnih voz, weene množice angleške konjenice in ve-!k'® rezerve pehote so bile pripravljene, «a Vi planile za prvimi napadalci, ki bi pre-r" nemške brambe. Prve zbrane mno-naskakovalnih gruč so udrle proti neeškim postojankam 4. maja ob pol 6, »Игај. Na čelu so jim delali pot oklop-м ,V0,i0vi- Napad se je izvršil na okrog "m široki bojni črti na obeh straneh re-: ®e ačarpe. Prve naskakovalne angleške - « so v besnem nemškem ognju imele a*avnost neču vene izgube; sovražnik jih
ikl-Г u"Šal izP°P°lniti z divizijami, ki so »4i hitro pripeljali na pomoč, Pri prvem ,ju? se ie Angležem posrečilo, da so r,J v nemške postojanke na krilih svoje
in Brimontom naskočile 4 francoske divizije; ta in pa večerni napad sta bila zopet strta. Vzhodno La Neuville so Nemci ujeli 500 Francozov in zajeli več strojnih pušk. 6. maja so se boji iznova razvili do skrajne besnosti. Na 35 km dolgi črti se je vrstil napad za napadom; Francozi so osvojili le višino in vas Chevreux, drugod niso uspeli.
Ofenziva v Champagni	i« na-
prej. Več francoskih divizij je napadalo brez koristi; Nemci so ujeli blizu 700 Francozov.
Silne izgube. Nemški vojaški krogi sodijo, da so Angleži in Francozi dosedaj izgubili v spomladanski ofenzivi do 300.000 mož, V prvih dneh ofenzive od 28, aprila dalje so dosegle francoske izgube 150,000 mož; samo v prostoru pri Reimsu leži okrog 2000 mrtvih Francozov, Tudi izgube Nemcev niso mogle biti majhne, Angleži poročajo, da so meseca aprila ujeli 19,343 Nemcev, zaplenili 257 topov, 227 metalcev 'min in 470 strojnih pušk Kljub temu raste nezadovoljnost med Francozi, Časopisom,
ki pišejo za nadaljevanje vojske, pošiljaj* vojaki grozilna pisma,
DOGODKI NA MORJU,
Potopljene ladje. 30. aprila naznanja nemško uradno poročilo, da so potopili podmorski čolni trgovskih ladij za 130 tisoč ton; 4. maja sporoča pa zopet o 18 potopljenih ladjah, ki obsegajo 56 tisoč ton prostora. Nemško letalo je potopilo z bombami v izlivu Temze pred Londonom angleško trgovsko ladjo. Tudi nevtralci precej trpe vsled podmorske vojske. Teden pred 1. majem so n. pr. samo Norvežani izgubili 23 trgovskih ladij.
Anglija v stiski. Angleško časopisje vedno bolj napada angleško admiraliteto, češ da ni zmožna uspešno nastopiti,proti nevarnosti podmorskih čolnov, vsled česar grozi Angliji vedno večja nevarnost. Tajnik urada za preživljanje je vložil prošnjo za odstop, kar jasno kaže, da je obupal nad prehrano Anglije. Na Novi Zelandiji je 2 milijona zaklanih zmrznjenih koštrunov, nakopičenih v ledenicah, toda Angleži nimajo zadosti ladij, da bi to meso prepeljali na Angleško. Angleško časopisje že razpravlja o potrebi, da se vpelje dan brez kruha. Nadzornik prehrane na Angleškem poživlja, naj bi narod prostovoljno omejil uživanje kruha, sicer bo morala vlada določiti, koliko mol.e sme vsaka oseba pora-1 biti. Toda Angleži se drže pravila: Jejmo, dokler je kaj!
MIROVNO GIBANJE.
Poseben mir z Avstrijo? Zadnje čase sovražno časopisje vedno bolj piše o po-i sebnem miru z Avstrijo, Zdi se, da med našimi sovražniki vedno bolj prodira pre-i pričanje, da. Avstrije ni mogoče uničiti in ' da osrednjih držav ni mogoče premagati, kakor če se razbije njih trdna zveza. Govorice in pisanje o posebnem miru z Av-: strijo imajo očividen namen — osamiti Nemčijo, Francozi že pišejo, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni z nami skleniti poseben mir. Avstrija — pišejo— naj bi odstopila 4 milijone Poijakov Poljski, 6 milijonov Srbov in Hrvatov Srbiji, 1 milijon Italijanov — Trst in Trident — Italiji. No, posebno skromni naši sovražniki niso! Kaj bi pa potem ostalo Avstriji?
Gibanje za mir narašča dan za dnem po vseh državah. V Italiji se zlasti med delavstvom močno razširja agitacija za mir in odpor proti vojski. V Milanu je hotel pomiriti delavce socialistični poslanec Tu-rati. Toda množica mu ni pustila govoriti. Klici: »Proč' z vojsko, mi hočemo mir!« so zadušili vsako njegovo besedo, da je moral nehati. Več ministrov je šlo v Kala-brijo, da potolažijo razburjeno ljudstvo. Tudi na Francoskem in Angleškem se prijatelji miru vedno glasneje oglašajo.
Ruske homatije. Na Ruskem še vedno «vre. Bombni napadi in poulični poboji so še vedno v Petrogradu na dnevnem redu. Ona delavska struja, ki dela za mir, je priredila več demonstracij proti Angležem in Amerikancem; pred angleškim poslaništvom je bil celo bombni napad. Zunanji minister Miljukov razglaša sicer, da se hoče Rusija boriti do konca na strani svojih zaveznikov, dokler ne bosta Nemčija in Avstrija popolnoma premagani. De-
lavski in vojaški svet pa je nastopil proti tej vladni izjavi, češ da hoče Rusija mir brez kakih odškodnin in brez osvojitev od katerekoli strani. Vlada pridno zapira pristaše miru in je nahujskala celo ranjence in invalide, da so priredili velike demonstracije za nadaljevanje vojske do skrajnosti. Pri . ,>h homatijah ima največjo vlogo ameriško in angleško zlato, ki ga kar sip-Ijejo med ljudstvo, da ga navdušijo za vojsko. Angleži imajo pravzaprav vso vlado v rokah in skušajo udušiti vsak pojav za mir.
Novo vojno posojilo.
Sledeč zgledu Nemčije, ki je ob priliki ' 6- nemškega' vojnega posojila dosegla rekord nemške požrtvovalnosti in nemške sile, se pripravlja tudi Avstrija na 6. vojno posojilo, ki je razpisano zopet na dva načina; davka prosto 5y2'% amortizacijsko državno posojilo in desetletne 5'/о% davka proste državne zakladnice. Podpisovanje je določeno za čas od 10. maja 1917 do .8, junija 1917 opoldne. Subsk.-ibcijska cena znaša za državno posojilo 92 K 50 v., za desetletne 5\'-2c/o državne zakladnice 94 K. Amortizacijsko državno posojilo se bo vračalo v letih 1923—1957 na podlagi žrebanj, ki se bodo od 1922 vršila vsako leto oktobra meseca. Vračevalo se bo po nominalni vrednosti po 100 K brez vsakega odbitka vsak 1, april po žrebanju. Kakor je razvidno iz prospekta, uživa tudi 6. vojno posojilo vse tiste prednosti, kot so jih imela prejšnj^ vojna posojila.
Pri obeh načinih vojnega posojila se priznava vsakemu podpisovalcu povračilo 50 v. za 100 K, tako da se zniža podpisoval-na cena amortizacijskega državnega posojila na 92 K in cena državnih zakladnic na 93 K 50 v. za vsakih 100 K nominalne vrednosti. Pri amortizacijskem državnem posojilu uživajo podpisovalci poleg tega še posebno prednost, da jim pridejo v dobro 5!/•>% kuponske obresti za en mesec t. j. '15 v. za vsakih 100 K.
Ali ste bili zraven v zakopih in strelnih jarkih, v ledenem mrazu, ob grdi luži, v pekoči vročini, v na metre globokem snegu, ko je sovražnik po večdnevnem bobnečem, peklenskem ognju iz tisoč topov drl na osebni napad — a je ob vztrajni, odločni in smr*. prezirajoči obrambi naših junaških borilcev odnesel le batine!?
Ali ste bil zraven v samotnem podmorskem čolnu, daleč tam po globinah Jadranskega morja, v viharju in. nevihti, v bojnem vrvenju, v stiski in pomanjkanju, na lovu za sovražnimi ladjami?
Ali ste bili zraven, ko so se naši letalci dvigali drzno v zračne višine in se z nevstrašeno odločnostjo in hladnokrvnostjo vgli v boj zoper sovražno zračno bro-dovje, na iov za sovražnikovimi letalci*da jih prepode in obvarujejo tako naše otroke, žene, starčke, naša cvetoča mesta, trge in vasi?!
Tako bodite vsaj zdaj zraven, ko smo
poklicani, da v varnem zavetju pod domačim krovom brez nevarnosti za dušo in telo sodelujemo pri naporu za zadnjo odločitev, zmago in srečen mir! Odločitev je bli-4>
zu. Brez denarja ne bi bilo srečne odlb-čitve. Kdor tesnosrčno odteguje domovini vojno posojilo, tisti domovini, ki zanjo žrtvujejo naši očetje, bratje in sinovi svoje življenje, — ta. pomaga sovražniku. Šesto vojno posojilo je častna diploma, ki si jo mora vsakdo prilastiti.
Tedenske novice.
Zastopniki kmetijstva pri ministru za prehrano. Pri ministru za prehrano Höferju so se oglasili k daljšemu razgovoru zastopniki avstrijskega kmetijstva, da mu pred-lože želje kmetov v sedanjem času. V de-pucaciji, ki so jo izbrali iz svoje srede kmetijski člani c, kr. sveta za prehrano, so bili: Baion Ehreniels, predsednik avstrijske kmetijske družbe na Dunaju, d r. Lampe, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, Prokupek, predsednik češkega deželnega kulturnega sveta. Lisowiecki, predsednik gališkega kulturnega sveta za Poljake, Struk za Rusi-ne, bivši minister Schreiner za češke Nemce, poslancc Luksch za moravske nemške kmete, dr. Sonntag češki deželni odbornik moravski, deželni odbornik nižjeav-strijski Stöckler in Schiaffl, predsednik deželnega kulturnega sveta tirolskega. Ta deputacija je ministru Höferju natančno opisala sedanji položaj kmetijstva in mu predložila želje kmetov glede načina in obsega rekvizicij ter ogrožene prehrane kmetov in kmetijskih delavcev. Govorilo se je o razmerju do Ogrske glede cen in rekvizicij, o težavah pomladanskega dela in zasiguranja bodoče žetve, o stanju živinoreje in prešičereje. Minister Höfer je dal v marsičem pomirjevalna pojasnila in si je zabeležil pritožbe z zagotovilom, da bo izdal primerna navodila na nižje urade. Položaj je jako resen in zahteva skrajno požrtvovalnost in razumnost na vseh straneh. Storiti se mora vse, da se ohrani kmečkemu stanu veselje do dela in ga podpiramo pri izvršitvi poljskih del, ki so letos še večje važnosti, kakor kdaj prej. Minister je pristal na to, da pritegne k posvetom v c. kr. uradu za prehrano tudi zastopnike kmetijskih organizacij, ki mu bodo neposredno izročali želje kmetovalcev.
Za vojnega kurata je imenovan in poklican k 5. dragonskemu polku g. Janez Jalen, dosedaj kaplan v Bohinjski Srednji vasi.
Potrjen je v službi kot ravnatelj deželne banke g. Gjuro Rašica, dr. Gvido Zbašnik pa kot koncipist na istem zavodu.
Umrla je v Ljubljani g. Ana Derma-stia, v krščanskem življenju in dobrodelnosti junaška žena. Pokojna mati je vzgojila več sinov in hčera, ki so v ponos družini, vzor krščanskih mož in žena.
Za novo vojno sirotišče Vincencijeve družbe v Št. Vidu nad Ljubljano so ob godu cesarice Zite darovali: g. Anton Belec, župan v Št. Vidu, 1000 K; g. Valentin Zabret, župnik v Št. Vidu, 100 K; g, Jož. Kržišnik, gimn. profesor v kn.-šk, zavodih, 200 K; gdč. Polonica Zabret, 100 Kj neimenovan 350 K. v -J > ^v 4/ •»""v v ""
Potresni sunki v krškem in brešken okraju se še vedno ponavljajo. Od 15. dc 27. aprila so našteli okrog 25 sunkov, ki se čutijo le bolj ponoči.
Velik ogenj. V nedeljo, dne 29. aprila je jelo goreti v Nemški vasi pri Slavini na Notranjskem. Osmero gospodarjem je pogorelo skoraj vse, kar so imeli, še neka, živine: prascev in govedi.
Brez utemeljitve je nemška vlada prepovedala izvoz časopisov v inozemstvo in tudi v zavezne države. V Ljubljano i« več dni ni bilo časopisov iz Ne.nčije.
— Nove pisemske znamke. S podobo cesarja Franca Jožefa okrašene pisemske znamke po 15, 20, 25 in 30 vin. bodo od pravili iz prometa in jih nadomestili j znamkami s podobo cesarja Karla. Novi znamke kažejo cesarja bolj v profilu, raz-kritega, v doprsni podobi v maršalski uniformi. Dosedanje znamke od 15 do 30 vinarjev kakor tudi poštne dopisnice po ! vinarjev obdrže svojo vrednost do konu oktobra 1917 ter se morejo tekom novembra 1917 brezplačno zamenjati z drugimi poštnimi vrednostmi.
Vojaške novice.
Imenovan je admiral Njegovan za poveljnika mornarice in načelnika mornariškega oddelka v vojneai ministrstvu.
Za vdove in sirote po črnovojnikih inf. polka št. 27 v Ljubljani, ki so padli v sedanji vojski ali pa umrli vsled ran in bolezni, je ustanovljen poseben fond. — Prošnje za podpore se že zdaj lahko pošiljajo in sicer na polkovno poveljstvo (Rgts-Kom-mando, Fldp. 426). Da so vdova in otroc brez sredstev, to mora potrdiM polit, ob last, ali orozniški načelnik.
Tatvine na vojnih poštah. Na Dunaji so zaprli 18 vojakov, ki jih ipiajo na sumu, da so kiadli vojaške poštne zavoje.
S tirolske fronte. Tople pozdrave po šilja s tirolske fronte Anton Dacar, pri visokogorski stotniji. Piše: »Tukaj se imamc še dosti dobro; samo ta nadležni sneg « tako počasi odteguje. Sovražnik nas ne nadleguje preveč, ker ve, da ničesar nt opravi. I.e včasih pošlje kak zamazan šrap-ne!. Mislim, da ima Lah skomine po tistih časih, ko je hodil na Kranjsko nože brusit in stare dežnike popravljat. — Z bc-rivom smo dobro založeni: imamo »Domoljuba«, »Slovenca« in »Bogoljuba«, da s delamo kratek čas. Najprej seveda pogle damo, kako je kaj z m'rom, ki ga že iz dr,2 srca želimo. Bog daj, da bi žc skoraj zasi; jala zarja miru ter zavladala ljubezen mcc narodi!«
Pismo iz Rusije, ki je potrebovalo ' mesecev in 16 dni. Dragi starši! V začet" mojih vrstic Vas vse skupaj lepo po;d«-vim. Naznanim Vam, da se nahajam luka v ruskem ujetništvu. Zame ni preveč hud' tukaj. Delam pri nekem grofu; obdelujem' polje in take stvari. Delati moramo dobre-pa tudi kruha imamo dosti. Razen mene le tukaj tudi še deset Tolmincev, kar je toliko bolje, ker smo domačini skupaj. Zdrav sem še zmirom za silo, samo v noge se"' dobi! revmatizem, zato čutim vedno bole-
čine. Drugače pa je za še dobro. Želim tudi Vam isto, posebno pa ljubo zdravje vsem skupaj. Upam, da si enkrat le zopet podamo roke drug drugemu tam na lju-ben» domu. Prosim Vas lepo, kadar dobite to pismo, da mi brž odpišete, ker bom teaKo čakal odgovora. Pišite mi, če je oče še doma ir. če se je zgodilo kaj novega lan» pri Vas, in če ste vsi doma. Sedaj iz srca lepo pozdravim vse skupaj: Vas, vse sosede in znance. Ostanite zdravi in veseli do svidenja. Z Bogom! Janez Pisk.
Nadalje Vam pošiljajo mnogo pozdravov sledeči tovariši: Ivan Carli, Trušno-vec Ivan, Anton Jan — vsi iz Slapa. Filip Hvala iz Kneške grape pri Podmelcu. Naslov njegov se glasi: Gubernija Podoljska, Moglevska ujezda, Staniče Nemrči-Suhaki. Rusija.
Razočaranje. Neka potrtost se je lotila francoskega prebivalstva, ker ofenziva v Champagni ni dosegla nobenega pravega uspeha. »Figaro« piše: »Vsakemu se že vojska gnusi. Letina slabo kaže. Bati se je nevarnosti glede na prehrano.«
Olajšave na Ruskem. Nova vlada je odredila, da se morajo vsi nad 43 let stari vojaki oprostiti aktivne vojaške službe. — Med višjimi častniki je pa ruska začasna vlada jela čistiti in odstranjati tiste može, ki jim ne zaupajo; odstaviti namerava 148 višjih poveljnikov, med njimi 25 generalov. Torej med vojaškimi dostojanstveniki le ni tako navdušenje za preobrat in novo vlado, kakor so pisali.
Velika ameriška armada. Državni tajnik Združenih držav je izjavil, da se bo tekom 1 leta ustanovila in izvežbala velika ameriška armada — 2 milijonov vojakov. Uvedli so službeno dolžnost. Ameriški učenjaki se trudijo, kako bi iznašli sredstvo, da bi onemogočili delo podmorskih čolnov. — Kdo bo imel od ameriške mobilizacije dobiček? — Kartelisti in ve-
tovarnarji, ki delajo za armado.
Majniäke pozdrave vsem domačim in znanim | poMjaio: Dragonci z ruskega bojišča: korp. J. Pan- i
peI*bM£nfS?.Š;TŽeJ?V- Fr- Cene' Kamnik; Alojzij Pa*,Fr. Kralj, Iv. Verbič, Vel. Ligojna; Iv. Hribar' I , ra?!' Vovro Zalaznik, Horjul. — Fantje pri težkih JaAtcah: Ivan Vojska, Al. Rihelj, J. Selak, A. Ska-«bot. Fr. Mauser, F. Pečnik, Grmek, Kos, Koled- i »ik m vsi slov. fantje. — S tirolskih hribov: četov. I lifo " Krani; des- Smuk Janko, Vnanje Gorice;
Peščica Jos., Volosko; telef. Sajovic Karel. Na Ka"i jc naslikan mogočen top, ki na ;,jem sedi ■cesarievič v« ognjičar in proži proti Italijanu, ki »H* saPa odnesla daleko proč.) — Strelci 2. polka: Pavel Smolčič, J. Zttre, J. Mrvar, Jos. Prpar, .lL ;,Ci'.~ Topničarji iz S.: Iv. Gornik, Fr. Milr« "'i A Ažnar' M- Kaluža, M. Klemenčič, A. ''Irv.J- Cartažič, predmojter V. Grabner. _ S ^feih višin: Čtv. Pelje, des. Fr. Fister, des. Rc-
.Hočevar, Darovec, Rici, podd. Bregar, inf. oetnkar, Bedenc, vsi pri slotniji slroj. pušk. — waWVDne v F'schamendu pri Dunaju: Jožef Os-Gor.; Zupan Janez, Čemšenik; Po-
Matevž, Dolenja vas; Polak Valentin, Dom-Im' d .usnovec Jožef. Čepovan, Kavčič Anton, 7 J 1 r™-; Skok Jožef, Vojsko; Irlic Anton, Prirn.; ■Marec Jožef, Deskle, Prim. — S Icoroško-tirolskih Gori* ir Jožef PiPan' Zapoge; Jožef Krpan, tič H, Jankovič, Dalmatinec; Adolf Ska-t|.,"r jal' VS1 Očetje doma žalostnih družin — 7.a Št i °omovine. — Z južnega bojišča: Jos. Udovč, Dol ritt'' Jolip M1'až s Krasa; inf. Jožef Bratina, dc-и. ir»1 Primorsko; Franc Grmavšek, Mali Vi-Poloi, t" Feliks' Maravče; Bartol Alojzij, Loški leriA ?"c,z Fla's. št- -'anž; Franc Debevc, Do-J, riFl"k Franc, Dolenjsko; Debenc Franc, Šl gori«a ,S Rudolf' šl' Janž: Andrej Gregorič. Nad-
Razne novice.
Vojnemu ministru generalu pehote pl. Stöger-Steiner ju je podelil cesar Karel za njegovo uspešno prizadevanje na fronti Leopoldov red 1. razreda z vojno dekoracijo in meči.
Po 32 mesečnem ujetništvu se je vrnil — kakor že znano —- dr. Anton Zdesar, bivši predstojnik misijonske hiše na mirn-skem gradu pri Gorici — v domovino. V »Slovencu« je bile opisano, koliko je moral prestati po racnih nezdravih krajih, kjer je bil nastanjen kot ujetnik. Pomanjkanje, slaba preskrba, bolezni, vlažna stanovanja, podgane, ki jih je bilo zlasti na eneim kraju sila veliko, zaničevanje in ši-kane domačinov — vse in še marsikaj drugega je pripomoglo, da je bilo to ujetništvo neznosno. Trpel je veliko vsled mrzlice in legarja, zato so ga premestili iz Korzike v Marsiljo.
Na svobodo so dr. Zdešarja pustili po izmenjavi. Zanimivo je, kar poroča o mirovnem razpoloženju med Francozi. Pozimi so govorili: »Spomladi leta 1917. napravimo še eno ofenzivo. Ako se posreči, tem boljše; ako ne — mir se mora vseeno napraviti. Ponudbo miru osrednjih velesil so sprejeli Francozi z neizmernim veseljem. Seveda časopisi so vse kmalu potlačili. —• Za Angleže na Francoskem ni pravega razpoloženja. Na uho mu je prišla izjava nekega francoskega častnika, ki je rekel: »Nič bi se ne čudil, ako bi se danes ali jutri zvezali z Nemci, da bi vrgli Angleže iz dežele.« — Vojaštvo, ki ga dobivajo Francozi iz kolonij, napravi zelo slab vtis.
Kninsko železnico bodo vsled sklepa v železniškem ministrstvu gradili dalje in delo še pospešili.
Za prošenjske procesije je dunajski kardinal dr. Piffl priporočil naslednje tri namene, ki naj jih tudi mi vklenemo v svoje molitve: a) da bi presv. Srce Jczusovu varovalo cesarja Karla; b) da bi vsemu krščanskemu svetu mir in edinost podelilo; c) da bi nam naklonilo in ohranilo sad zemlje.
Morilec dr. Fr. Adler, ki je ustrelil ministrskega predsednika Stürgkha bo prišel pred sodišče 18. in 19. maja na Dunaju, Zdravniki-izvedenci so izjavili, da je duševno stanje morilčevo popolnoma redno.
V Albaniji velja god Marije, »matere dobrega sveta« kot zapovedan narodni praznik. Vsi katoliški Albanci, zlasti še v Skodri (Skader) časte Marijo dobrega sveta kot svojo varihinjo. Letos je prav 450 let, odkar se je sloveča milostna podoba iz Genazzano — tako pripovedujejo — kakor po angelovi roki preselila ob dohodu Turkov v Skodro na sedanji kraj, kjer hočejo sedaj zidati novo cerkev. Letošnja slovesnost je torej bila še bolj sijajna oso-bito, ker je bilo navzoče avstrijsko vojaštvo. Ob sovodnji Drine in Bojane so stare razvaline, ki pričajo, da je bilo tam nekdaj lepo svetišče, ki je pa, pod turško oblastjo propalo. To svetišče- hočejo sedaj obnoviti, za kar se je že dele pričelo. Dne 26, aprila je bila velikanska slovesnost: Navzoči so bili 4 škofje z duhovščino, nešteto občinstva; vojaška godba je svirala,
službo božjo je poveličevalo lepo petje. Prišel je celo avstrijski poveljnik Albanije Trollman. Leški škof Bum<;i je imel govor, pri katerem se je spominjal zaslug Avstrije ter sklenil s prošnjo za mir.
Nabirajte zelišča! Beguncem, invalidom, revnim slojem, kakor tudi šoiski mladini se nudi posebna prilika, da z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč na lahek način pridejo do postranskega dobrega zaslužka. Pojasnila daje tvrdka R Luck mann, prej Jos, Leuz nasl, v Ljubljani, Ahac-lje v a cesta št. 10, v bližini sv, Petra cerkva,
V Rusiji je proglasila nova iada 1, maj kot narodni praznik. Letos je v Petrogradu vse delo počivalo; ustavljen je bii cestni prt met, še gostilne so bile zaprte. — Nevolja proti Angležem se med miroljubnimi Rusi čedalje bolj razpleta. V Petrogradu se boje neprijetnih dogodkov; za angleško poslaništvo imajo pripravlien poseben vlak; poslopje poslaništva ima stražo. — Po ruskih provincah vlada čedalje večja anarhija; poroča se o hudih nemirih po gubernijah Minsk, Kijev,Tavrija, Bes-arabija, Harkov i. dr.
Bogastvo v Ameriki koristi tudi sv. Cerkvi in njenim napravam. Listi, ki so došli zadnji čas iz Amerike, navajajo cele vrste darov — pa velikih — v dobre namene: za nove cerkve, vzgojne zavode idr. Tako n. pr. je neki Charles Shr.rp zapustil za mladeniški dom v Kansas City 350.000 dolarjev; gospa Miss Mc Dermott je darovala 150,000 dolarjev za kapelo na Loyola-vseučilišču v Nerw-Orleansti; Malcolm Mc Donald je podaril pol milijona dolarjev za samostan Karmelitov v Seattle (Washington); prav toliko se ie nabralo za vseučilišče jezuitov v Milwaukee. Lanskega marca so blagoslovili temeljni kamen za škofijsko cerkev v Clevelandu, ki bo stala milijon dolarjev. Največji dar je po klonil predsednik jeklovskcga trusta Ch. M, Schwabisnamre: 2 milijona dolarjev za koleg frančiškanskih bratov v Lorettp {Ptnnsy Ivani ja).
Dopisi.
Št. Lenart nad Škofjo Loko. Dne 30. aprila jt umrl v Martinvrhu 83 let stari Gregor Benedičič. Devet let je preležal na postelji. Do svoje smrti nt prav nič vedel za svetovno vojsko, bil je toliko gluh, da mu ni nihče mogel nič povedati. V svojih prejšnjih letih jc nosil širom kranjske dežele »flaj-štre« zoper najrazličnejše bolezni. Napravljal jih ie sam. Počivaj v miru!
Kovor pri Tržiču- Brez dvoma najmlajši orga-mst na Kranjskem je bil'Mirko Ahačič, ki je letos začel pri nas orglati, star ravno deset let. Toda komai je začel, že ga je Bog poklical k sebi. Dne 28. aprila je »mrl in sedaj že gotovo med angelj-skimi zbpri prepeva Bogu čast in slavo. Hilro je šel' za svojim očetom, ki jc bil tudi pri nas Organist in bo kmalu dve leti iemu, kar je umrl.
Sv. Ana pod Ljubeloia. Dne 25. aprila se je v svoji spalnici ustrelil lovec Pavel Eisenpaß, star 45 let. Živel je potem še kake štiri ure. Zadnje dni je hodil sploh nekam pobit in otožen. Bog mu bodi milostljivl
Vrhe pri Krki. Vsem, ki jim je znana božja-potna cerkev sv. Duha na Vrheh pri Krki, se naznanja, da bo ondi binkoštni ponedeljek romarski shod. Sv. maša bo ob desetih; darovala se bo v ta namen, da bi nam ljubi Bog podelil že skoraj zaželjeni mir. Mala cerkvica Sv. Duha se vidi že z zatiškega kolodvora visoko gori na Vrheh. Sve
iišče ima lep gotski prezbiterij, dva zanimiva llranska oltaička; nekaj posebnega so gotski ban» Jerji pri velikih vratih. Pridi, romar, na binkoätni , ponedeljek na Vrhe in si vse to oglej. Če k »de-. seti« maši ne utegneš, pridi pa k litanijam ob treh. Samo to glej, da nas ne boš ob shode pripravil. — Kako to? — Zato, ker so nam na fari pri Krki rekli, da bo letošnji shod zadnji, če bodo mladi fantiči med sv. mašo okoli cerkve hodili in cigarete kadili, in če bo več ljudi od zunaj nego v cerkvi.
Gospodarske stvari.
Gospodarski in tržni pregled.
Krščansko usmiljenje ne p^zna mej.
Po vsi deželi jc veliko posestev, ki so njih gospodarji padli na vojski. Je tudi več icmetij, katerih gospodarji so biez otrok. Razni prekupci že zdaj preže po teh domovih v upanju, da bodo z njimi precej dobička napravili. Potrebno bi bilo že zdaj misliti, kako bi se taka gospodarstva najboljše za splošno korist porabila. Morebiti bi najbolj kazalo take domove nakupiti za revne matere z malim otrokom. Če je padel oženjeni delavec, se mati z otrokom ne ve kam djati. Ako ostane v mestu ali pri tovarni, se bo nazadnje tudi. otrok skoro gotovo izgubil. Misliti moramo pa tudi na nezakonske matere, »Kaj za te nesramnice, ki so si same vzrok nesreče, za te vlačuge . naj bi mi skrbeli in denar dajali? Tega pa nikdar!« oglasi se jih sto. Le bodimo strogi in natančni pred padcem, po nesreči pa usmiljeni. Kaj pomaga vse gromenje? Iz sveta jih ne moremo spraviti. Če jih pustimo, bodo ostale v blatu; otroci, ki bi bili lahko pošteni ljudje, bode zapuščene sirote in nazadnje mora vendar domača občina zanje skrbeti. Ravno ti »izvrženi« postanejo pogosto najhujši sovražniki kmečkega stanu. — Pomislimo tudi, da je skoro večina nesrečnih vendar dobrega jedra. Če pridejo take po nesreči k pametnim ljudem, ki imajo ljubezen do njih. postanejo prav pridne in zgiednega obnašanja. Nekateri gospodarji so do teh res malo neusmiljeni. Da otroka preživi, mu mora mati kakor sužnja skoro zastonj delati. V pošteno hišo je več ne sprejmejo. Bile so večkrat najboljše dekle, toda preveč posvetne in napuhnjene; padle so in ne najdejo nikogar, ki bi jim pomagal vstati. Kako torej pomagati tem padlim materam?,..
Na Nemškem so začeli zelo priporočati nakup posestev, kjer naj se osnujejo domovi za take matere pod nadzorstvom in varstvom kake pametne osebe. Ločiti jih je treba od slabe druščine in jim dati priložnosl do pripravnega dela in varčevanja. Na kmetih je dela vedno zadosti. Če ni na polju dela, naj bi doma pletle ali šivale. Tudi otroci bi se navadili od mladosti kmečkega dela. Saj je znano, da ni skoro nobeden za kmetijo, kdor ni bil na grudi od otročjih let in sicer tako, da je moral sam delati. Gospodarstvo bi se izročilo kaki pametni Marijini hčeri s primerno plačo. V vojski se je šele pokazalo, kako znajo naše žene gospodariti. Povsod imamo tudi veliko deklet, ki nimajo Veselja do zakona in bi se rade posvetile blagru nesrečnih revežev. Te skrite zaklade moramo dvigniti. Za bližnjega se tako žrtvo-61
vati je pred Bogom skoro bolj zaslužno, kakor v mirnem življenju v samostanu popolnosti iskati. Kdo naj to izpelje? V prvi vrsti država (ni veliko pričakovati), dežela in občine. Treba bi bilo precej žrtvovati; toda takrat bodo vrnjeni ti izdatki pri manjših stroških za bolnice, sirotišnice, prisilne delavnice in blaznice. Lepo bi bilo, ko bi vzela to ureditev v roke Vincencije-va družba, ki bi morala stopiti v dogovor z deželnim odborom.
Prepoved klanja. Vlada je prepovedala dne 15. marca t. I. klati krave ali svinje, pri katerih se že pozna, da so breje. Prepovedano je tudi klati nedorasla teleta. Kazen za prestopke je do 5000 K. Torej nobeden niti zahteve ti ne sme, da mu tako žival prodaš.
Cena živini. Na Češkem je določila deželna vlada sledeče cene za vprežno, plemensko in mlado živino:
a)	krave 12 tednov po teletu do 4 K 1 kg;
b)	čez 6 mesecev breje krave 3 K 80 v, 1 kg;
Tirol pa tudi stane čez 2 K za 100 kg. Pri nas se plača kmetu za turščieo 2S X, torej niti polovico.
Pepeli Kakor se kaže, ne bomo м aj. do dobili nobenega umetnega gnetla, Spravljajte zdaj kolikor mogoče prav ves pepel za gnojilo ajdi. Po sedanji ceni umetnih gnojil je 100 kg pepela vredni!» čez 10 K. Pazite torej na pepel! Zdaj ga ne smete prav tlič izgubiti,
Razno. Na Nemškem hočč vlada kupiti 50.000 p u j s o v in jih dati v državne gozde, da izrabijo tam pašo in jeseni želod. Če ne bodo imeli priboljšfca, bo le malo mesa in masti. — Tam tudi ке; lo primanjkuje doteljnega ee-m ena. 250 vagonov so ga kupili na Ogrskem. Bilo je tako smetno, da se ga i« pri čiščenju izgubilo nad 30 vagonov. — Na Nemškem bo dal žitnoprometni urad revnim posestnikom, če nima gospodar več kot dve kravi, 50 kg ovsa za vsako kravo in vsakega vprežnega vola. — Kmetom so pobrali toliko krompirja, da bo za seme skoro povsod manjkalo. Še misliti ni, de bi
Cesarska cesta v Pekingu na Kitajskem.
c)	čez 6 mesecev breje telice 3 K 60 v. 1 kg;
d)	vprežne voli 4 K 1 kg;
e)	mlade telice 3 K 2C v. 1 kg.
Preskrba ljudstva. Ministrstvo je odredilo, da bo morala dunajska vnovčeval-nica ves čisti dobiček dati na razpolago ministrstvu, ki ga bo porabilo za preskrbo ljudstva s cenim mesom in mastjo. Vnov-čevalnica na Gor. Avstrijskem (skoro isto, kakor naše deželno mesto za klavno živino) sporoča, da se porabi od vsakega prodanega kilograma teže živine 30 v. za preskrbo bolj revnega ljudstva. Ker primanjkuje drugih živil, se je bati, da bodo hoteli še več živine imeti za armado in mesta. Naj se misli malo tudi naprej, kaj bomo imeli po vojski. Če kmetu zmanjka živine, bo potem hujša lakota, kakor je zdaj.
Ko so se na Tirolskem kmetje pritožili, da morajo turščieo lastnega pridelka plačati po 59 K, je izjavil žitnoprometni zavod, da mora vso turščieo na ogrski sprejemni postaji plačati po 57 K, vožnja do
se zadosti krompirja nasadilo. Živino bedo tudi tam še bolj pobirali, kakor dosiej. — Lani je bila ob tem času v Ameriki pšenica 1 stot po 12'7 dolarja; zdaj i« po 26'5. V zadnjem tednu se je zopet podražila za 216—2'85 pri 1 stotu. — Na teden bi smel vsak dobiti na Angleške«! 'e 1300 g žita; to je za Angleža veliko premalo. Ne smemo pozabiti, da Angleži zelo veliko pojedo. Še delavci so vajeni le na bel kruh in na meso. Kar je zemlja najboljšega rodila, so Angleži pojedli. Zdaj jim razlagajo, da je patriotična dolžnost, da s' vsak kolikor mogoče veliko pritrga. Nam se zdi zelo dvomljivo, če se bo kaj doseglo; kajti kdo bo pripravljen dobro polovico manj hrane použiti kakor navadno, če je za denar še na razpolago.
Kar več nese)
V	prejšnjih časih, dokler niso bili lju-3je vajeni na. riž, so sejali po naših krajih več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso in kašo. Danes je pa proso zopet na višku in vredno, da ga več pridelujemo, Sicer je pridelovanje prosa pri nas na Kranjskem ostalo še najznatnejše v vseh kronovinah Avstrije, ki ga je razmerno več le v Galiciji.
V	času pred vojno so povprečno pridelali prosa
na Kranjskem na leto , , 688 vagonov na Štajerskem (večinoma le
na Sp. Štajerskem) , , 395 » Dalmaciji ...... 231 »
na Moravskem . , , « 208 » na Koroškem ,>•„,. 158 »
v Galiciji.......2109 »
Pridelek prosa v drugih deželah Avstrije je jako neznaten.
Proso se odlikuje po bogati rodovitnosti in po tečnem zrnju. Kaša je najboljši nadomestek za riž.
Poudarjati je treba tudi, da je ta rast-lina m a 1 o t r e b n a , da ne zahteva ne gnojne zemlje in ne močnega dela,
Pa tudi v drugih ozirih je pioso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, take da jc je mogoče spraviti na isto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas sejejo proso z najboljšim uspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr, zeleni rži.
Če je letos kje zimska strr. pokončana, tudi nimamo za take prostore dosti boljših rastlin, kakor je proso, tako da je prav, če se vsaj en del takih prostorov poseje s prosom,
Ob letošnji pozni spomladi nam pri prosu tudi to ugaja, da pride njegova setev nazadnje na vrsto, namreč koncem maja, ko se že zvrste skoraj vsa druga pomladanska dela in se ni več bati nobene amude zaradi pomanjkanja delovnih moči.
Potrebno seme se bo dalo tudi še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena.
In če nazadnje še to vpoštevamo, da kje proso slamo, ki je prvovrstna n večkrat boljša kakor slabo spravljeno 'eno, moramo priti do zaključka, da daje danes proso v resnici pridelek, ki je vreden vsega vpoštevanja in ki zasluži, da ga °spešujemo in po možnosti povzdignemo,	V. Rohrmann.
Oddaja vojaških konj za kmetijska de-
* 0 odredbi c. in kr. vojnega ministrstva 'e bodo oddajali vojaški konji za polje-jeiska in gozdarska dela, v kolikor bodo lopuščali vojni odnošaji, zlasti za čas koš->e «n spravljanja pridelkov kakor tudi za '°?nie lesa in drv. V obče se bodo odda-® 1 ti konji le od strani nadomestnih voja-oddelkov in za tisto vojaško poveljno zemlje, kjer se nahajajo. Kdor želi konja U11 (občine, posamezniki itd.), mora
prositi za nje pri dotičnem c. kr, okrajnem glavarstvu ali pa pri deželni delavski iz-kazovalnici v Ljubljani, Za dva para konj se prideli tudi en vojak, za 20 do 30 konj pa še en podčastnik. Pripadajoče moštvo mora s konjem delati. Konji dobe s seboj najpotrebnejšo opremo. Oskrba konj in moštva je stvar delodajalca (občine, posameznega gospodarja itd.) Pristojbino za prehrano moštva dobi delodajalec na roko proti potrdilu, Delodajalec je dolžan, dajati moštvu krajevni dnini primerno dokla-do, ki jo določi okrajno glavarstvo in ki mora znašati najmanj 3 K na dan. Za potrebno krmo mora delodajalec sam skrbeti. Izposojeni konji se lahko vsak čas odpokličejo in se morajo v takem slučaju takoj odposlati. Uprezati se smejo izključno le za kmetijska in gozdarska dela. Oddati jih je treba vsaj v tako dobrem stanju, v ka-koršnem so se prevzeli. V bolezni mora delodajalec na svoje stroške skrbeti za potrebno zdravljenje.
Društvene novice.
Dolenjavas pri Ribnici. Predpreteklo nedeljo je tukajšnie izobr. društvo iznena-dilo številno poslušalstvo z lepo uspelo igro in ubranim petjem. Čisti donos se je podaril goriškim beguncem, od druge prireditve pa sirotam tu umrle begunke Ro-zalije Jazbec. — Tudi predavanja se vedno vrste," znak jakega življenja, ki ga kaže naše društvo.
Na občnem zboru *.adružn4 centrale v Ljubljani so bili izvoljeni vnačelstvo gg.: Ivan Lavrenčič, dekan in kanonik v Kamniku, predsednik; Franc Jaklič, dež. in drž, poslanec, v Dobrepoljah; Ant, Belec, župan v Št, Vidu nad Ljubljano; Peter Hauptman, župnik na Dobrovi; Anton Oblak, župnik v Št. Lovrencu; Alojzij Šareč, župnik v Šmartnem pri Kranju; Ivan Traven, duhovnik v Ljubljani. V nadzor-s t v o so bili izbrani gg.: Janko Bajec, nad-učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Anton Cerar, župan v Moravčah; Rajko Maren-čič, trgovec v Kranju; Peter Natlačen, kaplan v Metliki; Janez Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; dr. Vlad. Pegan, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani; Jos. Šiška, kanenik v Ljubljani; Fr. Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu. — Centrala šteje 137 članic.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je imela občni zbor dne 3. maja. Iz poročila je razvidno, da so se vloge redno vsaki mesec dvigale, razen takrat, ko se je podpisovalo vojno posojilo, Vsota hranilnih vlog je dosegla že nad 26 milijonov K. — Čisti dobiček je nekoliko višji kot prejšnje leto in znaša 31.178 K 59 v. — Celokupni promet 1. 1916, je znašal nad 81 milijonov kron, — Ker je vsled bolehnosti izstopil g, A. Kobi, je občni zbor izvolil za njegovega namestnika g. dr, Alfonza Levičnika, profesorja v Ljubljani. — V nadzorstvo so bili pa izvo-lieni gg.: Franc Jaklič, drž. in dež. poslanec v Dobrepoljah, Alojzij Markež, ekonom kn. šk, zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Mathian, c. kr. svetnik in dvorni založnik v Ljubljani in Alojzij Stroj, se-meniški špiritual v Ljubljani,' Na mesto v
načelstvo preslopivšega g. dr. Alfonza Levičnika je občni zbor izvolil g. Vojteha Hybašek, profesorja kn. šk, zavodov v Št Vidu nad Ljubljano.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 l/4°/o brez kakega odbitka.
ШШ ure ofl Milini; io 1. popokne.
Glejj irserat!
Slike in črtice z bojišč.
Zopet v Gatciji .
(Piše poročnik Jože Barle.)
Bojno polje, 30. 4. 1917.
Zopet v Galiciji, zopet pod zemljo! Zo-pet se tla pod menoj v^ak čas stresajo od granatnih eksplozij — in če se le malo pokažem na prosto, zopet sikajo krogle krog ušes. In vendar sem se pred nekaj dnevi še sorehajal po beli Ljubljani.
Kako lepa je domača gruda, kadar je človek daleč od nje! Kakor človek, ki se prebudi iz lepih sani začuden se ozira, premišlja, ali so bile sanje ali resnica in si želi lepih sanj nazaj. — Prav tako se je godilo meni: kar ne morem verjeti, da sem bil res doma, da sem bil res na dopustu! Ne, ni mogoče! Saj so bile le lepe omamlji-ve sanje, ki so minile in jaz jih zastonj kličem nazaj. — Korak od ognjišča življenja v kraljestvo smrti ni lahek in ni majhen! ...
»Naš gospodin poručnik je opet "do-šao!« — To je bila velika novica, ki je šla od ust do ust mojih momcev, ko sem dospel v linijo. In moji ljubi, zvesti momci so drug za drugim prihajali in mi nerodno, pa prisrčno podajali desnice, —- »Dobar dan, gospodin poručnik!« — »Kako ste proveli dopust, gospodin poručnik?« — »Jeli maj-ka zdrava?« — »Što radi Vaš otac?« ,.. itd. Komaj sem našel besedi in časa, da sem vsem odgovarjal. Kakor otroci so silili v mene! Bog jih ohrani moje momce!
Povedali so mi tudi, da so za čas mojega dopusta padli trije fantje mojega oddelka — trije najboljši, Položili so svoje mlado življenje na oltar domovini. Bilo mi je kakor da so mi padli rodni bratje. Bodi jim lahka žemljica gališka! Ne bodo jim pe-vale na grobu slavonske vile, a domovina jih ne bo pozabila nikdar.
Ganljivo me je sprejel in pozdravil frajtar Miško, Prišel je s praznično navihanimi brki in mi pomolil svojo desnico, veliko kot lopato; moja roka se je kar izgubila v njej. — »Dobrodošli, gospodin po-
62
ručnik! Sretno oko moje, da Vas opet vidi!« — Toliko, da ni s težavo iztisnil debele solze iz očesa, navihanec navihani! Vedel je, da bo dobil kako smodko in kozarček »rakije«! Ni se varal; dobil je smodko, tisto dolgo s slamo in celo dva kozarčka
tistega, ki »najbolj pogreje«, ~ ........
Tako je moje življenje stopilo v stari tir in pričela se je stara, grenka pesem.
Z Bogom v zvonovi.
Nikdar vas več ne bodem čul zvonovi, moji ljublj'encr, ki peli ste mi dolgo let lepo, kot rajski angelci.
Za manoj šli ste tudi vi tja daleč sred bojnih planjav; drug bo poslej vaš glas in stan, poklic prežalosten — krvav , ..
Zvonovi — se pogrnemo v domačo milo vas še kdaj? Vi vem, da nikdar več, a jaz? Kot hoče Bog, zgodi se naj!
Vide.
Za bo) lajšajoče obkladke svetujemo rabiti Fellerjev dobrodejni rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«. Ta deluje razkuževalno, antisepiiško in čistilno in pospešuje zdravljenje in odpravlja bolečine. 12 steklenic pošlje na vse strani franko ta le 7 K 32 vin. lekarnar E. V, Feller, Stubica, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko). Mnogo nad stotisoč za-h. alnic in zdravniških priporočil. Obenem pa morete naročiti Felerjeve milo odvajalne Rhabarbara-kroglice z zn. »Iilsa-kroguce«, 6 škatelj banko za 5 K 57 vin. Te 'rroglice zanesljivo učinkujejo, so prijetne v porabi in priljubljene pri m'adih in starih.	(vi)
РР "Listek »j
Zvonarjeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller, — Priredil Fr. Steržaj.)
(Dalje.)
7. Resni glasovi.
V - sobici pri Zvonarjevih je sede! pri mizi starikav katoliški gospod župnik in Rozika je stala pred njim z vpognjeno gla-vVico in rdeče obrobljenimi očmi.
Dolgo, dolgo je čakal duhovnik po smrti globokoverne matere, če bo našla njena hči v svoji stiski in žalosti pot k svojemu Učitelju in pastirju.
In Rozika ni prišla. Njena vest jo je odtujevala možu, ki- jo je v mladosti učil in jo spremil k miži Gospodovi, Sedaj pa se je poslužil mož pravice, ki jo je imel 'do brezmaterinske sirote. Rajna mati je preklečala posebno svoje zadnje življenjske dni v mraku ob ograji pred Najsvetejšim in je iskala tolažbe pri Njem, ki je moč globokovernih src. Vse je zaupala župniku, in česar on ni izvedel od nje, so mu povedali drugi, najsibo zaupanja vredni ali Cpravljivci.	i
52
Rozika hoče stopiti v mešani zakon. To je bilo dovolj povoda gospodu, vojskujočemu se v mlačni župniji, da je prestopil prag hiše, kjer se ga niso malo ustrašili.
In sedaj je sedel pred jokajočo deklico ter ugovarjal proti nameravani zakonski zvezi z drugovercem prav tako toplo in srčno, kakor rajna mati. Pripovedoval ji je o žalosti sv. Cerkve nau takimi zvezami, Ko pa je Rozika skoro trmasto odgovorila: »Saj bom ostala in umrla v katoliški veri,« jo je resno vprašal:
»Kaj pa otroci? Ali sta o tem že kaj govorila?«
Tu je Rozika obmolknila. Danes ni mogla več tako jasno odgovoriti kakor prej materi, zakaj Henrik ji je dejal:
»Deklice naj bodo po materi katoliške, dečki pa v moji veri vzgojeni.« Pogrel jo je v tistem trenutku Henrikov odgovor in zato ni mogla takoj odgovoriti na župni-kovo vprašanje, Nalagati ni hotela častitljivega moža, resnice pa si ni upa'a povedati.
Mestni župnik ni pričakoval, da bi v tej hiši ne dobil takoj odgovora. Resno je obrni) sVoj rujavkasti suhljati obraz v živo-zardelo deklico, V njegovih očeh sta se izražala strah in muka.
Tedaj je pristavila Rozika počasi:
»Seveda, oni bodo katoliški.«
»Ko bi mogel samo to doseči, da bi se jemali le katoliki med seboj in luterani ravno tako, dal bi takoj svoje življenje za to,« je vzdihnil globoko. »Trezen razum sam pravi, da ne more biti blagoslova v skupnosti tam, kjer je takn razlika v najvažnejšem življenjskem vprašanju.«
»Rozika,« obrnil se je k deklici, »pomisli, kako bi ti bilo pri srcu na belo nedeljo, ko bi srečala sprevod srečnih prvo-obhajancev — tvoj mož bi pa peljal tvojega otroka v lutersko cerkev — k potrdilu v veri, kakor pravijo. Ali bi ne počilo tvoje katoliško, materno srce?« .
Roziko je ta beseda pretresla v dno duše. V solzah je odgovorila:
»To se gotovo ne bo zgodilo, gospod župnik. Henrik me ima preveč rad, da bi mi ne izpolnil najsvetejših želja.«
»Lepo je, da to verjameš, otrok, toda pomisli: Henrik je vnet mož za svojo vero ter bo veliko pretrpel, če ne bo njegov ljubljenec z njim vred ene vere. In iz teh dušnih bolečin, ki ne morejo izo-stati, se razvije lahko pelagotna razprtija, in potem zaupanje tudi kmalu izgine.«
Mojster Rudnik je vstopi!. Prisrčuo je pomolil toko duhovniku. Gospod mestni župnik ni bil le dober dušni pastir, ampak se je zanimal tudi za različna opravila svojih ljudi. Rudnik je dobil po njegovem posredovanju marsikateri zvon v izvršitev.
»No, mojster Rudnik,« je vprašal stari mestni župnik, »koliko zvonov v naši deželi ste vlili že za katoliške cerkve, odkar obstoji vaša obrt?«
»Ne bo dolgo, da jih bo sto, gospod mestni župnik. Triindevetdeset jih bo s tema dvema, ki visita na dvorišču in ju bomo jutri naložili na vozove,«
Stari mojster si je samozavestno nasmehnil.
»Tako, tako! Zares lepo število!« pripomni gospod in vpraša z lahnim nasme-
hom: »In koliko za luterske, mojster Rudnik?«
Kakor lahna senca se je zvonarju zginilo po obrazu, ko je odgovoril:
»Se li hočete norčevati iz mene, go-spod župnik? Saj veste ravno tako dobro, kakor jaz sam, da bi bili vsi -od lakote pomrli, če bi se zanašali nanje.«
»Tako, tako,« je počasi dejal mestni župnik, »to torej prav dobro veste, mojster Rudnik, in vendar dejete edino hčerko luterskemu za ženo ...«
(Dalje.)
Tedenska pratika.
Petek, 11. maja: Sv. Mamert, škof v
Vieni. (f 477.) Sobota, 12. maja: Sv. Pankracij, obglavljen kot 141etni sin rimskega polkovnika, ker je bil stanoviten v veri, dasi ga je hotel cesar Dioklecijan po-sineviti, če bi se bil oprijel poganstva, (f 304.) — Sv. Nerej, Ahilej in Domi-tila, muč, — Sv, Ivana. Nedelja, 13. majnika (V. pov elikonočna); Evang.: Jezus govori o veliki moči molitve. — Praznuje se: Sv. Peter, Reg,; Sv. Servacij, škof. Ponedeljek, 14. maja: Sv. Bonifacij. Potrdil je svojo vero z muč. smrtjo 1. 307. — Sv. Viktor in Kolona, muč, — Sv. Justa. Torek, 15. m a j„a : Sv, Janez de Lasalle, ustanovitelj reda kršč. šol. — Sv. Zofija, muč. (f 120.) — Sv. Hilarij, opat, Sreda, 16. maja: Sv. Janez Nepomn-čan, deželni patron na Češkem; varih spovedne molčečnosti, (t 1383.) — Sv, Ubald, šk.
Č e t r t e k , 17. m a j a : Sv, Paškal Bajlon,
(t 1592.) — Sv. Makshna, dev, * * •
Solnce vzhaja ob 4. uri 26 m,, — zahaja nb
7. uri 28 m. Luna: Zadnji krajec 14. maja ob 2, uri 47 m. zjutraj.
* * *
Sv. Mamert, škof, (f 477.)
Ime tega svetega škofa je manj znano med nami. Malokje so se pa prošnje pro-1 cesije tako udomačile, kakor uprav pri nas; začetek te javne in skupne spokorne n№ litve pa pripisujejo uprav sv. Mamertu.
V 5. stoletju so ljudje zlasti na južnem Francoskem sila slabo živeli. Tudi v meslu Vieni, kjer je škofoval Mamert, ni bilo bolje. Po^ostoma je Bog pošiljal občutne šibe med ondotne prebivalce: bili so PP; tresi, požari, ropale so divje zveri, umiral' so ljudje nagle in neprevidene smrti; a vs« te in podobne kazni grešnih' ljudi niso modrile. Zaslepljenost je bila tolika, da v vseh teh kaznih ljudje niso marali spozna» prsta božjega, Mamert je iskal v gorefl molitvi pomoči od Boga.
L. 469 je bilo mesto Viene v silni ne; varnosti, da popolnoma pogori, V ti sto gre Mamert z nekaterimi spremljevalci spokorni obleki peš v bližnjo Marijino cerkev, kjer je goreče molil. In glej, ogeii) s
je naglo polegel. Ta dogodek je sv. Ma-mertu dal veliko moč in veljavo. Kmalu nato je uprav pred velikonočno nedeljo nastal silovit ogenj. Ljudstvo je bilo uprav pri skupni službi božji, ki je bila na predvečer vstajenja Gospodovega, kar nekdo zavpije: »Ogenj, pgenj!« Ljudstvo je drlo iz cerkve; ostal je le škof Mamert, ki se je v ponižni molitvi vrgel pred oltar ter izprosil od Vsemogočnega, da se je nevarnost polegla. Ljudstvo se je veselo vrnilo v cerkev; Mamert je pa porabil to priliko, da je vse ljudstvo opozarjal in opominjal, naj dela pokoro; obenem je pa povedal, da je napravil obljubo, da hoče mesto Viene vsako leto tri dni pred Vnebohodom imeti tpokorne in prošenjske procesije.
Poboljšano ljudstvo je potrdilo obljubo, ki jo je storil sv. škof. Prošenjski dnevi pred praznikom vnebohoda Gospodovega so se pa polagoma udomačili in vpeljali po vsi katoliški Cerkvi.
To in ono.
t Ivanu Kamiu,
padlemu na italijanskem bojišču 1. novembra 1916.
Žalna- pesem te opeva, blagi Ivan, vzet od me; žena, zapuščena reva, točim za teboj solze.
Ko slovo jemal si z doma, slutil že si skrivno — smrl: v vihri T^ojskinega groma bil je up življenja strt.
Oh, kako smo zaplakali
jaz, otroci, vsi doma.
Smo molili in jokali,
da nam Bog tolažbe da.	„
V Ajševici pri Gorici zdaj te krije grob teman; molim, da bi na nesnici, se sešla bi — sodnji danf
Oče večni in vsevedni, ki premodro vse vravnaš: Daj pomoči mi — nevredni, saj uboge rad imaš!
M. K.
Zdravilne rastline imajo brez dvoma najboljšo in največjo moč v dneh razvoja, v pomladanskih dneh; zdaj je torej čas za nabiranje, česar naj nihče »c zamudi. Predvsem prav toplo priporočamo ro-bidovo perje; čaj iz tega listja je priznano in izborno učinkujoče zdravilo zoper vnetje slepiča. Zdravnik, ki spozna nevarnost, svetuje, da je naj-|Це iti pod nož. Toda na stotine ljudi je skoraj mpoma ozdravelo, ker so pili čaj iz te rastline. Ako čutiš, da bi se te utegnilo lotiti vnetje slepiča, vzemi pect robidovega perja, kuhaj ga na poldru-|fln litru vode dobršno uro, pij po skodelicah v >'»ii 8 do 10 ur, pa ti bo odleglo. Prav te dni je v Ljubljani kar hitro odleglo nekemu gospodu, ki fa je zdravnik določil že za operacijo, pa se je ravnal po našem receptu. Zdaj je zopet zdrav. — ^elo zdravilna za razne bolezni so zelišča, kakor: apuh, preslica, pripotec, jagodovo perje, lipovo in Mezgovo cvetje i. dr.
Saharin. Ko se je razglasilo, da se sine sa-
kupovati in rabiti, se je splošno mislilo, da V A . ,°Г ?dai ne bo več nobene zadrege. Toda 'i 'mamo za saharin eno samo tovarno lav Г -r katerih ie zaposlenih okrog 200 de-za h delavk- Poleg saharina, ki se izdeluje obrtne namene, proizvaja tovarna na dan do viiTz i"" ko8Čkov (tablžt), ako dobi dovolj siro-ln • za Ako bi n. pr. vsak prebivalec na Du-D»|U porabil dve tableti na dan, bi tovarna niti Oderil" -|ПВ mož'a preskrbeti s saharinom. Toda 'trii ' П fovarna bi morala preskrbovati Avle ijn Srsko- Z ozirom na to svare časopisi, naj —Ülll. še V bodoče s sladkorjem štedi._
LOTERIJSKE ŠTEVILKE
Trst, 2. maja: 12, 11, 3, 27, 57. unai> 5. maja: 90, 49, 30, 72, 43.
Dobre knjige.
J. Majdič: Nasveti za hišo in dom,
Novoizšla knjiga (410 strani) obsega če/, tisoč dobrih, praktičnih nasvetov za vse panoge gospodarstva in gospodinjstva. Knjiga bo dobro došla vsakomur, kajti vsakdo bo našel v knjigi primernih praktičnih nasvetov. Nasveti obsegajo gospodarstvo v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo, sadjerejo itd.; dobro preskrbljeno je tudi za naše gospodinje, katerim nudi knjiga poleg nasvetov o gospodinjstvu tudi veliko receptov za cena jedila in razne pijače. Velik del knjige obravnava domače zdravljenje, Dodejano je obširno stvarno kazalo. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani in stane s poštnino 5 K 60 v.
SKRIVALNICA.
Črni sluga iz hotela, kadar druz'ga nima dela, psičke pelje vun na zrak — v mestni park dan skoraj vsak. Z mladim psičkom vrabce poja, urna mu z&to je hoja. K u ž k a dva med tem po svoje sta jo vdrla kar na dvoje. To se revež bo potil, preden skup jih bo dobil!
f л I J|/ ОП fc Strni o pri nao Л аж O V mnli iot. aparat ,.Omegra", vel. slike 4V4 kompl. z malo opremo z natanŠ. navod. za zaöetnike. Aparat „Perfekt", vol. 4%'Хб z motnim steklom, dvojno kaseto, dobor objekt in malo oproino t "Г navodilom za zabetnike le K 6. i^akloi na kamera, Gertrud1 vol. 0X12; :'ina iüvrsitov z vsem potrebnim o-premlj. za razno ljge, prima akromat. loča, Kompl. s kovinasto kaseto in navodilom dokler v zalogi, J o K 42; zaklopna omara za vojaštvo, za ploščo in filmo. žepna oblika vel. 4»/,Ув lo V 36; vel. 0X9 lo K 42. 1'osilja ro povzetju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj Vn. Neuetlftg-. 137/140.	128
Preklic.
Podpisana preklicu jem vso žaljive besede, katere sem rekla Rozaliji Škra-be, šivilji v Zajasovniku štev. G občina Motnik.	Alojzija Mali
1093	poseslnlca v špiiaiiču pri Motnlku.
Fellerjev blagodejni, oživljajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn.
odstra nja
bolečine v udih.
12 steklenic 7 K 32 v prosto poštnine, lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elza trg 16 (Hrvatska). — .Čez lCO.OOO zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
prodaja na drobno in debelo Zadruga, Račje (Kranichsfeld) štaj er.
Takojšnjim naročitvam se bo še lahko ustreglo.
Na Gorenjskem se dobi
v »Prvi Gorenjski razpoäiljalnl«
Ivan Savli, Kranj Gorenjsko,
po celem svetu znana »Gorenjska kosa«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor še ni poskusil te neprekosljive »Gorenjske kose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše takoj po njol — Dolgosti in ceno „Gorenjske kose" so:
cm pesti
cm pesti
BO	65	00	65	70
5	5 I/J	6	6 i/,	7
3-50	3-70	3-90	410	T-30
75	80	85	90	95
7 >/,	8	8 Чг	9	91/2
4-60 4-70 4-90 5'20 5-50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad K 1'—, boljši K 160. Pri večjem naročilu se dobi popust! Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastonj!
Vam plačam
__«ko Va-
šib kurjih oŠ.., brada-vlo in trd« kože tekom s dni b koreuino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cena loüöku z jamstvo-nim pismom K 1*75, 3 lon«Irl K 4-60, 6 lončkov K 7*60.
Kemeny Xaaoliau (Кша)Х., poštni predal 12 .TOP Ogrsko. 100.000 zabvalnio.
Kupile v KaiollSk! BuKvarnf!
Zaman čaka
oprostitve
In razbremenitve svojo vest!, kdor zamudi zavarovati se v teh vojno-naiuzijivih časih pred boleznimi potom razkuženja. Ko se opoldne in z veder vračamo z dela, razkužimo svoje robe z
ISf Lysoformem
nalezljivih hali, dobljenih z vsakdanjim mnogc-sfranskim prijemanjem. Ly šotoru. se dobt v vsaki drožeriji in lekarni.

,	In! '.i -	'	_	'
Davka prosto 5V2% državno posojilo po K 92'50 Davka prosto 5%% držav, zadolžnice po K 94*—
Državno posojilo se bo vračevalo v letih 1925- 1957 potom žrebanja.
Državne zadolžnice se bodo vrnile dne 1. maja 1927.
o
Podpisuje se in dobe pojasnila
pri poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski bai;ki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah.
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja
MSAaü
150 jutrov plodovitega
I • • v v
Izäeij«
novi cenik
p. a. lieg, živil, ln reinne. ml. In lamst. zavarovaln^e
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, reistna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absoluliia varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. žc po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,400.838 — Stanje trar. iondov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Mor namerava skleniti žlvljensko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zastonj ln poštnine prosto. Sposobni zas'opnik. se sprej- l mejo po najugodnejšim, pogoji. j
Marije Terezije cesta 12. I
v Slavoniji, vse v enem kosu, s poslopji In gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom, 2 jutra gozda, v bližini večjega trga, pri cesti in železniški postaji, na prometni točki, se prostovoljno pr(>4a za ceno 1200 K za juter, posetev proti obračunu. — Pojasnila daje: Dr. Matija Belič, odvetnik, Djakovo.	1063
rbei, kraste, pege, garje
so zlo, ki qn ie treba zdraviti z največjo previdnostjo. Absol...no zants- ВТВНИТМ domaČe №vo sredstvo protitemu je ГЛПЛШП mazilo. Ne maže, je popolnome brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-—, dvojno ' velik lonček 5 K 50 h.
IQADI1TAI poslpalnl рг.-išek varuje r ВШпШШ E V C« najbolj občutljivo kožo. iSkatlja 2 K 50 v orotl pred"tačllu ali povzetiu nri PÄBHTOL-WERKE In Budapest VI-1C Eötvös ut 28.
Jetični
Novo I
IVovo I
i moänlml lusenlml podplati ln opremo iz kravjega usnja prftv Jepo in praktične,	.
S	■§!	28/27 j£	8-96	V\ \--~/j
8	°!	:«30 „	6-85	/\r€\ /1
•	ž	31/33 „	7-30	^у^Ј _J W / \
►	,	31/36 „	8-70	\\/ I
„	S	3,/3i) „	8-60	te&i'ž^S. XV \
o f 43/15 " 11-60 {,4 \j J^^fš^^Zj
Pošilja po povzetju. nJ^-ajj* " Neprimerno ae zameni,	' ^
Razpoilljalnlca --ojrih čevljev in sandal
S. HAYEK, Dunaj XIV/3,, Sechshauserstr. 11/5.
Avtomatična p^Jt
^RfohJM za podgane K 5-80, za miši K 4 00, ЛРШШОи love brez nadzorstva do 40 ži-val' v eni noči, ne zapusto ni-' kake sledi in so same zopet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnie. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulinpq. 26-1,.
Razširjate „DOMOLJUBA4!
Naročajte sobotnega,Slovenca'
registroo*na zadruga z neomejeno zauezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloee o „Ljudski posojilnici" so pn-	Ш. al |f|	SUzeruni zakladi zna!šajo~okrog!o
polnoma oarno naložene, ker nošo-	WA 1 V	en milijon kron. - Stanje hranilnih
Silnica daje denar na oarna posestna	вШш Ш Ift	oloy Je bilo koncem ieta 1916 okroglo
na deželi in mestih. __ЈГ Г»	26 тПЕјОПОО кГОП.
brez odbitka rentnega davka, katerega pla-	Ä
čuje zavod sam za svoje vložnike, tako da
t Stran 226
Davka prosto 5%% državno posojilo po K 92 50 Davka prosto 5%% držav, zadolžnice po K 94*—
Državno posojilo se bo vračevalo v letih 1925- 1967 potom žrebanja,
Držiavne zadolžnice se bodo vrnile dne 1. maja 1927.
o
Podpisuje se in dobe pojasnila
pri poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah,
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila.

S Podpisuje se od 10. maja do 8. junija 1317.
Domoljub 1917.
Štev. 19
St. 2907. hiebrn prstan y 5 zveznih barvah emajliran K 3 50.
Cene brez poViška.
X*#el j«
n©vi cenik
s koledarjem fn vojnimi urami
po najnižjih cenah. Tudi po posti zastonj. Na obilni obisk vljudno Ш	vabi
F. ČUDEN
Ljubljana, Prešernova ulica U. 1.
r
0"rbež, kraste, ■P pege, garje
so zlo, ki qa ie treba zdraviti z največjo previdnostjo. Absolutno zanes- РЦВИТЛ! domače liivo sredstvo proti temu je rHAfllDlI mazilo. Se m .že, je popolnoma brez duha torej se more rabili tudi £ez dan. Velik lonček K 3--, dvojno • velik lonček S K 50 h.
DBDATAI posipalni prašek varuje ■	najboli občutljivo kožo.
1 Skatlja 2 K 5U v proti predniačilu ali povzetju pri PHRÄTOJL-WERKE i» Budapest VI-10 Eölvös lit 28.	,
в. a- flež. žlvlj. In mine, ma. in jamst. zavarovatnise
Novo!
Čevlje ч polelle (Sandale)
i moSnlml lesenimi podplati in opremo iz kravjega usnja prav i"po in praktično, ponudim 25/37 K 6*05 18/30 „ 6-66 31/33 , 7-30 31/36 „ 8-70 37/31) „ 9-60 40/42 „ 10 45 48/45 „ 11'BO Pošilja po povzet,in. Neprimerno se zameni
KazpošlIJalnloa vojnilx čevljev ln sandal S. HAjTEK, Dunaj XIV/3., SechshausersSr. 11/5,
Razširjal te „DOMOLJUBA"!
sprejema zavarovanja na doživetje ln smrt. otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na divideiulali pri živl;enski zavnrov. že po prvem letu..
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,400.838■— bianje gar. tondov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividenJah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje veljavno Miratlüa volno zavarovanje, naj se«lastno korist obrne do gori Iwuiovane podružnice. Prospekti zaston j in poštnino prosto. Sposobni zas'opnik. se sprej mej po najugodnejšim, pogoji
L*.
Marije Terezije cesta 12.
TSU
Framvelni !e sredstvo za pomlsje-
ndlliyuut |епје ]aSi w rdefe_ svc',|e
ln sive lase in brade za trajno temno pobarva. ! steklenica s poštnino vred H 2-70.
Rvitvr.l i« rožnata voda, Iii živo po-"* rdeči bleda lica. Učinek je ču-'	dovit. 1 steklenica s poštni-
no vred K 2-«5. Povzetje» 85 vinarjev več. Nas,ov za ^račt].i:
IHN GROLICH, drožerija pri angelu, "rno 64i, Morava.	2626
Avtomatična past
za podgane K 5-80, za miši K 4 0U, love brez nadzorstva do 40 21-, „	vali v eni noči, ne zapuste ni-
' kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Itapid" vjame na tisoče ščurkov v 4ni noči, po K 5-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. l'oäilja se po povzetju ali proti predi-' лčilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tlntner, Dunaj III., Neulinqg. 26-L.
150 jutrov plodovitega g • a V V
zen>lji$eei
» Slavoniji, vse v enem kosu, s poslopji In gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom, 2 jutra gozda, v bližini večjega trga, pri cesti in železniški postaji, na prometni točki, se prostovoljno proda za ceno 12C0 K za juter, posetev proti obračunu. — Pojasnila daje: Dr. Matija Belič, odvetnik, Djahovo.	1053
Jetični
Bolni na prsih Bolni na plnčih Nadušljivi BledlČLl	škrofalozni Slabokrvni
Koneöno se je našlo sredstvo, ki prinaSa ravno navedenim bolnikom dolgozažel eno polajšanje in ozdravljenje:
Lekaija Verlesa ApneilOŽelezni Sirup«
To sredstvo se jc izkazalo sijajno pri stotisoC bolnikih in ga tedaj priporoöa.jo in porabljajo najodliCnejši profesorji in zdravniki kot najvažnejšo sredstvo pri gorenjih boleznih, kakor tudi pri: oslovskem ka&llu.
anglofiki bolezni (rhahitis), blju-	-
vanju krvi, suhosti, ženskih boleznih ter pri slabosti m utrujenosti vsake vrste. Itadi svojega prijetnega okusa in duha ga radi zav-živajo največji razvajene!, celo otroci.
ввЈГ" Vojaki, ki so utrujeni in oslabljeni vračajo z bojišča, ga radi jemljo z veliko korisijo za utrditev in okrepitev organizma, ki jc oslabel po vojnih naporih
1 steklenica K 0.— franko; \ steklenice, navadno zadostujejo za eno zdravljenje, če se pošlje denar naprej, K 17 — franko; pri L. Vertes Adler-Apoilieke Xaigos 797.	D40
Naročajte sobotnega .Slovenca'
POSOJILNO I
reglstrooana zadruga z ueame^no zaoezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge d „ljudski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, ker posojilnica daje denar na »arna posestna _____na deželi in o mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge "a tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
41Л
Rez er oni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. - Stanje hranilnih olog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonoD kron.
ura
natančno regu! in re-dpe. Nikel ali joklo K 12 — 10 — 80.— г radij, trvrtiln. kazal. K 16.— 20.— 24 — v ereb. okr. K 18.— 24.— 28.- z rad. evet. kaz. K 80.- 86.— erebr. zap. ura na elaet. K 80.— 88.— 40 - 14 k. zlata zapostna ara na elast. K 100 —, 120.—, 140.—. Sletno pismeno jamstvo. Pošilju po povzetju. Nikak rizikol Zamona dovoljena ali denar n'azaj. Prva tovarna ur JAN KONRAD c. in kr. dvorni ealožnik Brüx öfc. 1ббб (Cosko ) Na željo ве vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik,
«VW»-IMW f« ИИМ
Jobiveak nažo^ Ijo mc i glavni katalog e ca. 4000 slikani i ur, srebrnino, zlatnine. gbdbenih in briv. predm. Šol. in koncert, violino po K 12. 14, 16. 18, 22 30,40in viš. Dobre harmoniko h K 8.10,12.14.16; 22.30,40, 60 mviä. Zamena dovolj. ali .ji denar nazaj..rcgR & -Ша!
povzetju ali'^^jffjgä prod plačilu i&V.fč-tt^h^ Raz r>oši 1 jal- сет^ј». niča1
JAN KONRAD, c. I. kr. dvor.
dnb. Most (Brüx) St.l75n, 6e§ko.
ftuvene s urino, pisma, račune itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Naročajte
„Slovenca"!
Srbečico, lišaie
odstrani prav naglo dr. Flescli-a „ru-javo mazilo". Mali lonček K 1'60, veliki K 3'— porcija za rodbino K 9'—. Z up&rabnini navodilom se neroCa pri: fir. ii. vlesGlis tironen - Apathehe. Raali ifyör), Иипагв
Ustanovljeno letu 1893, в
Ustanovljeno leta 1863.
reg.sirovima zadruga z orne,en m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl-
4lauo
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 Ч2 let, pa tudi izven odsekov proli poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago.
Društveno lastno rrercoženje zraša konccm J. 1915 K: 519.848 40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K,
Načelstvo
Pre d eed n lit; Andrej Eelan, prelat m siolm kanonik v l.jubljam 1. pod predsednik •	11 podpredsedniki
B.Remec, e. kr. prolesor v Liubljani.	Karol Pollak ml., tovarrnr v I.iubiiani.
člani Ivnn Dolenc, o lir proiesoi \ l.iubljani Zttic Albin, c. Hr. rar olicijal v Ljubljani ; Anton Kralj, t:ij. nil; Zadružne zvezo v I.iubiiani dr. K6rbar Alojzij, i;imn prolesor v i.iubiiani dr. Jakob Koliorie, odvot-niski kumlniai v 1.lubliani. dr.Eran i apež, mm-inil; v 1 lubliani Ivan Sučnlk. stolni kanonik v I.iubiiani Anton Eušnlk,.;. kr p prolesor v I.iubiiani. dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v l.ji'.bljani, dr. Ales Usenlönik, prol. bogoslovja v Ljubljani Fran Verblc, t'. Iti- ципп prol. v l.iublji.m Ignacij Zaplotnlk, katenet v l.jnbljaiu.
Nadzorstvo:
PretlBodnik; Anton Kril?, «' kr profesor 111 kanonik v l lubliani. - Olani: Anton Cadež, kateliet v l.ni. bljnni' K. Gruber, c kr lin nič oilciial v I.iubiiani Ivan Mlakar, i rolesor v l.jubljnni Avguštin Zaje, c itr
lad revi<lout in posestnik v i nibliani.
									
									
• a i	i	k	p le mM				I!	lite larefiHiMe f!	
шшшшшшшш^									1Ж.1
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mošs^iko delo urarshe iinnetiiosti!
Razpošilja	zamenjam!
i/elilta izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem
кжгш ceniku,
katerega zalitevajle zastonj in poštnine prosto.
Zlato uro zastonj!
Natančneje v krasnem ceniku, ki -se pošlje zastonj in poštnine prosto.
<6ako sod ti o vse stranke. Gisoi tak/ђ pisem Vam 1ађко pokažem.
9o 1ећђ še m popravila potrebna <
Mo/i znanci so zelo iznenadeni, da ona ko-vinasta ura, katero sem ori Vas kupil K 4'10, še ni bila oopravt/ena in gre vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mo/ega nečaka. Vsoto K 4-10 pošljem istočasno po uoštni nakaznici na Vas
Vas na/lepše pozdravljam Skariievo pri Krapini. Franc Mlinaric, pos.
I
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana.
Vse ure so natančno preizkušene!
Svetovna razpošiljalnica
lastna protokotirana tovarna ur v S«"
H.SUTTNER samo u LJUBL1HN8 št. 1
Nobene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnici
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožef Goutinčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.