9. EUGEO kongres Barcelona, Španija, 4.–8. 9. 2023 V  začetku septembra je v  Barceloni potekal 9. kongres Združenja evropskih geografskih zvez (Association of Geographical Societies in Europe – EUGEO), združenja, ki je bilo ustanovljeno konec devet- desetih let prejšnjega stoletja, da bi bolje povezalo nacionalne geografske zveze znotraj Evropske unije. Letošnji kongres je potekal na Fakulteti za geografijo in zgodovino Univerze v Barceloni (Facultat de geografia i història, Universitat de Barcelona), organizirala pa ga je Katalonska zveza geografov (Societat Catalana de Geografia). V štirih dneh predavanj se je zvrstilo prek 120 različnih tematskih sekcij s prek 800 predstavitvami, predstavnikov skoraj 50 držav. Slovenijo smo na kongresu zastopali trije predstavniki. Boštjan Rogelj (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) je sodeloval na pane- lu z naslovom Geopolitical and Climatic Change Issues (Geopolitična vprašanja in vprašanja podnebnih sprememb), na katerem je v soavtorstvu predstavil prispevek z naslovom Popular Geopolitics: USA in Slovenian Media (Popularna geopolitika: ZDA v slovenskih medijih). Matjaž Geršič (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) je sodeloval na panelu z naslovom Minority Place-Name Standardization in Europe (Standardizacija manjšinskih krajevnih imen v Evropi), na katerem je v soavtorstvu pred- stavil prispevek z  naslovom Minority Place-Name Standardization in Slovenia (Standardizacija manjšinskih krajevnih imen v Sloveniji), podpisani (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) pa sem vodil panel z naslovom Land Degradation Challenges and Sustainability (Izzivi degradacije zemljišč in trajnost). V sklopu kongresa je bilo tudi več spremljevalnih dogodkov, med katerimi bi izpostavil vodena ogle- da Katalonskega kartografskega in geološkega inštituta (Institut Cartogràfic i Geològic de Catalunya; https:/ /www.icgc.cat/en/; slika 1) in Pristanišča Barcelona (Port de Barcelona). Omenjeni inštitut ima prek 250 zaposlenih, ponaša pa se z zelo bogato kartografsko knjižnico, fototeko, osebnimi arhivi geografov 144 Zborovanja Geografski vestnik 95-2, 2023 Slika 1: Katalonski kartografski in geološki inštitut v Barceloni. MATIJA ZORN vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd 5.4.2024 10:23 Page 144 145 Geografski vestnik 95-2, 2023 Zborovanja Slika 2: Kontejnerski terminal v barcelonskem pristanišču. MATIJA ZORN Slika 3: Erozijsko žarišče v porečju Vallcebre (katalonski Pireneji). MATIJA ZORN vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd 5.4.2024 10:23 Page 145 146 Zborovanja Geografski vestnik 95-2, 2023 Slika 4: V povirju reke Llobregat (katalonski Pireneji) že več desetletij poteka monitoring erozijskih procesov. MATIJA ZORN in arhivom letalskih posnetkov (teh hranijo prek 250.000). Velik poudarek dajejo digitalizaciji, tako da je na njihovih spletnih straneh dostopnih prek 700.000 različnih digitaliziranih enot hranjenega gra- diva. V lasti imajo med drugim dve letali, s katerima trenutno Katalonijo že tretjič lidarsko snemajo. Barcelonsko pristanišče pokriva površino veliko skoraj 8 km 2 in sodi med deset najpomembnejših evropskih pristanišč (na prvem mestu je Rotterdam). Podobno kot Luka Koper se tudi barcelonsko pri- stanišče spopada s prostorsko stisko in pomanjkanjem prostora za širitev. Pristanišče ima prek dvatisočletno zgodovino, danes pa letno pretovori prek 3000 kontejnerskih ladij (slika 2). V okviru konference so bile predvidene tudi pokonferenčene ekskurzije, ki pa so z izjemo ene vse odpadle. Organizirana je bila tako le ekskurzija v povirje reke Llobregat v katalonskem delu Pirenejev z naslovom Mediterranean Mountain (Eco)hydrology, Badland Geomorphology and Land Degradation in the Llobregat Basin (Sredozemska gorska (eko)hidrologija, erozijska žarišča in degradacija zemljišče v porečju reke Llobregat) na temo degradacije zemljišč in erozijskih žarišč. Potekala je pod pokrovitelj- stvom Komisije za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo (COMLAND) Mednarodne geografske zveze, ki ji podpisani predsedujem. Na ekskurziji smo se med drugim seznanili s problematiko oskrbe Barcelone s pitno vodo, zaradi česar so v porečju številne pregrade, katerih funkcija je tudi hidroenergetska in poplavno varstvena. Vode v vodotokih in posledično barcelonskih pipah je vse manj zaradi dolgih (in vse daljših) sušnih obdobij, namakanja in širjenja gozda. Za pregradami poteka zelo intenzivna sedi- mentacija, ki zmanjšuje kapaciteto zadržane vode (od sedemdesetih let za okrog 5 %). Za to so v povirju reke Llobregat soodgovorna številna erozijska žarišča, ki pokrivajo približno en odstotek zemljišč (slika 3), a prispevajo izredno velike količine erodiranega gradiva. Na območju že več desetletij potekajo inten- zivne raziskave erozijskih procesov (slika 4). Več o dejavnostih združenja EUGEO je mogoče prebrati na spletnem naslovu: https:/ /www.eugeo.eu/. Matija Zorn vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd 5.4.2024 10:23 Page 146