TT A SPOT TGfXT TTTrT?AT T TCZ^T* X vJJLaXöJCx wJCaXtxV, V JCalNI JLüJLD JL « ..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošli za celo let«» \ gl. 20 kr.. za poi leta 2 *rl. 20 kr.. za «*Pt«*rt i«-!:» 1 i.'!. 20 kr. V tiskarnici sprej^niana za celo leto »Ki kr.. za po! le!a I «rl. K0kr..za 1 , letaVM» kr.. akozadem* na ta dan praznik, izid« ..Dani«a-dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 18. svečana 1892. List 8. Govor pri pogrebu ranjcega gosp. dekana, župnika in duhovskega svetovalca Matevž Freliha v Trebnjem 4. svečana I. 1892. Govoril mil- gosp. novomeški prost Peter Vrh. IÜaii."»4 mašnik posvečeni. Kot kaplan bili so poslani v Spodnjo Idrijo, na prav težavno firo. ter so tam tri leta in pol pastirovali v popolno zadovoljnost svojih predstojnikov. Na to so bili prestavljeni v Staro Loko. k mestni Kari. kjer so ostali celih !J let. dokler se niso kot župnik podali na Prem. kjer so pastirovali (i let. S Pr.-ma preselili so se v Lašče, in tam bili za župnika celih 1"> let. (Al tam prišli so k vam. kar je zdaj ravno r» let. 2. Njih značaj. Lahko rečem, da bili so_ homo sine dolo.u brez zvijače, in to jim je služilo v veliko čast. Zakaj bere se v sv. evangeliju, ko je Jezus začel nabirati si učence, da j»; pripeljal Filip k Jezusu tudi Natanaela. kteremu se je poznej reklo Jernej. In ko .Tezus od daleč zagleda Natanaela. pravi: Glej. to je pravi Izraelec, v kterem ni zvijače. (Janez 1. 47.) Jezus tedaj pohvali Natanaela, ker je bil pravi Izraelec, jest_ pa lahko pohvalim ranjcega. ker je bil pravi Slovenec, brez hfimbe. brez hinavsčine. brez zvijače. Kar je imel v sercu, to mu je bijo tudi na jeziku; kar je mislil, to je tudi v djanju pokazal. Zato smo jih vsi sošolci toliko spoštovali in ljubili, zato so se pa tudi povsod kjer koli so bili. ljudem svojo odkritoserčnostjo prikupili, in vse dekanijske duhovne za prijatTje" ši pridobili In če tudi kteremu si bodi njih odkrito-serčnost ni bila všeč. zato se niso zmenili, ker nič bolj niš-» sovražili, kakor hinavščino in zvijačo. 3. Njih geslo. Njih geslo je bilo: Vse za vero. dom in cesarja In kdo bi se čudil, ako pravim da bili so pripravljeni tudi za sv. vero terpeti. Če pomislimo, da so ranjki živeli pod slavnim papežem Pijem IX in pod ravno tako slavnim, učenim papežem Leonom XIII. kterih prekrasne enciklike in pisma so pogostoma brali: č»- tudi to povem, da so živeli v časih, ko so avstrijski škofje v skupnih pastirskih listih toliko nam duhovnom in vernim ovčicain na ser-e pokla-dali. da naj se slehern trudi, da se bo sv. vera ohranila in oživela: kteri duhoven bi še smel malomaren biti zastran sv. vere. naj manj pa kak slovenski duhoven, ko je vender naša sveta dolžnost, slovenskemu narodu njegov naj lepši biser. sv. vero ohraniti in vterditi! Ni čuda tedaj, da so ranjki gospod dekan zares bili pripravljeni vse storiti za sv. vero. Pa ne samo za sv. vero. temuč tudi za cesarja. Ako pomislimo, da je božja previdnost naše cesarstvo, ktero obstoji iz toliko raznih narodov, prav zato vstanovila. da ker je na meji med izhodom in zahodom, bi obvarovalo sv. vero celi Evropi, in ko pride pravi čas. da bi jo neslo tudi na izhod; in če pomislimo nadalje, kako da imamo v svojem presvitlem cesarju Franc Jožefu naj boljšega, naj dobroti ji všega vladarja: kdo bi ne gorel za svojega presvitlega cesarja, kdo bi ne bil pripravljen, ako bi bilo treba, tudi zanj svojo kri preliti? In ravno vse to je naklonilo vašega ranjcega gospod dekana, da so bili zares vneti za cesarja, vse voljno storiti za svojega vladarja' Kar domovino zadene, kteri duhoven bi ne bil zanjo vnet? Sej še tica ljubi svoje gnjezdo. in človek, duhoven. bi ne ljubil svoje domovine, svojega naroda? Ravno duhoven v^. da le v rnaternem jeziku se za-more v cerkvi in šoli narod zares vspešno poduče- vati. In ravno to je naklonilo ranjcega dekana, da žg y tistih časih, ko smo se slovenščine v šolah še učili, so^r^v .lepe mične slovenske, pesni zlagali in marsiktero tudi dali natisniti, ker so vedeli, da bodo s tem domovini pomagali in jo razveselili. Ni čuda tedaj, da so se ranjki skoz vse leta zvesto deržali gesla: Vse za veto, dom in cesarja, in to še toliko bolj, ko so časi nastopili, da so začeli sovražniki ruvati zoper sv. cerkev, zabavljati in naj gerše pisariti zoper sv. očeta, zoper škofe in duhovne, ter na to delali, da bi bili narod <>b naj lepši biser, ob sv. vero pripravili. Zato smo jih pa tudi videli vedno na bojišču, t. j. pri volitvah bodisi za deržavni ali deželni zbor. za občinski zastop ali pa krajni šolski svet Brez vsega strahu so delali za to. kar so spoznali za dobro in prav. in to še toliko bolj potem, ko so nas duhovne sami sv. oče papež in pa škofje s prav gorečimi besedami opominjevali. da naj delamo na to, da bodo izvoljeni odločno katoliški pošteni možje, kterim je cesarstvo, domovina in cerkev zares pri sercu, in kteri se bodo z vso močjo potegovali za resnico in pravico, ter ne odnehali poprej, dokler šola zopet verska ne postane. In če se je . . ranjki s tem tudi enemu ali drugemu močno zameril, * * to ga ni odvernilo. da bi se ne bil pri novih volitvah * -zopet bojeval za vero, dom in cesarja. Možje volilci so pa tudi prej ali poznej spoznali, da je bilo prav, ko so njega poslušali in po njegovem svetu ravnali. 4. Njih gorečnost za lepoto hiše božje. Zelus domus tuae comedit ine — gorečnost za tvojo hišo me je. (Psi. os. 1 o.; Tako so tudi ranjki, kakor kraljevski prerok David piše od Zveličarja, goreli za čast hiše božje, kjer se opravlja služba božja. In to že takrat, ko so bili še prav mlad kaplan. Ko so namreč ranjki dekan Frančišk Kramar, poslednjič korar v Ljubljani, začeli lepo,novo cerkev zidati v Stari Loki. so jim kaplan Matevž Frelih pri zidanju toliko pomagali, da so dekan Kramar sami rekli: rTa gospod je moja desna r >ka " Zakaj, koli-korkrat je denarja za delavce zmanjkalo, sli so kaplan Frelih od hiše do hiše po fari. ter denar nabirali za zidanje. In čeravno so že v Stari Loki sprevideli, koliko sitnost in težav da poizročuje zidanje nove v cerkve, so vender pridši na Prem koj sklenili, ondotno majhno, poškodovano farno cerkvico podreti in novo * postaviti. In ko so se dela poprijeli, imeli so takrat samo 40 gl. cerkvenega denarja. In vender to jih ni ostrasilo. poprijeli so se z vso serčnos^jo zidanja. Ko je pa sobota prišla in je bilo treba delavce plačati in v cerkveni kasi je bil morebiti samo 1 gld.. — ni se jih obupnost- polotila, temuč vselli so se in pisali ter pcosil.L presvitleg t cesarja za pomoč, ktera prošnja je bila tudi zdatno uslišana Ali pa so se obernili do ranjkega škofa Vidmarja, in ta so jih vselej uslišali ter"jim inarsikteri stotak podarili. In čeravno jim nobena reč ni toliko zupernosti in pisarij napravila kakor ravno nova Prernska cerkev, vender so na vse to pozabili; komej prišli v Lašče, ter tun našli sicer nov farovž ali le na pol izdelan, niso prej mirovali, dokler farovž ni bil čisto dodelan. Ali koj potem jih je v oči bodel mali stari zvonik, ker je kazil lepo novo cerkev. Tudi tega so poderli in postavili dva nova lepa zvonika, ktera sta zdaj pravi kinč lepe farne cerkve. Koliko da so pa pri vas. preljubi Trebanjci. v ti zadevi storili, to sami veste. Popravili so farovž in druge poslopja — pa tudi ^ farno cerkev. Sej veste, kakšna da je bila še j^red 6 y leti, ko sem^pgkopal ranjcega dekana Kovačiča~tn " zTtajV popravljena je zunaj in žnotrai in sicer tako. ** da se sme že reči. da zdaj je lepa. Napravili so tudi prav lep križev pot in veliko cerkveno bandero, kte-rega se bote še mnogo, mnogo let veselili pri procesijah. In ko je predlanskim cerkev sv. Marcela bila močno poškodovana, tako da se ni smelo več v nji maševati. se imate le ranjkemu gospod dekanu zahvaliti. da je že popravljena in da se zopet srne v nji naj sv. daritev opravljati. Ali oni niso samo goreli za lepoto hiše božje, temuč še več. prizadevali so se serca človeške poboljšati. Zatoraj moram tudi opomniti 5. nekaj od njih pastirstva. Bili so poslanec Gospodov in po mašništvu prejeli so oblast, ljudi grehov očiščevati. opravičevati in posvečevati, kakor tudi cerkev vladati. Kot ri-mestnik Kristusov smeli so maševati in ss. zakramente deliti. Kakor dušni pastir spoznali so. da njih dolžnost je. hoditi za zgubljeno ovčico in jo zopet na pravo pot pripeljati, da. kakor duhovni oče v.sem vse postati. In vse te dolžnosti so. kar je bilo v njih moči. natanko spolnovali. Kozavih bolnikov so v Spodnji Idriji enkrat sami.) v adventu čez ">o previdili. Kdor v je že kdaj vidil koza vega bolnika, in teh je bilo čez ;•#(). in sicer po takih hribih, da se komaj v 1 urah -»pride do tje. tabo lahko spoznal, koliko da so mladi kaplan Frelih koj na svoji pervi kaplaniji terpeli. Kar tiče njih pridige, so jih v Stari Loki kaj radi poslušali; toliko so se farunom prikupili, da so močno želeli, jih enkrat za dekana dobiti, če bi kdaj hotlj za Staro Loko prositi. V Laščah vpeljali so Smarnice. 40urñó pobožnost v čast presv. H, T. pred pustom. In kot spovednik bili so toliko priljubljeni, da so iz bližnjih far;! spovedenci kar trumoma k njim hodili. Pa tudi tukaj v Trebnjem, kajne kako radi so perve leta vam v spovednici postregli, dokler so bili še terdni in zdravi. Vender krono vsega pasti rova nja postavili so si ranjki 6. s svetimi misijoni. Goreč duhoven ima vedno pred očmi besede: Eno je potrebno — zveličanje duše! in to toliko bolj ker sv. Lorenc Justinijan pravi: Nič ni imenitnejšega nič drajšega kakor človeška duša. ali pa kakor piše sv. Krizostom: Vrednost kake reči. še clo vrednost celega sveta se nikakor ne da primerjati z vrednostjo človeške duše. Zato paje rekel Jezus: kaj pomaga človeku, če celi svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. Da bi se tedaj tudi vaše ne pogubile, zato so sklenili da se hočejo v vaše zveličanje tudi še posebnega pripomočka, t, j. sv misijona poslužit.i. In kak<»r so 1. 1883 v Laščah obhajali sv. inisijon. tako so tudi pretečeno leto okoli vsdi Svatih vam naznanili sv. rnisijon. In naprosili so v ta namen dobro znane misijonarje čč. oo Lazuriste iz Ljubljane. Ti so prišli, in kajne, kako goreče so pridigovali. kako prepričavno varn razkladali svete resnice, kako vam mehčali serca. kako vas napeljevali k pravemu spoznanju, k vernemu kesanju in odkritoserčni spovedi. In kako radi ste jih poslušali, kako se veselili sv. misijona! Bogu bodi hvala, cela fara se je prenovila in z Jezusom ski« i :la. Ravno zato sera rekel, da to je bila krona vsega delovanja ranjcega gospod dekana. Vender predenj izročim truplo materi zemlji, mi notranji glas pravi: Vprašaj konečno še ranj<-ega prijatla. ima li še kako posebno željo v In zdi se mi. da mi pravi: Opomni jih še enkrat v mojem imenu naukov sv. misijona! to željo ranjcega hočem še spolniti ter vam še naslednje nauke na serce položiti. «>četje. matere! ne pozabite, da so otroci dar božji, da bo I log njih duše enkrat od vas tirjal: zato bodite ljubim otrokom v zveličanje. no pa v pogubljenj«?. l/re lite jih kakor star. Tabija svojega sina v strahu božjem Ičite. opominjevajte. svarit»» jih z vsim potrpljenjem in ukom Skerbite. da bodo otroci vbogljivi. pridni, da bodo radi molili. Zato pa bodite jim v lep zgled in nikar jih ne preklinjajte, temuč molite zanje. k;ikor j»* molila sv. Monika za svojega Avguština. Gospodarji, gospodinje! tuli vi bo te dali enkrat odgovor od svojih hlapcev, dekel. poslov, rokodelcev. Ne terpite. da bi vaša družina v grehih živela, ali da bi se greh še <-elo pod vašo streho godil. Sej veste, da komur, za svoje ni mar. ta je vero zatajil, in je slabši od ajdov! Imejte povsod svoje oči m ne terpite kaj napčnega nad svojimi posli. Bodite jim dobri in molite zanje, in tudi oni vas bodo radi imeli in vbogali. Možje, žene! Vi ste v zakonu, in zato je vaš stan svet stan. Zato, oče in mati. bodita eden drugemu v lep zgled, v zveličanje. ne pa v pogubljenje. Tudi v zakonu ne pozabite na Boga. da vaju ne bo imel hudobni duh v svoji oblasti. Živite v zakonu tako. da vam bo enkrat, lahko pri sercu na smertni postelji, in da bota tudi enkrat vkup v nebesih, kakor tuli zdaj pod eno streho prebivata. Mladenči. fantje! vi ponos, veselje sv»»jih staršev, bodite krotki, pošteni, bogaboječi in delavni. Ogibajte se ponočevanja. pijančevanja igranja, plesa in pregrešnega znanja. Ne bodite zgrabljivi volkovi, ne tergajte nedolžnosti Jezusu iz rok. ker veste, da ne-čistniki ne bodo posedli Božjega kraljestva Molite, prejemajte pogosto svete zakramente in premagali bote skušnjave, kakor so jih svetniki. I)ekl.-ta ! o v«'- neveste Kristusove, ve kine sv. Cerkve, ohranite lepo n»*dolžnost. sveto čistost: sej veste, da lep j.« čisti sad in da bote enkrat Boga gledal.• in za Jagnjetom božjim hodile, a ko bo t» • svojo kerstno nedolžnost ohranile. Kerščansko d«'kle! beži zato pred zapeljivci in nikar se ne daj premotiti — res. raji umreti, kakor pa čistost zgubiti, ('e si pa že v zadregah, saj zdaj raztergaj vezi. zapusti znanje in postani spokorna Magdalena, ker le tako bo tebi še mogoče zopet milostin odpuščanje zadobiti. Vi otroci pa bodite vbogljivi.'krotki, sramožljivi. pridni, radi hodite v šolo in cerkev in doma prav lepo molite Le prizadevajte se. da bote posnemali Jezusa, od kterega vemo, da jo tudi rastel v starosti, modrosti in prijetnosti pri Bogu in pri ljudeh. To so zadnji nauki vašega ranjcega gospod dekana. Slehern naj po njih živi in lahko vam bo enkrat na smertni postelji, še ložej pa pred sodbo po smerti. Vender ranjki gospod dekan imajo še eno željo. Vidim v duhu. kako da povzdigujejo roke ter nas prosijo. Pa zakaj? da bi mi zanje molili Sinemo sicer misliti, da se že pred Božjim obličjem radujejo, ali božje sodbe so drugačne od človeških. Tudi vemo. da nič «.madežanega ne more iti v nebesa. Če tedaj ranjki se kaj potrebujejo, pridimo jim na pomoč, sej verno, da sveta in dobra je inisel za mertve moliti, da bi bili grehov rešeni. «II. Math. 12. U\.t Preljubi! molit.' za dušo ranjcega pred misijonskim križem, kakor fudi na njih grobu, kader bote tam na miro dvorn Kolikor poprej bo njih duša rešena, toliko prej bodo tudi za vas molili pred božjim sedežem, ter žeMi. da bi se tudi vi vsi enkrat tje preselili in z ranjkim dekanom molili in častili Boga Očeta. Sina in sv. 1 »uha. Amen. Cgied po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. «Občni zbor rKat. družbe" zalet. 1*0 1 io. lebr. 1 * ii 2.) Hvaljen bodi Jezus Kristus' Slavni zbor! Katoliška družba za Kranjsko, vsta-novljena I. 1 >«.!». «.bhaja danes svoj občni zbor v smislu društvenih pravil za preteklo leto 1VJ1. Nastopimo tedaj s tekočim letom že 24. leto. odkar obstoji katoliško društvo na Kranjskem. Že precejšnje število let. pre'*»-j časa. odkar razvija ta blaga družba svoje plodovito d»dovanje v mili naši domovini. Ka-košno da je isto bilo v minulem letu. o tem se pogovoriti. in pozvedeti. v kakošnem se stanu zaaj nabaja naše društvo, to ravno je namen današnjemu obletnemu shodu. Bred vsem mi je naloga in prijetna dolžnost. Vas. predragi družbeniki, priserčno in dostojno pozdraviti. Veseli me. da smo se spet sošli. in sicer sošli se zdravi in čversti ob času. ko nadležna rin-thienoa" z mnogimi drugimi boleznimi dokaj mogočno razsaja skoraj po celi Evropi. Zadnjikrat smo se bili tukaj sošli 1>. februvarja p. 1., ko se je veršil občni shod za 1. 1 sito. Posebne spremembe od takrat niso zadele družbe naše. Kar Vam zamorein poročati iz prošlega leta 1 VJl, je to le: 1. I do v je pobrala 1. |>*.»1 nemila smert 10. in sicer duhovne z dežele: kanonika Martina Skubica. Miha Lazarja in Antona Franke-ta: D» jih je iz Ljubljane. namreč: Ignactj Zupančič. Andrej Plečnik, Ant. tilobočnik. Tomaž Kuna ver. Luka Vesel. Anton Mi-eulinic Anton Stepančig. Kristina Marn. Marija Tavčar. Amalija PMierer. Marija Smrekar. Matilda Napret. Terezija .lager. Neža Pajs. Marija Bahovec in Kliza Kačar. Bodi jim blagi spomin' K društvu pristopilo je novih udov 51 v teku istega leta. števil«» društvenikov se je tedaj nekoliko pomnožilo ter narastlo na 7l>. kterih 4lo v Ljubljani, zunaj Ljublj-tne pa iz vseh dekanij. 2. Odborovih sej imeli smo 5 skozi leto. v katerih so se razpravljale važniše društvene stvari, kakor j«- razvideti iz zapisnika. •i. Tombol je napravilo društvo svojim udom *>st. kterih ena je bila odločena za uboge Vincenci-jeve družb*», kijih podpira Sent-Jakopska konferenca, ('istega doh«>dka imela je l»-t;i 55 gld. in k»-r so se tudi darovi, nabrani pri sv. mašah, za umerle in žive družbenike na Kožniku v znesku 12 gld. 47 kr.. obernile v isti namen, poklonila je katoliška družba omenjeni konferenci v denarjih 07 gld. 47 kr. — • >stalih 5 Tombol, katere vse so bile obilno obiskane, dohodki znašali so skup 2«.gld. 4 kr. Troškov za nakupljen.- dobitke bil... oo gld. 17 kr. akoravno je društvu od nekterih dobrotnikov precej dobitkov došlo. kakor so: Jakob Kobilca. Jožefa Zdešar, Marija Zalaznik, Neža Rozman in g. grotinja Auerspergova. 4. rDrobtinic* je izšel 25. letnik, ter bil slehernemu druš*v-niku v mestu in po deželi odposlan brezplačno. Tiskalo se jih je to leto menj kakor prejšnja leta. namreč, le looo iztisov Ker jih imamo od prejšnjih letnikov še mnogo na razpolaganje, nam pa za shranitev pripravnega prostora manjka. Vsebina je - smem reči zanimiva in mikavna, zlasti ker se ozira na domače stvari in zaslužne kranjske rojake. Društvo je silno hvaležno dr. L impetu za to prelepo knjigo. 5. Knjižnica je dobila to leto :il knjig, ter jih sedaj štej«' vseh skup >»i»:» 4. Čitajo se pridno, zlasti slovenske knjige zgodovinske vsebine. Od prelepe velevažne okrožnice našega sv. Očeta Leona XIIi. o naj tehtniših dolžnostih kerščanskih deržavljanov je katoliška družba nakupila 200 iztisov ter jih j«' razdelila med družbenike. Slavnost. tristoletnice sv. Alojzija je obhajala družba 21 junija v mestni farni cerkvi sv. Jakopa s pontitikalno mašo službo Božjo, katere so se udje v obilnem številu vdeležili in mnogi k mizi Gospodovi pristopili. Društveni ud g. Rok Merčun je imel slovesen cerkveni govor. Zvečer se je veršila ta slav nost v Marijanišču z dekla macija mi. petjem in gin-ljivo predstavo živih podob iz življenja sv. Alojzija. Dne -i. oktobra j«4 priredila kat. družba društveno romanje k Materi Božji na Tersat. kjer so obhajali šeststr letnien prihoda čudežne sv. Marijine hišice s popolnimi odpustki. Vdeležilo se je bilo nad 400 slovenskih romarjev. Rili so sploh jako zadovoljni, k ijti lep red je vladal na poti tje in nazaj po železnici in dobro oskerbljeno po veleč. p. guardijanu Jožefu, da j«i sleherni zamogel svojo pobožnost povoljno opraviti Od mnogih bilo j«; čuti. da naj bi katoliška družba večkrat nazpravljala take bcžje pota. Vsled odborovega sklepa 11. novembra napravila se je peticija in oddala slavnemu deželnemu glavarstvu za odstranitev spodtikljivih nespodobnih slik. s kakoršnimi nameravajo prevideti novo sezidano deželno gledišče. Konečno smem še omeniti, kar je tudi v nekaki zvezi s kat. družbo, da je njen predstojnik enega protestanta pridobil katoliški veri. in sicer glnhone-mega vertnarskega pomočnika Jan. Adolfa Pavlika. Ko ga je v glavnih verskih resnicah podučil, ga je potem z vladnim dovoljenjem, pooblaščen od v. kne-zoškotijskega ordinarijata. 2>; junija l»01 slovesno sprejel v naročje svete katoliške cerkve v hiralnični kapeli sv. Jožefa. Pri tej priliki prejel je spreober-njenec ob enem pervikrat zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Denarstveno stanje naše družbe se razvidi iz tiskanega računa, ki ga imate velečastiti družbeniki v rokah. K sklepu tega poročila cenim si za dolžn«jst. v imenu celega odbora izrekati iskreno zahvalo, naj pervo prečastitemu vrediteiju izverstnih Drobtinic, kakor sem ž^ prej omenil in vsun tistim gospodom, ki so ali pri Tombolah s poučnimi lepimi govori razvedrt.vah in podu če val i navzoče družbenike gg. Keržič. Kalan, Oblak. Oebašek. Pihler». ali zunaj Ljubljane kakor poverjeniki katoliško družbo zastopajo in njene blage namene pospešujejo. Med njimi posebno so poverjeniki v Kranjski, Radoljški. Kamniški. Trebanjski. Leskovški, Novomeški. Semiški, Idrijski in Vipavski dekaniji. Pridenem le še vljudno prošnjo na Vas. predragi soudje, da blagovolite, kolikor mogoče, delati na to. da se čedalje več udov pridobi našemu društvu. Saj pri primeroma majhini letnini uživajo udje mnogo duhovnih in časnih korist, zlasti kteri bivajo v Ljubljani. Ljnbljana. („Katoliška družba* in novo gledišče.) Veliko se je že govorilo in marsikaj pisalo zoper podobe na novem kazališču ljubljanskem in tudi odbor „Katoliške družbe" je v seji sklenil oporeko izročiti gospodu deželnemu glavarju proti nespodobnostim, ki keršijo kerščanska načela, žalijo sramožljivost in kerščansko vero. To oporeko je posebno poslanstvo te dni gosp. deželnemu glavarju izročilo. Oporeka povdarja. da že pred zidanjem kaza-lišča so denarni oziri budili vtemeljene pomislike proti zidanju te naprave, še bolj pa se je kazala nevolja, ko se je v zgradbi žalil-» versko-nravno čutilo našega naroda, ter se zraven ogromnih troškov kaže tudi dušni kvar slovenskemu narodu. To pa s polnagimi kipi zunaj na zgradbi, ki žalijo vsako sramežljivo oko, in z enakimi slikami, ki so načer-tane za gledišno notranje. ., Katoliška družba za Kranjsko." ki po svojih pravilih ima namen pospeševati versko-nravno mišljenje in življenje v deželi, torej slovesno protestuje zoper tu. da bi se sploh in pa še na deželne troške na gledišče stavile take nespodobne in nenravne spake. Svojo oporeko nadalje še globokeje vtemeljuje. kako v vsakem oziru neopravičeno, nevarno in spo-tikljivo je tako djanje, obžaluje, da se je to zgodilo, ter sklepa: ..V imenu kerščansko mladine. — v imenu ker-ščanskih staršev in odgojiteljev. kterim se s tem njih težavna naloga obtežuje. v imenu slovenskega naroda, ki ne more in ne sme terpeti, da bi se z njegovimi žulji gradila poslopja, ki bijejo v obraz kerščanskemu poštenju, protestujemo slovesno proti tem potvorom ter prosimo, naj zastop dežele kranjske pomneč besed Aristotelovih: „Oblastva naj čujejo nad tem. da se nikjer ne izpostavljajo nespodobne sohe in slike,- stori vse potrebno, da zadosti žaljenemu versko-nravnemu čutilu prebivalstva in da se odstranijo spotikljivi kipi raz poslopja deželnega gledišča. ter se v tem smislu prenaredi načert za slikanje glediščne dvorane." ..Slovenec." štev. je prinesel celo oporeko. Iz Kamnika. (Cerkvena dobrotnioa.) U-merla je 1"». t. m. v Kamniku .Johana Oman. ki je čez (¡0 let izdelovala umetne cvetice in jih pošiljala. ne le samo po farah kamniške okolice, ampak skoraj po vsem Kranjskem in tudi na Štajersko in Koroško. Vneta za čast Božjo, bila je vedno po svoji moči velika dobrotnica cerkva, posebno v Kamniku pri kinčanji altarjev in svetih podob ni gledala na svoj dobiček. Delala je. akoravno že :» mesce zelo bolna, skoro do zadnjega. — Cvetice in šopki za novo mašo, ki je bila tukaj mesca prosinca, bili so nje zadnje delo. Imela je mnogo dobrotnikov in znancev, posebno med čast. gg. duhovni. Trudila se je svoje dni tudi z odgojo učencev in mnogi dečki, ki so preživeli kot učenci ljudske šole v njenem stanovanji in prejeli od nje veliko dobrih naukov, po- stali so mašniki. Bodi vsem priporočena v molitev, posebno se pa prosijo č. g. duhovni, ki so jo poznali, da bi se nje večkrat spominjali pri daritvi sv. maše. Bog olepšuj zdaj njeno dušo. ker je ona toliko l«'*t hišo njegovo olepševala' Od gorenjske strani, februvarija. '7 » iz Spodnje Idrije, te silno težavne župnije in kjer }>■ službovai 3 leta. kot farni pomočnik v Staro Loko. Že njegova zunajnost ga je prijjubljene^a storila vsakemu. ki ga je vidil in poznal. Bil je bolj visoke: tanke, ali i*akoi Gorenjci pravimo. „sirunaste" rasti, v svoji obnaši in delovanju je bil zelo uren in gibčen, zlasti pa ste mu očesi blesketali slcoz očala kot žareča žerjavica In v_j>rikupljivem t-*,m telesu delovala je plemenita, za vse lepo. blago, dobro in koristil » plamteča duša. S tadanjim preč. gosp. dekanom in poznejšim kanonikom Franc Kramar jem vjemala sta se v mišljenji in djanji prav kakor oče in sin. Kot r slovečemu cerkvenemu govorniku prepuščali so mu gosp. dekan radi vse bolj izvanredne pridige. - lac ogovor pa le vi prevzemite, gosp. Matevži" «Ijali s«, večkrat; „vas ljudje naj rajše poslušajo.* Bil je pa on na prižnici res pravi oroslan. vnet kot živi ogenj, strog, in če je tudi ljifarčane večkrat prav dobr-. obral. mu tega niso zamerili, marveč so to še nekak«» odobravali, rekoč: „Gospod Matevž, ta nas [»a res „fest dedo" (obdelujejo"» Za časa zidanja nove farne cerkve "je pokojni gosp. Matevž svoj«imu gosp. dekanu zvesto pomagal nositi pretežavno brem«\ ki je, djal bi, hkrati težko slonelo obema na ramah. Zas«' im« I je naš pokojnik prav malo potreb; za cerkven-» /.; danje in za olepšavo hiš Božjih bil bi pa dal s s«- •• magari zadnjo suknjo. In kakor je čutiti, ostai j-tak do konca življenja. Zlasti je pokazal to. k » prišel 1. 18o:> za župnika na Prem. Najdel je ondi za precej obširno duhovnijo zelo majhno, bolj kap.-o kot farni cerkvi podobno svetišče. Starološke skušnje in težave ga vender niso plašile, polotil se je tudi ondi zidanja nove cerkve — morebiti res s prevelikim pogumom — z gotovino bornih 40 gl J. (Eni so go-vorili celo le od 3 gld; — ne vem natančno, ali je bi!«"» res tako, ali pa so ga s tem prijatelji le šaljivo dntžili.i Kdor pa lego Prema pozna, kjer se je moglo v?;»- gradivo za zidanje zvoziti iz doline na verhunec st-rn.ega griča, lahko presodi, s kolikim terpljenjem, sk»rbini in glavovbitjem je bilo vse to sklenjeno, ko bi imel rajni tudi kupe denarja na razpolaganje. Ako se prav spominjam, sem obiskal pokojnika že v pozni j»*s.>ni 1. Mor,. Pričel je bil takrat že z zidanjem, in ozidje nove cerkve je že n. pr. dober meter iz tal .star», še stoječo <*erkev okrog in okrog opasovalo. Naslednje spomladi se je grajenje nove cerkve s tem prijelo, da so staro svetišče podirali, razkopani kamen p;» zopet v zid nove cerkve vkladali In tako je šlo delo polagoma naprej, dokler ni zrastla iz njega lepa. prostorna, zelo prijazna in svitla nova cerkev po bizantiškem zlogu. Koliko pa je pri vsem tem terpel ? ubogi gosp. Frelih; s kolikimi neštevilnimi trudi in ^ kervavimi skerbmi se mu je bilo boriti g!ed<- denarja, >to je bilo znano menda le njemu in Bogu. O neki taki stiski prišel je, kakor mi je sam pravil, nekdaj k premilostljivemu rajnemu gosp. knezo-škofu Jerneju v Ljubljano. Ko jim je milo potožil svoje stiske, djali so mu sočutno: „0 vi ubogi reve^ vi'- šli v stransko sobo. in prinesji mu znamenito denarnojrjomoč. Naslednje leto TI 8»>81" Tfl. nedeljo mesca septembra. je bila pa nova cerkev že blagoslovljena. Prav ganljivo so se zverševali vsi obredi. Blagoslovljenja vdeleževalo se je lepo število častite duhovščine, na čelu njej pa tadanja dekana Temovski gosp. A. ( Jrašič in Star«»loški gosp. Fr. Kramar, kateri poslednji so želeli oveseliti in nekoliko tolažiti s tem častnim obiskom svojega nekdanjega ljubljenega g kaplana m sotrudnika Matevža. Po blagoslovljenji je bilo v slovesnem sprevodu preneseno presv. Kešnje Telo iz Pr* msko-grajske kapele iki je služila za čas zidanja cerkve kot začasna farna cerkev» v novo svetišče, kjer se je poslednjič opravila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Za vso župnijo in tudi za pokojnega župnika gosp. Matevža je bil taisti dan sicer dan velikega veselja; ali poslednjemu se je vender lahko bralo raz obraza, kar je pisalcu teh verstic enkiat djal prileten gosp. župnik, namreč: „Kdor hoče vedeti, kaj so ogromne skerbi, ta naj zida nove cerkve!a — Vkljub temu pa si je vender pokojni g. FreTTh postavil na Premu spominek, katerega ne bosta končala ne rija in ne molj. iK«»ii««- na^l > S p o p o t v a n j a." > Ivan Itepir. »Konec. II. Kako vse drugač pa je bilo v hiši mojega nmerlega starejega prijatelja! V tej družini so bili: oče, mati in dva sina. Oče pač za izgojo sinov ni mogel ravno veliko se pečati, ker ga vsled njegovih opravil po cele dni ni bilo doma; zato pa je imel sd-čo, da je bila njegova soproga silo skerbna, dobra mati. ki j»; ves trud obračala nato. da sta bila sinova v resnici po katoliško odgojevana. Videti je bilo družino prav pogosto v cerkvi; na krajih, kjer je raz- Prim»*ri >pis > t» rn napisom v pi. dzadnji številki. Vr. veseljevanje. pa skorej nikoli ne: zvečer, ko je bilo dnevno opravilo dokončano, je navadno eden sinov staršem bral iz nekega dobrega katoliškega časnika, kteri se jim je s časom tako priljubil, da brez taistega, kakor mi je hišni oče neki dan pravil, jim kar živeti ni bilo; bil je ta časnik razun cerkvenega opravila, djal bi. nedeljska hrana te družine. Ker sta tedaj oče in mati natanko gledala na to, da je bilo vse spodobno in pošteno, da so vsi božjo službo vestno obiskovali, kakor tudi. da so se le take reči brale, ki res um ornikujejo in serce lepšajo. zato pač ni čudo, da sta se sinova teh naukov navzela, ravno tacega življenja se privadila in sta tudi ona postala pridna, čversta kristjana. Družino pa je zadela po božjem sklepu prav huda poskušnja: starejšega sina. ki je imel še le 22 let, je pokosila bleda smert. Bil je namreč zelo strasten jezdec pri čemur je bil marši kteri krat premalo previden; nekega dne je preveč iskreno dirjal po cesti, konju na ledu spodersne m z jezdecem tako nesrečno pade, da si je mladeneč nakopal hudo notranjo skazo. ktere nasledkov tudi naj rnarljivši skerbljivost ni mogla več odpraviti; hiral je zlagoma in poslednjič se tudi za stalno ulegel in tako oslabel, da se ni mogel več premikati. Toda kako poterpežljivo. v božjo voljo vdan je terpel bolečine pridni, dobro odgojeni mladeneč! Zares, kakor so mi pravili, bil je izgled popolnoma kerščanskega terpina. Ravno jo bil postni čas in neki dan ga praša oče. če bi ga n»> bila volja opraviti sv. velikonočne spovedi in obhajan biti. Sin mu ves poveseljen odgovori. da ga prav lepo za to prosi in naj bi nagovoril gospoda župnika, da bi mu podelili zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa. Drugi dan potem se mu je spolnila priserčna želja. Se štiri tedne potero je terpela njegova bolezen; prihajal je vedno bolj slaboten in najberž je čutil, da se kone*- bliža. Takrat mladeneč naleti o lepem spomladanskem dnevu v časniku poročilo o neki prav ginljivi smerti. dene list na stran in reče materi, ki so bili ravno pričujoči: Ljuba, dobra mati. mislim, da bom prav kmalu rešen svojega terpljenja: bodite tako dobri in prosite čast. gosp. župnika in recite, da ž»ilirn še enkrat se spovedati in presveto Popotnico prejeti. 0 kako dobro je bilo pri sercu blagi in za svojega otroka skerbeči materi! Kako je na tihem hvalila dobrotljivega Boga, da je njenemu sinu dal tako blago serce, tako plemenite misli! — Drugi dan na večer pride mašnik. bolnika spove in na prošnjo njegovo se še nekoliko pomudi, mladenča oserčuje z visokim izgledom Zveličarjevim in svetnikov, ki so tudi silo veliko terpeli: na jutro pa pride z Najsvetejšim. Neizrečeno je bil mladeneč potolažen in ginjen ter je celo noč prebil v svetih mislih, in slišali so ga veliko moliti in Boga hvaliti. Že ob štirih zjutraj je zahteval, naj mu prineso naj lepši semanjo obleko, in pa, da naj v hiši vse lepo vravnajo. sobo in stopnice pa tudi s cvetlicami okinčajo. Se ve, da so mu želje vsestransko in veselo spolnili. Nato, bila je ura šest, zaslišijo s ceste znani obhajilni zvonček, znamnje. da Gospod in Stvarnik se je ponižal v to hišo priti: mladeneč nikakor drugač noče, morajo rnu pomagati, da vstane in sredi sobe kleče prejme nebeško Mano. Vsi hišni so klečali blizo njega in bili so silno ginjeni in presunjeni od tega prelepega izgleda ponižnosti, ljubezni in detin-skega kopernenja do ljubega Zveličarja. Z naj veči pobožnostjo je po opravilu za bratom, ki mu je počasi bral. molil še zahvalo, in bil je potlej ves ljubi dan nenavadno vesel in dobre volje. Večkrat je vzel v trudne roke rožni venec, se globoko ginjen pokrižal. poljuboval podobo žalostne Matere Božje. Drugi dan. ko je zvonilo angeljevo češenje, se je še z blagoslovljeno vodo pokropil, ozerl se v nebesa, globoko zdihnil. in izročil je svojo lepo dušo nebeškemu Stvarniku. V miru Gospodovem je sladko in mirno zaspal, da se v boljšem svetu svoj dan zopet sprebudi. Oče in mati sta v njem zgubila pridnega, bo-goljubnega sina. njegovi verstniki pravega prijatelja, mladina izgleb čednosti. — nebesa pa so pridobile svetnika. Češena Marija! Češena Devica, vsih milosti polna Oj sprejmi dobrotno ponižni pozdrav; Pozdravlja, glej. z mano te zemlja vesoljna, Pozdrav tvoj odmeva iž rajskih višav. Pozdravlja z Očetom, v ljubezni žareči, Te Jezns premili. Tvoj ljubljeni Sin. Tolažnik Duh sveti tam v luči bliščeči Prečisto nevesto najslajših milin. Kako veličastno doni ti slavica Po rajskih planjavah, ko angeljski zbor Prepeva: Marija, češena Kraljica! Neskončne lepote in čednosti vzor. Zveličanih trum Tebi tam milijonske Presladke slavice, pozdrave pojo; Ti dika in slava si gore Sijonske. Ozir v Te vsa serca prešinja sladko. Pozdrav Tvoj polnuje zemljo in nebesa. In vernemu sercu prijetno doni; Peklenskega zmaja pa z grozo pretresa. — Saj Ti si poterla njegove moči. Kar Jezusa moli Boga in Gospoda. Preslavlja, Marija, tud" Tvoje Ime, Od solnčnega vzhoda in pa do zahoda. Te ljubi, te hvali kerščansko serce. In s sveto to družbo, o mila Devica. Te revni jaz grešnik pozdravljam, častim. Dokler bije serce. je v meni dušica. Naj Mati dobrotna Ti slavo glasim. Ko solzno oko se bo kdaj zatemnilo. Oj pridi v pomoč mi iz rajskih višav: Naj. vsmiljeni Jezus, — bo moje glasilo. Češena Marija' moj zadnji pozdrav. Hadoslac. Razgled po svetu. protestanškim šolam, ki se po Napolitanskein nezmerno razširjajo. S pomočjo teh šol namreč hoč.-jo sovražniki še poslednjo dragocenost ugrabiti, krer«' ljudstvo še ima. to je, sveto vero. Kardinal t««rdo in naravnost prepoveduje, da bi otroci katoliških staršev obiskovali protestanške šole in staršem ž: v pojasnuje nevarnosti, ktere žugajo otrokom, ako }.•>-dijo v take šole. Po predpisu 1. napolitanske sin «le je staršem in predstojnikom zažugano izobčenje, ki je škofu prideržano, ako svoje otroke ali podlo/n«* dajejo v krivoverske šole. Velik vtis je napravil ta pastirski list med prebivalstvom, ki visoko spoštuje svojega kardinala. — Italija ima sedanjo dobo 7(1,500 mašnikov. 2> l<>-~> duhovnij in r»r».2f>3 očitnih božjih hiš. Piemont šteje o1 4 mil. duš in •'»,838 mašnikov; Lacija skorej mdi-jone prebivavcev in s.:;77 duhovnov; Kampanija «:. j. Napolj. Kaserta. Benevent, Avellino) :» milijone daš in 1*2,107 mašnikov. — V Turinu so laški prostomišljaki župnika 11- »n-Dalmazza oglobili za 1(1 lir. češ, da je zvonove zlorabil rz jutranjim zvunilom.u Framasoni svoje n-.ve Italije raji poslušajo ropot delavcev po tovarnah, kakor pa zvonove, k vabijo ki molitvi, spominjajo pa tudi brezverce, kako bodo — hočeš — nočeš — morali pred večnega Sodnika stopiti in se odgovarjati za brezbožne svoje dela! Rim. Iz Anglije je dospelo v Vatikan naznanilo, da pripravljajo ondod veliko romanje v večno mesto, ki se ima veršiti ob koncu leta. — Že bližnie prihodnje dni bodo v Rimu vložili temeljni kamen za mednarodni kolegij čč. oo. benediktinov. Ta kolegij, kamor bodo hodili študirat mlajši benedik. redovniki z vsega sveta, bo zidal red na aventinskem homcu — Hudo zbolel je nadškof v Milanu. — V bogoslov-skem. tilozufiškem in pravoznanskem oddelku gr» go-rijanskega kolegija je število učencev naraslo na >»;i: 53 je Angležev. (¡1 Avstrijancev. 1 Avstralec. 21 Se-vero-amerikanov. !»7 Jugo-amerikanov, 2:; Belgijanov. 4 Bulgari. '.» Hervatov. 131 Francozov, 104 Nemci. 12 Švicarjev, 1 Indijan. 2(i2 Italijanov. 2 Luksen-buržana. 3 Portugizi. 4 Holandci. 32 Poljcev in I'.« Škotov. — 3. t. m. je uinerl kardinal nadbazilike v Lateranu Msr dr. Al. Luččci. Nevarno zbolel je kardinal Melher. I. Bratovske zadeve molitvenega apos toljst va. Nameni za mesec februvarij (svečan a) Glavni namen: Sj>'tyf<,v,(,ijr božjih H. S. Matija Novoiim-novani in kardinali. ..Ou:>*vu. in ohhajanci." I "hogi pregnani v Sibiriji. 2<»lali m lioliiišnirah. IHajoslnv za ti-«», kupčijo in gospodarstvo. Za rakom bolni in neozdravljivi. 27. S. Mehtilda. Milost zares pobožiu-ga življenja in -Ijubne smorti. Zapeljani veljavni mo/.j«-. Dobro domovanje za v«-«" sirot. 2S. S. Beza. Poveličevanje najsvelejšeia ZakraiiM-tita. /!»-r nemškib katolikov za leto 1802. 29. S. Roman. Prošnja in sprava za božja razžaljenja v teh dneh. Vse poslane. pa še ne uslišane zadeve. 1'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega, ki so ■ merli v mescu februvariju in ki ume rjo v rn«-scu marciju. Molitev Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Ser«-u in ga še zdaj hvališ brez k n< a v zakramentu sv. Kešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje ¡»resv. Serca brezmadežne Device Marije Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoj»» namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in !>• *>ede. ♦ 1 •»»» h,; odpustka ••Sikrat m» dan L^nn XIII. lssr, ) Posebno pa ti jih darujem za milost, da spo-š*uj.»in tvoje namestnike, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na Milostljive priprošnje N. lj. ti. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, ««v. Nikolaja. s<. ilermagora in Kortunala. naših angeljev varbov m vsili naših patronov. I J« ur dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore odpad, in br^zverstvo. prešest-vanje in vse m-čistosti, sovraštva, preklinjevanja in Bvse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sestra priporoča brata v molitev N. lj. (¡.. da bi se srečno vernil domu iz Amerike — Marijina dni/nica priporoča svoje sotovaršire. da hi stanovitne ostale v svo}i!i dobrih sklepih. — Sestra prav živo priporoča v molitev brata, tla hi ne zahajal v slalie tovaršije. — Teta priporočena, da lii dosegla ljul»o zdravje. — Miadeneč z velikim zaupanjem pri-l>oročeii N. lj. za pomoč zoper skazo na nogi. — Mol na dobrotnika za zdravje. — Listek za raznoterosti. Naši dijaki in učenci, hvala Bogu in dobrotnikom! so po največein dobro opravili pervega pol leta. Več o drugi priliki. V Rimu je umeri msgr. Gabriel Boccali, posebno pobožen mož in zaupnik sv. i ičeta Leona XIII Rim. Družba „za. katoliške koristi" je ob koncu prosenca t. 1. do katoličanov v Rimu razglasila klic. da se ob kratkem prično slovesnosti škofovske 50-letniee sv. Očeta Leona XIII, in sicer v cerkvi „a! Gesit sko/i 7 dni. Pervi govor bode imel P. general vikar, druzih «> P. Zocehi. Rim, 12. febr. 1892. (Poterdilo od „Compill. Ci-vilta Cattol.-) Prejeli smo poslani znesek od Vas. č. g., v pobožni namen 40 gld.. to je: 14 gld. 31 kr. za „Campo Santo.4 drugo za stradajoče laške nune. — loookrat Bog plačaj! Za vodstvo P. Rafael Ballerini. d. C. d. G. Kardinal Manning, kakor pišejo iz London a, ni zapustil nobenega premoženja. Deržavni zbor prejenja 20. t. m. in deželni zbori se snidejo :'». sušca. Po veliki noči se zopet prične deržavni zbor. Poterdilo. Podpisani hvaležno poterjuje. da je po pošiljatvi prečast. g. kan. L. Jeran-a prejel tristo in pet gld. ( :»05 gld. ) za zidanje nove cerkve na Brezjah Farni vrad v Mošnjah kot predstojništvo cerkve romarske na Brezjah. S. februvavja 1892. Fr. Kummer župnik. Hnpa. Od koder koli kdo pride ali piše, pripoveduje o „infiuenci.- kako da razsaja več ali manj nevarno. Nameri se. de so vsi v hiši bolni. Ta ^SH je po Evropi kakor n^jjaJj^ga n.ižjfi^stomjje. Z Gorenjskega in Dolenjskega naznanjajo. Kako arrljudje bolehajo. Želo huda je tudi na Hervaškem. tudi med šolsko mladino. V Sarajevu boleha do 40 oilstotkov prebivalstva T!" Ali pa svet kaj vpraša, kje je vzrok in vir vesoljne šibe ? Blezo malo. Če je več bolezen, več skorej pustnih norij! Ako vere ni! V štirski eskomtni banki v Gradcu Ljubilana. Č. g. Anton Kukelj. mestni kapi. in kateh. v Kranju, je predlagan za [aro v Št. Jurij pri je vradnik N. zagospodaril. to je, goljufoval in naredil Kr Premeščeni so čč. gg.: Andr. Češenj iz Zagorja v škode za 130.000 gl. Moravče; Fr. Hirše iz Planine v Zagorje: Fr. Avsec --- iz Skocijana v Trebnje; Gust. Sifier iz Cerkelj v Skoeijan pri Dobravi. V Radoljici je 15. t. m popoldne ob treh umeri pr»'č.gosp. zlatomašnik Janez Urevec. Bil je rojen v Radovljici 9. grud. 1802. posvečen 2«;. vel. serp. 1 **2S. Ranjki je bil naj stareji duhoven naše škofije in mašnik že »;4 let. kot kaplan bil je v Laščah, potem v Skofji Loki kot kapi., kat. in šolski vodja; dalje kapi. v Idriji, v St. Jurju pri Kr. in v Mengšu; 1. 1 >52 postal spovednik pri gosp^h Uršulinkah v Škofji Loki do 1 1*8»;. ko je zarad bolehnosti šel v stalni pokoj. R. I. P. V Šen-Petru pri Gorici je 12. t. m. umeri bivši vik. v Černem verhu č. g. Ant Domicelj. R. 1. P. V Konjicah na Štajerskem je umeri ondotni nad-župnik in dekan v. č. gosp. Fr. Mikuš. R I. P. V Terstu je umeri slovenski pesnik in pisatelj gosp. France C e g n a r, rojen pri sv. Duhu v Stari Loki. nadkontrolor pri berzojavu v Terstu. Bog mu daj večni mir. Dobrotni darovi. o/trum n ho in h rerktr: Čč. gg. Iršulinaree v Ljubljani 30 gld. — Krašnja 5 gld. — Rova 14 gld. 20 kr. — St. Juri pod Kutnom 20 gld. HO kr. Sv. 3 kralji na Verhu 15 gld. — Blagovica 15 gld. — Mica Zidan 20 kr. — Šmartno pri Kranji 25 gld. — Polšnik pri Litiji 21 gld. 9* kr. — Mokronog 7 gld. — Koprivnik pri Kočevju 1"» gld. Za a trt kan tik i m ittijon: Z Rakitne po č. g. župniku 1 gld. SO kr. Za liintt-uskf kat. črke»-.- Z Rakitne po č. g župn. 2 gld. Za t ¡m[»žrro noro rerktr *r. Jon h itn« r Hitim : v.. g. župnik M. Narolie 2 gld. Zn na r bolj /mtrebne tni.fi/onc: C. g. župnik M. Narobe 3 gld. Za m/ktt¡tonihf sužnjev: Kara Zapoška 3 gld. Z.t