t« > • —» Izhaja nedelj ia daily days a VETA LETO—YEAR XDL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ceaa Usta M OMmco. llltnufo. und», Um i*nmn SS. »IS. «t Um poster k« Act of ConcrvM of lUnh I. ISIS. .Chicago, mM sobota, 27. marca (March 27), 1926. V HISTERIJ Aeeaataace ff asaiiiag al Bp»cUI rata af poataf» »rovMed feflyyMan 11 M. Act ef Oct. «. 1HT, aalhartaed aa J up« 14. 1»1S. Subkcriptiun $5.00 _Ttiflr ji politiki Izvedeti hoče, kako je z odškodninami za ameriške ladlje, ki jih je zasegla Velika Britanija v vojnem času. — Borahova radovednost nekaterim ljudem ni prav nič všeč. Washington, D. C. — Borah je predložil resolucijo, v kateri zahteva, da državni department ]xxla poročilo, ako podpira ameriške zahteve glede odškodnin za ameri&ke ladije, ki jih je zasegla Velika Britanija v vojnem času. Za to resolucijo se skriva misterij. Coolidge in Kellogg ga pa lahko rešita. Zakaj sta se državni department in administracija prenehala zanimati za te zahteve? Ali se je mogoče to izvršilo s tajnim sporazumom med Hughe-som, Mellonom in Stanley Bald-winom, sedanjim britskim ministrskim predsednikom ob času, ko se je sklenil sporazum glede odplačila britskega dolga Ameriki? Ali je ameriška vlada odnehala na tajni način radi privatnih zahtev, ki gredo v milijone dolarjev in se nanašajo na izgubo blaga in ladij, ki jih je britska flota zasegla na nelegalen način v letu 1014-1917? Ako se ni to zgodilo, zakaj so zapisniki o teh dogodkih postali zaprašeni, odkar je prišla brit-ska dolgovna komisija ob času Hardingove administracije v Ameriko? Zakaj je tajnik Kellogg, ki je prišel v kabinet via londonskega poslaništva, tako pozabljiv glede teh zapiskov? Senator Borah je pričel dobivati pisma, v katerih ga vprašujejo glede legalnih principov, ki jih je vpostavil nekdanji tajnik Lanzing v sporu z Veliko Britanijo ob času blokade. Ljudje hočejo izvedeti, ako je stvar izravnana. Radovedneži hočejo izvedeti, ako je obveljalo Lansingo-vo trdno stališče glede ameriških pravic? Borah je predložil to resolucijo, da to izve. Diplomatična korespondenca glede, zaplenjevanja ameriškega blaga in ladij obsega tri debelo zvezke. Tu so pisma, brzojavke in memoranda, ki so bila izmenjana med Washingtonom in Londonom in se nanašajo na zaplenjen je ameriškega blaga in ladij. Ta korespondenca je bila precej ostra in tudi ton, v katerem je govoril Lansing, je bil resen. Borah hoče izvedeti; ako ima britska vlada v bodočnosti pravico kontrolirati gibanje ameriške trgovine, ker administracija molči o stvari. Ragalaaija z« pravažaaja blaga t tovornimi avti V senatu jI niso prav nič naklonjeni. - V senatnem odseku zs meddržavno trgovino jo aa* ~ stala opozicija proti nji. Washington, D. C. — Senator Cummings je predložil zakonsko predlogo, ki določa, da si tovorni avti, ki redno prevažajo tovorno blago Iz drŽave v državo, nabavijo dovoljenje pri komisiji za meddržavno trgovino. Ta predloga je naletela v odseku za meddržsvno trgovino na odpor. Senatorji v tem odseku ji niso naklonjeni. Tu prevladuje teorija, da prevažanje blaga «s tovornimi avti dela konkurenco železnicarti. 0-pozicija sloni na prepričanju, da je meddržavna trgovska komisija tako strankarska i prilog železniškim družbam, ki s parnimi lokomotivami prevažajo blago in ljudi, da bo delala veliko rasliko med železniškimi družbami in družbami za prevažanje tovornega blaga s tovornimi avti. O-lw/.icija argumentira, da se bo j>odeljenje dovoljenja zavlačevalo in da ae bodo iska)i vsakovrstni izgovori. Izigravale se bodo tudi birokratične poteze in uganjalo vsakovrstne šikane, da bodo take družbe za prevažanje tovornega blaga s tovornimi avti kmalu prenehale s poslovanjem. godbe odplačevanja ital ga vojnega dolga Združenim državam je bila ponovno otvorje-na v senatu v četrtek. Smoot zagovarja pogodbo, Johnson in Borah pa vodita opozicijo. Do gla-sovanja mora priti vsak čas. Pristaši administracije upajo, da bo pogodba ratificirana z majhno večino. Raika carkav Opravila menih« i* mm a cerkev je odredila, da m zapro val samaataal v aovjet "ki l ni ji. Mo*kvš| marča. -t- Kakor Izroča "Krasnaja Gaaeta". je »lnod ruske, žive cerkve odredil, «e * odpravijo Val redovi meni-hov m nun ter zapre všt aamo->tani v Uniji sovjetskih repu-1'rogra» žive cerkva za od-Pmvo redov je bil aprejet že la» «m, toda ni bil še popolno-n* izveden. V mnogih krajih eo »«•dovniki ostali pod masko "de-Isvske občine". Odredba žive cerkve se glasi m«d drugim: "Sinod smstra, da nihi in nune ne spadajo več v "danjl moderni čas. Menihi in tipični paraziti. Rešitev j robleam je, da redovniki in re-dovales prekliče j o a/oje obveze )n '«čnejo življenje produktivna dela". vmmmf linlintlrài ovna I A u pwt gHMBRHKv ¿ o italijaiakam dolgi Washington, D. C. — Precej Kaka koristi iaui dalav* stvo H zaščitne colnine? To šali izvedeti senator Skep-pard Is Tezaaa. — Vprašanje je zelo kočljivo In neprijetno as takatilne barone. Waahington, D. C. — Senator Sheppard iz Texasa, je predložil resolucijo, ki predlaga, da senatni odsek preišče kakšne koristi ima delavstvo v tekstilni in kovinski industriji od zaščitne colnine. Stavka tekstilnih delavcev v Paasaicu in ker se admini-stracija brani uvesti preiskavo proti aluminijskemu trustu, sta vzrok za njegovo akcijo. Sheppard predlaga, da sedem senatorjev preišče tipične bombažne predilnice, pa tudi tovarne, v katerih izdelujejo sukno. Vrh tega se naj pa uvede še pretakava glede delavske mezde in delaynih razmer v teh tovarnah. Preiskava je potrebna, kako visoke so mezde v industrijah, ki uživajo to zaščito. Blago ima visoke ceno, po katerih ga morajo plačevati odjemalci. Republikanski zagovorniki visoke colnine so trdili; da zaščitna eolnina daje delavcem visoko mezdo. Farmarju pa pomaga ta zaščitna eolnina po njih zatrdilu, da lahko farmar proda svoje produkta po visoki ceni, ker delavci prejemajo vieoko mezdo. Sheppard upa, da razkrije ravno naaprotno. In sicer se pokaže, da zaščitna eolnina omogoči, da tovarnarji toliko laglje izkoriščajo delavce, in da só nizke mesde povzročilo vpropastenje farmarjev. BbttVšilš a iršUkUII • mmspvmasmssnm w mesavieip CSKriMpÉjwlllH^ natega" refer Rezultat "slam-uma o prohibí olji, ki ga vodi llearstovo časopisje — Številke vseh listov, ki prisostvujejo, so objavljene enkrat v tednu — do petka zjutraj je sledeči: £a prohibicijo ......271,440 Proti prohibiciji .....1,288,268 Za pivo in vino......1,406,261 Proti pivu in vinu .... 216,760 ZAPISNIK 0 BOKSARSKI VSTAJI M BIL RKMR RATIFNHAH Odobrile ga niso Združene države, pa tudi aa drago velealle. — Vsaka pogodba mora biti potrjena veadar v senatu. Waahlngton, D. C. — Tajnik Kellogg je prišel na sled, da ta-kozvani boksarski protokol v letu 1901 ni bil nikdar odobren. Ker je bil U protokol prelomljen je poslal Kellogg ameriške bojne ladije v Tientsln, ampak a-meriški senat ali katera druga velesila ni nikdar odobrila tega protokola. Ta pogodba govori, ki jo je napravila kitajska cesarska vlada s tujezemskimi silami, ko so njih armade gospodarile v Pekingu in njih flote kontrolirale kitajake pristane, da bi moral Tlentain biti odprt za tujezem-ske ladije. Ob čaau sedanje civilne vojne je pa pekinška vlada ukazala, da se ob Sstju reke po-lože morske mine. Trdnjsve so odgovorile tudi na streljanje ki- tajske rebolne flote. Kellogg soglaša z Briti in Japonci, da Ss, uhod v pristan izsili. Ako ne gre zlepa, pojde zgrda. Zbrana je še zdaj velika flota blizo pristana. Kitajci so rekli, da odpro pristan, da se tako izognejo spopadu. Izgovori državnega depart-menta glede akcije, ki je zelo ne varna za izzvanje vojne in sloni na sporazumu, ki hi bil nikdar potrjen od vlade, so zelo ohlspni. Zdsj argumentirajo v držav nem departmentu, da je bil protokol obvezan za Kitajce, ker i ma ameriška legacija svojo Isst-nino zs poslsništvo in stražo v Pekingu in vojaško silo v Tient-sinu. Dalje se izgovsrja, da je prejela ameriška vlada odškod nino, ki jo je povzročila bokear ska vstaja. Tajnik Kellogg imenuje ta protokol pogodbo, toda zvezna ustava zahteva, da mora eenat vsako pogodbo odobriti, priden postane veljavna. TOLOVAJI USTRELILI SVO-J EGA TOVARIŠA V PO-*->< STEIJL Ckkago, Rt — V stanovanje 24-ietaega John Laffertyja. ki je etanoval s svojim očetom, sta prišla dva tujca in se predstavile za detektiva. Oče ju je pustil v sobo. Odšla eta v spalnico in sta naatavila samokrese na Laffer-tyjevo glavo. Na to sta oddala tiacat strelov. Oče je gledal to tragedijo, pa ja al mogel preprečiti. Morilca sta po izvršenem zločinu sedla v avto ia ss odpeljala. Policija sodi, da so ga umorili gangeži. ker je Lafferty baje izdal roparje, ki eo odnesli 100,000 pri International Harvester mMH* - __- 4 pobegnili Is ladlaaake joče Pendleton, Ind. — V četrtek ponoči so štiri kaznjenci ušli iz tukajšnje državne poboljševalni-ce. Zvezali ao več lestev skupaj ter z njih pomočjo splezali preko vtokega zidu. Vsi štirje so imel! nočno slušbo v jetnlški o-lektrsmi in so to priliko porsbfli za beg. Fsaacozi bi Pariški lia ti aa Churchillave ačeni radi e v angle- Pariz, 26. marca. — Kritika francoake finančne politike, ki je bila izrečena v sredo v angleški zbornici, ko ja finančni minister Churchill poročal, ds Francija do danes so ni plačala nikomur centa vojnih dolgov, daai prejema največ nemško odškodnine, ja razpallla pariške šovinistične llata. "Echo de Paria" in poluradni "Tempa" streljata nazaj, da so Angl#i prišli s par-fidnlm argumentom sa rešitev vprašanja medsavssniških dol-gov. Perti nax poziva francosko vlado, naj predraga Angliji in Ameriki, da se vprašanje vojnih dolgov reši z razeodiščem. . Medtem, ko ss Neti kregajo s Angleži, poataja finančna kriza Francije zopet akutna. Radikal-ci in socialisti so se izrekli proti dodstnlm davkom, ki jih predlaga Briandova vlada. To pomeni, da mora Briand iskati glasov ns desnici sil pa kajti levičarski njegovemu fl mu. Včeraj je ti ostavko, 1 je proti u progra-i minister spelirsl ns zbornico, nsj hitro dovoli, ds se vsoža papirnatega denarja v obtoku bomnožl za 60 milijard. Ako so to zgodi, bo v obtoku čez sto mili j srd frankov v papirju. nika Caag In Va sta so sdra žila. fY Peking, 26. marca. — Kuo-minčun (ljudska armada) jo v rszsulu na vseh frdntsh In msr-Šsl Fengjuhsiang, "kristjenskl" general, kf je vodil kuominčun-ske čete proti militaristom, se je odpeljal v avtomobilu v Urgo, Mongolija, odkoder pojde v sovjetsko Rusijo. Da 11 je vest o begu Psnga resnična, ni še mogoče dognati. Trije generali ku-omlnčunska armade še kontrolirajo Peking s 60,000 možmi. General Cangtihtiang, ki ja prevzel začasno vodstvo kuominču-na, je otvorii mirovna pogajanja. Msndžurski diktator Cangtao-lln, ki je s svojimi zsvezniki v ftantungu zlomil ljudsko srmsdo, je sklenil sveso s svojim starim sovražnikom Vupejfujem na jugu sa organiziranje koalicijske vlade v Pekingu. ftaagaj, 26. marca. — Tukajšnji radikalni kiUjeki delavci in dijaki so izdali apel za generalni štrajk. Is Kantona je prišla vest, da ja tamkaj padla komu-nistična vlada. Oía spromil alia - ss skUrMsi |M Dvojna ekaekuclja v Georgijl. Oče, ogorčen, jo vpričo krvnika obsojal smrtno kazen la hotel ja prevzeti sinovo meat*. Mllledgeville, Ga. — V četrtek je bila tukaj izvršena dvojna eksekucija na električnem stolu; prvi dve v Georgijl na ta način. Ted Coggeahall Is Claytona, III. in Floyd McClelland 1s Brocto-na, N. Y., sta bila usmrčena radi umora šolakega ravnatelja W. G. Wrighta v Putnamu. McClelland js umrl asm, Caggeshall je pa imal e aeboj očeta in brata, ki sta gledala njegovo smrt. Oče je podal sinu roko, prodno js elednji eedsl na stol ln še enkrat je isjavil, da ja nedolšan. Ko je krvnik imel opraviti s jermeni, s katerimi js pričvrstil obsojenca k stolu, je oče govoril s srditim glasom: "In temu vi pra-vite civilisacija? Oh, dršava Georgija bo šo bridko obžalovala U čini To je škandal ss civiliza-cijo, da zveše človeka in gs potem ubija, ko ss ne more braniti. Dovolite ml, ds jsz umrjsn nsmesto njegs . . . Star eem, lahko že umrem ... On je mlad, naj še živi". Hotel js planiti k stolu, tods stražnik ga je poteg- Mil nMtfji J ------- " ------------ * " mi proc. "Good-by dad", je saklical ain. "Ne ekrbite, umrem kot mož". Ko jo ein umrl, je oče sledil truplu s trdnim korskom In potsm js vsel truplo domov za pokop. Virginia, Mirni. — Ruhaškl a-gent L. G. Neiaon leži v bolnici s prestreljeno roko. Ranjen je bil ob priliki suhaške preiskave na neki farmi nedaleč od ta. A-genti so našli tam žganj srak i kotliček. Dva brata, lastnika farme, sta bila aretiraaa. Ogromaa volilna karapaija frakcija v Ckl- rjs abdalžeaa, da je vpi-26*606 nevollleev v volil ns Issealks. Ckleaga. «-Zadnji torek je bi-lo registrov en je (vpisovanje) volilcev za primarne volitve, ki ae vrše v aprilu. Frakcija repu-bllkanake stranke, ki je pod vodstvom Dsneena ln Lundins, zdaj obtožuje drugo frakcijo, katero vodita državni pravdaik Croara in politični boss Barrett, da js izvršila ogromne vpisoval-ne sleparije. Vpisanih je baje o-krog 26,006 oseb, ki nimajo volilne pravice. Vpisani ao mrliči. 17-letni dočki, ljudje, ki sploh ne ekaistfrajo In ns tisoče nedr-tavljanov, mod katerimi so tudi cigani. Vršila se bo praisl^vs. TauMcsr»! Mavi iahih v Piiiiiži sivi ssmssssss w s aseena L .fi " .a'cj^ffiljk'? " 5 f^'- New York. — V Čstrtek so bili zopet spopsdl msd policijo ln stavfearji v Passaicu in New Yorku. kjer sUvkaJo krznarski delavci.#V Passsicu js policija aretirala 13 ossb, ko js hotela preprečiti dnevni pohod vsč tisoč dslsvcev v masnem plketira-nju. Aretiran je bil tudi 8amuel Lachuk, eden voditeljev stavku-jočih delavcev. NE KOREJO EGA SKA GA UniZOMU Poročevalci, ki ao prišli v Fran-| cijo, javljajo, kako aa bUl ši-kanlranl v Chletiju. Moderni svet še nI videl tako škanda-Isane sodne obravnave. Pariš, 26. marca. — Proces proti morilcem soclaliatlčnega poslanca Matteottija v Chletiju je uničil sadnje ilusije, ki so jih še imeli inosemski časnikarski ročevalci o italijanaki cenzuri fašietovekl juetlci. Vzlic izjavi italljanakega zunanjega urada, da nI cenzure za brsojavna poročila in da lahko poročajo kar hočejo, so poročevalci naleteli na oeniuro v zakotnem Chletiju, ki jim ja brez malega popolnoma svessls roke. Poročevalci ao dobili navodila, da naj porečajo ls to, kar bodo slišali pred eodiščem, namreč vprašanja ia odgovore, brez vsakega svojega komentarja. To je poeebno veljalo sa zastopnike listov, ki so snsni kot protifašistični. Vsak poročsvslec je Imel ss seboj detektive. Vsa poročila so bila predložena cenzorju, ki je nekatera zsdržsl več ur in končno informiral poročevalce, ds mora }sp drugače prej. Kljub t« rji, ki eo "evidenco", cami dejstvo, nI vržila proti umorj' Obravnava največje n: kar jih je še "Evidenoa" navadnih go, ne more niti beno eo bila odgovori, sodišče v Ako je pr sem elišal tem ln tem 1 dober dokas, Farinaoci, moriloav i ln stranks, js ravnavs dolžltsv, kako krivil umor ne da bi bil ten dokas. njegove co", ki js šla nik. Vodja tretje Internaekmalo pro-1 padel pri volitvah v Lenin« grada* Moskva, 26. nmrca. G, t. Zinovjev ja Izgubil predsodni-štvo sovjeta v Leningradu. NU kolsj Kumarov je bi) Isvojjen ns njegovo mesto. Predssdntk so-vjsts v Leningradu js toliko kot governer province. Tako Zinovjev stopnjema Izgublja vpliv, odkar ee js spri e Stsllnovo frakcijo v ruski komunistični stranki.. SESAT0B eoeSISG 2EU RAZGALITI 2ELEZNSKI GRAFT On šali preiskavo glada Chksgo, Mllwaukee, St. Paal šslssnl-ške dražbe. — Po ajapsvem mnenju je Mlo nepotrebno Izročiti železniško drutbo/eod-oljskemu upravitelja. ^ Wsshlngten, D. C. - Bsnstor Goodlng iz drže vs Idaho jo predložil senatu resolucijo, ki sahte-va, da se preišče bankrot Chlcs-go, Mllwaukeo, St. Paul železni-ce. On obtožuje, da nI bila potreba Izročiti železniške družbe eod-nijskemu upravitelju ln da se je to zgodilo, ker je prišlo do spore med železniškimi uradaiki in upniki. Dalje trdi, da js preiskava meddržavna komisija dokazala, da so slaba uprava in ekstra-vagance povzročila šalasniški bankrot. Vprašalo se nI delničarjev, da se aranšlra reorganizaci- ja železiflške družbe s pomočjo tvrdke Kuhn, Loob * Co. lo Na* tlonal City kompanlje. Gooding je ponovil detajle o sleparijah pri konstrukciji železnic. To pokazuje senatna preiskava, ki je bila izvršena v državi Idaho. On je dejal, da bo po njegovam mnenju predlagana reorganizacija uničila delničarje, od katerih jih mnogo živi v njegovi državi. Naglašal je, da bo on zelo ssdovoljsn, ako preiskava odkrijt lakomnost, graft In korupcijo, o kakeršni ameriško ljudetvo še ni slišalo. Zdaj je alvar pred komisijo za meddržavna trgovino In Izgleda, da komisija želi zadevo preiaka-tl do dna, jo rekel Goodlng. To je vzrok, da ne bo zahteval, de njegova resstuclja pride kmslu ns dnevni red. 17 Drhal js moi bo js/ Washington. Ijs bilo v ZA VISOKO ČOLN I NO. Vsak Ima sva je želje. Wsaklagtaa. D. C. — Devet demokratičnih governarjgv — in eicer governer J i Iz OsarglJ'* Južne Karollne, Louiaiane. Floride. Oklahome, Alabame, Mla-sissippija, Tennessesjs ia Ar-kinMffft — ss js obrnilo na eol-ninsko komisijo, naj nikar ne zniža colnine na rastlinsko olje, kot n. pr. olje Is bombažnega semena ln drugih rastlin. Rekli ao, da govore v imenu in za za"ito farmarjev? Dele ver Chicago. — Tridesetletni do-lavec Anton Mockae jo umrl v neki bolnici na poškodbah, ki jih j« sadobil, ko ga jo povozila neks pouličaa kara aa Haleted ee-sti _____i Hkrivnoetna amri bullsgarja. Oakland, Cal. — Nedavno je umri Macario Timon, ki se je navidezno |ačal s kozjerejo, s js bil najbrže butlegar. Sedaj okol-ščine njegove smrti preiskuje policije, ksjtl vzbudila ee jo sum-nje. da je kaka eekta "častilcev hudiča" na kak način v zvezi z njegovo sssrtjo. < Timona so našli s prerezanim grlom v neki hiši, v kateri je bi-lo polno čudnih, kabelističnih knjig In dokumentov. Med drugim so našli pismo, naslovljeno na 'Lucfferja', v katerem je pro-sil Timon sa pomoč pri njegovem stremljenju po nekih v pismu neomenjenih stvareh; pismo. ki je bilo najbrže pisano e krvjo, le podpisal Timon. Vse to RMtrjuje policije v mnenju, da jo mon postal žrtev kake tajne verske sekte. Kna izmed najdenih knjig jo najbrt obrednik kake okultne sekte; pisana je v latinščini, ............ Wi ilnčanc morskega takosvana je (nazaj n da smo to 1624. nlh šestnajst manj kot l! V poročilu» mamo te tiste države, v šila llnčanja, častno omenja dršsv, v I Kdlno raz-, poročilo — da vetlntrldeeotlh lo v boj proti moriti, ter eo IAmJ. Mnogo ekih činov jo so jih sodišša obsodi Is Upalo se nobenega II; njo js isglnilo ca, ko js bil I rac. Država T prav Častno ee vodijo t je od leta 1109 državi Tesaa tno pa eo L od rezala I namreč prvo I 1664 dalje. ' Poročilo ja bor cerkva. aproti slabo isgMkib N rpol » i« na ae rudarji 26. Delly Kzj je bil med v: ganlsarije In nlkov doeešan bodočnosti ■ je na Ani |>Ot f )i'hu dar j I opuatlli ^HIMjM aikl pe s načrt dela v formi Ji rudarskih dobe rudarji trolo nad 1 * Jufcfcii žegnilU fcLft'/ Brtg* 2arkomet! Velika noč 3® bliža, doba ifi^tnov« ^ridse ženice že pripravljajo potice in kblače. Nal gospod eo iajn go- aačeljujo diktator. cuglL0 gUJVEIMKE NAKODNB POPPOBNg l iSTMSA SION I N8KB NARODHE PODPOKMB JKPttOTl Ccm ufUfOV p« PR08VETK ......... i..... ■ ■ ni mir, ampak da ae mora delavstvo politično organizirati In si priboriti politično moč, ako hoče napravit i kdaj konec vojnam in zagotoviti trajni mir. To pa ne velja le za ameriške delavce, ampak za (felavce vsega sveta. TT »I kta in $1-25 u tr» in<-»«c«^^SSS®e Ml InNVe uro |0 JO na na teto, aa. lato, |3 M sa pol $| «ft z« tri n»»u>t a« «r Ponovit« Je (Iz J. Murphyjevega članka v reviji kation".) Madžari imeti to silo ii je redi t. ga vedno bila ln bo prva pomoč Ogrski." Pri zadnjem zborovaaju lige narodov fašisti tudi niso nič skrivali svojih vojnih namenov. Pokazali so vroče čustvovanje za i-dejo, da Italija anektira Avstrijo. Da pripravijo pot za do^go teh ciljev, eo si pridobili poroke ■Ameriški kongres je te dni razpravljal o pijancih, poslanci v francoski zbornici so pa istočasno debatirali o otroških cue-ljih. Ca bi Pranoosj poslali Ije našemu kongresu, naši pa pi- Ali sa .ameriški bankirji zavedajo, v kake smotre gredo njih posojila Italiji? Težko! Zdi se, da so banjcirji tudi dovolj navihani, da bi ne vlagali denarja v podjetja» o katerem M bili J*e-pričaji», da drvi v prepad. Tn ja ekaj slučajev, M povedi kam ■ že ill dali ameriškega posoji 14 4W&r - ilH Fašistovsko časopisja je na znaniio publiki, da bo $40,000*00 ameriškega posojila, katerega so kontrolira ■ .......Od teh d dvanajst Računa imajo akrite, tako da e kontroli ne more biti govora.' Ha ta način bi bila lahko mestu garancije, toda denar bo v sla» čajih posojH M v i ■ banke, dar ee poravnajo ogromni predujmi •»i»; j feffi» ' %i^-.■. Fašistični lasopisi (Gazzetta del Popolo na primer) informirajo publiko, d« bo izdano posojilo sa 20,000*000 dolarjev za Kreditni zavod'Javnih naprav, .katerega, daei je državni zavod, izpealoaaM pa pogodbi za . nanje dolgov, šlo s» ustanovitev U naprej zveso v KAKO IZGLEDA DANDANES BilEt Osem narodov kopuja vajias potrebščine. mm lahko slatina». da bo ■ Sko porofttvo prišlo nekaj ja tudi aa vknjižbo rimske občine. Tnda koliko je na dandanes vredna vtojišba aa R*m7 Obči, na je do take bresupnoatl v dol« govih, da na bo povečanje obli- velelndustrfjalclh na Stajer- jance v Francijo, kjer se iztrer» jo, potem bi bilo vae airrlght. sestoji podjatlj, Id Dolgo d« so trobentS "državniki" o zniianju ar-made in mornarice. PeH so pesmice, kako so di*i*M*ja pravil efcnjlžbo na Pantheon ali dobH ljudje,ki^vBanjahna^ijona vojno. PHpove- ^^^^^ dovali io, kako ljudje postajo dobri in da ®o priprav- tliajižbe na munkipi- Ijeni »skopati morilno orošjo med staro in obrabljeno ša- * "—* ro, ali pa is bajonetov, sabelj in kanonov napravfti pluge, koHe, traktorje in drugo poljedelsko orodje- I4«rfJe so jim verjeli. Mi smo pa svarili in rekli, dokler bo, Ji* svetu uveden kapitalistični druMmi rad, toliko ¿asa bodo vojna. To ao govorili tudi socialisti v vseh jezikih. Ali mislite, da so delavd verjeli nam» aU da so verjeli socialistom raznih narodov? AH mislite, da ao sa datofoi organizirali , ko amo jim mi in socialisti' raznih narodov povedali resnico, da ae naj organizirajo politično in si pribore politično moč, da legalnim potom izpremene kafrftalistfčni način blagovne produkcije in distribucije ? sodalisticne-ga? Nekaj delavcev je nas poslušalo, armada mislečega in razredno zavednega delavstva* aa ja povečala!, ampak ogromna večina delavstva ša spi. Ta ogromna večina bo jokala ia stokala, če pride do nove vojna, aa odvrnitev vojne je pa brezbrižna. t Ta resnico potrdi brzojavka iz Londona, ki pravi, da tih V osem dršav kupuje vojne potrebščina. Grška, Rusija, Ju- "" goslavija, Utavija, Finska, Poljaka, Rumunaka in Turčija se pripravljajo za vojno. One kupujejo več vojnega materijala, kot ga potrebujejo v mirnih časih. Grška ja naročila mesto kruha za svoje sestradana množice 200,000 pušk Naročila jih je v italijanskih tovarnah, kar pomeni, da bo zaveznica Italije, kakor je bila v zadnji vojni prikrita zaveznica Nemčija, odprta pa zaveznica aliirancev. Grški ekapanziati niso dosegli tega v zadnji vojni» kav aa mislili, da doaeiejo, pa fo se zdaj pridružili Muasoliniju. Rusija kupuje velike množice pušek, ki jih pošilja v Ki* _ « i? F m V , j f j v, bo vasala a ailnim mara no- Uj in Penijo. Rusija aa na ta način hoče zavarovati pro- morjfJ( ob katerem U velesilam in evropejski reakciji, ki še vedno misli na¡^"^ - - ^ vpad v Euaijor Jugoslavija potrebuje 400,000 pušk. Njeni cilji 10 ie uviti v meglo in so predmet ugibanja. Ali postane Jugoslavija tudi zaveznica Mussolinija ali misli na odpor proti Muasoliniju? Rumunska kupuje fcuške " strojnice. Tudi U nakup je zavit v misterij. Ne va __r ali Enmtroika kupuje ptrfke, da pomaga MussoKniju pri m njegovi ofenzivi proti Turčiji, ali če misli služiti evropej. 1 ski reakciji in opasti v Rusijo: Tudi Poljaka se trudi, da 1 dobi večje število pušek. Kitaj in Turčija sla naročila puške v Nemčiji, ker se hočeta ubraniti onih, ki j)h mislijo oropati njih ozemlja ali jim pa vsiliti oplanjevalne pogoje. Nemčija gradi osemdeset bojnih letal aa Turfijo. Za neko južno-amoriako republiko gradi Namčija neko izredno veliko bojno letalo, kakeršno do danea še ni bilo iadalfh na Letalo bo imelo številna atrojne puške, a katerimi aa b* lahko streljalo na vsa strani in na njem bo zgrajen oklepni stolpič. m «K «t ■ -I • Torej osem narodov pomnožuje vojno oroževanje. Kmalu bodo dru^i narodi jim sledili, ako aa že na oborožu- jalne dohodke ni mogoče več etoriti, ker ao že naprej ttadol-ženi ti dohodki in poleg tega niti zdalekn na krijejo stroškov. Ravno v tem ihomentu Rim drvi, grosOvito drvi v polom, pri gonji mu pa najbolj pomaga njegov fašiatovakl governer Fi-llppo Cremonesi, Ljudstvo gs naziva s imenom Plppo Pappa, kar ja pridevek za ne poeebno priljubljeno oaebo. V divji rae-brzdanoatl trosi denar beračev za razširjenje mesta, kakor je storil- načrt Mussoliai a» večer starega tote, ko je inštaliral Rimu novega governer ja. Bdhato je rekel; * , "Rim mera postati čudež za vsa ljudstva na svetu. Ogromen, urejen ln mogočen^ kakor je bil svoje dhi za čaaa oesšrja Avgusts, mora biti zopet. V pe-boeta Pantheon in Pln azza* Golonna združena z veliko avenijo. Ostudne in paraeitične stavbe, ki obkrožajo to okolico, morajo feginiti, nadomestiti pa jih morajo vellčanatveni templi krščanskega Eima. Tisočletni monumenti iz nale zgodovine morajo veličastno biti nad vso Commerciaie. milijonov bi jih hidroetektričao Ta korporaci-kontroliranih v glavnem bavijo 2 dobavljenje# hidroelektrične sile in elaktearen za reza vetij a-vo. Namen rassvoja teh podjetij je, da se Helija refti odvisnosti radi premog» iz inozemstva, tako da bo lahko tudi sfna šla v vojsko, ne da bi morala iskati sodelovanja anjfleikih, ameriških in nemških rudarjev. Ti ~ bržčas ne be alti vinar dovoljenega denarja šel resnično v imenovane namena. Končni namen dovoljenega denarja bo isti kakor denarja, ki Ima biti posojen Rimu. Da bo šel denar za hidro-električno podjetje, pravijo v tujini samo rad} teg^, ker se lahko sklicujejo, da. bo posojilo vknji-ženo na dotično podjetje. Ampak četudi ja tako, kake koristi ima za posojevalca v inozemstvu? Država ne garantira posojila. O-stalih osem milijonov od dvajset-miljonskega posojila bo šlo — vsaj pravijo tako — za hidroelektrične centrale v južni Italiji. Italija sploh govori o samih posojilih. Prizadevajo si dobiti posojilo 16,00*000 sa turinako plinsko korporacijo. Podjetje kontrolira več ivornic za kemične produkte, ki se rabijo pri sestavljanju modernih * h eksploziv. Tudi tu ni nikakega prepričanja, 4a bo denar šal * iroeaovaao.podjetje rasen koMlaar ae bo moaoče rabil za nakup i aurovia v tuja* zemstvu. Banke bodo držala denar in ga trošile po svojih idejah, saj banke gospodarijo in kontrolirajo vhu,„ r; | Čeprav misliš» fašisti, da eo navihani Ijudjejrae presneto mo- mmml Mossuiini ja svojo pest čez južno Tirolsko. Sedanji vojaški program I stov vključuje tudi koloni vej no s Turčijo. Ameriška javnoat še ne vkU^faM amaene be obrnjen denar, katerega posoju-je. • V Mussolinijevem lastnem 11-tu "II Popolo dltalla" je bilo L objavljeno poročilo^ gleda pakta v Locarnu, ki je bU1^ v Londonu. Članek je IPP__poslanec Polvarelli, je ^vno toliko, kotče bi ga pisal Mussollni aam, ker in veni je diktatorjeva deana roka. Notri piše: "To ae ni zgodilo prvič, da je podpisana mirovna pogodba. Po napoleonskih vojnah ao glavne diiave tudi podpisala mir in pri-jateljatvo. Toda to nI sadostova-J& da bi ne bile izbruhnila nove vojne. Vsekakor bi bil veče*mir nemoralen ln neeaL— v Lokarnako pogodbo sprejmimo kot dejstvo, da zadoati eamo i** Mm, potrebi. Ko bodo privatne denarnice in državne menjalnice imele nove zaloge «lata, bomo pa zopet govorili o zemljevidu Evrope." zakfj je papež Aleksander VI., poglavar Kristove cerkve, Izvrši! samomor? » • • Trunkova kontradikcije. Coloradski fajmošter je v evoiam "Pisanem polju" z dne M. januarja 11. (A. & št ,17) _ M: "Duša ja z«t>li duh brez vsake primesi kake snovi, dasi je forma materielnega telesa." Halo nižje zopet: "Duša je forma človeškega bitja." ~ Se e: "Ako je tor/u dufia for-človeikega teloeaw... a V 68. št A. pa piše g. Trunk istem. mostu, d^ on ni nikoli 1, da ima dušaoblfcpčlove- Se Kalidi * v strahu. Cikaški kutarski čas I sa ta dni j»siaii na, kdb ji^^^ifct iz-p^™. ±i pritepene španske patre iz ' itaj-si zdaj mislite o modrem ja*,. ^ Truakn. ki se Mini*, Ui »u Kar ee mehiška- vlada strašne P^až««?. pipC0Vp cijo (Hfbijaoje j Nevedni g. Tru vseh bedakov dani dk^sal o» "Oblika pomeni -da! Žarkome^! Ali verja-izpla% hoditi y cer-;,ki samosvo- je ime 8. te dni klobaaal: "Oh, v zadovoljstvu živimo " vcerljevr:^ ,collinwood mu tudi verjamemo, j "zadovoljstvu" živi fckft JClb več. Naj po-sosednjo cesto, kjer ži-;em sadovoljstvu mož— zverina. Vsako nedeljo e v cerkev, tfegova fefta ni pa nikdar bila tepena po — zdra-koši. Dva tedna nazaj ji ti| ■sbe)? ■ia gtvi "naši" so se moeda obllznili kakor takrat ko je pisal, da sa ^špekul^njem po naravi lah- stov ki buna", ki Je «edaj uradno fašl-stovsko glasilo, je ^satiPran-cesco Coppola, Italijanski delegat v,zbornici lige narodovf dne 6; januarja članek, v katerem je razložil, da Italija ne želi hoditi |pftl\iaWi mmMnmi V ii- i'Sleši'i|y teda razvil se ni iz ži- % l •>.. + L "ftaštari?* Kukala majka jOgoalavanskH taki veliki zveai jugoslovanski, kakršna se je sdsj ustanovila v železnem okrožju Kfnneeote! ibnali skupaj kar eelo godlo: socialiste, komuniste, anarhiste, naprednjake in mračnjake in za aabel6> ao primešali še "gospuda". Kolovodja eo al na zadnji konvenciji v.E^ lethu poatavili "gospuda" za glavnega govornika in ta irik ni znal drugegn povedati».ka» kor da se je zalet*! nika "Šuštarja". H_ , kahi ti majkki Profesor: ze, pa mu je čevljar v nspotje! — Škorpijon iz MSritteaote. r e e i P: ' ■ V rimskem «aeopiau "Ln Tri-1 ^eriM^k^^tepai atepe%,krvaYa MjS ao jo umill in poklicali po' ki je prijela omenjeno k#r I jo zver in jo imela zaprti) ,« «obote večera do nedelje zju- po usodni poti, kfc vodi do raz- (traj. Ko so ga spustili domov, je valin in suženjstva. Ona mora li spet takoj v oerfeev. Naj ome-sama posedovati surovine v last- nim še to da nih deželah, ki jih mora pridobi- rodila Že 13 otrok. Vidiš, dopis-ti kot kolonije. ItaUja mora PO-Uik.J takem zadovoljstvu žiVl-statl kolonijalni Imperij kot je te! Ker vaa nihče ne pohvaU.se naprimer pggUja 35 vsaj kot morate ^ ampak ^bedtokl Francija. Zgodovinska potraba vara verjamejo, - Collinwood-da je, da se rasvije laški imp#; ski derigeljt ^nn^i alizetn. Coppol^ ki tako piše, je ! J._ A. literarni zagovornik Federzoni-1 Pertinentno vpraana^. —,,—--------- ja in vse nacijonalistlčne skupi- Zakaj je predstojnic salazijnm aheboy«aiurin. 2m dotar pož^v ne v Italiji. On je tudi urednik akege samostana na Rakovnik« jo^vsa,,« klobase, ».ae»idsče jonallstične revije "La Po- pri LJubljani prafjM ^T ^ lftiCa", v kateri večkrat razloži momor? Ali la doTgaga časa, ah imperialistična stremljenja da- zato, ker je verj#v Kridt»? In našnje itatljanOf fladc. O živ-1---- w —-----------lin Vili Mi I J J lili J vf nT? OnllvVv iuv" moderno umetnostjo.TretjiRim tijo# ko podcenjujejo razum tu-bo postavljen na okoUŠklh gričttj je«emcev, katerim mishjo obra- «0 tajn o. Oemu na irii^u injia stičnega načinu Kapitalistični cijt je vendar Rlafnl pitalizun ne pn4| mo zaradi profita» ga, da ae mogoča aa za ljudi *|xxlohL 1 j konCorenoe aR raaoroievania ae Aa misli odpraviti kapitaM-produkcije in distribucije? blagovne produkcije in diatribu-da poatoje vojni vzroki. Ka-ljudakih potreb, ampak na produeh*anao zaradi te-, — ^^t^i,.mi-.__. Ijudatvo naeiti alt obleče, in ob svetem obrežju tja doli do bregov Sredoaemakegn morja. Divnktna cesta bo najširša in najdaljša na vsem svetu ter nas bo vtosla s silnim etrum (naše morje), —-------- bo vsUjenje starodavne Oatl je razdalja med Rimom alinami Oetijc manj kot milj, je težko zapopa-■ da bo to najdaljša di-cesta na avetu. Toda to na elika sedanje faši-glupostl. 8 to bahavost-nasititi in ojunačiti ■obenem pa ravno v to hočejo parahiti štirideset v ameriškega posojila, N ca sestradano ljudstvo nujno rabilo v druga namene. Prebivalci v Rimu ae tako geaa|vit» obdavčeni, da ja živ-Ijenje sa arednjl la deiavaki stan nemagoče. Nobene aaljnaU glava aa prodajo na trgu, da bi aa bila Obdavčena, davek je na vsa-bem krompirju, na vsakem funtu fllola, na čevljih in oblaki ter apioh na vsem. Obiskovalec kajpada ne vidi teh bremen, ki Jih C rs nositi ljudstvo. Vač kakor meatcipalnih davkov ja naloženih na žlvljensklh potrebščinah. Naravno je torsj, da ta način Obdsv&enis najhujle zadene sniljl la delaviSr stan. Celo javni uradniki ao s skromno plešo f draicinji doeedkj livell Jako slabo, adaj pa ae šs godu Jejo raameram, kakoršne ae sa nižji stan. to je ake razmera v Rimu. a še toliko atrešaeJSo bodo, ko bo ljudstvo _ __ne produciramo raznega bo' ljudstvo V Rusiji, Nemčiji aU Angliji imelo dosti vsega Arn pak mi produciramo, da se pomnošl dobi- *k Pa** h kapitalistov kar pomeni, da an^r^Vra^} novi i«, delavci postanejo bolj siromašni, ameriški kapitalisti p^priaie bolj bogr.ti. 0 Ho smeeao «rtsMtl. da W vlada JO uko vidna» kakor da za nočjo dan, da m poaije solnoe, M morala vidramiti da-|Seae lavake omi , /adoatuje samo aa navduševati za traj-lni več (*H\n- ti žepe. V New Yorkuee razbob-naU, da bodo prodajali delnioe tralo, medtem ko so prej govorili, da bo posojilo, ki so ga tudi dali AmeričanUšlo aa. isto podjetje. Amerikanee torej vprašajo sa poaojllo i» potem naj pa še kupijo izdane delnice iatega podietja. v katerega je Imelo iti poeojilo! Gotova stvar je, da bodo fašisti velik del pooojila porabili za svoja časopisje jn propagando doma in na tujim. Fašizem ima sedaj pol milijo!» deficita vaak mesec samo pri vzdrževanju evojega časopisja. Ravno aedaj tudi ni nobenega drugega čaao-pieja v Italiji. Ko fašisti prevar mejo kak llat, «a Javnost prene-hačitati, takoj aaataae ogromna izguba in vlada mora pa podpl-ratl avoje llato. Na Francoekem fašisti potrošijo vsak meeec štiri milijone frankov samo da francosko časopisje poje hvalo Muaeotinij«. Ogromne vsote fašisti plačujejo pa avojo reklamo v Združenih državah, na Nemškem. OKrskem, Spansketp ln celo v Grčiji. Fhšlsti so dali ma-terljalno podpdeo macedonsklm banditom proti Jugoslaviji. Puške in denar so dali Cankovu, ko ja pripravn avojo mesarsko gonjo nad bolgarskim ljudstvom. Podprli ao madžarske revolucijo- name nazadnjdke. O tem faštatl sami ne moWe.,Pri zadnjem zborovanju lige adrodov jr faAintov-akl delegat Coppola podal sledečo Izjavo: "Delagatje U država (Ograke) •e očivldno ne zavedajo drjitva. da za razmere, ki jih imajo sedaj. aa dolgujeie ničeaar ligi. temveč miru. ki je sledil svetovni vojni. Vsaka vojna konča s slabimi pogoji setiat* ki samo-rajo ttsiati. toda U stroji tudi alao v «ni Premagani ee ee vedno dvignili, ko so bBl vredni tega In ko so inSeli petr«'bnw moralno silo. italDa epa, da* h«xla Ijenjskih potrebah Italije je po- dOaemskega mor ja ln tudi mapo sebno jasno razpravljal lanske- evropskih imperijev. To bo mo-ga decembra, ko je piaal aledeče: ralo priti 4<&<* daal aUa ne bo "Kako naj Italija podpre 8Vo- obrnjena proti evropaklm vele-je preštevilne otroke? Rea, da ae >i,ftm' katere bodo «otovo uvide- je laška Industrija razvila do Jjj»[^^¡P**** mogočne stopnje ln da je povoj- dovinskemu valu Italije. ^ | na kriza minila ter je narodna Is vsega tega je razvidno, les» disciplina zopet vpostavljena, ko fašieti hlape po novih zem-naše industrije pa «veto v kras- Ušh. V splošnem piše njfli časo-nem razvoju. Toda današnje raz-1 PWe, da se morajo zaplesti v mere vendar ne odgovarjajo res- vojno še to poletje Sli Jesen To ničnemu Življenju. Znana reč Je J je neobhodna .potreba-» tm&> da razvoj naših industrij je pri- stovski režim, da pridobi plen pisati padcu naše valute in da ab evojim finančnikom in morda razmere, kakoršne ne morejo I drobtinico tudi sestradanim mili-dolgo vladati. Industrija v drža- jonom, a še bal j pa, da odvrne vi, ki nima surovin, je omejena ljudeko pozornost in jaso. Toda ter postaja breme. Ravno sedaj)znana rač je tudi. da fašlstovski nam Francija noče dajati surovi voditelji sami prav dobro vedo. vega železa. Jutri, če ustanovi z da ae sedanja baraška vojska v Nemčijo metalurglčni truet na I Italiji ne bo borila za ohrano fa-RenL nam bo zaračunala carino žletovskegn režima. Polom bo na Mlezo po svoji volji. Ihto je z sledil polomu, fašietovska banda Anglijo in vsem njenim imperi- pa ei bo napolnila svoje žepe in jem, Združenimi državsmi in ce- se bo izmuznila ljudskemu m*» k» s premagano Nemčijo, ki je ščevanju pravočasno. To bi lah-zaprla svoje trge nalemu Izvozu ko videli tudi bogati Američani, a novimi carinami. Od vsega te- ki danes poaojujejo denar za ga imamo usoden rezultat, da se glupo fašlstovsko divjanje, ne moreta uravnati naš izvoz in uvoz. Letno smo prisiljeni posla-1 " " ' - —' ti štiri mllljsrde lir samo sa lito v tujtno, dve miljardl sa pre-* A mog, poleg tega pa za železo ln ^'-jubljenl: Al. ... drugo. To pa povzroča, da tujtl | «*» nomieair, 82 let; Joecp utinj- napadajo liro. kar Je vir goapo- nar, mizarski pomočnik, 40 let; darake depraaije. V obraz goapo- Genovefti Clzej. pekova žena, TO darskemu suženjstvu zremo, ka- let: s. Hedvika Ana Kresnlk, literarna sledi tudi politična suž-f smftjenke, 58 let; Pavlina Dle^ nos t» Ca upoštevamo še dejstvo, saaehnica. 72 lat; Marija Svetek, kako naraiCa italijansko prebi- hči zklarak^a dulovodje, O valatvo. ne moremo misliti, da bi eecev; Rudolf Redovnik, žel. se rasvlla nafta industrija la pe> zvaničnik, 41 let; Margareta sledloe bode. de izgubimo polita dnkel. za^ebnica; 9Ž M ; Joiefs I ne svobode v Italiji Ogrino, hči piiainftUu» r leto; "Se drug vaRan problem je za " Italijo, ki ns sme biti odfožen. Nafta atrategična svoboda aajea, «T let; Marija Ka%Č». ddbv. Sredozemskem morju je rnevar- ka toh. tovarne v p . 7f let; Pti *J*{ radi Praa^MaŽe, mizarski pomočnik, darskih tetkoi. korio ie opisa- «fM; flSiWm^mS ae. Italija mera taeaj predvsem uslužbenca. let prisvojiti si dežele, ki imajo su-! ^^ "" - - rovine. to ja, dobiti moea koloni-i Je. To ae razume, ds izven Evrp» |pe. Gotovo je tudi. da na* tole-I nlj nihče no bo odstopit kot mtlo-dar, Izvojevatl el jih bomo mo* r*H. V to svrho pa bo treba precej spremeniti zemijevM. aa eraftalke oh K« _ marca. - Danes se je začel v Zagrebu velik kazen-sM proces proti kmetom Is O-kolice Oil ja aa Kol*. Leta 1926. aaboUbo pred volitvami, sa orožniki aretirali nahaja saldht& ga gnali k s rezkemu poglavarju "TRT Radičevci so tem povodripl zorili pravo pobuno. Z zvone-njem zvonov ee sklicali mnogo svojih prUtašev, katerMo orožnike, ki so vodili kmeta po cesti, obkolili in napadH a kamenjem inkoli. Par orožnikov jo bilo pri tem ranjenih. S puškami se niso mogli braniti, kar so radi#wci pred seboj gnali deco. de krijejo aebe. Množien je kričala: <42ivlo Radič, živila republika, doli kralj!" Ker niso mogli streljati, so se orožniki umikali, nahu jeks-ni seljaki pa so udarUi aRajtajl. Orožnikom teren ni bil vsled česar jih nila do rrile Mol. KcrmogH umakniti. da na nogL J so orazunn ^...— • ------- seljakov, kf so se za^arjalf s tem, da orožniki lažejo. <*to-navajajč pH^e» da, se om „„__1 sploh niso udeibžm, temveč da je bilo to delo "neznanih" ljudi. M—iai» e/ba aadŠN» vala.1 J potu- je ceni- en _„A/i razžaljen ja "veHčaaatva". - Pn skopljanakem aodl|ču.prve stop-, nje se je te dni vriiln jantoivs obravnava proti «oeaii .žeai posestnika Bože 3tamenkovl($s s£ Halja, _ima prav; mio>Bfe4atfib-; Tauehar, MIT B». KMf»w«y Avt. Chicago, Ill is H57 M Be. LaweiaU Ave* CktMfo. III. Pelo^ nwlbl nI in odgovor ns i Pinleyville, Pa. — Delo v neki naselbini ns boijiem koncu ni nič vredno. Pri vsem tem pe ss ae moremo nadejetl nič boljšega. Lahko smo torij ponosni ns proeperitoto, Id nem je bile obljubljene. Zdaj peč lahko vemo. m nsm kspitsHatl ne bodo deti nič boljšege — delaj sH umri lakote, je njih merilo za nsa. Nsj povem za primero, kako ee je^ zgodilo i menoj. V mojem prostoru v rudniku je prIMižno 29 do 81 palcev "Mnetsne". Plečsll so mi tako, da eem dobil priblii-no $1.18 od "keta". Neerečs tudi dne t. februarja nI »«vale In tabo «e je meni pripetilo, da sem vzdignil preveč omenjene 'smetane'. Poškodoval sem se ter I moral pustiti delo,'kompanija ps me je peblala v bolnišnico v Pittsburgh. Sedaj pa ao mi vzeli tod moie pleče ze polovico "smetane", ker v onem "katu* nisem mogel vol delati. Jas som dobil od tistega $1.18, kompeafjs pa js plačala drugemu delavcu $4, da je lzčlatil prostor. Take so razmere, v katerih dela delav-atvo te neaelbine. TUd! k nam ao posvetili ierki, M so jih milostno poefttfl bereikl fratri t Dvaindvajetfe esate med člene a. N. P. J. Kot nekdanji teJrtik 4Jrit»um St M) »m rriMoMl prošll teden dve isdajl A. 8. In veliko piemo. V pismu me le s gospodom porast«- i n proaijo, naj bi poagitiral sa njih neunljskegs iibome pesje vem pa ja, go dlelif — Tefc nlka na vaš te stanlte v postelji VKHA'H COLD ... H. borko: SVEČAN V (Miiiftvu h- '»•■ meri čas po koledarjih m ^ah. marveč po nekih neumljivih- l*>lj nagonske ko um.s t v«-no dojmanih pojavih in makih; včan M' izkušnjah, ki ho m- rahle kot \>rw kali in vča-M po «lutnjah, ki zavedejo kdove odkod v mlad- rloveško duio. Dan se \sekakor /.aine pri prebujenju, ki ima i «o čudovitem prehodu iz >*nj v stvarnoet. i£ sveti prikazni in mračnih podob v svet živih in znanih lic, barvno» t jutranje zore in ritem Jutranjega razpoloženja. Tal» se polagoma navadi detinaka duša »talne in pravilne menjave alilc, ki m' razvijajo v več ali manj jami svetlobi od prebujenja do zopetnega pogreznenja v skrivnostni h vet postelje. Naposled se 7Ačno razvrščati v duhu tudi šir-ftj časovni znaki: dolgo ae ponavljajo gorki in lepi dnevi, ko ameA bo* na trste, ko trgaš rože in *liitf ptiče » smešnimi in dobrimi glasovi; potem je rož vedno manj. a je zato polno Ja-bolk. hruik in grozdja; počaei te ne puste več na proato, ker dežuje neprijazno in mrzlo; aled-njič pada »neg in ko leti ie dolgo ¿aaa, pridejo drugi nenavadni, nepojmljivi dogodki, ki pretvarjajo večerni »omrak v čudovito občutje. Nato postaja življen-ska slika bolj in bolj svetla; ko ni več soegs in so trate okolu hiše zelene, ugane*, da bodo ao-pet cvele roie in solnce bo toplo in prijazno. To razlikovanje ča- aa je bilo v meni zelo sgodnje in vedno zdruieno s občutkom vzne-mirjajonh senzacij in s odifoii« tanjem nečeaa trdega in mračnega, čemur dajejo zgolj alutnje rahel avit. Porajanje čaaa je v otroški duši veliko tešje in za-pletene j ie nego merjenje prostora in iz njega izvirajoča za-veat prostornosti. Zakaj z zavestjo bodočega dne, z zavestjo, da se mora vrniti vse tisto, kar je bilo na proatoru, a je izginilo, se poraja človek; mlad človeški duh je z njo zapuatil tivai-sko stopnjo. Moj detinski svečan je obstojal v občutku, da se bliia neka izprememba. Ta občutek je o-hranjen še aedaj v duši kot praksi vseh današnjih občutkov, ki se mi vzbujajo ob febraarakih dneh. Ce stopnjujem nestalno, iz mračnih in brezdanjih globin intuicije posneto razpoloženje, ki ae me loteva v tem mesecu in ga razžarim do jasnosti modrega, v temi goročega plinskega plamna, se mi zazdi, da vidim nekje v osredju skrivnostno pro-toplazmo, ki je kal vsemu, kar zveni zame iz besede "svečan". Februarski dnevi so v mojem de-tinstvu vonjali manj razločno ko v marcu, a zato tembolj akriv-nostno po prsti, ki je raztopila in varkala sneg; vidim bele lise za grmovjem in kraj gozda; vidim črna rebra bližnjega, k popoldanskemu solncu obrnjenega vinograda. "Se bo sneg t" so pravili domači ljudje in sosedje. "Ali dolgo ne bo več ležal!" Te besede so dobivale v moji duši že zgodsj neko tehtnost ln upravi- PROSVETA čenoet. Slutil aem, da aneg ne bo več leftal dolgo. Preje kot pamet mi je povedala alutnja, kaj pomenijo tiate bele lise in velike, črna plasti zemlje, Na pustno jutro je dekla zanesla gnoj na vrtne lehe. Razkopala je zemljo, ki je izpuhte-vala nekak pomlajen, avež von, ki ee je mešal z mrtvim vonjem gnoja. Se aedaj mi diši ta prst. V februarskih dneh, ko taja sneg in ee cedi z mestnih streh; ko napolnjuje ozračje južni dih in se zdi, da je solnčna gor kota ree-ničnejša kot v varljivi zimi, mi izpuhteva iz blatne prsti vonj i u/kopanih vrtnih gred, mastne zemlje v vinogradu in razorane-ga polja za hišo. Vonjam veliko pričakovanje in hrepenenje. Čutim, da ae pripravlja izprememba ( ali ta občutek je aedaj neenoten ; v lupini umatvenegn apo-/nanja Še vedno <'znanje, ki ne bo nikdar več prosto sedanje lupine; ki je ostalo kot živ petrefakt v plasteh mladoati. Ce eo bili lepi in gorki dnevi, ao pri nas v svečanu rezali trte. To je prva predpomlad v goricah. Spominjam ae tistih dni in nosim nekje na dnu duše dokaj za.ve d kožar * a -Ali je t v> ge -ne!" ... Vselej ee ml Je najprej na ak pijanec najprej oelepi ali njegove oči lašejo strahot»... ds bi ne gledale!... Ksenofon t je izpraznil kozarec na dušek, zverin, sam nisi pU!" ( . tušem pil? Kaj ne vidiš prazne- o j koiarecT "Svetega Petra ni!" Olga mu je začudena in prestrašena gledala v veseli obraz. "8ever!n, rada bi ti povedala... rada bi ea-ma govorila s teboj,. "Kar povej, dušica, kar govori, nič se ne boj !,.. Kam pa si sedla ? Tja sedi, kjer si prej sedele, k najinemu goatu... Tako, glej, tako ae spodobi... še malo Miie se primakni!... Zdaj govori, jaz poslušam!" Sedla je v kot na divan in je položila roke v naročje. "Severin ..." ' ■ "Kaj sem ti storil, da je tvoj glas kakor solza? Vessii bodimo nocoj; ne vzdihovanja, ne rosnih besed! . . . Hej, Ksenofon, saj al pevec .. . in tudi tvoj glas Olga, je zelo prijeten ... Zapoj ta I" "Ne da se mi petit" Je rekla Olga; Ksenofon je molčal. "Pa pijmo!" Ko je Ksenofon vtretjič odstavil kozarec, je srepo pogledal na Severina; v oči mu je gledal, na uatne, celo na roke. "Mislil ssm, tovariš Severin, da te poznam bolj nego sebe« da si brez ugank in vozlov. Zdaj se ml zdi, da je v tvojem srcu skrita Izba, ki ml je še nisi odklenil... rad bi vedel, kaj je tam!" 8everin ee ie amejal do solz, kakor da je bil slišal Imenitno burko. "Odklenem ti, prav kmalu ti odklenem ; in če nikoli v svojem življenju nisi strmel, takrat boš! In zapomni si, umetnik, da je človek kakor umotvor: največja enostavnost je največja umetnost, največja jasnost je največja skrivnost!" "Zdi se ml, da so bile to moje besede!" je rekel Ksenofon. "Tvoje besede! Se bolje, če so bile tvoje besede! Saj Je reo: kako bi jaz, fillstejska smet, do take modrosti! . . . Ns, pij!" Ksenofon je pil. Ko je vstajal, se je zamajal ter se naslonil ob mizo. "Tovariš Ksenofon, ali te je zgrabilo? Kuj še veš. kje da si?" "Kje da sem? Potrpi!" Strmel je v tla, pa se mu Je zadremalo. Severin ga je prijel pod pazduho. "Saj ni greh . . . tudi meni se je pripetilo .. . Stopi, da te spremim!" Ksenofon je govoril v polusnu: "Tovariš Severin ... jaz sem kanal ja . . • Pretepi me. ubU me . . . jaz sem nizkoten, blaten .. . ti ai angel, ves čist..." "Le pojdi s menoj, pa o angelih ne govori!" Pred durmi ga je prislonil ob zid ter se je vrnil. Položil Je Olgi roke trdo na rame In je rekel : "Ukašem tli o tem večeru ne boš izprego-vorila besede več. ne meni in ne nikomur drugemu! Tega večera ni bilo, zate ne!" Nato je spremil tovariàa do doma; Kaenofon se Je Jokal ves pot. Severin mu je prigovarjal ter ga je tolažil. , . « VII. Zr drugi večer je Se vérin potrkal na Kee-nofonove duri. ' Kaj. ti?" je planil Ksenofon. "Čemu ne Jaz?" se Je Severin veselo začudil ter je »egel tovarUu v roko. "Sinoči si bil nekaj iMilan. pa aem pri*el pogledat." "Ce je stvar teka . . ." je rekel Kaenofon' liho m ta mišljeno tvr >• umolknil. Ma mizi je ležalo drobno popiaano pismo, še mokro je bilo. Ksenofon ga Je raztrgal ter vrgel koece v peč. "Kaj potigaš?" "Pismo, ki sem aa pisal tebi. Zdaj. ko ai aem priM ..." "Zdaj ga seveda ni treba ... Pošteni tova-ri*l al povedo resnico U lica v lice." "Ne skrivajo hud«* miali v srcu. ko Je oko v eaelo ln beseda prrSrrna _____i__r.iho4ap* f ¡àà*Mt "Ven!" jokam in proeim babico. "Ne moreš. Mrzlo je in veter piha," odgovarja babica. Vedel aem že. kaj je veter. V naši strehi je čudno bučal. Zavijal je okoli vogalov in žvižgal proseče in cvileče, kakor pes pred durmi. Po noči je hodil po strehi in je bilo slišati, kako so škripali tram i. Bal sem se njegovih glasov, ker ao bili ta j nos t-ni kot koraki neznanega Bav Bava, bitja, ki je povsod in ga ni nikjer. Hkrati pa sem ljubil to godbo vetra; melodijozno, simfonično b učenje pred pomladanskega vetra v goricah. "Ven!" eem zamoledoval ne-ugnano. Se danea čutim globoko v duši ta vzgon, poln alutenj in koprnenja po nerazodeti lepoti. "Kje je ata ?" sem vprašal. "V goricah." "Mama?" "V goricah." Gnalo me je ven v gorice, na rebro hriba, kjer je otajal sneg in koder so ae belile za grmovjem anežne lise. Vonjala mi je mastna, razkopana, z gnojem pomešana prst, ki jo auši veter — ta razpoeajen, tajinstven Nekdo. Dražila me je solnčna luč, padajoča skozi tri okna na mize in pod tja do tople peči. Slednjič me je babica uslišala; odprla je težke vežne duri in me potisnila na dvorišče, kakor da t>l me za hip potopila v mrzlo ko-pel j. "Veter, veter!" Ta trenutek je ostal večen na dnu duše, Še sedaj trepeče v vseh mojih predspomladanskih občutkih. Kakor južno vino me o-paja veter, ki piha ob solnčnih februarskih in marčevih dneh skozi golo vejevje in suši zemljo, ci je kakor devica vpila vaae vae bele poljube snega in čaka, da jo oplode semena. Tiati februarski dan, ko je bučal veter če^ sončna brda in so rezali trte y goricah, mi je vir vseh občutkov o predspomladi in vae mračne, nagonske ljubezni do vetra. Kakor na mah se je raziskrllo v detinski duši novo razkritje sv^ta; v prvih zavojih Še mehke piožganrice skorje se e pojavila xavest lepega febru-arakega dne j? vetrom, ki buta ob okna in oznanja prihod rož in ptičev. Se danes je predspomla-danski veter, za moj občutek Nekdo — neko bitje, ki je lahko razumu le gibanje in valovanje zračnih plasti, ki pa ga čuatvo občuti kot poosebljanje Sile in Mladoati; še'sdaj hodi nad strelo, samo da mu je glas votel, cakor da bi pihal nad grobnico... L • Schopenhauer-J. Vidmar: MŠŠKŠRŠDŠ ŽIVLJENJA ^H C ^ (Odlomek iz poglavja "Zur jfthik".) Naš civil ifirani svet ni drugega kakor velika maškerada. Tu najdete viteze, farje, vojake, doktorje, advokate, duhovnike, fUmofe in, earn Bog vedi, koga še! Toda ti ljudje niso tisto, kar predstavljajo: marveč so samo naske, pod katerimi navadno tiče denarni jbekulanti (moneymakers). vfcndar si včasi kdo izmed njih nadene tudi masko iravlce, ki si jo Je vrhu tega še zposodil pri advokstu, a le sato. da bi tem temeljiteje mahnil po drugem; dragi si s Istim namenom izbere masko javne blaginje in patrijotizma; tretji al natakne masko religije in pravo-vernositl. Za vse mogoče namene so ai ljudje nadevali tudi maake filozofije in filantropije ln podobnih stvari. Ženske imajo manjšo izbero: večinoma vporabljajo masko krepostnoati, sramežljivosti, domačnosti in skromnosti. Poleg tega imamo tudi sploAne maske brez posebnega značaja, nekaj kakor domino, ki jih radi tega povaod lahko arečaš: med te Je šteti atrogo pravičnost, uljud-noat. iskreno sočutje in rešečo se prijaznoet. Pod vsemi temi maskami tiče. kakor sem že rekel, večinoma sami industrijalci, trgovci in špekulanti. V tem pogledu ao edini pošteni stan trgovci, ker se ksžejo taki. kakrAni eo Zelo važno je. človeka že sgo-1 daj v mladoati na to opozoriti, da je na maškeradi. Sicer ai marši-katere stveri ne bo mogel rez-tolmačiti in pojasniti, marveč bo | stal pred njimi kakor šival pred novimi vrati in aicer n ajda I je ti-|sti, cui ex meliori luto dedit prs- cordis Titan; te vrete stvari ao na primer; priljubljenost, ki jo vžlva podlost; preziranje, ki ga je od ljudi iste stroke deležna eelo najredkejša in največja zasluga ; osovraženost resnice in velikih sposobnosti; ignoranca u-čenjakov v njihovi atroki in dejstvo, da je pristno blago skoro vedno zaničevano, po dozdevnem pa da je vedno dosti vpraševanja. Zato je treba že mladeniča podučiti, da ao na tej maškeradi jabolka iz voska, rože iz avile, ribe iz lepenke in da je vse na svetu norčija in burka, in da od dveh, ki ju vidi tako resno kup-čevati, prvi prodaja samo ničvredno blago, drugi pa ga s počenim grošem plačuje. . . MARCA. ' ie malo popra in soli. Nato se vzame model, ki nam služi za potice in ga namažemo s sirovim maslom. Najprvo damo notri plast riža, nato ostrige, nato zeleno, nakar prilijemo malo bele omake in to ponavljamo, dokler vaega ne porabimo. N§ vrhu mora biti riž, pa malo koščkov sirovega masla. Nato damo jed v vročo peč in pustimo, da se peče od dvajset do pet in dvajset minut. ve- Pomiloščenja v srednjem ku. Ljudomilost srednjega veka ae posebno dobro odraža v po-miloščenjih. Obsojenca na gčc> mado so pomilostili s tem, da ga skuhali v kotlu,! napolnjenim z oljem, vinom ali tudi z vodo namesto, da bi ga aežgali na gr! madi. DA SKUHA8 DOBRO Pi VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v islogi slad, hmelj, .Udkot •a vse droga potrsbfeine. Poakiuit» la se praprMajte, da J« doma pri nu kuhani vodno le aajboljU ln tuu-Daj«. daJahTit^iiTd^ir^^trJn ^ post ari večjih naročilih. Piliu no informacijah *e:; * frank oglar, Š401 Saperlor Avonac. Clareland, <). NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI ZA NASE GOSPODINJE. Jabolčni riž. Cisto opran rii »e da v vodo in napol skuha. Natd se pridene-jo zrezana kisla jabolka, košček celega cimeta, malo limonine lupine, malo soli in potrebnega sladkorja. Nato se kuha vse skupaj. Nazadnje ee prida še malo airovega masla in kadar je airo-vo maslo popolnoma razpuščeno in kuhano, tedaj se jed potrese s sladkorjem in cimetom in postavi na mizo. Riž s ostrigami. Tri škodelice napol kuhanega riža, eno škodelico mleka, eno škodelico fino sesekane zelene, eno žlico koruznega Škroba, eno pinto ostrig, malo sirovega masla, popra in sotPe$|potrebuje za to jed. Sirovo maslo se raztopi v malek lončku, notri se pa da koruzni škrob, da se napravi NAROČNIKI POZOR!! Znamenje (Febr. 28-1926) pomeni, d« Tam ie naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako Usta ne prej mete, je mogoče vstavljen» ker ni bil plačan. Akojevai list plačan in ga ne prejmete» je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki fn drugi stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za cdo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leto $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-cero sa leto $6.50, pol leta $8.25, za člane $5.30. Za Evropo stane sa pol leta $4.00, sa vse leto pa $840. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi ml pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 S. Lamtdale A ve. CHICAGO. ILL, ZDRAVE IN ZADOVOLJNE so ženske, ako so proste bolečin in oslabelosti. One dob^. pomoč v severa's regulator Cena 1J0 Splošna tonika sa zdravljenje dehi-jočih bolezni posebno pri ženskah. "'»« i«m MU vnlden* |n M|o staW." pravi mn. r. MatouUk. Taylor. N«fcr. "Povrhu navadnih «makih slabosti moj« prabava Ja M-la salo slaba in pel« so bila •« drusa mm. dovoljna «namatija. PoalnAajod dobnea a*, «vate, sam rasla Sovara's Rasulator le Balaol aa mIuü «Ma a aaJboljftim napabom. SadaJ aam adrava in sadovoljna. PrssfcrMU S SsTsra'a Karalatar pri raism Maniarja. Preekrbite al 8evera's Regulator pri ralem lekarnarju. W. F. SEVERA CO., CBDAB BAPIDS, IOWA. Tiskarna S. N. P: J. spiejeia vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela 1 \ I i . ' , . >f • i"1 . "... ' . T i 'i ( • ) Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. j., da tiskovine naroča v svoji 1M CENE ZMERNE, UNfJSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P, J. Printery, 2657-59 South Lawndale Avenue, Chicago, ID. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. BBBBBBBIBBBIBBIBBBaaaeai B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B V JUGOSLAVIJO vas odpravimo z največjim parnikom. Mi vam preskrbimo pos vizum, izkaz o naplačanju davka na vaše dohodke in dovoljenje za povratek nazaj v Ameriko. Naši zastopniki skrbijo za vas m potovanju. Mi zaatopamo vse parabrodniške družbe in vas odpravimo b katerimkoli parnikom sami ieUte. DENAR V JUGOSLAVIJO pošiljamo po najcenejši ceni in vsaka pošHjatev je izročena v najkrajšem času. Prepričajte se t 1 KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave„ vogal 19. ulice. CHICAGO, VARNA BANKA ZA VLOŽITEV VAfilH PRIHRANKOV.