PusaiaeMa številka Pia 1*50« Št. 13»'. V Ljubljani, v sredo 11. junija 1924. Poštnina v gotovini« Leta 1, NARODNI DNEVNIK jnq^^ICmSITi /isi -n | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | _ _ | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Mesečna naročnina: | .. . ... ... ' n T~Z _ ' I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovorni S ! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | Uredništvo. olfova ulica št. 1/1. — Telefoni 2lo. ? Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. E 3 ! ........... □ Upravnsštvo: Marijin trg S. - Telefon 44. H Dve diktaturi. Čuditi se je začudenju, s katerim je Pretekli teden naša javnost opazovala stališče Kopitarjeve ulice povodom trboveljskih dogodkov. Da se samozvani dediči Krekovega krščanskega soci-lalizma potegujejo za Trockijeve emi-, Siirje in, branijo njih krvave metode se zdi mnogim prepremočrto mislečim domoljubom kot nekakšen političen ab-surduin, kot nečuvena politična perverznost. Tisočkrat res, absurdna perverznost je to, le da sledi logično in dosledno - naravno iz bistva in programa slovenske ljudske stranko. tTdimo, da izvira to začudenje iz požrešnega vrednotenja komunističnega Pokreta in našega klerikalizma kot Etičnih organizacij, kot političnih sfrank_ V naši državi preprečuje sicer z%>n o radu m redu javno organiza-komunizmai kot politične stranke, pa na stvari ne spreminja ničesar, ker daje praksa dovolj prilike za orga-Pizacijo. Ali so pa klerikalne in komunistične stranke zares tudi politične stranka, ali to morda niso organizmi, tuji in sovražni moderni državi že po osnovi svojega bistva? Ako naj zasluži v parlamentarni državi katerakoli skupina naziv politične stranke, tedaj velja kot pravilo, da morajo odnosi kakor med njenimi člani, kakor med njo in drugimi strankami, tako tudi med državo biti v glavnem politične narave, da se morajo nanašati na izvesten pra>-ven in državen red, izvrševanje ali nameravana sprememba katerega je glavni njih cilj. Z drugmi besedami, njih udejstvovanje se mora omejevati v okvirju države, njih idejne in socijalne Podlage morajo ustrezati intelektualni ter gospodarski strukturi konkretnega državnega naroda. Drugačnih političnih strank parlamentarna demokracija po svoji definiciji ne more poznati in tod, kjer se takšne nahajajo, ne morejo biti tougega kakor državnemu organizmu bija, škodljiva telesa. Ravno v tem pa, da se nahajajo nju-j1*1 bistvena načela izven državne misli, sta si komunizem in SLS sorodna in Vsled tega naravna zaveznika. Pro-žramni kriterij prvega je povsem gospodarski, druge pa konfesijonalen, v °beh slučajih izvenpolitičen, izvendrža-Ven, svetovno splošen, t. j. katoličen. ,s' ostal o vrstni priveski njunega strankarskega programa so trenutnemu položaju prikrojeni fragmenti, aigitačno Sfedstyo v načelni borbi proti sedanji Jiekonfesijonalni državi, sloneči na nače- lo zasebne lastnine. Klerikalizem in ko-Piunizera oba stremita imperijalistično Preko konkretnih državnih in soeijalihb niej, oba zahtevata vsak za sebe dikta- ar°» prvi nad duhom, drugi nad imo-vino. ^ kti cilj jimai kajpada čisto naravno prekuje začasno zavezništvo. Ako se ‘lerikalizem ne prilagodi misli nacijo-J^Ine države (kakor v Nemčiji, Avstri-jD Nizozemski, Belgiji) je borim proti uržavi vedno prvotno njegovo nagtie-Jd, v katerem se srečuje s komuniz-“can ob pomembnih dogodkih. Dokler „°be ti negaciji v oix>ziciji, gredo ■> demonstrativno volit komunistično listo, priporočajo nadškofje proti .^banskim kandidatom židovske ate-p , George s Mandel rccte Jeroboam kal ^, v°bb° katoliški duhovniki ‘ .or Hlinka svoje stranke v naročje ajbesnejših državnih sovražnikov. Le D«*-38 en! posreči polastiti se javne ob-vrm zanefi istovetnost ciljat, zasledo-miu a.. bo je to intelektual- VonJtla ^r° Vstopilo politično bitn- pr} nas definitivno prido- banZ}r°mn T Se politična <* nagi-oa močno v realnejšo smer, je v poli- bmem zmislu tako zaostala konfesijo-*«nna stranka postala Rekonstrukcija kabineta. Beograd, 10. junija. (B) * Danes dopoldne je vlada dolgo konferirala o vprašanju rekonstrukcije kabineta. Minister dr. Ninčič bi imel ob 19. ml 30 min. odpotovati v Ljubljano in od tam na Bled, kamor bi nesel predlog o rekonstrukciji vlade. Rekonstrukcija daje potrebna, ker so dali ostavko minister ver dr. 'Janjič, minister trgovine in industrije dr. Kojič, minister za agrarno ' reformo Simonovič in minister javnih del Miša Trifunovič in sicer slednji radi bolezni, pri čemur je izrazil željo po trornesečnem dopustu. Kot novi ministri so se omenjali Vasa Jovanovič za agrarno reformo, dr. Jova Radonjič su-botiški narodni poslanec za vere, dr. Boža Maksimovič za trgovino in dr. H. Križman za šume in rude. Vendar pa se kombinacija z dr. Jovo Radonjičem ni smatrala kot definitivna in bosta prihajala v poštev tudi dr. Ninlco Perič in Nikola Uzunovič. Razven tega bi se imeli zamenjati medsebojno nekateri resori: Srskič bi imel prevzeti kak drugi resor, namesto njega pa bi prevzel ministrstvo notranjih del človek čvrste roke, Krsta Miletič bi imel sploh izpasti iz kabineta. Po teh ostavkah se je pričakovalo, da pojde dr. Ninčič na Bled, konsultuje kralja in izposluje od njega podpis tozadevnega ukaza. Beograd, 10. junija. (B) Popoldne pa se je situacija v tem pogledu popolnoma spremenila. Vlada se je posta- vila na stališče, da je treba krono v čim večji meri zadovoljiti, da bi se na ta način lažje prišlo do volilne vlade. Radikali in samostojni demokrati so se nocoj dolgo raztovarjali o volilni vladi. Predpogoj volilne vlade je, definitivni razpust narodne skupščine. To bi se dalo doseči le potom ukaza, pred katerim pa bi bilo treba sklicati izredno sejo narodne skupščine. Nocoj se je vršila tudi plenarna seja vlade, na kateri se je govorilo o najširši rekonstrukciji kabineta. Izpasti bi imeli trije ministri. Kasneje bi šli na Bled Pašič, dr. Ninčič in dr, Kojič. To se pričakuje za bodoči petek, dalje se pričakuje, da pride po rekonstrukciji ukaz o izrednem sklicanju skupščine o zaključitvi in razpustu iste in pa volilna vlada Pašič-Pribiče-vič. Vlada želi izvršiti volitve koncem oktobra ali začetkom novembra. Dalje se je govorilo o tekočih vprašanjih, posebno pa o velikem kongresu invalidov, ' ki se ima vršiti v Ljubljani. B e o g r a d, 10. junija. Ib) Radikali demantirajo vest, da bo o priliki te rekonstrukcij«^ ministrstvo pravde ponovno pripadlo radikalom in da bodo samostojni demokratje dobili zato ministrstvo za šume in rude. Samostojni demokrati izjavljajo, da oni v svojih resorih ne bodo izvršili nikake rekonstrukcije. Kljub temu pa je verjetno, da lahko izpade Svetislav Popovič. Ponesrečen poskus blokaških demonstracij v Zagrebu. stranka postala anomalija, ki se ra? a*co koče ohraniti vsaj materijal- Bn 7" ““““““ utčuenjai- 410 eksistenco, poprijeti že vsaktereza Zagreb, 10. junija. (Z) Komunisti in radičevci so sklicali za včeraj ob 9. dopoldne skupno protestno zborovanje zaradi dogodkov v Trbovljah. Vlada je zborovanje prepovedala. Včeraj je bila zaradi tega v Zagrebu policija pripravljena in ojačena z orožništvom. Da se preprečijo nemiri in neredi, so bili razvrščeni štirje oddelki policijske straže, vsaka močna 40 mož. Razen tega je še bilo pripravljenih 160 polic., 160 žan-darjev in 20 policajev na konjih. V močnih patruljah so zabranjevali zbiranje demonstrantov, ki so se pomešali med nedeljsko občinstvo, ki je bilo na promenadi. Policija je takoj intervenirala, če se je pojavil kak vzklik. Ob 12. je nastal v mestu popolen red in mir in policijski oddelki so bili odpoklicani. Policija je v teku včerajšnjega dne aretirala pet demonstrantov. Zagreb, 10. junija. (Z) V znak protesta so radičevci in komunistični delavski savez delili zjutraj po mestu letake, v katerih se delavstvo poziva, da stopi danes od 9. do 12. ure v protestno genfralno stavko. Najprej je bil prekinjen promet cestne železnice. Ob 9. so se vrnili vsi vozovi v remizo. Ob 9. uri so zapustili delo vsi gradbeni delavci in ravno tako delavci v manjših delavnicah, dočim se delavci, ki so organizirani v splošnem delavskem save-zu, niso priključili stavki, tako da je bila stavka le delna. Po 9. uri se je opazila večja živahnost in nervoznost na Iliči. Ze rano zjutraj je bila na vsakih 100 korakov razmeščena patrulja dveh žan-darjev in enega policaja. Bili so pripravljeni, da preprečijo vsak nered. Delavci so se skušali zbirati v skupinah. Okrog 11. ure so delavci demonstrirali in vzklikali proti vladi. Policija je v dveh sunkih razgnala demonstrante na Jelačičevem trgu. Razbita je bila ena šipa na Veliki kavami. Do večjih izgredov ni prišlo. Policija je aretirala osem demonstrantov, ker se na poziv stražnikov niso hoteli raziti. Stavkujoči so na nekaterih krajih zapodili z dela delavstvo, ki se ni pridružilo stavki. Po mestu so se zjutraj širile alarmantne vesti o de-moliranju itd., kar pa se ni izkazalo za resnično. Za časa stavke so močni oddelki zasedli pošto. Ob 12. je blokaško-kornunistična demonsiracija popolnoma ponehala, in to tembolj, ker se največji del delavskih skupin ni udeležil stavke. Vladlfie nyere nasprotnikom driav@. Beograd, 10. junija. (B) Povodom vesti iz Ljubljane, da je bil danes razpuščen ljubljanski občinski svet in imenovan za komisarja dr. Viljem Krej-či, so našemu dopisniku nekateri člani vlade izjavili, da to ni poslednji akt te vrste. Ljubljanski občinski svet je bil razpuščen kot protidržavna in protina-rodna ter izdajalska korporacija, ki je bila v službi onih, ki so proti državi in vladi. V prihodnje lahko doleti ista usoda mesto Zagreb. Prepovedalo se bo časopisje, ki je defetistično in izdajalsko in ne samo proti državi in narodnemu edinstvu, temveč tudi proti obstoječemu družabnemu redu. V prvi vrsti se to tiče Nemcev, Madžarov in džemijeta. Prvi nadaljni akt vlade večjega obsega bi bil razpust HRSS in prepoved njenega časopisja. Vse to se bo izvetllo po natančnem programu. Vlada hoče pripraviti tla v narodu za slučaj, da pride do izrednega sklicanja skupščine. Zanimivo je, da opozicija na vse to nič ne reagira.* Vlada je prepričana, da se ji bo posrečilo razbiti opozicijonalni blok prej, nego se • je to pričakovalo. Med HRSS in ostalo opozicijo pa je itak že prekinjena vez. InvaEidsk! kongres v LjubBIani. Beograd, 10. junija. (B) Za pred-s to ječi kongres invalidov v Ljubljani vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Ta kongres bi se imel vršiti pojutrišnjem. Ze jutri pridejo iz Beograda in Srbije delegati na kongres. Vseh delegatov bo nad tisoč. LJUBLJANSKI ŠKOF V BEOGRADU. Beograd, 10. junija. (Z) Ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič je dospel v Beograd. Ministrskega predsednika g. Pašiča ni mogel posetiti, ker ga Pašič zaradi prevelike zaposlenosti ni mogel sprejeti. demagogizma, če je tudi še tako odvraten. Takšna stranka je zmožna le še razdornega dela, je v praksi sorodna in kongenijalna komunistični akciji, kteri se bode pridružila, bodisi javno ali^pai skrito«, vselej tedaj, kadar se bo iz takšne sokrivde obetala kakšna ko- rist. Ako se v SLS kmalu marsikaj močno ne spremeni in se v nji konfesijsko stališče dodobra ne umakne kteremuko- li drugemu, na vsak način pa čistopoli-tičnemu načelu, Zaloška cesta in Trbovlje za slovensko ljudstvo še vedno nista poslednji sramoti rgn. Miilerand odstopil. Pariz, 10. junija. (K) (AgenCe Havas.) Predsednik republike g. Miilerand je odstopil. Pariz, 10. junija. (K) Levičarska! skupina je soglasno sprejela sklep, ki ga misli danes predložiti zbornici in v katerem se predlaga, da naj zbornica sklene, da ne stopi v stik,z ministrstvom, ki pomeni v svoji sestavi zanikanje pravic parlamenta in da sklene 'odložiti vsakršno razpravljanje do tistega dne, ko se ji bo predstavila vlada, ki je sestavljena v smislu suverene volje dežele. Albanija v rokah vsSašev. Beograd, 10. junija. (B) V Albaniji se je situacija obrnila proti vladi. Po Lešu je padel Elbasan, glavna opora vlade in končno tudi Tirana, tako da so vsa središča v rokah upornikov. Vlada je že pobegnila! v Drač. Vstaši so torej postali gospodarji situacije. Vzrok temu je to, da se Miriditi niso pravočasno uprli in ker se največje pleme Mačani, ni dobro organiziralo. Kljub temu pa se pričakujejo novi neredi, sedanje stanje pa kot začasno. Beograd, 10. junija. (B) Albanski poslanik v Beogradu Ali Riz Kolonija paša je dobil nocoj službeno brzojavko od novega samozvanega predsednika albanske vlade Hana Nolija, s katero obvešča telegrafično Kolonijo pašo, da je Tirana padla, da se cela Albanija nahaja v rokah vstašev, da je dosedanja albanska vlada pobegnila iz Drača s posebno ladjo v Italijo, da so se vstaši severne in južne Albanije sporazumeli glede vodstva države in da so sestavili vlado z njim (Han Nolijem) na čelu. Ta Vlada bo izvajala svojo lastno politiko v duhu svojega programa, kon- stituanta bo nadaljevala delo, ustava se bo sprejela in rešili se bodo tudi druga problemi. Han Noli je naročil, da naj to priobči naši vladi. Ali Riz Kolonija paša je to nocoj tudi službeno izvršil potom Pante Gavriloviča. Naša vlada je vzela to na znanje kot izvršeno dejstvo. Ali Riz Kolonija paša je izjavil, da se nadeja, da bo nova vlada uredila prilike v državi in da bo vodila napram drugim državam isto zunanjo politiko, kakor dosedanja vlada. Vsled tega jo on priznava in ostaja še naprej njen predstavnik v Beogradu. \ Rim, 10. junija. (K) »Ageiuia Stefani« potrjuje vest, da sta povodom nemirov v Albaniji Italija in Jugoslavija izmenjali misli na podlagi prijateljske pogodbe. Izkazalo se je, da se naziranja obeh držav popolnoma 'krijejo, in sicer v tem zmislu, da se ne ukrene nič takega, kar bi moglo razvoj samostojne albanske države ovirati ali pa otežko-Čati. Obe državi smatrata, da so sedanji boji v Albaniji albanska notranjepolitična zadeva. ISaggaaeS opozicijskega bloka. Beograd, 10. junija. (Z) Po vesteh iz Zagreba se radičevci pripravljajo, da zapuste opozicijonalni blok, ker nimajo vere v to, da bi stvorila taka kombinacija z rekonstrukcijo vlade, da bi se sklicala narodna skupščina na iz-vanredno zasedanje. Nacijonalni krogi v Zagrebu pričakujejo odločnejši režim, ki bo brez kompromisov poudarjal narodno in državno edinstvo. IZJAVA FINANČNEGA MINISTRA O DINARJU. s Beograd, 10. junija. (Z) Minister financ priobčuje, da ni vzroka za bojazen, da bi dinar tudi v prihodnje še padal. Padanje dinarja na spomlad je čisto naravno, a to stanje se bo spremenilo s povoljno letošnjo žetvijo, nakar se bo dinar zopet začel dvigati. RADIČ V MOSKVI. Moskva, 10. junija. (T) Včeraj je dospel vodja HRSS Stjepan Radič. C ATO DOBIL MANDAT ZA SESTAVO NOVE JAPONSKE VLADE. Pariz, 10. junija. (T) Iz Tokija javljajo, da je včeraj Visconte Cato sprejel nalog za sestavo nove vlade. Nova vlada bo konservativna in bo predvsem skušala zmanjšati državne stroške. Po treh letih je to prva parlamentarna vlada, kajti dosedaj so bile na krmilu same uradniške vlade. V washingtonskih službenih krogih ni Cato nič kaj priljubljen. Obsedno stenje v Romuniji. Bukarešta, 10. junija. (Z) Po vsej Romuniji je proglašeno obsedno stanje. Vsled tega so zabranjena vsa zborovanja in vse javne manifestacije Nad časopisjem se izvaja stroga cenzura. V poštnih uradih se kontrolirajo pisma in brzojavke za inozemstvo. Položaj vlade Bratianu je zelo težak. Kralj , je sprejel generala Avaresca in opozi-cijonalne politike, ki so mu izjavili, da tako dolgo ne opuste svoje akcije, dokler vlada ne poda demisije. PRORAČUNSKA RAZPRAVA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 40.* junija. (T) Jutri $e vrši v poslanski zbornici proračunska razprava. Med 48 prijavljenimi govorniki,, se nahaja tudi slovenski poslanec g. dr. Wilfan. Borzna poročila. OSTER ClCERINOV ODGOVOR POLJSKI. Moskva, 10. junija. (T) Ruska telegrafska agentura poroča, da je Ci-Čerin odgovoril na zadnjo poljsko noto glede ruskih narodnih manjšin na Poljskem, da s Poljsko sploh ne bo več razpravljal o tem vprašanju, ker je vsaka razprava brezpomembna. LITVINOV V LONDONU. London,»10, junija. (K) (W) »Dai-ly Herald« poroča, da je Litvi nov-prispel iz Moskve v London. VOJAŠKI UPOR NA PORTUGALSKEM. Pariz, 10. junija. (K) »Journal« javlja iz Madrida: Po vesteh iz Lizbone je prišlo v taboru letalcev do vojaškega upora. 2000 mož vladnih čet je obkolilo tabor. Uporniki zahtevajo, da se njihove zahteve prediože parlamentu. Vlada je sklenila, da spravi to zadevo pred parlament, da pa še ostane nadalje pri obkolitvi tabora. Beograd, 10. juniia. Devize. Dunaj 0.1187—0.1190, Budimpešta 0—0.105, Bukarešta 36—36.J0, Ženeva 1486—1488.50, London 366—366.25, Milan 368—368.50, New York 84.60—84.70, Pariz 426—429, Praga 249- -249.50, Solun 146—152, Sofija 59-0. Zagreb. 10. junija. Devize. Duna: 0.11795-0.11995. Budimpešta 0,09—0.11, Bukarešta 34.75-37.75, Italija 364,50—367.50, Italija, ček 364—367, London, izplačilo 364.10—367.10, London, ček 363.90—366.90. ' New York, ček 83.80-84.80, Pari* 425—430. Praga 246.20—249,20. Švica 1485.80—1495.80, Švica, ček 1484—1494. — Valute. Dolarji 82.875—83.875, češkoslovaške krone 245—0, madžarske krone 0.09—0. '1' r s t, 10. juniia. Devize. Pariz 115.35 do 116.25, London 99.30—99.50, New Y«k 22.90—23.05, Svita 404—407, Praga 67 do 67.50, Dunaj 0.0320- 0.0330, Zagreb 27 do 27.35. — Valute. Dunaj 0.0320—0.0330, dinarji 27—27.35, dolarji 22.85—23, funt šter-ling 99.20—99.40. C u r i h , 10. junija. Beograd '6.85, Ne w York 586.50, London 24.50, Pariz 28.50, Mi« lan 24.65, Praga 16.60, Budimpešta 0.0061. Bukarešta 2.42. Sofija 4.05, Dunaj 0.0080125. Berlin, 10. junija. Beograd 4.99, Dunaj 6.89. Milan 18.175, Praga 12.1912, Pariz 20.95, London 18.055, New Vork 4,19. Curik 73.52. - K Z? ’ ,!°* iun>la. Beograd 41.25, Dtt-naj 4.77. Berlin 8.22, Rim 151, avstrijske krone 4.81, italijanske lire 151.50, Budin«** Sta 3.69, Pariz 174.25. London 146.80, Nev, Vork 34, Curih 601. Dunaj, 10. junija. Devize. Beograd 840—844, Berlin 16.90—17.20, Budimpešta 0/76—0.82. BukairešLa 307—309, London 306.300—307.300, Milan 3084—3096, New York 70.935—71.185, Pariz 3572—3588. Praga 277—287, Sofija 498-502, Curih 12.485 do 12.535. — Valute. Dolarji 70.460 do 70.860, bolgarski levi 482—490, nemške marke 16.30—16.70, angleški funti 304.500 do 306.100, francoski franki 3545—3575. italijanske lire 3090-7-3110, jugoslovanski dinarji 835—841, romunski leji 300—304, švicarski franki 12.360—12.420, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske krone 0,71—0 77 $38 ii Slavnostni dnevi na Taboru> „ .V soboto, nedeljo in v pondeljek je pokol I. na Taboru v Ljubljani praznoval svečano vzidavo spominskih kamnov v svoj novi dom. Potek slav-oosti je bil veličasten. | Sokol I. je eno izmed najagilnejših Slovenskih sokolskih društev. Sokol I. (je bil ustanovljen leta 1907 in šteje d)a-nes skoro 2000 članov. Za svoj uspešni ^razvoj je Sokol I. neobhodno potreboval primerno telovadišče. Z velikimi žrtvami je Sokol I. priredil trg Tabor v letno telovadišče. Lansko leto na jesen se je pa Sokol I. odločil, da postavi tudi na trgu Tabor moderno urejen in •obširen društveni dom. Tekom enega meseca bo sokolski dom dozidan do strehe. Stavba bo v kras trgu Tabor in celemu šentpeterskemu okraju. Sicer so hoteli sovražniki sokolske ideje preprečiti zidavo sokolskega doma na Taboru. Sovražne nakane se niso posrečile. Niso se mogle uresničiti, ker so zadele ob nepremagljivo voljo in požrtvovalnost sokolske Ljubljane. Vse binkoštne prireditve Sokola I. so bile izredno dobro obiskane. ^avisosina akademija. O telovadnih nastopih v slavnostnih dneh poročamo sledeče: V soboto, dne 7. junija v opernem gledališču po slavnostnem govoru sta^-roste br. dr. Pestotnika, kateri je zaključil svoj govor z besedami: Kolikor cerkva, toliko sokolskih domov, je nastopila ženska deca Sokola 1 s točko H»Ko pomlad cvetoča pride c. Nastop ljubkih Sokoličlc je bil naravnost presenetljiv. Ta plesni raj s tamburini in petjem nas je prestavil v duhu na zele-bo livado, pod modro nebo, s solnčno .svetlobo, kjer vlada v mladih srcih sredi cvetic nedolžno veselje. Tako dobro ko pogodile marljive deklice svojo vlogo. Le oder, premenjen v vrt ali gaj, bi se bolj skladal z majsko pesmico kakor pa črni zastor v ozadju. Isto velja za moško deco glede vaj z metulnicamL Tudi ta zveza prostih vaj z rajanjem se je sestavljalcu enako dobro posrečila kot prva točka sestavljalki. Živahni ■dečki so se kar uživeli v lovu na metulje. Žarečih oči so okretno v ritmu plesa iskali in zalezovali. Ženski naraščaj je izvajal »Šestnajsterico« češkega skladatelja br. Eržena. Skladu«, lepo zaokrožene, kot val zibajoče sestave so le nai čast lepi izvedbi. Lahno ko pero so rajale po odru marljive telovadkinje in žele zasluženo pohvalo. Moški naraščaj je nastopil s prostimi vajami v skupinah (sestava br. I. Gorjanca). Ta oddelek ima svoje dobre tradicije. V teku let je oddal že društvu vztrajne telovadce in tudi iz teh naraščajnikov si sme obetati načelnik dobrih Sokolov. Proste vaje, katere se sproti zlivajo jV že akrobatske skupine, so bile izvedene brezhibno. Vse se je pridnim mladeničem posrečilo. Veselo mladost je izrašala osmerica Slanic z obroči, tudi sestava br. Erbena. , Vajeni smo od članic Sokoia 1 skrbno pripravljehih nastopov. Vedno prinesejo nekaj novega, lepega. Toda to pot so prekosile same sebe. Take izvedbe se bližajo že umetnosti; umetnice lahko imenujemo naše neutrudljive sestre, katere so nudile občinstvu tako krasno, užitka polno točko. Nič manjše pohvale so bili deležni dani z »Zvezdo« br. Svetliča. Kar so nam pokazali, je bilo kakor Živa telovadna knjiga, katera nam daje navodila, kako gojiti telovadbo v sobi ali na prostem, posamič ali v družbi. Na kak način si poceni, brez dragih kopa-liSč obranimo in utrdimo zdravje in krepost, svežost in mladost’ si pridobimo veselje do dela, krepimo svojo voljo in se navadimo na vztrajnost. Tu bi se lahko debeluharji kaj naučili, kako se tolšča izgubi, kako se od dnevnega posla utrujeni udje osvežijo in prenapeti J. R. Rossy Aihe: Varujte se oroHa! Na terasi letovišča so sedeli gostje in se hladili s kratkimi požirki mrzle pijače. Pušeč smotke so opazovali ne daleč na travniku štiri dečke, ki so se vežbaii v streljanju s karabinko, pod vodstvom odraslega »irokovniaka. »Zopern šport!* je zamrmral star plešast gospod, »ln poleg tega še jako opastmi« »Da,« mu odgovori mož štiridesetih let, jki je »edei pri njegovi mizi bi z Ironičnim nasmehom Je 5e pripomnil: »Smrtonosna igra... posebno dandanes, saj se vedno Sita v časnikih o nesrečah pri streljanju. Slabe posledice streljanja je jtekusU tudi mej prijatelj Langral. Tudi on |e dovoli svofim trem otrokom, da so gojili (»estraBsko nezmiselnl šport, posebno pa so M vežbali v streljanju. Najstarejši Kari se : je BUrt že prav imenitna posl užiti karabinke In svojega malega revolverja. Bil je sploh pretiran dečko, ki je rad čital povesti o čudovitih doživljajih, sanjal o pragozdih, slo« levih, panterjih, divjakih in o — to!o-Poleg tega je kaT požiral časnikarska o vlomilcih in v svoji mladi glavi '|M.pripravljenih U mnogo z«iiač, kako živci umirijo; od teh bratov bi se lahko učili, kako se lenoba z delom preganja; zapravljivci in ljubljanski postopači, ki kradejo Bogu čas — kakor pravi pri-slovica, se potiskajo in posedajo dan za dnevom po kavarnah in gostilnah, ti mladi Ljubljančani bi sc kaj naučili, kako se del prostega časa lahko uporabi sebi v prid in narodu v korist. Sledeče slavnostne točke: slovenski kvartet gg. Banovec, Pečenko, Završan, Zupan, plesne točke g. Wlčka in gne. \Vissiakove, gledališki orkester za proizvajanje Smetanove Libuše, druga in tretja slika iz opere Nikola Šubic Zrinjski, sodelovanje članov Narodnega gledališča, vse to je nudilo občinstvu, zlasti pa telovadeči mladini, katera je drugemu delu slavnostnega večera prisostvovala med občinstvom, redek umetniški užitek. Telovadni nastopi na Taboru. V nedeljo: V nedeljo 8. junija je bil na Taboru društven dan. Po dopoldan, skušnjah se je začela ob polštirih javna telovadba. Skupno je nastopila moška in ženska deca, razvrščena tako, da je bila po ena vrsta dečkov, ki so izvajali vaje s palicami, in po ena vrsta deklic z obročki. Živahno so bile izvedene vaje. Dobre so bile proste vaje moškega naraščaja; zasluženo pohvalo so žele naraščajnice za svoje izvedbe. Vsi štirje oddelki so izvajali župne proste vaje. Sestave sicer primerne za mladino, vendar mestoma preveč članske; posebno pri naraščaju stavijo precejšnje zahteve na spomin. Vendar so vsi oddelki prav častno izvršili svojo nalogo. Vse priznanje voditeljem. Za temi so nastopili člani s prostimi vajami za pokrajinski zlet v Zagrebu v letu 1924. Njihovo število je primerno, toda še precej praznega prostora je bilo na telovadišču. Mestoma zelo zanimive proste vaje, so bile — dasi zahtevajo izvežbanih telovadcev — dobro izvedene. V Zag'ebu — v masi izvajane — zlasti še, če se posreči tretja — bodo naredile gotovo imponujoč vtis. Vendar skladnost, kritje, živahen tempo, premikanje so pa riskantne stvari. Kakor člani, tako so nam tudi članice predstavile ženske proste vaje za pokrajinski zlet v Zagrebu v 1. 1924. Lepo uspelo delo in krasna godba se prilegata našim članicam, katere so se tudi na vso moč potrudile in izkazale s svojo točno in elegantno izvedbo vso čast prostim vajam, v občinstvu pa vzbudile občudovanje kompozicije. Mestoma se nahajajo v kompozicijah — kot pred leti »Kolo« v Novosadskih članskih vajah — to pot pa za članice motivi iz narodnih plesov naših severnih bratov. Oboje vaje bodo v Zagrebu pridobile novi prijateljev Sokolstvu, skladateljem pa velezaslužno zadoščenje za požrtvovalni trud. Pri orodni telovadbi so nastopili vsi oddelki; na bradlji pa še posebej izbrani telovadci Sokola 1. Orodna telovadba je dokazala, da je društvo v orodni telovadbi na visoki stopnji. Sledilo je vojaštvo 40. pehotnega polka: Vaje s pušicami br. Lubeja v dveh oddelkih, eden na godbo, drugi brez godbe. Tu se pač vidi, kakšne uspehe dose-za vojaška uredba. Take skladnosti, strumnosti se v zasebnih društvih težko doseza,, pri vojaštvu pa celv v polni vojni opremi in orožju v presenetljivi popolnosti. Zato so tudi nastopi naše vojske pri sokolskih, prireditvah vzor našim društvom po svojih izvedbah, točnosti in disciplini. Tudi to pot je vojaštvo 40. pehotnega polka vzbudilo burjo priznanja in velezaslužene pohvale oduševljenega občinstva. Predzadnja točka: Proste vežbe, teki, dihalne vaje br. Svetliča; spremlje- vanje na klavirju po sestavi br. V. Švajgerja, so tudi letos zelo ugajale in marsikateri gledalec bo na Savskem pesku posnemal zagorele, krasnostase telovadce Sokole. Morda najbolj je pa zanimalo občinstvo zadnja točka: Svečanostna scena: Osvobojenje. Kar nam pripovedujejo povesti in siovenske knjige, kar se je godilo med vojno, videli smo pred seboj nazorno, v pretresljivi obliki. Veselo življenje v jugoslovanskem selu v davnih dneh. Pleše se Kolo. Vpadejo Turki, plenijo, odganjajo v suženjstvo, beda v deželi. Prikaže se kraljevič Marko .in tolaži jadne zostaie. Avtrijska stoletja zatiranja nam stopijo pred oči Svetovna: vojna s svojo grozo. Kraljevič Marko se prikaže drugič. Osvobojenje po zmagoviti srbski vojski v duhu junaškega kraljeviča Marka. Scena je naredila na občinstvo mogočen ln globok utis. G. voditelju, glavnemu režiserju Osipu Šestu, iskreno čestitamo; naše čestitke pa tudi vsemu telovadnemu osobju Sokola I.. ki je tako čustveno sodelovalo, da ni moglo boljše: v kretnjah, v mimiki, gestah kot rojeni igralci. Seveda telovabda človeka tudi v tem oziru naredi sposobnejšega. Bajna osebnost kraljeviča Marka (br. Danilo) vzbujala je obče priznanje za njegovo duše polno prikazen. Zelo važen faktor je bilo tudi vojaštvo, ki je sodelovalo in omogočilo s svojo požrto-valnostjo tako lep uspeh. — Turki, vojaštvo, narodne noše, vse je bilo sliko-vito. Skušnje;, javno telovadbo in spremljanje pri sceni, oskrbela je marljiva godba Dravske divizije pod neutrudnim vodstvom g. dr. Čerina. Vzidava spominskih kamnov. Na binkoštnt ponedeljek na vse zgodaj zjutraj je budnica, vojaške godbe, ki je obhodila vse važnejše ulice ljubljanskega mesta, oznanila prebivalstvu, da se vrši težko pričakovana slavnostna vzidava spominskih kamnov na Taboru. Godba je po obhodu po mestu odšla na glavni kolodvor' kjer je bil sprejem številnih odposlanstev raznih sokolskih in drugih naprednih kulturnih organizacij iz vseh delov države. Ob 10. uri dopoldne se je vršila svečana vzidava spominskih kamnov. Pred zgradbo Sokolskega doma na Taboru sta bila položena spominska kamina iz Beograda in Zagreba. Spominska kamna z Nanosa in Lovčena vsled transportnih zadržkov nista pravočasno prispela v Ljubljano. Beograjski spominski kamen je poklonila sokolska župa Dušan Silni in ima napis: »Avala. Sokolska župa Dušan Silni, 9. junija 1924.« — Zagrebški spominski kamen je poklonila zagrebška župa in nosi napis: »Petrova gora. Župa kralja Petra Svačiča. Zagreb.« — Beograjski spominski kamen je od granita!, vzetega s hriba Avala pri Beogradu, dočim je spominski kamen zagrebške župe obdelan apnenec s Petrove gore. Ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva, sokolskih čet, zastopnikov raznih drugih naprednih organizacij in predstaviteljev javnih in vojaških oblasti je otvorll slavnostno vzidavo s pozdravnim nagovorom predsednik društva za zgradbo doma na Taboru dr. Albin Kand are. V svojem pozdravnem govoru je dr. Kandare opisal zgodovino gradbenih predpriprav in se zahvalil vsem pokroviteljem in dobrotnikom Sokola I. za materijelno pomoč pri zgradbi sokolskega doma. Nagovor staroste Sokola I. Za dr. Albinom Kandaretom je pozdravil Sokolstvo in ostalo občinstvo starosta Sokola I. dr. Pavel Pestotruk, ki je v imenu Sokolstva izročil prvi pozdrav naši skupni očetnjavi in njenemu sokolskemu bratu kralju Aleksandru I. Po tem pozdravu je med viharnimi ovacijami odigrala godba dravske divizije državno himno. — Starosta se je nadalje zahvalil podpori vojaških oblasti in iskreno pozdravil dohrega prijatelja Sokolstva velikega župana dr. V. Bal-tiča. Sokolski pozdrav je starosta izročil tudi navzočim zastopnikom Češkoslovaške, Francije, Belgije in Portugalske, kakor tudi predstavniku starešinstva JSS starosti Ganglu in ostalim zastopnikom sokolskih žup in društev. Starosta dr. Pestotnik se je končno s toplimi besedami zahvalil bratom, ki so poklonili spominske kamne. Imenom finančnega odseka za zgradbo sokolskega doma je Josip Turk izrekel zahvalo vsem onim, ki so gmotno podprli Sokola I. Imenom jugoslovenskega sokolskega saveza je govoril starosta Engelbert Gangl, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost slavnostne vzidave spominskih kamnov. Iz grudi naše zemlje, iz njenih skalnatih gora so izrezani spominski kamni, ki so jih prinesle bratske roke, da bodo na ljubljanskem Sokolskem Taboru govorili in pričali še poznim redovom o našem sokolskem bratstvu, o edinstvenosti in nedeljivosti naše domovine. Ti spominski kamni iz Avale, Lovčena in Petrove gore so v davnih dneh gledali rast in moč, slavo in srečo, dviganje in padanje, umiranje in zmagovanje naše domovine, ki je danes po težkem boju in žrtvah dosegla zlato svobodo. Sokolski Tabor bo hram dela in truda, priča nezlomljive sokolske volje in požrtvovalnosti, ki pozna le eno zapoved in eno vodilno geslo: zmaga! Starosta Gangl zaključuje: Blagoslavljam te naš sokolski Tabor v imenu vsega Sokolstva. Po tvojih dvoranah ln prostorih, koder bo hitelo veselo, zdravo krepostno življenje, ki bo netilo ogenj domovinske ljubezni, krepilo telesa in ostrilo duhove, naj odmeva glas mojega poziva k vztrajnemu delu, ki bodi vsem bratom in sestram, naraščaju in ded, namen in poklic sokolskega življenja. Za starosto JSS je viharno pozdravljen govoril odposlanec sokolske župe Dušau Silni iz Beograda Mojimir Koruaovič po-vdarjajoč, da je župa poslala spominski kamen s ponosom in častjo. Dušan Silni prinaša s spominskim kamnom spominski spis te-le vsebine: »Za vlade Aleksandra I. Karagjorgje-vičav kralja Srba, Hrvata i Slovenaca, godine hiljadu devetstotina dvadeset i četvrta (šeste godine ujedinjenja) meseca juna dana osmoga pri podizanju Sokolskog doma Sokolskog drušva I. u Ljubljani. Beogradska Sokolska župa, lcojoj je na čelu starešina brat Gjura Paunkovič poslala je po svome odasla-niku br. Momiru Korunoviču ovaj kamen, izvadjen iz planine Avale kod Beograda, na kojoj počiva večni sanak srp-ski junak, neznani vojnik, simbol vite-škog požrtvovanja, stradanja i nadčov-ječanskih napora, odnesenih za oslo-bodjenje i ujedinjenje sveukupnog na-šeg naroda.« Za zagrebško župo je izrekel pozdravne besede podstarosta Ante Brozovič, ki je naglašal, da -je zgradba doma na Taboru tem pomembnejša in veličastnejša, ker je bila izvo-jevana v borbi za pravico in jugoslovansko misel. Odposlanec sarajevske in drugih žup v Bosni in Hercegovini do-. Čihad nazdravlja Sokolstvu z besedami: Kot je je bil Lovčen simbol 500 letne borbe južnih Slovanov za svobodo proti premoči sovražnikov, tako naj bo ta krasen dom simbol sokolske borbe proti temi in za sokolsko svobodo. dobiti take nočne obiskovalce v past. Moj prijatelj Leongral se ni dosti brigal z adečkovo pretirano željo po dogodkih in ko sem ga nekoč nanjo opozoril, ,da bi dečku lihko ?škodovala, je samo zmignil z rameni: »Jaz, kot deček, nisem bil nič boljši to ti tudi ne, kolikor se spominjam.« »Ampak ne tako, kot je tvoj sin. čuvaj se! In res, zgodilo se je, kakor sem prerokoval.« * Nekega julijskega večera je sedel Lon-gral v salonu svoje vile in čital roman, ki ga je jako zanimal. Bilo je že pozno. Njegova žena, otroci in posli so že davno spali. Toda Langrol je že večkrat prečul pri knjigah tudi do tretje utb zjutraj. V svoji brezskrbnosti je pustil vsa vrata od salona odprta, sam pa je zavit v dim svoje pipe čital, čital neprestano ... Naenkrat se mu je zazdeki, da je slišal lahen ropot, in ko je dvignil oči, je zapazil dva maskirana moža s pištolami v roki. Lansrrol je zakričal, tedaj pa je skočil k njemu eden izmed tolovajev in zagrozil: »Če še enkrat zineš, ali »e premakneš, uroiiul« Langrol ni bil bojazljivec. BH je tudi v vojni ln križec, ki ga je nosil, mu ni bil izročen za hrabrost v zaledju. Toda življenje ie življenje in enkrat končano, ne prične znova; ta dva moža pa sta v tem trenutku razpolagala ž njim. »Kaj hočete?« vpraša, ne da bi se preveč tresel. »Kakšno vtprašanje!« se posmeje tolovaj, ki mu je držal orožje pred nosom, »tvoj denar 1« Mrzel pot je obšel Langrola. Ravno tt-sti dan je prejel veliko vsoto, trideset tisoč frankov, ki jih Je nameraval izročiti drugi dan v banko. Teh trideset tisoč frankov je bilo spravljenih dotičao noč v sosedni sobi v navadni pisalni mizi, katere vlomilca gotovo ne bosta prezrla. Langrol je skomignil t rameni, potegnil Iz. žepa denarnico, v kater! je blk> nekaj sto frankov ln rekel kolikor mogoče mirno: »Vzemite!« Drugi tolovaj Je prijel denarnico ln pre-itel denar, ki pa mu ni zadostoval. »Tl se norčuješ lz nas! Potrebujemo mnogo več!« »NI moja navada tmetl doma večje vsote, posebno tn na deželi!« »Rm Im mu »rttrdi malooridntl, »tod* danes je izjema. Požuri se, nimava dosti časa!« »Saj sem dal, kar sem imel!« »Pojdi! Preiskali bomo tvojo sobo, pa hitro, če ne —« In ubogi Langrol je moral z njima v sosedno sobo, kjer sta tolovaja takoj ugledala pisalno mizo. »Ključ!« ukaže kratk oprvl. Langrol mu s težkim srcem izroči mali ključek. Vedel Je: trideset tisoč frankov Je izgubljenih! Predno sta se vlomilca lotila miznlce, sta še enkrat prisluhnila. Vse je bilo tiho. Gotovo ni nihče slišal Langrolovega prvega krika. »Na delo sedaj!« Ključ se je zavrta ln miznica je bila odprta. »Aha, tu je!« V tem trenutku se pojavi med vrati postava. Vsi trije se ozrejo tja. BH je deček dvanajstih let, plavib las, nedolžnih oči, ki je gledal sedaj očeta, sedaj tuja moža. Bil Je v sami srajci In spodnjih hlačah. »Kaj delaš tu?« reče eden tolovajev prijazno, »ostani popolnoma miren!« In obr-aivši m Proti Laagroiu« zagnali Za pozdravom sarajevskega odpo* slanca so govorili med drugimi še v imenu akademskega društva Triglav Miroslav Andolšek, v imenu ljubljanske sokolske župe dr. Viljem Krejči in v imenu ljubljanskega Sokola star os t2 Kajzelj. Ob zaključku slavnostne vzidav« kamnov je starosta Sokola I. dr Pestotnik med živahnimi, ovacijami prebral razne brzojavne pozdrave iz Beograda, Smederevega, Pančeva, Poia-revca, Sarajeva, Splita in iz raznih drugih krajev. Takoj nato se je razvrstil slovesen sprevod ki je krenil iz Vidovdanske ceste po Komenskega ulici, Sodni ulici. Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici, čez Kongresni trg po Wolfcvi ulici na Sv. Petra cesto in od tam po Zmajevem mostu. Poljanski cesti, Ambroževem trgu in Škofji ulici na Tabor. Na čelu sprevoda je bila konjenica s fanfarami. Nato je sledila godba, dravske divizije s starešinstvom JSS in odposlanstva Zagreba, Sarajeva in Beograda. Za JSS so stopali zastavonoše in praporščaki, za njimi odbor Sokola I., na kar so sledila sokolska društva vseh ljubljanskih žup Sprevod je bil na vsej svoji poti živahno aklamiran od ljubljanskega prebi* valstva in obsut s cvetjem. Telovadni nastop! v pondeljek: V pondeljek, 9. junija so se vršite pred svečano vzidavo spominskih kamnov skušnje. Popoldanska telovadba ob sodelovanju gostov je občutno trpela vsled nastalega neurja. Več točk je moralo odpasti. Člani in članice so Izvajali zagrebške proste vaje precizno in nad vse pohval' no. Oba vojaška oddelka sta izzvala zopet umebesno navdušenje pri občinstvu, katero je vstrajalo na telovadišču kij ul) slabemu vremenu. Vzorna vrsta članov na bradlji je že. Ia splošno občudovanje, enako tudi po* novitev Svetličevih dihalnih vaj. Člani Sokolskega društva v Št. Vidu n. Ljubljano so izvajali sestave svojega načelnika s presenetljivo bravuro. članice Sokola I. so ponovile vaje i obroči. Jelo je deževati. Ob viharnem ploskanju so zaključile vstrajne Sokoli-ce slavnostne dni, ker je morala scena vsled slabega vremena odpasti. Občinstvo se je razšlo, hvaležno neutrudljivemu Sokolstvu, ld je vse tri dni nudilo občinstvu toliko nad vse lepega podučljivega užitka in narodnega veselja. Obdrži zdravo telo. Za usta, zobe, grlo-* Odol rabil »Reci mu, da mora biti tiho, če no...* »Bodi tiho!« je zajecljal nesrečni oče, ld se je bal za sina še bolj kot za sebe. »Tl gospodje so prišli k meni na — obisk.« »Da, kot prijatelji,« reče prvi »Za šalo smo se maskirali,« doda drngt Deček se ni pokazal začudenega, zato s* J* prvi tolovaj zopet lotil miznice. Kar se je sedaj zgodilo, je bilo dedo trenutka. Otrok je skočil kot mala mačka. Predno se je prvi vlomilec zavedel od pf®“ senečenja, je ležal na tleh, prestreljen od dveh krogeJj, drugi pa se Je zadet v gl*v® še enkrat zavrtel in padel na tla. Trideset tisoč frankov Je bik) rešenih-toga mali Langrol bo imel vedno na vesti smrt dveh mož, dveh državljanov, ki bi bi* mogoče še kdaj bogata. Sedaj vidite, da je Imel gospod s opazko o nevarnem športu streljanja prav — Je dodal štiridesetletni gost in se «ope< ironično nasmehnil. Pripomnim Še, da si prijatelj Langrol ni delat težke vesti, tudi ni da! dečka v p®* boljševalnico, temveč je dovolil, da se je 5e dalje vežbai s karabinko, pištolo tn revolverjem. So ljudje, ki jih nobena stvar ne soboliia. Siv fttst • -----' narodnjak in pisatelj Davorin U-rj^njak. Dasiravno je imel veliko veselje ga je vendar zaneslo v Va-£reh V7 Simiid.ziio, od tu pa potein v Za-iičitel' cT ~^e dovršil učiteljišče in postal iv jr"*: Služboval je naprej v Zagrebu, potem | |y ?Vc.u na osnovni in višji dekliški šoli, ' -ev*c'’ k-‘cr 'e kil ravnatelj višje šokti SQ,'e> Y Gospiču in bil nazadnje višji iebni“Vzornik v Zagrebu, kjer je dne 10. riojjS* *eta 1921. tudi umrl, srečen, da je gole h,* * razen ] ^l-r^^ne, zgodovinske, poio- ; Odkritje spominske ®š©iie Davorinu Trstenjaku. Trstenjakov rojstni dom. — Slavnost odkritja. — Spominska plošča. — Narodna vese lica. p ■ Ormož, 9, junija. iŠfr *" ■ ’ R^.Sredi najlepšega dela Slovenskih goric, hčerko in sina prof. Milivoja Trstenjaka iz vinogradi in šumicami pod Humom, 6 Siska ter oba še živeča Davorinova brata m od Ormoža stoji na malem gričku precej in vse sorodnike. fPj-a in dokaj čedna, čeprav s slamo krita V imenu velikega župana g. ar. PirK-Smu lliža- V tej hiši se je dne S. novem- majerja je pozdravil navzoče še g. ptujski .w„.,ri!eša leta 1848. rodil veliki pedagog, okrajni nadzornik Flere, potem pa je na- stopil slavnostni govornik g. proi. S k var ic iz Zagreba. Očrtal je na kratko Davorinovo življenje in njegovo delovanje in čustvovanje. Primerjal ga je po velikem in iskrenem jugoslovenstvu velikemu biskupu Stro^sma-yerju. Iz ljubezni je Trstenjak deloval, pa tudi mi smo se zbrali na njegovem rojstnem domu iz ljubezni. Velik je bil njegov duh, kot duh okolice, ki je rodila tudi _ Stanka Vraza in katerega življenjski poti je sledit. Čeprav je pa Trstenjak bil rojen Slovenec in Je deloval na Hrvatskem, je nas^ vseh, je naš jugoslovanski.’ Kako zvest je bil ideji narodnega jedinstva je pokazal pri zadnjih volitvah pred smrtjo, ko se je bolan dal nesti na volišče, da je mogel oddati svoj glas za stranko, katero je smatral za čuvarico skupnosti. Ta plošča, katero odkrivamo danes, naj priča poznim rodovom, da se je tu rodil naš veliki Davorin Trstenjak. Med burnimi slava in živio klici je na to Padja zavesa, izpred plošče. Sredi&ki sokolski pevski zbor, pomešan z učiteljstvom je pod vodstvom g. nadučitelja Culeka zapel »Od Urala do Triglava«. Spominska plošča je krasno delo kiparja proi. Choteka iz Zagreba, napravljena in vzidana po učiteljskem udruženju, Relief iz brona predstavlja Davorina Trstenjaka kot zrelega moža do pasu v profilu, pred njim pa stojita majhen deček in malo večja deklica. Z desnico drži Trstenjak za roko deklico, levico pa polaga na glavo dečka. Spodaj stoji napis: »U ovoj kuči roden je 8. XI. 1848. Davorin Trstenjak, prvak narodnega učiteljstva i pisac.« V imenu njegovih učenk in kot njegova poznejša prijateljica je spregovorila ga. Zlata Lopašič-Kovačevič iz Zagreba, ki je v vznešenih besedah slavila pokojnika kot vzor učitelja, človeka in rodoljuba. V Imenu Sokolstva je govoril zdravnik dr. Stankovič, starosta varaždinske sokolske župe iz Varaždina. G. nadučitelj Porekar je povedal še, da se je na Humu osnovala Trstenjakova knjižnica, ki šteje že preko 200 knjig in ki prične še letos poslovati, na kar se je v imenu Trstenjakove družine in sorodnikov zahvalil za čast, katero so navzoči izkazali pokojniku, njegov sin,, profesor Milivoj Trstenjak iz Siska. Zaigrala je godba, zagrmeli so topiči in razvila se je na to za Trstenjakovim domomi, pod stoletnimi hrasti, velika ljudska veselica, katero je pa motil dež, ki se je kmalu po pričetku vsul. Ljudje se pa niso dali pregnati; zatekli so se pod streho, ko je dež ponehal pa je veselični prostor zopet oživel. V Trstenjakovem domu, v sobi, kjer se je Davorin rodil, so se zbrali njegovi sorodniki in voditelji priprav za postavitev in odkritje spominske plošče k zakusku, kjer so izgovorili zdravice in spominske besede še g. nadučitelj Porekar, g. Jelenc, g. Flere, g. prof. Skvarič, ga. Kovačevičeva in drugi. Trstenjak je imel 6 bratov in 1 sestro, od katerih živita še 2, eden na domu in eden kot posestnik v bližini. Trstenjakov oče je bil sodar in posestnik in zanimivo je, da je študiral 4 sinove, med temi 2 na univerzi. Anton Trstenjak je bil profesor in pozneje hranilniški uradnik v Ljubljani, vrl narodni in tudi publicistični delavec. Zunanji gosti so proti večeru odšli v Ormož, odkoder so se z vlaki vrnili domov, domače ljudstvo pa se je še dolgo zabavalo v romantičnem hrastovem gaju. Jejijg ?Uan uresničenja svojih sanj, osvobo-te ra?”1 ule'dinieiW Jugoslovenov. Zapustil jveeiii,6? ?fyr°2e, sina in hčere še preko 50 ijagojt, >n nebroj manjših del pe- slovpp Prirodoslovne, zgodovinske, poio-tTdneij poljubne in druge vsebine, ki bodo ®iem d • a*i0T njegov spomenik pričale o Soricawei? Slovenec, v istih Slovenskih firvati .^kor Stanko Vraz je deloval med Hrvati® x- ’’ kU Pa je — Jugoslovan, voditelja uate'istvo je imelo v njem svojega ševne„a ’. ne. 'e stanovskega, nego tudi du-%nes ln kako ga je cenilo, je pokazalo *°žZmtPOldanskimi vlaki je prišlo v Or-^Čint>m°g0..udeležencev slavnosti odkritja, Slovel^, !j£lteliev in učiteljic z vseli delov SrajsKi a ,f‘rvatske in tudi od drugod. Beo-rr%|j nr|f.egati, ki so bili napovedani niso zaston •PooblastiU pa so Zagrebčane, da Zdravila * °’ ^a kolodvoru sta goste pote tnesf Jh.raVn- Grivec v imenu Sokolstva naduč. Rajšp v imenu uči-y mest« i? Prih°du so udeleženci vkorakali skupai ’ !f!er se je vtšU obed, potem pa so ftastvom ormoškim in okoliškim ob- fevi Tokt!!: ,! v Krčevine, k Trstenjaki h rv V povorki so bili tudi Součka »a in iz Čakovca v krojih. Z V j teniakovem rojstnem domu so r? in Pokali D junijski popoldan zvoki god-i la ^ran« 50 topiči, okrog in okrog pa so stva i ®Oožice domačega ljudstva in gQrj^iz Vseh delov vzhodnih Sloven- hiše, kjer je stala zagrnjena Cr?)una j/ p’°Sča, se je dvigala govorniška '*3telj » i?10r ie stopil najprej hum-ski nad--v®osh' °Tekar, prvi idejni inicijator ^vor^’ Pozdlavii navzoče in objavil red Vorj| n v cele prireditve. Prvi je go-tisočglavo množico g. nadučitelj žt>rajj p. Iz Ormoža, naglašujoč, da smo se nit., : Oa se poklonimo duhu velikega pokoj-y it tisočglavo množico P iz Ormoža, naglašujoi a se poklonimo duhu v< kft«Ie izšel iz te kmečke hiše. Tu je bil Stjjl “artin (Davorin) Trstenjak.. Tu je *Hjes°kove svojega življenja, tu, v teh lo-i?®. ljubezen do narave in do vsega w Plemenitega in tu sem se je vračal študent in pozneje kot učitelj in M tu j Zadnjič je bil doma leta 1903. in 1d*»_ ie poslal svoje pozdrave k iJVAUian. xv odkritju . ^telia i?.,.velikega hrvatskega pedagoga fc^ednik P°V^a V Kopanici. Kol v Veliki Kopanici. Kot ormoškega učiteljskega društva Dlo5f"VVse udeležence odkritja spomin-ufct.r.e Trstenjaku, zastopnika bosanske- Zdravil 7istva in zastopnike Slavonije, Hr-DW^re*?a Prof. Choteka, ki je izdane to’ ^araždince, Medjimurce, Ljub-aB|iike \ vodstvom g. L. Jelenca, za-ir obla«r učiteljskih društev maribor- 3iiCa vJiii nadzornika Flerčta kot odpo- ^tvQ Y *ga župana, Sokole, domače ’ lrstenjakovo soprogo go. Barbaro, ro!? J0vanovlč o vprašanju sporaz- Viiu sUr£rvat> *n Srbi. Predsednik na- Politiine vesti. VjlT — ■“ - e g- Ljuba Jovanovič je izja-la- j : jmu dopisniku zagrebških »No- Srb; , vomno je, da so se odnošaji (Motrili /j* Hrvati v zadnjih treh mesecih Jit7*ti, da se more na prvi pogled ji “n, jj?1" aa se more na prvi pogieu te* kr- Posledice zadnje rešitve mi- kr- - — “ i* ................. k-.,, leHi ,„l2.e nincsgo škodovale dobrim od-£firi CeSed Srbi. Hrvati in Slovenci. Ne-i.JSstr^j.j ženijo, da. more biti ta rešitev -ie n ^az ne-m‘slim tako. Po akutni h.j! oči <-„1° mojem prepričanju mnogim od-te« Baiin PrePričan, da se bo našel čim- j r4 U-CL O v IfctlOV* ^^entš^se Podobni sukobi in krize v arf 5’0 in ukI11 ...in Političnih odnošajih pre-v l • 0 ter da se za ta zgodovin-k ll8iaij n ,rilu našega naroda išče rešitev LPriŽeia Judami. Že geslo, s kateTim se PtjJe£a Sl))^ akcija, je moralo dovesti do v Kajti geslo ni bilo, tla v ra_~![J!ieflt in da se sporazumno išče ti., j se n,x,n vprašanj, temveč predvsem da se ISA/ tuH se vprašanj, temveč preavsem, m parlamentarna večina, fe^bila wka!na stranka. Pri tem se je Owi. :ralo ri,1 akcija proti korupciji. Vse to do reakcije in obran bili to obrambe napadeni. Tako je mesto Bilo je preveč bodo g. Pašič in 'Tior^*1 so ij^0 Dri da bodo g. Pašič in fen ,ubeznhf ,Po PrviJi udarcih po enem '"Uri,, P° nipm obrn'li drugo lice, da jih tol-Jari*;0 gretij1 napadalci. Zato mislim, da kriza Hrvati. ki mislijo, da je k bBr>ztia(i ,“®kaz, da radikalni Srbi no-■*I| v0r^enim ,?se želje po skupnem de-^nniarlamenft0pnik?ln H1^S, ki so pri-naravni p^rol° rušenja, se je po-Ko bo w odgovorilo s koalicijo in ^ h. ve£inn ,-„ ?,Lana borba za pariamen- lju- ki d, večino d DorDa za pariamen- delo ?^!ast’ Potem pride možnost v5(e .m tako I,! jokanje najuspešnej-Si« Slovence ,k?kor za ^be, Hr- Sa načina 7n r°^* išega in najpra-v to veruipm r+ešltev našega velikega udi driicr; ,^ tem bolj in mislim, da i in ®^azai0 g'vprovatl, ker sc je v teku Nij0 5initeljev „ lmata obe strani več lj i ie.pr.ci mislilo, ... J hali*1' da delo’ 'J1 so prt;i rao' ^Vi ,’ti od7iv^ s ako. SVTll° ne bo mo-’j?° se m(>ei: ”a ,n?jvišiem mestu v dr-r» kri»p „ sedai, Prepričati, da je bilo H^Utneva J n0K°, dobre volje in velike- »V ? lfv,Sb,'“ ‘StohJ?vi X- Davidovič? V zadnii Doma« opisuje Radič f' ko je t^ ^adnje sajc narodne skup-• ilrlanipM* c Prebral ukaz, so se iz i5iHiVela rin1 uv. večiue čuU neprestano ie sktSi 3, Živi0 Radič! v‘adna žj^šala zaman prevpiti te klice “ ?«nie krali! 2ivel° narodno edin-“ ' ia« aza „° odeoditvi skupščine se Tftjaeg burnto vzklikanjem re- publiki. HrVatsko narodno zastopstvo je vzdignilo v skupščini visoko naš republikanski reflektor z ognjenim napisom: živela republika! Kaj pravi k temu g. Davidovič in njegovi demokrati? Koliko so VTedna njegova zatrjevanja, da je demokratska stranka za monarhijo, državno in narodno edin-stvo? = Poljski deficit 160 milijonov zlatov. V proračunski debati poljskega sejma je podal referent poročilo o proračunu za 1. 1924. ki izkazuje 1429 milj. zlatov prejemkov in 1582 milj. zlatov izdatkov, tako da znaša deficit 160 milj. zlatov. Referent je tudi lcon-statiral, da znaša na Poljskem obdavčenje na osebo samo 37 zlatov, dočim pride v Franciji na glavo loG in na Češkoslovaškem 73 zlatov. Notranja in zunanja politika mora delati na to, da se zasigura Poljski pritok inozemskega kapitala — Iraška konstituanta odbila ratifikacijo pogodbe z Vel. Britanijo, iz Bagdada poro-^ajo. ua je ustavodajni zbor odklonil ratifikacijo pogodbe med Anglijo in Irakom. Večina poslancev se ni hotela zadovoljiti z ustmeno obljubo s strani Anglije, temveč je zalit evala pismeno izjavo o določenih izpre-membah pogodbe po njeni ratifikaciji, V Bagdadu vlada veliko vznemirjenje. ii ms ii ti dobavija Družba BlirBJa, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačno tudi na obroke. Neobhodno potreben priročnik za tujce, potnike, izletnike in turiste je Badiure praktičen kažipot »Slovenija" Vodič kros Jugoslovenske Alpe. 1. del. Knjiga v priročnem formatu po vzorcu Baede-kerjevem vsebuje okrog 500 strani. 75 slih, 7 zeinljevidnih kari, načrt Ljubljane. Točni in zanesljivi najnovejši podatki. Vsakdo jo mora imeti. Cena 100 Din; plačilo tudi v mesečnih obrokih v knjigarni Ig. Kleimnayr & Fed. Bamberg, d. e o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Prodaja st po vzth knjigarnah Nepoštena politika. »Jutro« ne more opustiti izzivanj in napadov. Skoro v sleherni številki se ponavljajo in sicer, da govorim z njegovimi besedami: »... v trenotku^ ko bi bilo treba največ takta in mirne roke za skupni nastop narodnih elementov v Sloveniji.« Da ne bo kasneje prerekanj in da se ne bo v Beograd hodilo zavijat resnice, kakor da rtji onemo-gočavamo sporazum, ko n stati ram še enkrat, da je »Jutro:« z onim dnem, ko je fuzija NNS z NRS postala dejstvo, kar na lepem začelo kampanjo proti meni, in sicer kakor je že njegova navada na surov način, z lažmi in klevetami. Tako tudi nedeljsko »Jutro«. Narodno - napredna stranka! Koliko mu leži v želodcu. Ugotavljam, da so se poleti 1922 ločili od JDS večinoma pristaši stare Narodno - napredne stranke. Ker niso imeli lastne organizacije, so se imenovali po svojem starem glasilu, kojega chefredacteur je bil dr. Ivan Tavčar, -»grupa okoli Slov. Naroda«. S tem imenom so stopili v zvezo z narodnimi socijadisti pri obč. volitvah ljubljanskih kat »Jugoslovanska zajednica«. Po teh volitvah pa še pred volitvami v narodno skupščino so se konstituirali kot Narodno - napredna stranka. Kot taka in ne da bi se temu ugovarjalo z nasprotne strani, je sklenila za skupščinske volitve ljubljanske znani omi-nozni pakt od 19. februarja 1923, ki leži od takrat kakor nekako prekletstvo na JDS. Narodno - napredna stranka je torej pravilno obstojala* njene somišljenike ste lahko prešteli pri obč. volitvah ljubljanskih in pri skupščinskih volitvah. Na te pristaše, in samo na te se obračamo sedaj, ko po izvršeni fuziji z NRS izvajamo njeno reorganizacijo;. 2e mogoče, da to Jutrovce jezi, toda da spričo sporazumu med NRS in samostojno demokratsko stranko v Beogradu svojo jezo tako očitno kažejo ter mene uporabljajo zai strelovod NRS, to je skrajno nelojalno, ne napram meni — ampak napram Narodni radikalni stranici. Na trditev, da bi imela edino le JDS pravico do imena narodno - napredne stranke, odgovarjam, da je bilo to samo toliko časa res, dokler so se v JDS varovala načela stare Narodno - napredne stranke, ki so bila zajedno načela našega voditelja dr. Ivana Tavčarja: idealizem, nesebičnost, nekoruptnost skratka poštenost v politiki. Cim so ta načela zavrgli, kar ravno je dalo !»-vod, da smo se ločili, je JDS izgubila vsako skupnost z bivšo NNS. Ostale očitke lahko na kratko odpravim. Ostanem pri trditvi, da so mladini spravili Ljubljano v klerikalno - komunistične roke. Ni res in je zlagano*, da sem volilni kompromis za ljubljansko občino zaprečil edino le jaz, ni resnica in je zlaigano, da je JDS ponudila »Zajednici«, da sama^ sestavi skupno listo, a smo mi to odklonili, ni resnica' in je zlagano, da »so pilpogačarji nalagali narodne socijaliste,« da Jutrovci zahtevajo listo pod JDS, a ne pod nevtralno firmo. Resnicai pa je ta, da sem gospodom od JDS, ki so bili prišli k meni posredovat za sporazum pri volitvah, čisto brez ovinkov izjavil, da NNS oziroma tedanja »grupa okoli Slov. Naroda« ni proti sporazumu, predpogoj je samo ta, da pridobe za sporazum narodne socijaliste. Kajti na.eni strani smo bili takrat že zvezani z narodnimi socijalisti in mi pač drugače umevamo politične pogodbe nego vodstvo JDS. Na drugi strani pa je bilo jasno, da brez narodnih socijalistov proti »Zvezi delovnega ljudstva« ni upa zmage. Ali je vodstvo JDS skušalo pridobiti narodne socijaliste za sporazum, mi ni znano. Vem le toliko, da so mi narodni socijalisti, ko sem jim lojalno sporočil o posredovanju nekaterih gospodov od JDS, izjavili, da z vsakim drugim, samo ne z JDS. Zakaj ne, to je njihova stvar. Gotovo pa so morali imeti tehtne razloge za to. Da je potem šel glavni boj JDS proti »Jugoslovenski zajednici«, ki bi bila sicer gotovo zmagala proti »Zvezi delovnega ljudstva«, sem že enkrat povedal. Ko bi imel več časa in prostora na razpolago;, bi tudi odgovarjal na očitke glede zagrebškega kongresa. Pripomnim samo, da zagrebški kongres ni zahteval revizije ustave, niti v toliko ne kolikor znani Marinkovičev načrt, ter da so Hrvatje takrat bili pripravljeni iti v skupščino pripoiznavši temelje Vidovdanske ustave. Kdo je to preprečil, je znano. — Zajednici očitano geslo »treh narodov« pa je prav isto. kakor je to geslo rabilo »Jutro« dosledno v času, ko je z vsemi razpoložljivimi sredstvi napadalo homogeno radikalno vlado. Takrat »Jutro« ni moglo dovolj povzdigovati svojega »slovenstva« in naglašati dovolj pravice »slovenskega naroda«. “Kak:.. -HB»f Pi—> ~+X‘ ~~ to G*m “ s#-1 •ww v K? 'es**"- T&. c: IsL~ ", -«4 Dr. Ravnihar. SCorošItg Slou@nc3 mm SHS Beograjsko »Vreme« priobčuje pod naslovom »Koroški Slovenck zanimiv uvodnik, iz katerega priobčujemo sledeče: O. Korošec je poslal te dni notranjemu ministru vprašanje, v katerem zahteva intervencijo vlade za zaščito pravic koroških Slovencev. Vse, kar je navedel g. Korošec v svojem vprašanju, more biti predmet diplomatske akcije, ki bi se bila izvršila tudi brez intervencije klerikalnega voditelja. Nas bi v tem slučaju bolj zanimala zamejna politika Koroščeve stranke med slovenskimi elementi in učinek njegove politike. Zlasti pada v oči, da je v vprašanju po-vdarjena posebno skrb radi oviranja slovenskih' pridig v cerkvah in se zdi, kakor da bi bifi drugi vzroki pritožbe postranske važnosti. Koroški Slovenci so naši stari znanci. Poznamo jih iz časa, ko se je sklepal mir in ko se je vršil plebiscit. Znan nam je tudi izid plebiscita, ki ni izpadel v našo korist. Ako iščemo vzrok za neuspeh plebiscita v politični aktivnosti stranke, kateri načeluje g. Korošec, se ne motimo. Kakor hitro g. Korošec ni bil več član vlade, je dobila njegova orijentacija napram Beogradu popolnoma nasproten značaj. Kampanja, v kateri mu je uspelo pridobiti zase mase slovenskih volilcev, se je vodila v glavnem okoli trditve, da so Srbi inferiorni, nevarni pravoslavci, ki hočejo Slovence gospodarsko izkoristiti, da jih postavijo poiein na stopnjo balkanskih pol divjih plemen. Ti argumenti, ki jih jti bilo polno klerikalno časopisje, so rodili sadove. Plebiscit, za katerega duševno pripravo se je potrošilo več deset milijonov dinarjev in ne kron, je prinesel zmago Nemcem in naša država je prvikrat stala z zmanjšanim prestižem pred velikim pariškim forumom,, ki je odločeval tudi o drugih naših zelo važnih interesih, o katerih so po koroškem plebiscitu pariški sodniki opravičeno dvomili. Bili br krivični, ako bi valili vso krivdo za koroški neuspeh izključno na klerikalce. Brezdvomno so bile te slovenske mase pre-včč suženjsko razpoložene ter so ob prvi priliki potrdile svojo brezimenost naroda brez zgodovine. Toda politično odgovornost za to nosi stranka, ki vživa največje zaupanje teh mas. Akcija te stranke v splošnem ni šla nikdar za tem, da bi poleg verskega momenta budila tudi nacijonalni duh teh mas. Prihajamo do zaključka, da g. Korošec in njegova stranka nimata nobene moralne pravice, da bi intervenirala za mase, katerih prostovoljni odpad od države je njihova zasluga. To dokazujč tudi današnje politično delovanje klerikalcev. Klerikalci se ne brigajo ne v Istri in ne na Koroškem za gojitev slovanskih čustev med našimi ljudmi. Na prvem mestu skrbijo za njihovo pripadnost h kato-ličanstvu in preko tega obračajo pozornost na njihovo nacijonalno čustvovanje. S sestradanim obrazom in pod strašno izkaženim božanstvom, razpetim na križu, ki goji v dušah temo smrti se ne morejo odbijati in preprečevati zemeljske krivice. Zato Koroščeva stranka nima pravice, da zahteva obrambo, ker z vsem svojim bistvom in z vso svojo akcijo vodi narod v brezimenost, neodpornost, in v črno mednarodnost dogme. Zato ker se g. Korošcu in njegovim predhodnikom more šteti po naših zemeljskih pojmih v greh, da se je ob priliki imenovanja naših polkov zaman iskalo ime slovenskega junaka, ki bi bil dostojen, da bi postal nosilec borbenosti kakega polka, Koto-žčeva stranka ni sreča za Slovence* , PainBevš. (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) ap. Pariz. 7. junija. Painleve je prvi francoski zbornični predsednik - - in ni izkjučeno, da bo kot tak tudi prvi predsednik republike — ki je izšel iz učenjaških krogov. Painlevž je »Parižan iz Pariza«. Njegov oče je bil litograf. Obiskoval je občinsko šolo v rue du Four, kjer je že z devetim letom pokazal svoj izreden talent za matematiko. V liceju Saint-Louis je dobil v prvem letu vseh sedem prvih r.rgrad, tako da je njegov oče prestrašen vzkliknil: To je pravi škandal! Fant mpra takoj spremeniti šolo, toda tudi v liceju Louis-le-Grand je povzročil isti škandal. Pozneje je vstopil v »Ecole Normale Supčrieure« ter je bil v starosti 23 let imenovan profesorjem na univerzi v Lille, pet let nato pa je bil »maTtre de confčrences« na pariški Sorbonni. Čez pet let se je na posebno željo švedskega kralja preselil v Stockholm, kier je predaval o matematiki. Dosegel je velike uspehe v algebri, mehaniki in zvezdoslovju. Henri Poin-care se je seznanil ž njim in občudoval njegovo drzno koncepcijo. L. 1900 rreu ie odprla akademija svoja vrata. Njej so sledili skoraj vsi znanstveni zavodi širgirn sveta. Painlevč se je odločno zavzel za zrako-plovstvo v času, ko so njegovi tovariši še skeptično zmajevali z glavo. L. 1906 je objavil spis, v katerem je razrešil problem zrakoplovnega bistva. Par dni nato se je prijavil pri W. Wrightu kot edini potnik pri njegovih poizkusnih poletih v Auvoursu. Ko je Henry Farman preizkušal v Mourmelonu svoj dvokrovnik, se je Painlevč udeležil njegovih nevarnih zračnih poletov. L. 1910 je zahteval 1000 letal za vojsko. Takoj v začetku vojne je organiziral »znanstveno mobilizacijo«. O njegovi politični vlogi za časa vojne se je pisalo mnogo. Na mesto »pobijalca ljudi« Nivellea je imenoval »klerikalca« Focha in »svobodomiselca* Petaina. Vsied tega so ga pričeli napadati iz obeh taborov. Accambray, radikalni socijalist, ga je imenoval v svoji knjigi »Kaj je republika?« za »popolnoma nezmožnega vojnega ministra«. Socijalist Marcel Sembat pa ga je označil kot moža velikih namer, ki pa nima energije, da bi ostvaril te namere. Sredi tragičnih vojnih dogodkov je šlo za strašni dvoboj Dau-det-Maurras proti Maloyu. Painlevču se po pravici očita, da je vsled njegove taktične slabosti prišel do oblasti z brezobzirno energijo Georges Clemenceau, katerega bo imenovala zgodovina bič Francije in Evrope. * Pred letom dni je prepotoval Painlevč na hydroplanu 1200 km dolgo pot Hongkong —Hanoi ter je nato zgradil znanstveni sistem, ki tvori temelj «ovlm raziskovanjem. Painlevč je uvidel zlasti po zasedbi Po-ruhrja potrebo, da je treba vreči v interesu svetovnega miru nacijonalni blok v Franciji ln da je treba pripraviti pot pacifistični vladi. To je bilo taktično mogoče le v skupnem sodelovanju meščanslco-radikalne in socialistične levice. Painlevč je neumorno delal v tej smeri. Njegovo ime je za »bloc des gau-clies« ravno tako simbolično, kakor je Mil-lerandovo za »bloc national«. Painlevč nj ne finančnik ne gospodarski strokovnjak, pač pa je spoznal v svoji politični matematiki, da je treba priznati, enačbo: »Evropski mir = nemško-francoskl sporazum«. Ko je bil nekoč pred alternativo, ali naj zamenja svoje politično delovanje z docenturo »kozmične mehanike«, je baje odgovoril: Kaj pomaga znanstveno raziskavanje nebesa, ako pa se ljudje na zemlji uničujejo s strupenimi plini? Bunajsko pismo. Na D u n a j u, 6. junija. Atentat na avstrijskega kancelarja je presenetil ves svet; nihče, prav nihče -ni prišel kdaj na absurdno misel, da je mogoč atentat na dr. Seipla, kajti mož uživa spoštovanje in ugled tudi pri političnih nasprotnikih. — Dr. Seipl ni bil nikdar demagog, nikdar strasten stran-kar, ki bi vedoma in hote delal komu krivico. V vseli svojih govorih, .čeprav strankarsko pobarvanih in agitatorske vsebine, je vedno dostojen in vzvišen nad vsako osebno gonjo. Njemu je vedno le stvar sama pred očmi, stvar, ki je njegovo prepričanje, njegova duša, njegova želja. V vsem svojem političnem delovanju ie mož najčistejših rok, nikdar ni česa iskal za-se ali za svojce, njemu je ideal le javni blagor, papredek in končno ozdravljenje mlade republike. Zato toliko spoštovanje — in sočustvovanje v vseh krogih prebivalstva, zata povsod tako resnična in globoka želja da bi čim prej ozdravel. — In malo je državnikov, ki bi imeli toliko prijate« ljev tudi v inozemstvu! Danes še ni izven nevarnosti, kajti pri sladkorni bolezni, ki ga tlači, so rane bolj nevarne. Zasirjeno kri telo sicer vsrkava, ali pri tem je nastalo vnetje pljučne mrene; kako to konča, danes ni mogoče vedeti Predno bo ta dopis tiskan, bomo pa že bolj na jasnem. Danes bo rontgenizovan, kar nam osvetli njegovo zdravstveno stanje. — Želimo mu skorajšnje zdravje, kajti sosedje smo in naša želja je, da imamo med sosedi na čelu državne uprave može poštenih stremljeilj in prijateljski navdalmjenej ♦ Poleg raznih bank nižje in srednje vrste, o katerih sem že govoril v svojih pismih, je zašla v denarne stiske tudi \Viener Lombard und Eskomptebank. Ta je kupila pred tremi leti1 palačo »Osrednje banke čeških hranilnic«; na Schottenringu, kjer se je bila vsedla dostojanstveno in vredno največjih bank. Nesrečne špekulacije s frankom, ki si jih je dovolil glavni voditelj Heinricb Bronner, so spravile zavod v nesrečo, da ni mogel več v redu zadoščati svojim obveznostim. Prišlo je do ovadb in končno do — preiskave. Bronner je znorel, a zavod ustavil plačila. — Brat Samuel Bronner se je bil svojčas vdi njal v »Adriabanko«. O tem možu sem imel takoj takrat, ko je dobil glavno besedo v Adriabanki, jako slabe informa* cije; zato sem omenjal v nekem svojem Pismu tudi Adriabanko na način, da to ni več naš zavod! — Z veseljem kon statujem, da je naša Jadranska že pred več meseci likvidovala z Adriabanko vse račune in se povsem odtegnila. Le to ni prav, da so na hiši Še vsi stari na- , pisi in imena — podružnic v Jugoslaviji in Italiji. — Ker v zadnjih dneh časopisi pogosto imenujejo tudi Adria* banko na Dunaju- (Samuel Bronner 'JF zbolel na epilepsiji in je v nekem sanatoriju zunaj Dunaja!), bilo bi prav, ako Jadranska zabrani vse tiste stare napise, ki danes ne veljajo več! Poročila o Jadransko - podunavski banki so bila sprejeta v tuk. finančnih krogih zelo prijazno. Rekli so: Končne enkrat velika jugoslovanska banka, v katero bo mogoče imeti popolno za* upanje. Delniška glavnica 120 milj. Din in skoro 80 milj. rezerve — to imponuie rt* Češka glasbena umetnost slavi letoš na Dunaju zmagovite triumfe! Poleg mnogih prireditev dunajskih Cehov smo imeli gostovanje bratislavske opere, a zdaj že 14 drri imamo tu opero iz OkW muca, in sicer v Metropol-Theatni v Fratru. Pojejo Smetanove opere: Dalibor, Libuša, Dve vdovi. Poljub, Prodana nevesta — in Dvorakovo Rusalko. Občinstvo polni gledališče vsak večer. Umetniški uspeh popoln. Znani dunajski glasbenik, prof. Lofitč na konservatoriju, je napisal v »Tagblattu« jako la skavo oceno. Naš rojak dr. Maks Moric, ki je ara gažovan na Volksoperi (pod imenom Dr. Adrian) je nastopil v sredo v glavni vlogi Trubadurja. Pravili so mi o izrednem uspehu, ki ga je dosegel ta večer. \ * Na Dunaju imamo te dni internadjo-nalni kongres socijalističnlh organizacij, da revidujejo in modernizirajo smernice bodočemu delu po svetovni vojni. — Njim na čast’je priredilo delavstvo včeraj velikansko manifestacijo. Ze ob 3. uri popoldne je bilo ustavljeno delo in kmalu potem se je delavstvo začelo zbirati pod svojimi zastavami na določenih brestih. Ob 5. uri so začele’ kora* kati delavske čete mimo parlamenta in so korakale polni dve uri. nad 200000 mož, žen, deklet; nešteto godb, zastav, a ženske so največ korakale v desetero-stopih. — Začel je liti dež kakor iz škafa, a to ni nikogar motilo, manife-stanti so vztrajali do konca vvvz«yn-"i redu — in istotako vzorno so se razšli Z ozirom na bolezen kancelaria Seipla so soc. demokratje sklenili le tiho manifestacijo. In uprizorili so jo tako resnobno ln veličastno, da jih morajo ob čudo vati! — A. O. Dnevne vesti. — Ljubljanski občinski svet razpuščen. VčeiaJ dopoldne ob pel 12. uri je bil dostavljen županu dr. Ljudevitu Jeriču odlok velikega župana, s katerim se razpušča ljubljanski občinski svet. Za vladnega komisarja je tamtovan dr. V i J J e m Krelči, ki je še včeraj prevzel županske posle. — Avdjjenca. NJ. Vel. kralj Aleksander le v soboto rvečer izvolil sprejeti v avdi-iencl LJubomira Vulovfča kot predstavnika sindikata ra elektrifikacijo Podrtaja, dolnje Slavonije, Srema, Beograda in Bačke. Gosp. Vulovlč je kralju na njegovo izrecno željo pr&dložfl načrte bodočih sindikalnih velikih hidrodektričnih central. Nj. Vel. kralj je pokazal največji interes -za ta velika dela. Gosp. Vujoviča je kralj povabil na večerjo in ga nato povabil na domačo kino predstavo v dvoru. — L kongres slovanskih geografov In etnografov v Pragi le pokazal jako bogate rezultate in je dobra priprava za enak mednarodni kongres prihodnje leto v Kahiri. Intenzivno dek> se ]e vršilo v osmih sekcijah in pod sekcijah, kakor tudi v plenarnih sejah. Srečna misel miciatorja kongresa, bel grajske ga prof. Jovana Cvijiča. ie venčana s popolnim uspehom: položen je temelj k organizaciji slovanske vede vseh slovanskih narodov. Kongres je imel čisto strokovni karakter — vsa politična vprašanja so bila že naprej izključena — in ie bil tehnično In organizacijsko izvrstno pripravljen. Predavani je bilo 20 In poleg tega še cela vrsta ekskurzij. Kongres je financirala deloma tudi češkoslovaška vlada. — Iz poštne službe. Razpisana je služba poltnega odpravnika pri poštah v Pilštanja in Koti ah ter služb« starešine v Gorati Sv. Kungptl Prošnje je vlagati pri poštam la brzojavnem ravnateljstvu v Ljub-JJani. — Kmetijski sirc&ovnJakL Ministrstvo za kmetijstvo sprejme v začasno službo pet živinorejskih (mlekarskih in sirarsklh) stro-JsoTOlakov za vodstvo živinorejskih postaj. Prošnja je vlagati na odsek za kmetijstvo v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne tz zadnje, številke .»Uradnega lista«. — Otvoritev telefonska centrala Sv. Ju-rl| ob Taboru. Pri pošti Sv. Jur« ob Taboru Je bil« dne 26. maja t L otvorjena telefonska centrala z Javno govor intoo za krajevni ki medkrajevni promet. — Državni Invalidski kongres. Letos se bo vršil redni državni kongres invalidov v Sloveniji m to v Ljubljani dne 15.—17. junija. Dnevnd red kongresa je sledeči1: 1. Otvoritev In konstituiranje. 2, Poročilo Osrednjega odbora. 3. Poroči« nadzornega odbora. 4. Poročno o stanju blagajne. 5. Budžet osrednjega odbora za 1924 In 1925. 6. Predlog 11. plenarne seje o spremembi pravil. 7. Program In takttka. 8. Volitve novega osrednjega odbora. 9. Vprašanja ta predlogi. — Maturantom L dri. jdmn. v Ljubljani Iz L 1911. Maturanti VIII. a Tazreda I. drž. glmn. v Ljubljani Iz leta 1911 in tovariši, ki zapustili ta razred že pred maturo, prrede tovariški sestanek v nedeljo 6. julija t 1„ predvidoma v Ljubljani. Da se more določiti točnejšt program, naj pošlje vsak svol nastov In predloge na naslov: Dr. Jože Pretnar, Trgovska zbornica, Ljubljana. — Črne koze. Iz Sarajeva poročajo, da So ugotovil! več slučajev črnih koz. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemijo prepreči. — Zgradba novih carinskih poslopij. Na zadnjem svojem inšpekcijskem potovanju je generalni direktor carin Dimitrijevič ugotovil, da_ Je neobhodno potrebno v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini zgni ’lti večje število uradnih poslopij. Po poročilih iz Beograda bo v to svrho vnešeno v proračun za leto 1S2$-$> 50 milijonov dinarjev. — Ittterkonlesljonalnl zakon. V ministrstvu veT je Izdelan projekt inteTkonlesiio-nainega zakona, s katerim se urejuje medsebojno razmerje posameznih konfesij in razmerja konfesij proti državi. Projekt zakona je predložen ministru ver v podpis, In bo v eni prihodnjih sel ministrskega sveta predmet razprave. — Profesorski kongres v Splita. V Splitu bo 8, 9. In 10. junija kongTes delegatov vseh profesorskih društev Iz cele naše države. Ministrstvo za promet Je dovolilo delegatom polovične cene za železniško vožnjo. Prosveta. Pogreb Franceta Steleta. Pri razmeroma maloštevilni udeležbi, katere rajnki ustanovitelj »Lire* in navdušen pevec-organizator ni zaslužil, se ie vršil preteklo soboto pogreb Franceta Steleta v Kamniku. Rajnki Stele ie bil v z or-pevovodja, probudil je v tedaj ponemčenem Kamniku slovensko petje, bil je izboren tenorist, vodja mladega pevskega naraščaja in delaven, požrtvovalen, za ciljem stremeč značaj. Doživel ie pevčevo usodo. V življenju mnogo truda in malo priznanja, v času onemoglosti pozabljenje... Pole« nekaterih kamniških lokalnih zastopstev in korporacij, Je spremila Steletovo krsto njegova »Lira«, zastopnik ljubljanske »Glasben« Matice« Ivo Peruzzi, deputacijax »Slavca« in pevskega društva »Zvona« v Šmartnem z zastavama. Na grobu se ie od pokojnika poslovil predsednik »Lire- proi. Cimperman, v Imenu »Zveze slov. zborov« g. Dražil In kot prijatelj umrlega g. Ferdo Tomazin iz Šmartnega. Francetu Steletu pa kličemo slovenski pevci v spomin: Tvoje delo bo zapisano v hvaležnih naših srcih In če sl doromal trnjevo pot pevskega Idealista ter umrl z opešanim grlom — France Stele, mi gTemo neustrašeno naprej, čeprav vemo, da Je »slep, kdor se s Petjem vkvaria...« P. v m l LJUBLJANSKA OPERA. is_ Pikov« dama. Ker je bil naš glasbeni poročevalec pri nedeljski premijevl odsoten, poročamo obširne!* po reprizi. LJUBLJANSKA DRAMA. »Paglavka«. Slučajno me je zaneslo k nedeljski predstavi. Drama se očividno pripravlja na počitnice. Igrali so čisto po nedeljsko, lovili se s tekstom In opaziti je bila splošna utrujenost G. Putjatl želimo pTav iz arca temeljitega oddiha. Qa, Nablotska pa je ohranila vso svežost In še stopnjevala svojo vlogo od prejšnjih predstav. Tudi avditorij je že postal apatičen. No, Je razumljivo... —i. Ljubljana, 10. junija. — Štrajk na državnem posestvu Belje. Uprava veleposestva Belje je zaposlila večje število sezonskih delavcev iz Srbije. Delavci so bKi po večini odposlani iz Beograda. Velika ne-vTilja je pa nastala med delavstvom, ker niso našli na veleposestvu Belje primernih stanovanj, oziroma prenočišč. Vsled tega so stopili v štrajk. Večina sezonskih delavcev je pa sploh zapustila Belje ta odšla nazaj v Srbijo. Ljubljana. t Autou Bončar. Na BinkoStno nedeljo zvečer je za vedno zatisnil oči v Ljubljani dobro znani gostilničar Anton Bončar. Umrl za jetiko, ki mu je v 46. letu starosti pretrgala nit življenja. Iz pokojnikovega življenja povzemamo, da je dovršil gimnazijsko maturo v Ljubljani ta Sel pozneje študirat na Dunaj pravo. Med tem pa mu je umrl v Ljubljani stric Rgidij Bončar. ki je zapustil svojemu nečaku gostilno in pekarijo. Tedaj je Anton Bončar prekinil svoje šiudije in prevzel v Ljubljani stričevo obrt, katero je spretno vodil do svoje smrti. Leta 1911 je bi! izvoljen v mestni občinski svet, kjer je vneti) sodeloval v reševanju občinskih zadev. Rad je podpiral naša narodna društva katerih Se je spomnil tudi pri s-voji oporoki. Zapustil je Sokolu I. znesek 150.000 Din, a Ciril-Metodovt podružnici. Politično-gospodarskemu ^društvu za šentpeterskl okraj. Sokolu v Stepanji vasi. Slov. plan. društva Glasbeni Matici, Ljubljanskemu Zvonu in Slavcu po 1000 Din, — Slednjim bo delež iz Bončarjeve oporoke izplačan takoj, a Sokol prejme dar velikodušnega pokojnika po preteku enega leta. — Ime Antona Bončar-ja pa bo ostalo zapisano z zlatimi Črkami med prvimi dobrotniki Sokola, Vrlemu narodnjaku — večnaja parnjat! — Povratek pevskegu društva »Ljubljanski Zvone. Včeraj popoldne se ie vrnilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon- iz svoje turneje iz Beograda Zbor je kljub precejšnjim naporom ohranil živahnost in čilost In je med potjo nastopil celo v nekaterih postajah z našo lepo pesmijo v obče zadovoljstvo in oduševljt-nje občinstva Podrobnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki. — Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane Izkazuje v času od 1. do 7. Junija da je umrlo 16 oseb, 8 moškega ta S ženskega spola (trije tujci). Med tem časom se ie rodilo 26 otrok, 13 moškega in 13 ženskega spola (1 mrtvorojenec). — Narodua čitalnica v S podrti! Šiški priredi v nedeljo dne 15. junija t. 1. na senčnatem vrtu g. Valjavca veliko vrtno veselico. Spored: Petje čit pev. zibora Sodeluje kompl. Domžalska godba. Zvečer Ka-bare »Laterna« sodelujejo priznani člani čit. gled. odra: Kovič, Burja Itd. Šaljiva pošta. Pečeni jancl itd. — Odbor. — Vojnim Invalidom, vdovam In sirotam v Ljubljani na znanje. Udružeuje vojnih invalidov, podružnica Ljubljana sklicuje za danes dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer shod vseh invalidov iz Ljubljane in okolice, ki se vrši v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 3. — Ker se bo na shodu obravnavalo stališče, ki ga zavzema ljub; Ijanska podružnica h kongresu, ki se vrši v Ljubljani od 13, do 17. t. m., je polnoštevilna udeležba članov ta članic dolžnost! Oni, ki se shoda iz nujnih razlogov ne bi mogli udeležiti, naj se na vsak način kot poslušalci gotovo udeleže državnega kongresa dne 15. t. m. Zdravo! — Odt>or. — Policijski, zglasilnl urad ostane od srede do nedelje radi prenovljeni a za stranke zaprt. Zglasilnice naj se v tem tednu oddajo na policijskih stražnicah. — Policijske prijave. Od sobote do vče raj so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 kaljenje nočnega miru, 4 prestopki cestno-policiiskega reda, 1 nošnja orožja brez dovoljenja, 1 poškodovanje tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 zatajitev natdenine, 1 prekršaj obrtnega reda 1 izzivanje, i pretep. — Trmast gostilniški gost je A. H. že lezolivar iz Šmihela pri Novem mestu. Na Blnkoštno nedeljo popoldne je popival pri »Fajmoltru«. Pri računu je prišlo med njim in natakarico do prepira radi 9 Din, katere bi moral H. se plačati. Začel se Je upirati in rogoviliti. Poklicani stražnik je trmastega H. ukrotil s petklerekom, nakar }e bil H. odpeljan v policijske zapore. — Na naslov mestnega magistrata Leseno stopnjišče na Stoibi za hišo št. 8 se nahaja v tako defektnem stanju, da bi si bil tam sigurno že davno kdo nogo zlomil, ako bi bila ta pot na Grad {»noči bolj fre-kventirana. Poldruga stopnica sploh že nu.njka. nekaj drugih pa je tako trhlih, da se lahko vsak dan odlomijo. Sedai, ko se bo Študentovska ulica na novo tlakovala ta se popravljajo celo pota v Regalijevem gaju, naj bi se popravilo tudi to stopnjišče, oziroma najbolje -bi bilo, da bi se napravilo novo, betonsko. — Nova banka v Ljubljani. Na podlagi bančne koncesije, ki Jo je imel g. Anton Pesek, se ie ustanovila ta vpisala V trgovski register nova banka z imenom Prometna banka. Predsednik upravnega sveta ie g., dr. Šušteršič. — Umrli so v Ljubljani. Dne 5. junija: Frančiška Seliškar, postrežnica, 26 tet. —-Dne 6. iunlia: Josiptaa Zdravje, služkinja, 23 let. — Vinko Zalar, rejenec, pol leta — Dne 7. junija: Anton Logar, bivši železničar, 50 let. — Fran Treialt, železn. podurad-nik, 61 let. — Fran Černe, uradnik, 72 let. — Valentina Traven, posestnikova hči, 2 leti. — Ivan Zupanc, delavec, 41 let. — Dne 8. junija: Otokar Hašek, akadem. slikar, 47 let. — Marica Grohar, delavčeva hči. 4 leta. — Alojzija Šušteršič, rejenka, 6 tednov. — Anton Bončar, pek, gostilničar in posestnik, 46 let — Dne 9. junija: Ivana Meglič, služkinja, 22 let. — Ivan Peterko-vič, mizarski pomočnik. 28 let. — Fran Fajdiga. hiralec, 74 let. — Mlad požigalec. Posestnica Marija Babnik ima kozolec, ki stoji med progo gorenjske ta kamniške železnice blizu vojaškega aerodroma. 13 letni paglavec D. P. iz Zgornje Šiške pa ie šel včeraj in zažgal na kozolcu se nahajajoče seno. Kozolec je bil v par minutah v plamenu. Na mesto požara so prihiteli volaki iz aerodroma in pa šišensko gasilno društvo. Da ni bilo teh, bi kozolec pogorel do tal, tako pa se Je vneti akciji vojakov ta gasilcev iz Spodnje Šiške posrečilo ogen] uduštti. Pogorelo je pol kozolca ta ima lastnica 4000 Din škode. — Mladoletni požigalec je po izvršenem zločinu zbežal proti Posavju. Med potjo ga ie presti e-gcl učitelj P.' Herbst, kateremu je fant dejal, da je hotel skočiti v Savo. Na policiji zaslišan P. izjavlja, da ie kozolec zaigal nalašč ta iz nagajivosti. P. je Taiposajen fante ta ima padavico, kakoT izjavljajo njegovi staršL — Prijeti vlomile!. Tekom zadnjih dveh dni so bili aretirani vlomilci v Ranzinger-Jevo skladišče,, odkoder so odnesli, kakor smo svujčas poročali, za 23.000 Din raznega blaga. Kot prvi je bil prijet 41ietni železničar M, F. te Št. Ruperta. Ponujal je po kavarnah ukradeno blago v nakup. Nadalje Je bil prijet na domu v Št. Rupertu L Š. in njegova priležnfca I. U., ker sta Istotako prodajala blago po gostilnah. Policija je zaplenila precejšnjo količino tega blaga a kakih 50 metrov so ga na® na neki njivi ob železniški progi v Vodmatu. M. odločno taji, da bi bil s tem vlomom v zvezi, medtem ko Š. priznava svojo krivdo. Kakor ie razvidno iz dosedanje preiskave, je pri tem vlomu udeleženih še več oseb. — Vsi aretirani so oddani deželnemu sodišču. Maribor. — Nalezljive bolezni. O stanju nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu ie izdal mestni fizika* za dobo od L do 7. junija nastopno poročilo: Davica, prejšnji 1, ozdravljen 1, trebušni 1'egar. prejšnji 1, ozdravljen 1, griža, prejšnji 1. ozdravljen 1, trahom. prejšnji 1, ozdravljen 1. — Imenovanje Dr. Božidar Lavrič jv imenovan za sekundarnega zdravnika v mariborski Javni bokiici. — Ropfirsk! fnjsestiilk. V torek je mariborska policija aretirala posestnika Šikerja, ki ie pred enim tednom v bližini Sv. Lovrenca v Dravski dolini napadel ta oropal lesnega trgovca Košaka Izročen je bil sodišču. — Odkritje spominske plošče; Dne 9. t m. se je ob svečani udeležbi zastopnikov učiteljskega stanu, raznih kulturnih organizacij in korporacij ter drugega občinstva na svečan način odkrila v Krčevini pri Ormožu spominska plošča narodnemu prvo-boriteliu Davorinu Trstenjaku. — Vlom. V stanovanju Jakoba Gorjupa v Sodni ulici št. 26 so med binkoštnimi praz-. nikl v odsotnosti rodbine vlomili neznani zlikovci ta pokradi več stvari. ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABOR! Javna produkcija dram. šole Udr. gledaliških igralcev. V treh delih je ^stavil režiser g. Lipah produkcijo svojih gojencev in gojenk. On zastopa naturalistično smer v naši drami in ie izbira programa bila po večini v neskladu s to smerjo. Prot ram je obsegal nekako tretjino klasičnih, stvari, nekaj odlomkov domačih dramskih del in pesnitev, ostalo ie bila druga literatura. Gojenci in gojenke so pokazali dobro vokalizacijo ta resno hote-n]e. Deloma pa se niso še oprostili vpliva učitelja iu boja s samimi s seboj. Brezdvorn-no je dokazal talent g. Jan. Prilegajo se mu zazdaj lirski, sentimentalni komadi (»Rože ob poti«), ima mehak, čustven organ in mnogo toplega i2raza. Evgenij Onjegln Je bil predavan boli zase in pretiho. Norčev monolog (»Kralj Lear«) podan nekoliko prepa-tetično bi se dal izdelati bolje. OTgan gojenca pa Je obsežen, a malo zamolkel. Prav živo ta energično prednašani so bili »Uaskonjski kadeti«. Kaie pa po utlsih Iz drame, da se g. Smerkolj ne bo našel bai v junaških vlogah. Sveže, s pdtezaml naivke in mladostne ljubimke se je v občuteni deklamaciji prav prijetno uveljavila gdč. Vida. Zrelo igralsko noto pa smo občutili v slavni Bergeracovi pesmi o nosu, ki Jo Je prav bravurozno prinesel g. Sancin. Stvar pa Je tudi hvaležna sama po sebL Deklamacija »Adrije« (Kette) ie odpadla. Močan ta lep talent kaže gdč. štorova. Kot Lucija (»Rože ob poti«), ie bolj pa v »Maski satana«, se Je doživljajoča, z globokim altom, ki meri na veJedramatlčen izraz, predstavila kot resna kandidatka za oder. Monolog »Kralja Leara« pa je trda preizkušnja tudi za rutinirane igralce. Ostala Je v spominu le dovolj dobra tehnika predvajalca. V »Akte« je gdč. Vida vzbudila občutek, da so ji na trnjevi in dolgotrajni igralski poti dane še lepe možnosti razvoja. Gdč. Gorju-pova je ugajala v D. Kettejevi »Zalostinki«. Na tei poti sitto io Srečali doadaj ln upati ie, da na njej ostane. Naivne mladostne vloge so njena domena G. Jan je zaključil s »Pesmijo o dvoboju* (Rostand) prav ugodno večer- Preizkusiti bo nekaj teh talentov na odru, da se zamorejo vzporedno s Solo razvijati. —t Pikova dama. Ob 125 letnici rojstva Puškina je uprizorila naša opera Čajkovskega Pikovo damo in sicer pod taktirko Rukavine in režijo Sevastijanova. Opera je bila štabno In dobro naštudirana ter Je dosegla popolen uspeh. Smemo reči, da Je bila za ljubljanske razmere opera naravnost presenetljivo dobra. Solisti so bili na višku In vsi brez izjeme zaslužijo toplo pohvalo. Da so zlasti ugajali gdč. Borova, Zlkova ter gospodje Cve-jič. Popov, Šimenc, ni treba še posebej po-vdarjati. Pohvalo zasluži tudi zbor, moški ko ženski. Orkester Je končno poskrbel, da je opera v vsakem oziru uspela in da je bila zmaga »Pikove dame« popolna. G. Rukavina Je z uspehom lahko zadovoljen, kajti vse občinstvo Je to s svojim aplavzom jasno povedalo. Podrobnejše poročilo priobčimo po reprizi Razstava ruske knjige, V Jakopičevem paviljonu je bila včeraj popoldne otvorjena razstava ruske knjige. Razstava ki jo je priredila Ruska Matica, obsega nad 2000 knjig, ki so bile skoraj brez izjeme natiskane Izven Rusije. Razstava je zato zgovoren dokument kulturne delavnosti ruskih beguncev ta častno Izpričevalo za rusko inteligenco. Razstavljene knjige obsegajo vse panoge znanosti ln umetnosti. Zlasti bogat je oddelek za otroško literaturo, ki je posebno poučen za nas Slovence. Naši založniki bi se tu s pridom mogli nauči« kakšna bodi knjiga za otroke. Nujno pa j« tudi, da bi že skoraj dobili celotne in dobre prevode nekaterih tam razstavljenih knjig, tako divne basni Krylova ter knji* za otroke od Čehova, Tolstega, Dostojevskega itd. — Zelo zanimiv je tudi polltično-zgodovinski del. Preseneča bogata izbera znanstvenih knjig ln tudi v tem je lep dokaz kulturnega dela ruskih beguncev. — Razstavo krasi več krasnih grafičnih del. 2al da še niso dospeli ponatlskl umetnin iz slavne Tretjakove galerije. — Razstavo toplo priporočamo vsem bibliofilom, zlasti onim, katerim ni slovanstvo fraza. Da bi mogel s pridom obiskati razstavo tudi gospod^ ki je izpregovorll krilatico o »smrdeči mrhovini«, se razume-Obisk razstave je bil prvi dan slab in upamo, da bo naša Inteligenca to popravila. — Razstava it otvorieaa do 17. Jualia. CeSje. — Gospodarska kandidatna lista za občinske volitve v občin! Celie-okoiica. 1. Nosilec liste: Kukovec Vinko, posestnik, Sava: 2, Fazarinc Anton; 3. Omladič Jakob; 4. Božič Josip; 5. Založnik Ignac; 6. Baebler Baltazar; 7. Pušnik Franc; 8. čuvan Hinko; 9. Šribar Jakob; 10. Cafuta Robert; 11. Gajšek Jakob; 12. Gams Ivan; 13. Kolšek.Mar-tiri; 14. Jošt Mihael; 15. Nerad Franc; 16. Kaitna Anton; 17. Ramšak Janez; 18. dt. Laznik Kaiel; 19. Teran Ivan; 20. Valenšek Alojz; 21. G ril ec Ivan; 22. Mlakar Avgust;- 23. J e r e t i n Rudolf; 24. B o v h a Ivan; 25. Zidanšek Josip; 26. Toplak Ignac; 27. S e 1 i š e k Anton; 28. Črepinšek Ferdo; 29. Šari ah Jernej; 30. Sadu Ivan; 31. Pcderžaj Franc; 32. Krušič Rafael; 33. Urbančič Adolf. —- Namestniki: 1. Božič Martin; 2, GriJec Franc; 3. Fazarinc Franc; 4. Kresnik Franc; 5. Košec Anton; 6. Cetina Milan; 7. Kosi Josip; 8. Dolžan Ciril; 9. Krajnc Franc; 10. Ropaš Ladislav: 11. Meglič Mirko; 12. Kavčič Matevž; 13. Kr ul c Ivan; 14. Škoflek Hinko; 15. Cvikl Ivan; 16. Povše Ignac; 17. Bezgovšek Alojz; 18. Perc Stanko; 19. Ribežl Anton; 20. Muc Anton; 21. Gobec Gregor; 22. Friedrich Ivan; 23. Grah Tomo; 24. Bal d as in Alojz; 25. Wutt Simon; 26. Kuhar Anton; 27. Jicha Julij; 28. Wagner Janko; 29. Božič Rudolf: 30, Grobelnik Gustav; 31. Lavtar Ivan; 32. Lisec Josip; 33. M i s j a Anton. — Tenis v Celju. Športni klub Celje vabi na sestanek vse ljubitelje tenisa, kateri se bo vršil v sredo 11. t. m. ob 20. url v rdeči sobi Narodnega doma v svrho razgovora o ustanovit1/! tenis-sekclje. če se bo prijavilo dovolj interesentov, se zgradita v najkrajšem času v Celju dve tenis-ig-rišči. — Dve Java! produkcilS gojencev šole Glasbene Matice se vršita v sredo 11. to v četrtek 12, t, m, v Mestnem gledališču, obakrat točno ob 7. uri zvečer. Ptuj. — Veličasten sprejem NJ. Vet kraija ta kraljice. Na poti v Varaždin sta se ustavila Nj. Vel. kralj ta kraljica tudi v Ptuju. Sprejem kraljevske dvojice ie bil nad vse veličasten ta sijajen dokaz, da stoji vse ljudstvo za svojim kraljem. Sokolstvo. — Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se udeleži v krojih pogreba svojega dobrotnika brata Boočarja. Zbirališče ob 17. uri na Taboru. — Ljubljanski Sokol prenese s torkom dne 10. junija redno telovadbo vseh svojih oddelkov na prirejeno letno telovadišče pri kinu Tivoli. Vadilo se bo po sledečem umiku: -Moška deca: V pandeljek ta petek od 5. do 6. ure popoldne. Moški naraščaj: V pondeljek iu petek od 6. do pol 8. ure zvečer. Člani: V pondeljek, sredo ta petek c)d 7. do četrt na 9. uro zvečer. Zenska deca.* V torek In soboto od pol 5. do 6- ure popoldne. Ženski narašča}: V torek ta soboto od tričetrt na 6. do 7. ure zvečer. Članice: V torek ta soboto od 7. do četrt n-a 9. uro zvečer. Četrtek in nedelja sta namenjena za posebne vadbe. Ob slabem vremenu se telovadi po istem umiku v telovadnici Narodnega doma. Med telovadbo ženskih oddelkov moški nimajo pristopa, ravnotako ne ženske med vadbo moških oddelkov. Halilisrska p>or@ta. DETOMOR. Danes 10. t. m. se ie pričelo v Mariboru porotno zasedanje. Kot prva se je zagovarjala pred porotniki 19 letna gostilničarska hčerka Elizabeta Medved iz Dobrenja zaradi detomora Obtožnica izvaja, da ie Obtoženka v noči od 13. na 14. februarja umorila po porodu svoje dete ženskega spola Imela je v minulem letu razmerje z domačim hlapcem ln posledica tega razmerja je bil otrok, Ob rojstva otroka ga je obtoženka sama krstila na ime Marija, zmolila očenaš, nato pa ga ubila s tem, da ga ie s pestjo trikrat udarila po gla"/i. Truplo je nato zavila v ruto in ga skrila v bližnjo stiskalnico. Naslednji dan je šla zopet na delo. šele sledovi krvi na postelji so vzbudili sum med domačimi, ki so jo pozvali na odgovor. Današnja obtoženka je sprva tajila da je porodila mrtvo dete, potem pa Je priznala svoj zločin. Svoje dejanje zagovarja s tem, da ga je zakrivila v zmedenosti. Porotniki so potrdili vprašanje krivde, nakar je bila obtoženka obsojena na tri leta težke ječ«. POSILSTVO. Za tem Je stal pred porotniki 18 letni Lovrenc Kukovec iz Zgornjih Zerjavcev zagradi posilstva. Bil je letos spomladi kot hlapec uslužben pri posestniku Jakobu Kur-busu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer se Je nad petletno hčerkico spozabil in jo ztorabn. Obtoženec priznava svojo krivdo, zagovarja pa se s tem, da ga Je otrok sam zapeljal k zločinu. Zaradi zaslišanja otroka Je bila razprava odgodena. Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše boltSine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller, Stubica, Don ja Elzatrg 367, Hrvatsk*. t (ti C 0) <51 C re M UM e N I „Pri nizki ceni** Ignac Žargi Sv. Petra c. it. 3 nudi cenjonim odjemalcem po globoko znižanih cenah razno damsko, moiko in otroSko perilo, najnovejie bluze, damsk* obleke, periine, od 140 Din naprej, razne nogavice v vseh barvah, svilene tior-nogavice za dame od 38,Din naprej, dalje velika izbira za gospodo in otroke, svilene In pletene samov.zniee itd. i & a SL o Šport. BINKOŠTNI ŠTAFETEN TEK SKOZI LJUBLJANO. Primorje si pribori tlelinitivno pokal »Jutra** Po sijajnem uspehu v Brnu, ki_ je naŠ«l rv Mjajnciu t .. tepel odmev v vsem inozemskem cas0J"~;£ so uvrstili sedaj lahkoatleti Primorja v sv anale novo lepo zmago ter pomnožili vt» svoiih trofej z novo — pokalom »Jutra«. ■ binkoštnem Štafetnem teku. skozi mesto * zmagalo Primorje tretjič ter si s tem P«* bilo pokal v trajno posest V propast* lepega lahkoatletskega športa, ki rie u® pri nas onega zanimanja, ki ga , L. L. A. P. odredil leta 1922 na pre pred po Sto, v. lenbufgovi ulici, Zvezda pa ie bilo ^ tio natlačena. Radi neudeležbe J aort n ^ startale samo tri Štafete in to Priif'?*^^. ska in Ilirije. Nastopile so v sledečih utv — ^ gaj — Perpar. Lask: Ljubič — ^ Gruntar Dr. — Gruntar Dan. — Kandare B. — Kandare L. — Uraek-Hribovšek — Zupančič J. — StepugHL. Weibl — Zupančič L. — Pevalek — J; V prvi etapi vodi Ljubič pred 2 m in tik pred predajo poveča svoj na 10 m. Ilirija je' tretja. Premk vo* Modicem v drugi etapi * istim raz®**^ Pri drugi izmenjavi poviša Lask Se in Ilirija se placira po Stepišnika na *^ mesto — vendar preda Koch drugi in v istem razmerju ter z 18 naskokom Laska se vrši predaja v po. Tu slednjič osvoji Valtrič ves 2*^0 teren in pridobi še 2 metra. J**®"*?! 5 9 plus in Perpar pridobi v zadnji etapi ter reže cilj ob burnem odobravanju stva 7 metrov pred Umekom in V 5®flLB j* nute 50 sekund, ki ie napram lanske«* ^ 2.8 sek. sabši. 10 m za Laskom do*®?*^) SOS* vah: Primorje: Bizjak — Modic — «- ški — Koch — Slamič — Valtrič ,* nriSf' v avli Narodnega doma s kratkim čhim nagovorom zmagovalni štafeti }a' pokal ter čr.stital klubu na do. . uspehu. Binkoštni štafetni tek. ki_J* lepša športna prireditev naše LJuWiaBt’ ta postati naša res klasična prireditev. Nogomet Ker je Ilirija v zadnjem treno>tW ^ vedala sodelovanje na namerava#?® kostnem turnirju, se Je v nedeljo vrSri* tekma med Primorjem in Jadranom- Primorje : Jadran 3 : 0 (1 5 Dober dan je imelo Primorje V celi tekmi je igralo sicer le koiO« jipo* dobre, naravnost prvovrstne igre,ie y tef* polnoma zaslužilo zmago. Doseglo času tri goale — četrtega, slabo Prvrjltff' enajstmetrovko je ubrani JadranoV/jj# Jadran je igral brez Pečnika in tfl^ Vendar to ne zmanjša poraza, ker * sto njiju nastopila kot gosta Gruden ^ Od Hermesa ln je tudi Primorje i^rJLjori*^ ma rezervama. Prvih 30 minut so igrali skrajno raztrgano in nesmisel®'-go bol) je ugajal Jadran, kf Je resno ogroževal vrata Primorja. Slo® ^ 0»' ni so bili po Jamniku vpeljani napa®" padalni trijo ni izrabil tega. V zadnji y 30. se Sele Primorje polagoma znajde minuti doseže Erman z razantniin vodstvo. Jadrau ripostira, vendar smolo, kajti krasen strel konča Takoj nato stoji Rape sam 5 m Pf vendar se tako dolgo obotavlja, o*|al< nilec odvzame žogo. Težak PoseL! n*^T zopet Vidmar z Rozmanovo bom*1* #) 1,1 sledi pavza. — Primorje se ko®" nut v veliki formi V lepih in pre»-j. mahinacijah gre Žoga lepo od mož* vt*‘ Množico ostrih strelov brani P*? tar z znanjem In srečo, vendar ne prečiti dva goala Ermana in P*'’ metrovko proti Jadranu brani stZ^csitg" morje od tu dalje popusti ter HfraP* g po* točno, a Jadran se zopet opornoj". staja čestokrat nevaren, toda rez«^e to# neizpremenjen. Dasl so bile nelc*!yojem Šibkejše, je napravilo Primorje v brem momentu utis celote. Najboli * ij1 obe spojki v napadu, Rozman ,e &oiv srednji krilec Windiš. Obramba 1*^0^ srečno rešila svojo nalogo. Prot* P ^eSotfi nju dobro se je odrezal Slamic jadraj1; krilu. Bore malo Je bilo, kar }e je Skoro vse njegove akcije so im® eCizneS-? prvorazrednega značaja. Nič *" tfaib°"' točnega dela, ampak sama Sablo""- ji Si mož, ki je za klase presega1 v* tue terjatve v inozemstvu, a Že tv, . 2e^° znatne, kajti, kakor sem ske ha^€ de^ab 3e g'avn' Oel Jadranskega^6 osta* tudi P° slomu avstrij- n i‘PPdrija izven mej Italije, konvp ,- take nemogoče enostranske TrsturZlJe- V b^anc* Jadranske banke v oasivnSe> Pokazala med aktivnimi in nov Pozicijami diferenca 34 milijo- tivuo zTskih br’ kar predstavlia efek-5ke bar^ ^alke institucije Jadran-izgubamt ’ a i'e z ostalimi manjšimi ves delri‘«?<1VZr0^^0’ da bd izgubljen zervnin,- ;ci kapital skupaj z vsemi reka^ 5e di in po'C2 tega se Je P°' hov br , ,eTla minus-pozicija 16 milijo-kritja_ ludi ni imela nikakega po- Zhejljjjj lo se nanaša na Trst!) S po- rinisko , om in nekimi pogajanji z Vsot0 ^o se je posrečilo zavarovati čin( j j milijonov lir in sicer na ta na-^ovs Italija dala 13 milijonov z na- to ^ ^nacije Jadranske banke Trst« Vsot« a sv°le Pravice na terjatev dob)« milijonov lir, katero bi imela »«j^eradi »nezakonito izvedene kon- jr *S tem uspehom* — kakor pravi »fe j,llstav Gregorin v svojem poročilu, banj. Preprečen konkurz Jadranske 0thozn7 ^ a nienlm delničarjem je Wnih °’ da dobe mest0 starib nič-ždrav^T ,del.nic Jadranske banke Trst &ad delnice Jadranske banke Beo- fitn Jf.em nominalnem znesku, do- Trst nv,,, vlagatelji5) Jadranske banke tedat °-van* vsake Škode.« Ker se *tvar} 1 uvidelo, da pri takem stanju ono. e. m°re več ostati, je nastopilo prvakov ttlora^° nastopiti in kar se je leče sit, - *° 3e odstranitev obstoji Prij,ci3e in tako je 29. junija leta. ° v Beogradu do osnovanja Odranci,116, iugoslovenske institucije ^su0 s e. bai)ke, a. d. Beograd, a isto-i^tuta itnlijanizaclja tržaškega n°Vo 0 v °anco Adriatico (od katere °vana Jadranska banka Beo-®itaia+ .^e eno tretjino delniškega h ® tern°-k 5 bilijonov lir).4 • °Ce Ari -C ,^on^no izvršena izolacija v v Trstu z njenimi fih- edt°rii t* in na Reki izključno na p 'nalije. Sita.0«* Preidem na jugoslovensko it Potrebn rans^e ban3{e v Beogradu, “esed °’ da spregovorim nekoliko Še delu tržaške Jadranske banke. ,'^Ce Ad?10-3e Prišlo do italijanizacije ■ ftlJske Knla,dce in ‘Jo osnovanja Ja-sem že^6 v Beo2radu> torej ka- k0r^e banke i ^ sem žp „ ’ j-'wu*i“uu> ‘vicj a«- L, Prei omenil, za časa stare 8rna fi!iifti„aidce v Trstu, se pojavlja ta Za a3 reaciia na Dunaju. Sem s e in vnri SVetovne vojne prepe- ta vršnie+e Peke “Pravne agende in c-u 2>asti » ve^je finančne opera- 1 kato. n?š° dalmatinsko emigra- števii0 ^ t Da ^una3U h?el z razvda tudi pomemben ^gla posl,!« “L valutami, ker se je ts**1* tako dunajske borze in je L.?un 2agrp>,e f .borzne špekulacije za tl1?1 tudi t 3abbane in Sarajeva, hjaf°mom av«M ^fed tem pa 3e ostala ^ °drezanB r!!f a imPerija ta fi-v> In je^fi, ^otralne uprave v ^ delo v w°i*.Vto,nati£l10 nadalje-dtneljito izpremenjenih dr- iptšjj*« i ■>,. fiijale v kronah zadrske « »a. —-------—* “ fretS^ Jadranske banke v Trstu je deraent-med m ttrf lrote’ so delničarji v 5e°rSkih kra! lD kap!taU»« It prl- % N£!!eV:.s?veda vse to pred žavnopravnih razmerah. Toda po vojni je dunajski trg zahteval velike kapi-tale, a režije dunajske institucije so bile toliko znatne, da so one predstavljale pogoje velikega obrata, ker drugače ni bilo nobenega izgleda za poslovni uspeh. Trst ni mogel dati potrebnih kapi-talov, ker je bil sam, kakor sem to drastično dokazal, v najtežjih razmerah, a nova beograjska institucija Jadranske banke je imela tudi sama veliko filijal-no mrežo z velikimi zahtevami in znatnimi potrebami, pa tudi ona ni imela razloga, da na dunajski trg meče ka-pitale, ki so ji bili tako potrebni doma. Ker se tedaj taka situacija ni mogla vzdržati dalje časa, ker je stalno rastoča režija sama absorbirala vso imovino in zelo obtežila stanje te filijale, sta se Jadranska banka v Beogradu in Banca Adriatica v Trstu sporazumeli, da dunajsko filijalo transformirata v samostojno institucijo in tako je prišlo na podlagi odobrenja avstrijske vlade z dne 10. oktora 1922 do osnutka Adria-tische Bank A. G. Wien. Adrlatlsche Bank Wien je osnovana z osnovnim delniškim kapitalom 500 milijonov avstrijskih kron in to kakor se vidi iz statuta, z naporom tržaške institucije: »Die Banca Adriatica in Ttiest bringt in die zu grundende Aktiengeselschaft ihr unter der Firma Adriatische Bank Filiale Wien In Wien betriebene Bankgeschaft samt Firma, die gesamte Kundschaft (?) mit den damit zusammenhSngemden geschaftti-clien Bezlehungen und alen aus den von der Adriatisclien Bank Filiale Wien, unter dieser Firma, sei es im Inland cder Auslande abgeschlossenen Vertragen fliessenden Rech-ten, Vorteilen und Befugnissen, rnd zwaT vollkommen lastenfrei, ein, und es wird fur d'ese Einbringung der Banca Adriatica in Tricst keinerlei wie immer geartetes beson-deres Entgelt geleistet.« kakor je v ostalem razvidno tudi iz vsebine statuta, je Jadranska banka Beograd figurirala pri tej dunajski kreaciji le kot delničar. Na ta način se je emancipiral dunajski posel od nekdanje tržaške matice in nam še preostane, da se bližje seznanimo z jugoslovanska Institucijo Jadranske banke, kalti ona pravzanrav tvori glavni predmet tega razmnt-ivanja. (Dalje sledi.) atHzaci)o zavoda. ^ i2TT ‘tle«t*L !lniški kapital Banca Adriatica, ■'■apnai oanc 15 milijonov It. Ur. Nova carinska larEffa. V nedeljski številki našega lista smo priobčili glavne postavke nove izvozne carinske tarife. Te postavke so precej nižje, kakor so bile dosedanje, kar ne bo vplivalo ugodno samo na naš izvoz, temveč tudi na celotno našo produkcijo ' In pa na našo valuto. Izvozne carine so bile dosedaj v naši državi, ki pravzaprav živi od izvoza, zelo znatno fiskalno sredstvo, ker so tvorile precejšen del državnih dohodkov. Toda ravno radi tega. ker je naša država navezana predvsem na izvoz, je pridobivanje državnih dohodkov od izvoza v večji meri nepravilno, ker škoduje produkciji. Kajti čim slabšo kupčijo napravi poljedelec s svojimi pridelki, teni bolj pojema njegova voka, da razširi produkcijo, ki se mu slabo ali pa sploh ne izplača. Izvozne carine po-dražujejo naše blago v inozemstvu; danes pa je konkurenca že precej huda, tako da se morajo poljedelci že resno truditi, da dosežejo vsaj kolikor toliko zadovoljiv rezultat. In naše poljedelstvo je v primeri s poljedelstvom v drugih državah precej na slabšem, ker je še zelo, zelo primitivno. Letine v naši državi bi izgledale vse drugače, če bi se posluževali v našem poljedelskem gospodarstvu modernih metod, kot n. pr. v Nemčiji ali pa v Danski. Izboljšanje gospodarstva pa zahteva seveda znatnih investicij, ki so zlasti danes zelo drage in so se faktično slabo rentirale radi previsoke obrestne mere. Znižanje in delna popolna odprava izvoznih carin bo našemu izvozu mnogo koristila; s tem pa tudi poljedelstvu in produkciji Položaj kmetovalca se bo vidno izboljšal in sedaj bodo mogli in tudi morali misliti naši poljedelci na intenzivnejše, modernejše izkoriščanje zemlje. Posameznih postavk nove izvozne carinske tarife ne bomo omenjali, ker smo Jih v glavnem že itak priobčili v naši brzojavki v nedeljski številki. Pač pa moramo povdariti še drugo stran nove carinske tarife, namreč uvozne carine. Naša nova carinska tarifa stoji na stališču zaščite domače industrije, obrti in proizvodnje sploh. Pred kratkim smo poročali o novi avstrijski in madžarski carinski tarifi, ki zavzemata sicer podobno stališče, vendar tako pretirano (Avstrija n. pr., ki je brezpogojno navezana na uvoz poljedelskih produktov, najsibo kot surovin ali pa kot kon-sumpcijskega blaga. Je neverjetno povišala uvozne carine na te produkte!!), * da boste ti dve novi carinski tarifi prav občutno podražili življenje v obeh državah. ne da oi pravzaprav dali gospodarstvu kako drugo znatnejšo korist. Za naše razmere je pa taka zaščita ne-obhodrio potrebna. Naša industrija je še mlada, komaj v razvoju, zato neprimerno občutljivejša za vsak udarec, kakor stare, močne industrije, ki bazirajo na dolgoletnih izkušnjah in ki imajo že obširen krog odjemalcev in poslovnih prijateljev. Boj s tako industrijo je za našo industrijo neenak boj, v katerem ne samo, da se ne bi mogla razviti, temveč bi morala propasti S carinsko zaščito pa je inozemski konkurenci odvzeta njena nadrnoč in naša domača industrija se bo mogla mimo razvijati. Za konzumenta pomeni ta politika, da bo moral plačevati za industrijske izdelke sprva nekoliko višje cene, kakor pa bi jih plačal v mnogih slučajih za uvožene. Toda to je samo začasno in ne pomeni niti za konzumenta nobene izgube; kajti s tem, da podpiramo domačo industrijo, se ta razvija, uvoz pada, domač živelj je zaposlen in valuta se učvrščuje. Ze s tem je dosežena izdatna korist kakor hitro pa je pridobila domača industrija dovolj moči, itak odpade carinska zaščita — oziroma mora odpasti, — ker tedaj je sposobna za konkurenčni boj z inozemsko industrijo. Iz vsega tega pa sledi, da gre zaščititi samo one industrije, ki imajo vse predpogoje za uspešen razvoj, ki dajejo garancije, da bodo v kratkem postale konkurenčno sposobne. Vse ostalo pa se mora prepustiti svoji usodi Da-li ima ta ali ona industrija omenjene predpogoje za razvoj in napredek, mora pokazati s tem, da se odloči za zaščito z dvigom in zboljšanjem, izpopolnitvijo produkcije. In samo one industrije, ki bodo to tudi izvedle, so upravičene do obstanka; ostale pa bi pomenile samo balast za narodno gospodarstvo in pa škodo za konzumente. TTrž^a rnoroma. ŽITO. Novi Sad, 7. juniia. Pšenica 293.5 do 297.5,_ koruza 222—227.5, moka »0« 450, otrobi ! 85. Tendenca nespremenjena, nestalna. Prodanih je bilo 10 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze in nekaj malega ostalih produktov. Budimpešta, 6. junija. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 322.25—340, rž 280 do 285. Ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 825—345, ove* 320—327.5, koruza 272 do. 280, otrobi 230—235. Dunaj, 6. junija. Plenica 3150, madžarska in jugoslovenska 3300—3350, rž 2950, madžarska 2900. romunska 2750, ječmen 3000. češkoslovaški 3200. domača moka «0« 5600, madžarska »GG« 5400-5500, moka za krmo 4400—4700, otrobi 2100—2200. X Tranzit Pešta—Reka. V ministrstvu trgovine in Industrije Izdelujejo projekt nove pogodbe o tranzitnem blagovnem prometu Pešta—Zagreb—Reka. X Avstrijska zunanja trgovina v aprilu kaže v primeri s prejšnjimi meseci zopet precejšen porast. Uvoz je znašal letos aprila 182.2 milijonov kron, marca '172.2, lansko leto aprila 146.1, dočim je znašal Izvoz letos marca 88.2, aprila 101.5 in lansko leto aprila 79.9 milijonov kron. Avstrija je torej .več uvozila kakor pa izvozila letos aprila za 80.7, marca za 84 in aprila lansko leto 66.2 milijona kron. Pasivnost bilance avstrijske zunanje trgovine v prvih štirih mesecih 1924 znaša 348 milijonov zlatih kron, dočim je znašala pasivnost v istem času lanskega leta 227 milijonov zlatih kron. X Pospeševanje živinoreje v Srbiji. Poljedelsko ministrstvo namerava poleg že dosedaj ustanovi :enih stanic za živinorejo urediti v Srbiji še nekaj takih stanic. Postavljene bodo predvsem v planinskih krailh z velikimi pašniki. Namen teh stanic Je. da se morejo naši živinoreici poučiti na licu mesta o pravilni in nntboljši odgoii vseh vrst naše domače živine in pa z izdelovanjem In konzerviranjem mlečnih proizvodov. X Proračun za leto 1925—26. Finančno ministrstvo je pozvalo vsa ostala ministrstva, naj prično z zbiranjem' podatkov za proračun za proračunsko leto 1925—1925. X Sklepanje državnih dobav In nabav. Finančno ministrstvo je odredilo, da se vsta- vi v vse pogodbe za državne nabave in dobave, če je dobavni rok do šest mesecev, klavzula, s katero se licitant odreka pravici zahteve zvišanja cen za nabavo. X Izvoz jajec iz naše države bo dosegel do konca leta, če ne bo kakih epidemij, do 50Q0 vagonov, kar bi pomenilo približno 800 milijonov dinarjev. V prvih troh mesecih je dosegel izvoz jajec 560 vagonov v vrednosti preko 147 milijonov dinarjev. X Poljoprlvredm Glasnik. S 1.1 m. je izšla 11. številka »Poljopriviednega Glasnika« s sledečo vsebino: Inž. A P. Grujič: Vpliv dima In plinov industrijskih zavodov na vegetadjo v okolici. — M. Steinhaus: Sknkavci. — Dr. J. Paviclo: Gojenje tobaka v Orni Gori — Stilepo Bulič: Gojenje kar-fljole v Splitu. — Inž. agr. D. Grujič: Povodom osnovanja mlekarske zadruge v Ca-čku. ~ Beležke: Pismo Iz Prage. — Kaj je jajce? — Napredek mlekarske Industrije v Norveški. — Obvarovanje mleka pred po-kvarjenjem. — Košnja, sušenje In prešanje sena. — Naročajmo primerna umetna gnojila. — NaJnovejšJ podatki o »Fordson« traktorju. — Kopanje živine. — Letna naročnina za posameznlko 130, za društva* čitalnice itd. 160 dinarjev. Uredništvo Je v Novem Sadu, Petra Zrinjskega 2. Tekst je tiskan deloma v latinici, deloma v cirilici DOBAVE. X Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. junija t L ponovna ofertalna licitacija glede dobave 6000 kg čistega (99 odstotkov) mehkega svinca. Predmetni oglas a,natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava karbida.'' Pri intendairturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. junija t L ofertalna licitacija glede dobave 300 kg karbida. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. T@ in ©n®. fersko reaziranle &ra-praSaHvateev Pažasžms. Kakor so zanimive najdbe preostankov, starih prebivalcev Palestine, tako moramo žalibog priznati, da o njihovem verskem naziranju ne vemo nič gotovega. Iz dosedaj izkopanega materijala hočemo podati našim čitateljem nekaj ogrodja o veri tega Inteligentnega naroda. V poročilih raziskovalcev se govori veliko o daritvenih srebedah in kamenitih svetiščih neolitskih prebivalcev Palestine. To so obdelane alj naravne kamenite ploskve z okroglimi vdolbinami, ki so podobne skledam, ki stoje deloma posamezno, deloma v skupinah in so zvezane večkrat med seboj z jarki. Skoraj na vseh krajih, kjer se je izkopavalo, so naleteli na take kamenite plošče in sklede, izvzemši Jeriho. V Megiddl je dal Schumacher na nekem mestu kanaanskega gradu kopati do žive skale in je zadel na celo vrsto takih skled. Bil je to najbrže neke vrste oltar z daritvenimi skledami. Na severnem pobočju griča se nahaja kamenita plošča, ki sestoji iz dveh delov. Na eni se nahaja skleda 46 cm globoka, na drugi so štiri večje In devet manjših skled. Neka druga plošča nosi kar 39 skled, ki meri v premeru kakih 80 cm. Ozek vhod vodi v podzemeljski prostor, ki ima nepravilno obliko križa. V stenah, ki so bile svoj čas ometane, se nahajajo izdolbine. Po tleh so našli mnogo kamenitega orodja, črepinj, oglja, živalskih kosti. V sredi pa je stalo ognjišče z očmelimi kameni in pepelom. V nekem drugem stranskem dohodu so našli polno človeških kosti. Schumacher ima kamenite plošče za prastari kameniti oltar s podzemeljskim prostorom, ki Je služil poznejšim rodovom, za stanovanje In pokopališče. Podobno interesantno preostalino je odkril Macalister v Oezeru. Velika kamenita plošča 27 m dolga in 24 m široka pokriva cel sistem jam. Na neenakomerni površini tega kamena je naletel kar na 83 skled, ki so imele večina okroglo in le nekatere četve-rooglato obliko. Največje so imele v premeru skoraj 2.44 m, najmanjše pa 15 cm. Širok jarek vodi v globoko odprtino, v tej jami so našli svinjske kosti v velikem številu. Macalister sodi da ie bilo to svetišče neolitskih prebivalcev GezeTja. Pre bivale! so darovali na brže oogovom kri in druge tekočine, ki so se po skupnem jarku stekale v jamo. Dobro organizirano sveče-ništvo je lahkoverne častilce plašilo z raznimi božjimi prikaznimi in DrorckovanjL Ne smemo pa misliti, da so vse sklede bile izključno le za bogoslužje. Našli smo iih poleg vodnjakov, vinskih in oljčnih stiskalnic, de-potih. Vse te posode so služile izključno gospodinjstvu. Vsekakor pa moramo priznati, da so v sklede, ki so Jih našli pri grobovih, dajali mrtvim hrano in pijačo v grob in so tako poskrbeli za njihove potrebe po smrti. To pismo govori na dveh krajih o takih kamenitih oltarjih in skledah. Gideon ie daroval meso koziiča na skali In polil črez Juho. Jednako je daroval Manoah pred rojstvom Sigisona koziiča »na skali«. Oba slučaja nam dokazujeta, da so na ta način praprebivalci častili svoje bogove, in da je ta prastara navada prešla tudi k Izraelcem. Ako se je našlo na istem mestu več skled, si razlagamo, da je vsak nov častilec zakopal svojo skledo, ali pa je število skled odgovarjalo številu bogov. Kameniti oltarji starih prebivalcev Palestine so bili tako primitivni In priprosti, da jih danes komaj spoznamo za take. Predsemitskl prebivalci Palestine so svoje mrliče sežigali. Macalister je odkril v Gezerju grobno votlino, katero so uporabljali najstarejši prebivalci. Jama Je služila dvema različnima narodoma, prvi so sežigali mrliče, drugi pokopavali. Po celi jami se je razprostirala debela plast pepela, v katerem je ležalo veliko človeških kosti,: zasledilo pa se ni nobene kovine. Našlo pa se je razne ostanke primitivnih posod. mali vrčki, lonci in sklede, ki nam pričajo o ljubkem interesu, ki so ga preostali gojili ^a svo'e ranjke. V te posode so devali jed in pijačo, katero nai bi umrli ki so v Jami skrivnostno nadalje Živeli. vživalL Nad pepelnato plastjo pa je druga plast, ki Je služila za pokopališče semitskim osvajalcem Palestine. fta solncu." Neki praški slikar, ki še ni dosegel umetniške slave, je nedavno v ve iko začudenje s volih prijateljev dovršil končno sliko, ki naj bi proslavila njegovo umetnost. Živahno dekle mu je služilo mesec dni kot model in tako je nastala slika »Deklica na solncu«. Za časa slikanja je povabil še nepoznani slikar več svojih upnikov k sebi da jih prepriča o svojem delu, ki mu bo pri-neso tudi denar. Med slikarjevimi »dobrotniki« je bil tudi vpokojen ravnatelj neke pivovarne, katerega je pridnost mladega slikarja tako navdušila, da mu Je bre2 na-daljnega posodil manjšo vsoto. Malokomu so bili znani umetnikovi dol-gjovL Sam ni imel nobenega upanja več, da bi se še kdaj izkopal iz dolgov. Tudi ni pričakoval bogve koliko uspeha od svoje »Deklice na solncu«. S slikanjem Je Imel nove stroške za platno in olje, barve in čopič pa je Imel k sreči doma. Največje stroške je imel seveda z modelom, kajti živahno dekle je zahtevalo na uro 12 Kč, malco, večerjo in še kal Končno se je oglasil neki Rudolf Holub, bivši pleskar, ki se sedaj peča s prodajo slik. Slišal je o čudežni »liki in obljubil, da jo bo prodal v teku enega meseca za 4000 Kč proti proviziji 1000 Kč. Slikar mu Je Izročil sliko. Pleskar je napisal potrdflo o prejemu In odšel! Slika pa je na nepojasnjen načtn izginila. Holub je prišel pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati radi goljufije. Izjavil je sledeče: Prvi reflektant je bil mladi odvetnik dr. S., kateremu sem prinesel sliko v njegovo stanovanje. Drugi dan sem prišel zopet k njemu. Odvetnik, ki je bil komaj poročen, me je nahrulil: Vzemite sliko takoj nazaj. Tu imate 50 K. Moja žena mi je napravila velikanske sitnosti radi nage ženske na sliki, česar si niti predstavljati ne morete! Vzel sem sliko ter jo ponudil nekemu kapelniku, ki se je zelo Interesiral zanjo In me postal k nekemu Zidlihu, ki pa jo je po dvodnevnem občudovanju tudi vrnil. Končno sem Jo ponudil nekemu znancu, čigar ime mi Je neznano. Tako se Je zgodilo, da je slika izginila. Sodnijsklm spisom je bila priložena tudi fotografija te slike, ki Je PO poročilih upravičeno vznemirila mlado ženo mladega odvetnika. Razprava je bila preložena, dokler se ne naide znanec neznanega imena. Ifakc so se vrli!e oSampijsfce igra v stari @ rži ji. V Parizu se vršeča olimpijada, ki vzbuja pozornost celega civiliziranega sveta, nas spominja na prave olimpejske Igre, katere so vpeljali leta 776. pr. Kr. v Olimpiji na čast bogu Zevsu. Upravo in vodstvo iger so imeli prebivalci mesta Ellde, ki so iz svoje srede izžrebali osem sodnikov. Elida je stala v krasni in rodovitni krajini Istega imena in v njeni bližini se je nahajalo ob vznožju strmega brega sveto mesto Olimpija s posvečenim gajem, sredi katerega je stalo prekrasno svetišče Zevsa s slavnim kipom boga, izdelanim od grškega kiparja Feidija. Pri svetišču je stala palestra. četvero-kotno dvorišče, obdano okoli ln okoli od dvoran, ki so služile za telovadnice, kopalnice, oblačilnice in dr. Sledila so stebrišča, drugo dvorišče s stebriščem, - dvorana na stebrih, kjer so se vadili atleti ob slabem vremenu in končno stadion in hipodrom. Gotov čas pred začetkom iger šo hodili po celi Grški, pa tudi po Egiptu, Italiji ki tja do pirenejskega polotoka, glasniki, oznanjujoč splošno srveto premirje in dan pričetka olimpijskih slavnosti Iz vseh helenskih kolonij je romalo ljudstvo v trumah k svetemu mestu. Vendar samo moški, ker ženskam je bil 2a času tTajanja iger dostop v Olimpijo pod smrtno kaznijo prepovedan; samo svečenice Herlne (boginja Hera je bila Zevsov« sestra in soproga) so se smele udeležiti te »moške slavnosti«. Na dan pričetka iger so že ob svitanju trobci dali signal za formiranje procesije. Na čelu sprevoda so šli stražniki odeti v bikove kože, za njimi na vozeh najvišja duhov* ščina olimpijska, teokoli, sledili so jim hela-nodikl razsodniki tekem, v škrlatnih plalfilh In najvišji policijski uradnik s svojim moštvom, katerim je bila poverjena varnostna služba pri igrah. Za temi so se peljali na širokih vozovih atleti in za njimi avrigi ali vozači, stoječi na svojih ozkih, četvero-vprežnih dirkalnih vozovih podkvaste oblike. Sprevod so zaključili vozovi z darili in jestvinami ob strani pa je korakalo ljudistvo ln črede, določene za žrtvovanje. Pred »nesmrtnim mestom« se je procesija razdelila: atleti in ostali tekmovalci so odšli v pale-stro, ljudstvo se je pa utaborilo pod milim nebom. Razvilo ss ie živahno življenje, podobno onemu pri naših »žegnanjih«. Vrstile so se slavnost za slavnostjo, po večini verskega značaja. Oddajala so se darila vseh grških mest In Zevsu so žrtvovali bike. Avrigi 90 imeli svojega boga Faraksipa, kateremu so prinašali darila. Igre je otvoril vodja tekem, oblečen V škrlatno haljo in opirajoč se na dolgo Slonokoščeno palico. Za njim so stopili v areno od množice burno pozdravljeni atleti prepevajoči olimpijsko pesem: Vsem bogovom mesta in sveta, — bogovom polja In lesov, — virov in studencev — po gotovi zmagi — prisegamo darovati brezštevilne žrtve. Po obhodu so se postavili v vrstah v sredini tekmovališča, nakar so vleki j Iz srebrne žare žreb 2a bojne dvojice. Po končnem žrebanju je po stari navadi glasnik vedno stt-vil vprašanje na vse navzoče: »Heleni, ali ]e med vami kdo, ki bi mogel tem borcem dokazati sramotno ali suženjsko življenje?« To vprašanje Je štirikrat ponovil In če Je ostalo brez odgovora, je zaklical: »Vsak naj spoštuje tradicijo! Slava zmagovalcem!« Nato so se pričele borbe in tekme po stalnih in neizpremenljivih predpisih. S počet-ka so obstojale tekme iz 5 delov: teka, skoka, rokoborbe, metanja diska in metanju kopja. Pozneje so se ]lm pridružile še dirke na konjih In vo2ovih, pestenje in pankra-tion ali vseborba (rokoborba in pestenje združena). Koncertne In pesniške tekme. Za boksanje so uporabljali do 3 kile težke usnjene rokavice, tako da je redko kateri boj končal brez težke poškodbe. Vseborci so imeli trebuh zavarovan z močnimi usnjenimi hlačami. Pred bojem so borce skrbno natrli po preižkušenih metodah z oljem. Ako se je kdo od njih čutil premaganega, je dvignil kazalec leve roke, nakar je gimnast obadva nasprotnika oddelfl z oljčno vejico. Peti dan Iger je glasnik oznanil zbrani množici Imena zmagovalcev ln njih rodnih mest; kot edino nagrado je prejel zmagovalec venec, spleten Iz listov posvečene olike. Bila je to čast, s katero se ni dala primerjati nopena druga. Imena zmagovalcev so oklesali v mramorne plošče, katere so hranili v olimpijskem gimnazijo. Umetniki, pesniki in kiparji, so jih ovekovečili v svojih nesmrtnih delih in v Sparil so jih v znamenje najvišjega spoštovanja stavili v boju na najnevarnejša mesta. Olimpijski zmagovalci so se vračali v svoja rodna mesta na vozu, v katerega so bili vprežen! štirje belci in oblečeni v škrlat Ollropli ke igre so. Imele tako moč, da je bil za časa njih trajanja Grkom prepovedana vsaka medsebojna vojna; ustvnrlle so silen in čil narod in pomagale Grkom k njihovim zmagam ln k obrambi helenske civilizacije- Fizična kultura Qrkov ni nikdar škodovala njih duševni kulturi: Obe sta prispevali k vzgoji mož žive Inteligence v zdravem telesu. Oljčni venec, davan spočetka samo atletom, so pozneje položili na glavo tudi pesnikom In glasbenikom. • A ^ Vedno zadn)e novosti \ : SAMO f J Gričar & Mejač. J § Šelenburgova ulica 3 f ••••••••••••••e®®® C5 B L E K E NA OB„„ MESTNI TRG 5 W.D ERNATOVIC 13 1EDCARRICE BURROUGHS: TARZAN sev opice. »Biti mora pa vendarle prijazen človek,« jo je pomiril Clayton, »ker vam je vrnil pismo in ker ras nič več ne nadleguje. Prepričan sem, da nam le dal celo viden dokaz svojega prijateljstva, ker sem našel pred vrati mrtvega mrjasca, ki je bil ponoči tja položen.« Odslej ni minil dan, da bi ne našli zjutraj pred vrati ubito divjačino ali kakšen drug živež. Zdaj mlado žival, zdaj čudno pripravljeno jed, ka-sava - pogače, ki jih je prinesel Tarzan iz Mbongi-ne vasi, zdaj mrjasca, leoparda in enkrat celo leva. Tarzan je z veseljem hodil na lov, da je preživljal tujce. Zdelo se mu je, da je ni večje zabave, kakor skrb za varnost in ugodje lepe, bele deklice. Nekoč je že hotel priti v kočo podnevi in se dorazumeti z njenimi prebivalci s pomočjo nam znanih črk, pa ni mogel premagati svoje plašnosti In tako je mineval dan za dnem, ne da bi uresničil svoj načrt. Ljudje v koči so bili zmirom bolj zaupljivi in so se upali zmirom globlje v džunglo, iskat orehe in drugo sadje. Profesor Porter .se je kakor običajno raztresen sprehajal skoro vsak dan po goščavi okrog, ne da bi se brigal za zverino, ki bi ga lahko raztrgala. Mr. Philander, ki ni bil nikdar posebno močan, je bil že sama kost in koža, tako so ga vzele skrbi za profesorja. Minil je mesec. Tarzan se je končno,odločil, posetiti kočo podnevi. Bilo je zgodnjo popoldne; Clayton je šel v zaliv, da bi si ogledal, če ni kakšne ladje v bližini. Na bregu je znosil veliko grmado lesa, da jo f.ažge in tako opozori na daljnem obzorju mimo idoče parnike. Profesor Porter je mahnil proti jugu ob obrežju; poleg njega je stopal mr. Philander, ki ga je venomer opominjal naj se vrneta, da ne bo treba zopet bežati pred zvermi. Jane Porter in Esmeralda sta krenili v džunglo po sadje in se precej oddaljili od koče. Tarzan je molče čakal pred hišico, da se vrne. V mislih jc bil pri lepi, beli deklici. Spomnil se je, da se ga bo morda ustrašila, pa je že hotel opustiti svoj načrt. Postal je že nestrpen, ker je komaj čakal, da bi se naslajal ob pogledu nanjo in da bi se je morda celo dotaknil. Opičji človek ni poznal bega, toda Jane je skoro častil kot boginjo. Medtem, ko je čakal, ji je napisal listič. Sicer ga ji ni mislil dati, toda imel je svoje veselje, da je izrazil misli z besedami. Pisal je: »Jaz sem opica-Tarzan. Hrepenim po tebi. Tvoj sem, ti si moja. Za zmirom ostaneva tu v moji koči. Prinašal bom najboljše sadje in najbolj nežno, meso iz džungle. Zaradi tebe hodim na lov. Jaz sem največji lovec v džungli. Boriti se hočem za tebe. Jaz sem najmogočnejši borec cele džungle. Ti si Jane Porter. To sem bral v tvojem pismu. Ce uzreš to pismo, vedi, da sem tebi določen in da te Tarzan ljubi.« Ko je močan kakor mlad indijanec slonel na vratih in čakal, je zaslišal znan glas. Velika opica je šla skozi goščavo. Prisluhnil je; iz džungle so se razlegli prestrašeni ženski klici. Spustil je svoje prvo ljubavno pismo na tla in-planil kakor panter v gozd. Tudi Clayton, profesor Porter in mr. Philander so čuli kričanje. V par minutah so se trepetaje sešli pred kočo. Pogled v notranjščino je potrdil njihove slutnje: Jane Porter in Esmeralde ni bilo v koči. Clayton je spremljan od obeh starejših gospodov na mestu hitel v džuglo in glasno klical deklico. Pol ure so že blodili po gošči, ko je CIayton slučajno uzrl na tleh ležečo Esmeraldo. in Obstal je poleg nje, potipal žilo in prisluhnil bitju srca. Bila je še živa. Stresel jo je za rame. »Esmeralda!« ji je kričal v uho. »Esmeralda. Za božjo voljo, kje je mis Porter? Kaj se je zgo-. dilo? Esmeralda!« Počasi je zamorka odprla očL Videla je Clay-tona in goščavo naokrog. »O Gabrijel!« je vzkliknila in zastokala. Medtem sta prispela tudi profesor Porter mr. Philander. »Kaj naj pričnemo, mr. Clayton?« je vprašal stari profesor. »Kje naj iščemo? Saj bog ne more biti tako krut, da bi mi zdaj vzel mojo hčerko.« »Najprej moram spraviti Esmeraldo k zavesti,« je odvrnil Clayton. »Le ona nam lahko pove, kaj se je zgodilo.« »Esmeralda!« je vpil znova in krepko stresal zamorko. S tem pa za’ enkrat ni dosegel drugega, da je vsakokrat zakričala in govorila o hudiču, ki ju je zasledoval. Z veliko težavo se je težka zamorka spravila na noge in odprla oči; vendar še ni dala nobene pametne besede od sebe. Iz njenega zmedenega govorjenja se je dalo posneti le to, da jih je nekdo zasledoval. In Clayton je zopet vprašal: »Kje je mis Porter? »Odnesli so jo,« je kričala zamorka in pričela na ves glas tuliti. »Kdo jo je odnesel?« je vprašal profesor Porter? »Velika, divja, vsa poraščena žival.« »Je bila gorila, Esmeralda?« je vprašal profesor in sapa je pošla vsem trem možem ob tej misli. »Gorila ali hudič — kaj vem! Bilo je vsekakor strašno bitje.« In Esmeralda se je zopet krčevito razjokala. •Clayton je takoj pričel stikati za sledovi, pa ni mogel razven v bližini poteptane trave ničesar odkriti. Njegovo lovsko znanje je bilo tako majhno, da so bili zanj sledovi nog čisto brezpomembni. Cel dan so možje iskali po džungli; ko se je pa znočilo, so morali opustiti svoje poizvedovanje, ker niso niti vedeli v katero smer je bila Jane Porter odnešena. Potrti in brezupni so se vrnili možje v kočo, ko je bila že trda tema. Ta večer je sedela v koči žalostna, skrbi polna mala družba. Profesor Porter je prvi prekinil molk. Govoril ni več kakor poučujoč učenjak, pač pa kot mož dejanja, toda čeprav jc bil že tako odločen, ven 2 ni brezupni Claytonov obraz ugodno uplival naU' »Ne grem spat.« je dejal stari gospod, »saj n« morem spati. Toda jutri zgodaj, komaj se vzamem s stboj živež, kolikor bom mogel nes 1 bom še! Jano iskat, dokler ie ne najdem. B’-ez se ne vrnem.« , Ostali niso odgovorili takoj. Vsak ;e bil Ijen* v svoje misli in vsak je vedel, kaj P°,tien J zadnje besede: Profesor Porter se ne bo v nikdar več iz džungle. Končno je Clayton ostal in rahlo roko na sklonjeno ramo starega gospoda. srojo Josip Zupančič urednik, Milena Zupančič, roj. Pirc k poročena. Ljubljana, 7. junija 1924. Mesto vsakega drugega naznanila- Vodne turbine vsakovrstne in automatične resuiato^ vse najnov. konstrukcije, izdeluje in d pod ugodnimi pogoji M. F. Schneifer Škofja Loka (Slovenija) . Poseti inženirja, osnovni načrti in Pr°r3 brezplačno. Inseraii ..j v ,Narodnem Dne«'*11 imaio velik uspe* Opr. 5t. 11-12310/24. RAZPIS. Lep, črn Okrožni urad ža zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudbe obravnave za mizarska dela in dobave pri gradnji novega uradnega poslopja na Miklošičevi cesti. Proračunjena vsota znaša okroglo 1,070.000 Din. Zapečatene na ovitku z napisom: „Ponudba za izvršitev mizarskih del in dobav v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani" opremljene ponudbe vložiti najpozneje do 30. junija 1924 ob 12. uri pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg 4/1. v Ljubljani. Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene vsote. Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma se jih morejo tam nabaviti za napravno ceno. premos s 4—5000 kalorij, franko Ormož tona 6 Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna dražba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Ljubljana Gosposvetska c. St 2 V Ljubljani, dne 10. junija 1924. OKROŽNI URAD prlporota svojo bogato zalogo ZA ZAVAROVANJE CELAVCEV V L3UBL3ANI. pisalnih strojev JUT in J ČB Pozor! Vinogradniki, kletarji, vinski trgovci, gostilničarji itd. Podpisana založba izda v letošnji zgodpji jeseni v okvirju ..Splošne knjižnice" zanimivo in izčrpno strokovno ^cnjigo KLETARSTVO Knjigo je spisal odlični in po vsej Sloveniji znani strokovnjak, ravnatelj državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g. Bohuslav SkallCkV, na podlagi najmodernejših znanstvenih pridobitev in mnogoletnih teoretičnih študij in praktičnih skušenj. Knjiga »KLETARSTVO", ki bo popolnoma sistematično urejena in bo zasledovala vse pojave kletarstva, bo izšla v obliki velike osmerke, v ličnem tlskui in bogato opremljena z nazornimi Ilustracijam!. Knjiga „KLETARSTVO“, bo po svoji pregledni razvrstitvi snovi in po svoji jasni in nazorni dikciji izvrstno služila kot učbenik za strokovne kmetijske šole In vinogradniške In kletarske tečaje ter obenem kot primerna priročna knjiga za praktične vinogradnike, kletarje, vinske trgovce, gostilničarje In sorodne. Kdor prenotira to knjigo v naprej do najkasneje konca avgusta 1924 dobi za vsak prenotiran (broširan ali vezan) izvod po 10% popusta od prodajne cene. Obenem bo knjiga v dodatku prinesla razne Inserate v kletarsko stroko spadajočih interesentov, kakor tvrdk z vinogradniškimi In kletarskimi potrebščinam! In orodji, Izdelovalcev sodov, vinskih trgovcev, večjih gostiln in hotelov. Na razpolago je še prostor za nadaljne inserate po primerni tarifi. Ker bo knjiga tiskana v preko 3000 izvodih in se raziirlla pri vseh vinogradniških In kletarskih Interesentih, bodo Imeli inserat! največji vspeh. Naročata in inserate sprejema Zyezna knligarna v Ljubljani Marijin trg it. 8. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. I z« rodbin* In obrt t*r I RUliS Siyria'— DUrkopp — Orož o kolo (Waf enrad). (miki zastonj Id laso. : MALI OGLA i Cena oglasom do 20 t»*sed Din 5*—: vsaka nidaljna bcs*da 25 para s daviCIno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih l B(Prodamfl| Ue min! in omara za kn)ige ter razno drugo pohištvo po nizki ceni naprodaj pri Ivan Napast, Vii-marje 76 pri Ljubltani. Udi vrtnarija s cslira inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve ae pri g Andrel-u Sosič- u, Maribor* Trdinova ul. št. 3. Bila. enonadstropna z gostilno In mesarijo v industrijskem kraju Slovenije, ter mesarija na Hrvat-skem v prometnem kraju. Naalro v upravi lista. Najprimernejše darilo za naio mladino so katere so izšle v ..Splošni knjižnici" zvezek 7. Cena: broš. Din 12-—, vez Din 17*—. Zvezna knjigarna. »liatlaiilUtnSIt!.!. Kota pon minut Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. I izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune | načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Prodam eno boljšo petvrstno harmoniko, tvrdke Lubas popolnoma v dobrem stanu. Pri Štefanu, Pot v Rožno dolioo 34, Ljubljana. loi zapravljive! malo rabljen, na peresih s soro ter mlekarski voziček na peresih se ceno proda. Stanko Božič, kovač, Brezovica pri Ljub. Tamn I. io il. i V nemškem prevodu se zopet dobi v Zvezni knjigami, Ljubljana, Marijin trg 8. Cena konkurenčna. lin telo znamka »Puch« 3 HP se oeno proda. Ogleda se v trgovini Tržaška cesta 4. Stanovanja I. obstoječe iz kuhinje in dveh do treh sob, s pritiklinami išče mirna stranka v Ljubljani, ev. tudi kje v bližini mesta na periferiji so išče. Ponudbe pod Mirna stranka" na upravo lista. Lepo sianavasje na periferiji — 2 sobi, kuhinja, kopalnica, vse pritikline -- se odda s koncem junija. Ponudbe z znamko za odgovor na upravo lista pod ..Lepo stanovanje1*. Službe) Šivilje, ki znajo šivati posteljne odeje (kovtre) na stroj, se sprejmejo takoj. Zagrebačka industrija po-pluna Zagreb, Gajeva 28. BI! absolventinja 2. rarr. trgovske šole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, iz siromašne družine, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na deželi. Ima l1/, letno prakso s dobrimi referencami. Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko podpora gospodinj L Zajedno bi opravljala vsa pisarniška dela. Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši. Pozneje po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod št. „11.001**. poštenih starišev, se sprejme takoj po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič št. 126. popolnoma samostojen išče 9luibe za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod „Pek“ na upravo lista. event. trg. sotruduik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro „Agi-len ‘*. Ha ul. dobra, absolventinja „Slovenske trgovske šolo" (šče mesta v Ljubljani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pod„Pisamiška moč" na upravo lista. nemško-francoskegSi nosti tudi srbskega jLjjpi^* donta, stenografa IščiJ!’ za izvozno trSoVin°|#j}i Istotam se sprejm® gob vek, dober poznaval® ,-jtin vešč sušenju in kupo. ^ ,i Prednost ima oni, bro sušiti sadje >° j|tr*L ijj, „forinele“ olupljeo« v K. Hrana in stanoV® iO % Ponudbe s spričeV h- * tevo plače je posl*gft>ija-Jovanovič, Valjevo. —^ Znani) mlad, žendarmerl) J^ejš®^ radi eventuelne P _ nitve. Dopisi 0®U'0st“ pOd Qrp£na bod00 .Srečna b°' upravo lista. DM rinil upokojen, (samec) srednje starosti s tehnično naobrazbo išče službe zastopnika ali upravitelja pri kakem iudustrijalnem, kopališkem, ali večje okonomskem podjetju. Ponudbo se prosi pod »Zanesljiv in uporaben« na upravo lista. verzirana v vseh pisarniških poslih, tudi v stenografiji in strojepisju išče primerne službe. — Ponudbe pod „Vestna“ na upravo lista. II BV»- ! odstoP* «j/f® 10.000 Din prou o" p0d * bene parcele. Ponu ijst*X* »Sigurno« na UPL- Prvovrst«’’ ^ preifl?! drobno in debfj> stri jo in doffl8^ _ * j« čilnih DOM. trgovina » 1 ^ Ljubljana, SENZACIJONALNA NOVOST je krasna mapa, v kateri naš priznani strokovnjak prof. Albert Sič nudi s*oV‘j,amačih pod vodilnim naslovom „Sl0Vanski narodni slog“ prekrasne motive naših ° domov in pestro narodno notranjo opremo kmečkih hiš. V prvi mapi: ^ v« ■ *V * **1 ~ * — . .. . jmeli u1 je zastopan škofjeloški in kranjski okraj. Take zbirke Slovenci doslej še opozarjamo cen j. občinstvo, da si omisli to velezanimivo in zelo posrečeno e o ^^onu Cena mapi na papirjn Din 90--, v luksuzni izdaji na j^ji* z ovitkom Din 140*—. Dobi in naroča se v založbi Zvezne tiskarne J I garne v Ljubljani, Marijin trg it. 8. J