[Čestitamo za "praznik dela — f. maj/ ) Poslovanje v letu 1984 ŽITO izkazane izgube, v zaključnem računu s tem seveda ne moremo biti zadovoljni, saj je večina naših TOZD poslovala v preteklem letu z motnjami, oziroma zaključila poslovanja v letu 1984 v nezavidljivem položaju. Takšne TOZD so: TOZD mlini, Pekarstvo in testeninar-stvo, Šumi, Triglav Gorenjka, Imperial, pekarna in slaščičarna Dolenjska, pek. Kranj, pek. Krško, pek. Vrhnika in Tehnični obrati. Napak bi bilo seveda reči, da s tem rezultatom nismo sami prispevali ničesar, ampak celo nasprotno lahko rečemo, da smo z veliko vnemo in pripravljenostjo večine naših delavcev za uresničevanje dogovorjenih nalog dosegli kljub težkim ekonomskim pogojem go- Iff110 delavcev živilskega kombinata žl,o l|ubl|ana rJSStSSuSTjS: -------------------------------- la vsem našim delavcem, saj bi VILKA 1 APRIL 1985 rezultati poslovanja v letu Zaključili brez izgub glasnik 1984, v kolikor nebi bilo teh prizadevanj in včasih tudi sa-moodpovedovanja ne bi bili takšni. Pri tem pa seveda ne gre prezreti dejstva, da nam je pri reševanju pekarske, še posebej pa mlinske problematike veliko pomagala širša družbenopolitične skupnosti. Gre zato, da se je večje število občin, v katerih smo osnovni nosilec preskrbe že pričelo zavedati pomena naše dejavnosti in v letu 1984 temeljni organizaciji iz njenega področja v takšni ali drugačni obliki zagotovila pomoč. TOZD Mlini bi poslovno leto zaključili z izgubo, v kolikor ne bi bila uvedena premija s katero smo te negativne rezultate poslovanja pokrili. Na splošno se pogoji gospodarjenja slabšajo, tako da tudi za leto 1985 ne moremo pričakovati zadovoljivih rezultatov v kolikor ne bo prišlo do pomembnejših sistemskih rešitev. Elementi, kjer smo z našim delom v preteklem letu v de- Zu n arija trgovina Kalkulacije v izvozu Spoznanje o nujnosti izvoza zaradi tekočih po- treb po uvozu ali zaradi odplačevanja zapadlih terjatev nam v naši domovini stalno ' *- ' kali še drugo spoznanje, da izvažamo pod ceno. To vemo vsi. Delavci v proizvodnji vedo zlasti to, da kadar se dela .za izvoz, je treba bolje in natančneje delati in da nas tuji partner izkorišča. Delavcem v tehničnih službah is jasno, da si tujci vedno nekaj novega izmišljajo, *ar ni in ni mogoče narediti. Tisti v splošnih in finančni službi pa vedo, da vsi izračuni kažejo veliko izgubo pri izvozu. Ali je temu res tako ? In kdo je kriv temu, da ne samo v naši DO, ampak večina na&ih organizacij izvaža, čeprav njihove kalkulacije kažejo le izgube pri vsakem artiklu. So mar to samo izvozne službe, ki ne znajo prodajati v tujini, ali uvozne, ki predrago kupujejo. Kalkulacije so namreč točne pri vsakem artiklu posebej in jih je mogoče dokumentirati s prilogami, po čem je bila plačana ena ali druga sestavina. Tudi obveznosti do družbe, SISOV, SPIZOV in pa SaS so natančno določene na stotinke odstotka. Ne nazadnje izkazu-jejo naše kalkulacije po artiklih tudi naš osebni dohodek, ki ga v razgovorih še vedno radi imenujemo -plača«, ki je v primerjavi s plačami »zunaj« le slaba napitnina. Tudi to drži računano po dnevnem tekočem tečaju. Temu vsakodnevnemu razpravljanju o izvozu, na najrazličnejših nivojih, ni mogoče oporekati. Dodati pa jim je vendarle nekaj dodatnih okraskov iz domačih in tujih logov. Poglejmo najprej v lastni pisker, kako mi pripravljamo kalkulacije. Metoda seštevanja stroškov po cenah, ki se vsaj štirinajstdnevno povečujejo pri Plačevanju osnovnih surovin v naprej do enega leta, sta sestavini negativne kalkulacije. Hitro lahko najdemo razlog tudi v produktivnosti in rečemo, zunaj je produktivnost toliko in toliko večja kot pri nas. Delavec zunaj naredi toliko in toliko, pri nas pa toliko manj. To je tudi očitno, kajti na določenem stroju je bilo narejeno toliko kg in nič več. Razloge za nizko produktivnost se le redko vrednoti iz širšega organizacijskega vidika, ki vodi do nizke produktivnosti neposrednega delavca. Manjka motivacija za izboljšanje postopkov na vseh nivojih dela. Cena angažiranih sredstev je nezadostno razčiščena itd. Ko bi tako vsestransko točno izračunali ceno določenega artikla, bi še vedno to ne zadoščalo za pravilno oceno izvozne cene artikla ali prinaša samo izgubo ali ne. Gospodarjenje na bazi dohodka pomeni nekaj več, pomeni vrednotiti izvozni izdelek v uresničevanju skupnega dohodkovnega učinka iz aktivnosti na domačem in tujem trgu, znotraj TOZD ali DO ali pa še širše. Ta vidik pa je že težje viden iz neposredne kalkulacije. Da ne bi preveč filozofirali, poglejmo kar nekaj primerov. TOZD Imperial, ki je začel prvi izvažati, je vsa leta izkazoval izgubo po vseh izvoznih artiklih v svojih kalkulacijah. Ker je izvoz znašal nad 25% celotne proizvodnje, bi moralo to vplivati bistveno negativno na bilančne pokazatelje. Pa temu ni bilo tako, kajti izvoz je omogočal proizvodnjo za domači trg po najcenejših devizah, ki so se realizirale znotraj samega TOZD. In še drug primer. TOZD ŠUMI izvaža s kalkulativno izgubo po artiklih in sam nima potrebe po uvozu repromateriala v višini izvožene vrednosti. Povezava s TOZD Triglav-Gorenjka pa omogoči Gorenjki nabavo kakaovca in s tem proizvodnjo, ŠUMI pa kritje negativne razlike v izvozu. Notranje dohodkovno povezovanje tako prinaša pozitiven rezultat za oba TOZD in DO kot celoto, ker se dohodek ni prelival v neko drugo delovno organizacijo. Čeprav je tudi tako povezovanje pozitivno iz širšega družbenega vidika in se ga tudi poslužujemo v številnih primerih. Tako gledan izvozni cvet pa že ni več tako temen, kot izgleda v vsakodnevnih pogovorih, ko vedno znova ugotavljamo le, da smo črnci, ko delamo za izvoz. Če pogledamo na ta problem še z vidika tujcev, bo naš izvoz še nekoliko bolje osvetljen. Smo črnci ali ne? Vsak kupec teži za tem, da bo kupil po najugodnejši ceni in prodal po najugodnejši ceni ter posloval z najnižjimi možnimi stroški ter ustvaril čimvečji profit. To ni nič čudnega, kajti to si tudi mi na tihem in globoko v srcu želimo. In tudi povedati nas ni sram, da bi radi z dobičkom celo izvažali. Na trgu pa je še veliko tistih, ki bi tudi radi ustvarjali dobiček z domačimi in uvoženimi proizvodi in -se imajo tako radi med seboj, da želijo drug drugega požreti, kar jim velikokrat tudi uspe, o čemer smo se tudi že mi prepričali na lastni koži (bankrot MAI v Ameriki). Na tujem trgu se tako srečuje ponudba iz različnih dežel in nikogar ne zanima, kolikšni so bili proizvodni stroški za določeno blago, temveč le, po čem bo mogoče prodati. Končni koristnik nizke cene je končni kupec, to je potrošnik. Najštevilnejši kupec pa je delavec, torej vse prav. Toda ta delavec mora delati, če si hoče kupiti ta prepoceni proizvod. Ker pa njegovo proizvodnjo spodriva s trga poceni uvoženo blago, si tega zoper ne more privoščiti, ker je izgubil službo in postal član neslavne armade brezposelnih. Iz tega lahko sklepamo, da tujci nič ne hlepijo po našem črnskem znoju vsi ubrano v en glas, temveč so tudi pri njih za in proti, kar se še posebno vidi iz višine uvoznih dajatev, ki jih predpisujejo na naše blago. Končno lahko sklenemo razmišljanje o naših izvoznih kalkulacijah s tem, da je pri vrednotenju našega izvoza oziroma posameznih izvoznih kalkulacij treba upoštevati širši dohodkovni učinek in ne le ozko kalkulacijo po artiklu. ' Blaž Veber lovni organizaciji Žito dosegli napredek in na katerih bi kazalo graditi naša prizadevanja tudi v bodoče so predvsem naslednji: Fizični obseg proizvodnje smo v celi delovni organizaciji povečali za 8,5%, kar je ogromen napredek, še posebej če upoštevamo, da smo to dosegli z 2% povečanjem števila zaposlenih, kar pomeni, da se je v celotni delovni organizaciji povečala tudi produktivnost dela. Položaj po 'posameznih dejavnostih in TOZD je seveda različen. Izvoz smo v delovni organizaciji v letu 1984 povečali vrednostno v primerjavi s preteklim letom z indeksom 234 in naš izvoz na konvertibilno tržišče je tudi 2,5% višji kot smo ga planirali za leto 1984. Količinski obseg izvoza v naših izvoznih TOZD že predstavlja pomemben delež saj znaša v Šumiju preko 16%, v Imperialu preko 25% v TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 12%, v TOZD Triglav Gorenjka preko 10%. Po večih letih prizadevanj smo uspeli izboljšati tudi izrabo delovnega časa, kjer sicer nismo dosegli planiranih ciljev s katerimi smo si zadali nalogo, da bomo delež nočnih ur, nadur In boleznin do in nad 30 dni bistveno znižali. Toda že sam rezultat, da se deleži teh postavk v strukturi izrabe delovnega časa znižujejo je vzpodbuden in prav gotovo lahko na tem področju še do- riti tudi na področja, kjer z rezultati ne moremo biti zadovoljni, to so: Delež akumulacije se še naprej zmanjšuje, kar onemogoča ne samo razširjeno reprodukcijo, ampak otežuje tudi tekočo obnovo izjemno dotrajane opreme na kateri dosegamo vse prej navedene rezultate. Tu žal nimamo bistvenejšega vpliva in je zmanjševanje akumulacije le posledica makro ekonomskih neskladij. Kljub dejstvu, da nam primanjkuje razpoložljivih sredstev za financiranje našega razvoja pa ne moremo biti zadovoljni, da smo v preteklem letu za investicije namenili le 10% družbenega proizvoda, saj to pomeni, da se odpovedujemo nadaljnji rasti delovne organizacije oziroma naših TOZD. Investicije smo tudi preveč razdrobili in nimamo pomembnejših razvojnih projektov. Še naprej se nam slabša v večini temeljnih organizacij stopnja samofinanciranja in nekaj TOZD posluje povsem brez lastnih obratnih sredstev, kar posledično seveda zahteva zadolževanje in vodi do obresti, ki se odražajo kot vse višji strošek. Likvidnost tako postaja vsak dan naš vse večji problem. Prekomerno so se povečale tudi zaloge, ki v celi delovni organizaciji že predstavljajo preko 250 milijard starih din, še posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da skokovito naraščajo zaloge gotovih izdelkov, in da le te v strukturi vseh zalog predstavljajo že skoraj 10%. K temu pa žal niso doprinesli samo zaostreni pogoji gospodarjenja na trgu, ampak večkrat tudi naša neustrezna organiziranost pa tudi nepripravljenost za sodelovanje oziroma preoz- Nov paklrnl stroj Ljubljani. sežemo pomembnejše rezultate. Z zaposlovanjem oziroma kadrovsko politiko v preteklem ko obravnavanje posameznih problemov. Običajno smo o rezultatih našega gopspodarjenja govo- letu pa smo dosegli tudi to, da rili s celo kopico številk in pose je pričela izboljševati kvalifi- datkov Iz zaključnih računov, kačijska struktura zaposlenih sodelavcev In da narašča delež delavcev s srednjo, višjo in visokimi šolami. V kolikor nam bo ta trend s pravilno kadrovsko politiko uspelo ohraniti tudi v bodoče, potem res lahko računamo, da bo pri poslovanju in gospodarjenju v naši delovni organizaciji vse večji pomen dobivalo znanje, ki nas edino lahko premakne Iz mrtvega teka, v katerem se nahajamo trenutno. Če smo omenili nekaj področij, kjer smo z našimi internimi ukrepi v preteklem letu dosegli napredek, pa moramo opozo- ki pa žal večini naših zaposlenih niso nudili prave slike, pa tudi dejstvo, da sami nominalni zneski oziroma njihovo povečevanje in indeksiranje ne odražajo realnega stanja, pa nas je tokrat navedlo na misel, da rezultate našega gospodarjenja in dela prikažemo tako kot smo storili tokrat, predvsem z željo, da bi ta razmišljanja bila vodilo za obravnavo in odločanje o konkretnih ukrepih, ki jih bomo sprejemali v letu 1985, zato da bi rezultate našega dela vsaj deloma usmerjali tudi sami. Franc Rutar mini glasnik lidsj« tivllskl kombinat ŽITO Ljubljani 61000 Ljubljana. Smarilnslia 1S4 lemi* 3 tla*. 23/ 8.3. 1934 Poslovanje 84 pozitivno Poslovanje za leto 1984 v DO ŽK Žito ni zaključila z izgubo nobena TOZD, kar pa seveda ne pomeni, da smo lahko z rezultati zadovoljni, saj se moramo zavedati dejstva, da smo prejeli pomoč od širše družbenopolitične skupnosti, s katero smo že pred izdelavo zaključnih računov pokrivali izgube. Z motnjami so poslovale naslednje naše TOZD: Mlini, Pekarstvo in testeni-narstvo, Sumi, pek. Kranj, pek. Krško, pek. Vrhnika in TOZD Tehnični obrati. O rezultatih poslovanja in gospodarjenja v letu 1984 je že izdelana analiza, ki je v obravnavi po TOZD in na osnovi katere bodo izdelani konkretni predlogi ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja po posameznih TOZD. Regres 10.000 din V Sredo 20. 3. je bil kolegij DO, ki je poleg Analize gospodarjenja DO ŽK Žito za leto 1984 obravnaval tudi gradivo za seje konference sindikatov in delavski svet DO. Isti dan je bila tudi konferenca sindikata DO ŽK Žito, ki je poleg obravnave analize obravnavala tudi predlog za delitev regresa in sprejela sklep, da vsem izvršnim odborom po TOZD predlaga združevanje 25% regresa za potrebe investicij in investicijskega vzdrževanja počitniških domov, preostanek 10.125 din pa naj bi se vsem delavcem delil enako. Povečevanje plač — OD V četrtek, 21. 3. je bila seja DS DO ŽK Žito, ki je obravnavala rezultate poslovanja v preteklem letu in ostalo tekočo problematiko v DO ŽK Žito. Med drugim je bila sprejeta tudi politika OD za leto 1985, ki je naslednja: predvidene so naslednje korekcije osnovnega indeksnega razmerja: s 1. 3. za 11,9%, s 1.7. za cca. 14%, z 1. 10. za cca. 6%. V kolikor se bodo med letom bistveno spremenili pogoji gospodarjenja, na osnovi katerih je bila ta politika sprejeta, se bo ustrezno prilagodila tudi politika OD. Granal izdelki in stroji V preteklem tednu so predstavniki Tehno Uniona in angleške firme Baker Perkins v prostorih naše delovne organizacije pripravili predstavitev Granola proizvodov oziroma strojev za njihovo proizvodnjo. Gre za nadaljnjo obliko predelave žitaric oziroma za novo vrsto proizvodnega programa primernega za zdravo prehrano ob zajtrkih oziroma kot slaščičarski proizvodi. Jeseni nova čokolada Za rekonstrukcijo tovarne čokolade Gorenjka so podpisane vse pogodbe z dobavitelji opreme in računamo, da ne bo pri pričetku poizkusne proizvodnje prišlo do večjih zamud. Delavci TOZD Triglav Gorenjka so bili na usposabljanju v tovarni Bens-dorf in v začetku jeseni pričakujemo redno proizvodnjo. Vsa TOZD, ki še niso izpolnile svoje obveznosti po sporazumu o združevanju dela in sredstev bodo to storile še v tem mesecu iz sredstev amortizacije. 10 S milijard din za pekarno Kranj Za novogradnjo pekarne v Kranju je izdelan investicijski elaborat. Združeno delo iz Kranja pa obravnava sporazum o združevanju sredstev za to novogradnjo, po katerem naj bi zbrali 10 starih milijard, kot kredit na 15 let s 5-letnim moratorijem. Agroživilci v občinski in republiški skupščini V tovarni mesnih izdekov Zalog je bila pretekli teden seja predstavnikov agroživilstva moščanske občine na kateri so predstavniki vseh OZD s področja agroživilstva poudarili kritičen položaj svojih dejavnosti in obravnavali možne smeri reševanja. Problematika agroživilstva je v naši občini Moste Polje pereča in je bila v četrtek 28. 3. obravnavana tudi na seji občinske skupščine. Aprila pa je na dnevnem redu republiške skupščine. Hitreje do kupcev Na področju distribucije in prodaje naših proizvodov, še posebej konditorskih, prihaja do vse večjih zastojev, katerim smo nemalokrat krivi znotraj DO ŽK Žito, zato smo pričeli s sistematskim in operativnim reševanjem problemov pri dostavi naših proizvodov kupcem. Predvsem želimo skrajšati čas dostave blaga kupcem, ob minimalnih stroških za vse naše konditorske TOZD. Hitschler v Žitu Pretekli teden nas je obiskal g. Hitschler. Obiskal je TOZD Triglav Gorenjka, TOZD Šumi, TOZD Tehnični obrati in TOZD Imperial. V razgovorih smo poleg reševanja operativnih problemov medsebojnega povezovanja oziroma njegovega sovlaganja v proizvodnjo pri nas reševali tudi operativne probleme, ki nastajajo pri poslovanju oziroma pri našem izvozu njegovi firmi. Obiskujemo trgovske in gostinske lokale DO ŽK Žito Trgovina prepotrebna obnove LJUBLJANA, 29. marca - Eden naših ljubljanskih trgovskih lokalov, prodajalna nasproti Stare cerkve v Šiški, nedvomno sodi med tiste, ki so najbolj potrebni temeljite obnove in razširitve, ki se praktično ponuja sama po sebi. Seveda ne brez problemov, ki naj bi jih pomagala razrešiti šišenska občina. Poslovodkinja Antonija Ja-koš pravi, da v dveh izmenah v trgovini dela pet trgovk, ki mesečno ustvarjajo 250 do 300 S milijonov dinarjev prometa. Lepo za navidez tako skromno trgovino, ki domuje v stari propadajoči zgradbi iz prejšnjega stoletja. V tej hiši je bila nekdaj pekarna Zorko, zato še danes ljudje zahajajo k »Zorku«, to je k Žitu. Na trgovino so bolj kot ne vezani starejši ljudje, malo zaradi tradicije, malo zaradi izolacijo temeljev, saj je stara hiša vredna obnove. Najbrž bi bila cenejša kot podiranje in novogradnja. Toda prepustimo to strokovnjakom. Takšna kot je, prav gotovo ne sodi več v današnji čas. »Kar zadeva blago, še kar gre,« pravi poslovodkinja. Ži-tovih izdelkov je dovolj, le trajnih kruhov prevečkrat zmanjka. Z novim izdelkom zlatico so težave: samo dvekilogram-ski zavitki. To ni dobro. Pri nas praktičnosti. Radi bi v njej kupovali tudi meso, da jim ne bi bilo treba hoditi čez nevarno Celovško cesto. t Prodajnega prostora je v trgovini premalo, skladiščnega dovolj in preveč. Temeljita obnova in modernizacija ni samo potrebna, temveč tudi nujna. Čudovit klasično moderen trgovski lokal se kar ponuja, samo poklicani bi se morali odločiti. Kako in zakaj? V hiši stanujejo pritepenci, ki ne plačujejo vode in elektrike, ki raje popivajo kot delajo itd. Inšpekcija dela težave, ne zmeni se pa za nesolidne stanovalce, ki bi jih morala postaviti na cesto. Vlago iz zidov bi se dalo odpraviti z odkopom in kupujejo starejše stranke, ki nočejo in ne morejo kupovati na debelo. Ljudje kupujejo največ po četrt kilograma špagetov in makaronov. Komerciala bi morala biti nekoliko bolj elastična. To ne gre, meni poslovodkinja. Kar zadeva Šumijeve izdelke, je vse v redu, lahko bi bile na razpolago še kakšne manjše bonbonierice. Te bi šle dvakrat dobro. Zraven prastare trgovine je lep in neizkoriščen parkirni prostor. Če bi trgovina imela še bife, kakor meni poslovodkinja, bi bil promet dvakrat večji. Skladiščni prostori in lokacija nasploh naravnost kličeta -obnovo - in potem prijeten gostinski lokalček. Skratka, trgovina in njeni prostori so samo napol izkoriščeni. Drugi problemi? Preveč bolniških, porodniških in izostankov. Izostanke zapolnijo same med seboj, si pač pomagajo, kakor si vedo in znajo, da ni ireveč nadur. Na vsak nat >a sodi naša prodajalna n iproti šišinske Stare cerK ned tiste trgovine, ki so daie^ lajbolj potrebne renesanse ' emeljite obnove - naj si bo z ali Hruna^.na. . _ Metliške Ljubljančanke METLIKA, 19. marca - »Odkar smo »Ljubljančanke" se kaj posebej ni spremilo,« pravi poslovodkinja metli' ške trgovine in bifeja, Zdenka Schweiger, ki sta d«| novega leta sodila pod kočevsko pekarno, po novei pa sta v sestavu tozda Maloprodaja Ljubljana. »Obveščanje je bolj tako, dobivamo le nove cenike medtem ko smo se morale poprej same zanimati cene pri Emoni In Mercatorju in marsikdaj še zdaj.« V prijetno urejeni in gostoljubni metliški trgovini in bifeju je zaposlenih pet trgovk. Kakor pravijo same, imajo knjižno iz- gubo, vendar v resnično ne verjamejo, ker nimajo inventurne izgube. »Ne vem, kaj je posredi,' ■ Dekleta iz metliške trgovine Žito 2000______________________________________ Osnutek dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito — dolgoročnega plana za obdobje 1986/1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 Komisija za plan DO ŽK Žito je pripravila Analizo dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito v skladu z zakonskimi določili oziroma sistemov samoupravnega družbenega planiranja. Delovna organizacija Žito Ljubljana je bila s sklepom imenovana za nosilca dolgoročnega plana do leta 2000. Na osnovi Analize dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito Ljubljana za obdobje 1986/ 1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 so bile izdelane tudi analize dolgoročnih razvojnih možnosti v TOZD Imperial Krško, TOZD Triglav Gorenjka in TOZD Šumi Ljubljana. Temeljne organizacije miinsko-pe-karske dejavnosti in TOZD-i skupnega pomena ter DSSS svojih dolgoročnih analiz niso pripravljali zaradi dejstva, da njihova dolgoročna usmeritev iz osnovne naloge zagotoviti nemoteno preskrbo prebival- stva, ki je odvisna od demografskega gibanja na področjih 26 občin Slovenije, ki jih naša delovna organizacija oskrbuje. V fazi javne obravnave Analize dolgoročnih razvojnih možnosti »Žito 2000« sestavljale! nismo prejeli pripomb, ki jih ne bi bilo možno vgraditi v ta osnutek dolgoročnega plana, zato je ta osnutek izdelan kot naslednja faza procesa samoupravnega družbenega planiranja, ki naj bi v fazi razprave za katero ni časovne stiske omogočila kvalitetna razmišljanja v zvezi z dolgoročno usmeritvijo naše delovne organizacije, ki jo ta osnutek ponuja. Izhajajoč iz idej v tem osnutku in pobud ter predlogov za dopolnitev v fazi javne razprave bomo v srednjeročnih planskih dokumentih 1986/1990 opredelili iz usmeritev posameznih dejavnosti konkretne naloge in razvojne možnosti posameznih TOZD v naši DO in na osnovi tako opredeljene poslovne politike oziroma ugotovljenih smotrov naše DO opredelili konkreten razvoj posameznih temeljnih organizacij do leta 1990 oziroma v prvi fazi uresničevanja dolgoročnega plana Žito 2000. Dolgoročni plan DO ŽK Žito za obdobje 1986/1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 določa splošno usmeritev razvoja naše delovne organizacije, dolgoročne cilje in smeri tega razvoja, spremembe v strukturi proizvodnje ter razvoj socialističnih samoupravnih proizvajalnih sil, ki jih je treba uresničiti v obdobju do leta 2000. Osnutek dolgoročnega plana DO Žito do leta 2000 prav tako razčlenjuje in konkretizira glavne opredelitve, strategijo in temeljne razvojne politike ter je izhodišče za splošno usmeri- ? $ tev našega delovanja in dolo^ tev srednjeročnih planov ter z»j f. obnašanje vseh naših TOZ^I ^ kot nosilcev družbenega plan' ranja. • Osnutek je pripravljen (Jj s opredeljen na osnovi smerniR k za pripravo dokumentov Lju^l o Ijana 2000 in smernic občin Kranj, Novo mesto in Krško,«' i; so nam bile v času izdelav” n tega osnutka na razpolago *e p na osnovi dolgoročnega Pr^ s grama gospodarske stabiliz« d ciie in druoih oradiv ki so 03™ n cije in drugih gradiv, ki so nai bila dostopna. Pri izdelavi p». nutka smo v največji mozn1 Si meri upoštevali tudi pripomb®' ni stališča in predloge iz javni'' s, razprav o vseh teh doka' Z( mentih. nj Ker je bila analiza izdelan sj tako, da smo iz analize po P° ie sameznih področjih na nivol" t>i republike in mesta prešli n st analizo in oceno stanja p°s® meznega področja v DO je 1 služilo tudi kot vsebinska o nova za bodočo razvoj n usmeritrev DO Žito do 16 2000 oziroma za izdelavo teg osnutka. pravi poslovodkinja, »vseskozi smo trdo garale in »šparale« na vsakem koraku. Težave? No, malo daleč smo iz Ljubljane, vendar verjamemo, da bo slo. Dobava? Se kar gre. Kakšen dan moramo počakati, oskrbujejo nas enkrat na teden. Kruha je dovolj, dobro, zmanjka ga tudi, vendar ne prevečkrat. Če je sonce, gre dgromno kruha, če je slabo vreme, nam ga ostane tudi po sto kilogramov in več. Jsai za zdaj metliška Žitova trgovina ne občuti kakšne po-®e~n|e spremembe, čeprav je Pod novim gospodarjem. Ni Pomembno, kdo je direktor, ht»?8ie *e’ da pravočasno do-ifi„?ni0 naročeno blago, da so Sipini- Emona ima lasašSšEE I n-' pestro: vse izdelke Žita. Je no "®rodn°. da ne vemo, kaj ! morarn da*e na tr9 Sumi. To namlm.° zvedet' od Emone, UnamStH’ uda bi od naših. I pam' da bo zdaj spomladi ko- mercialno obveščanje bolje steklo znotraj naše delovne organizacije. Saj mora, to je vendar naš skupni interes. Čokolade je še kar dovolj, le mlečne in lešnikove nimamo preveč. Počasi bo vsega dovolj, le denarja ne bo, da bi ljudje kupovali.« Januarja je imela metliška trgovina z bifejem 259 S milijonov dinarjev prometa, februarja približno enako, marec bo močnejši. Plan za zdaj dosegajo in presegajo. Lanska knjižna izguba je znašala 26 S milijonov dinarjev. Od kje in kako, se sprašujejo Metličanke. Pogovarjajo se, da bi prodajale tudi špecerijo, promet bi bil večji, prostor imajo, če bo le denar. Prepričane so, da bodo v prihodnje poslovale še bolje, tako kot je treba, da ne bodo knjige prikazovale rdečih številk. In: žemelj v Metliki ne prodajajo, ker jih ne dobivajo. Črnomelj jih ne peče. Škoda, pravijo ljubitelji golaža in vampov. Ž. G. srnam mi* Dve delata za štiri Ljubljana, 10. aprila -A°ntejnerska trgovina na lvsaLdinski 154’ ki i® odprta 16ak dan od 6. ure zjutraj do |trgovkV°p?ldne' zaposluje 4 krat v !i,?£katerih sta naiveč-tah L.službl le dve. Ob sobo- 14. urj Q^n?r zaPre vrata ob 14. uri o J . r zaPre vrata ob objsua Sod' meb naše najbolj 2aPravLtr90vine' ker ie prav-d'skoumd!!]?' ki se ukvarja z bei0 nt a 1 Prodajo na de- n'an1e°v°kkinja Mariia Her’ [!a tretje iot°nteineriu zaposle- težkolnUn V Šumiju.'"»Delo 3je nirane ^ap5rno’” Pravi. »Pla-delava JJ0 Štiri, največkrat pa bo,niši«.3rno dve- Saj veste: 've. Manii?°rodniške’ upokoji-vinske i,:Ka nam predvsem žitnih jart"?® (o,rob°v), po karanje 2 , največje povpra-prLkakor i® znano, otro-d°bi vsakJam° na bone, ki ga ye«krat »h aposleni vŽitu. Najino PrortoZmanikui®- Zelo ve- !n 4umnevih°Ktes,enin' moke S° Pribl bonbonov. Cene b"Žno za 4 do 7% nižje Lpi!šne octdnPos,avke za i natkl na ®ni strani post njenem nadalinjo obvezo rtSekarTt ohranianju (mlin->tv0 d k\ d®iavnost) in ek°nomski pogoji ste^a mal!p 9°sP°darjenja 'b ne om^0 ekonomski si-sti ,rePrOdukr9°ča ni,i ®nostav-4 hrde18Uwkcii6Qv,®j dejavno- SssaSKrEsS’ h te,,^rff,^aavljenJ* &ro50.rabo (vLi?' kar zmanjšujoče teh nrni°ma možnost V ° 0 struPkt? Zvodov Na ob- Qb aši Do j£U!° Proizvodnje 'eh'°l6ča on,1® vezana tudi Za K0|°Ška za«»ema oziroma l'oe,p6'najstih,.k'bo v Priho-pl®tn0 zam e,lb zahtevala zamenjavo obstoje- kot v drugih trgovinah, manj vredno blago pa tudi do 50 odstotkov. Naši delavci dobro vedo, da je danes treba vsak dinar dvakrat obrniti, preden ga porabiš. In težave? Premalo prostora. Največkrat ne vedo, kam bi dali vse blago. K sreči je dobavitelj blizu. Lahko bi poklicani poskrbeli za povečanje prostora. Povprečno kontejner dnevno obišče po 350 kupcev, če je dobro založen. Mesečno dela, kakor pravi poslovodkinja, okoli 400 S milijonov din prometa, dnevno okoli 30 S milijonov. Sobote so bolj šibke: 5 do 8 S milijonov. Tridesetkilo-gramski Žakelj otrobov stane 64 starih tisočakov. Škoda, da je povpraševanje večje kot ponudba. Sicer pa, takoj ko je v kontejnerju kaj novega, po čemer je povpraševanje (A testenine, sveža jajca, čokolada), se novica kot blisk razve po vsem ljubljanskem Žitu. Po tej plati je torej informiranje izjemno dobro. Ž. G. če opreme v vseh naših dejavnostih, če tudi ne pride do preusmeritve proizvodje oziroma do prestrukturiranja. • želje po naložbah, ki ne izhajajo oziroma niso vedno izhajale iz objektivih potreb, oziroma so bile prevečkrat preozko usmerjene in vlaganja v preteklosti (52 milijard starih din v tekočem srednjeročnem obdobju) niso vedno prinesla željenih in tudi planiranih ekonomskih učinkov. Pri tem bo v prihajajočem dolgoročnem in srednjeročnem obdobju potrebno upoštevati dejstvo, da se bo možnost financiranja naložb omejila in da bomo morali za razvojne programe večjih vrednosti opredeljene s tem osnutkom združevati sredstva po principih skupnega dohodka. • odločanje o pomembnejših usmeritvah in odgovornosti, ker smo v preteklosti večkrat delovali neenotno in nepovezano ter v skladu z delnimi interesi ne pa v skladu s skupnimi cilji DO ŽK Žito, ki naj bi po optimalizacijl delovanja po posameznih TOZD doprinesli tudi k sinergijskim učinkom cele delovne organizacije. Upošte- Slaba moka, dober hlebec Najboljši je trebanjski kruh TREBNJE, 19. marca — Na tekmovanju za najboljši kruh Iz Žitovih pekarn, so Trebanjci dobili lani prvo nagrado in priznanje, da pečejo najboljši kruh In pecivo v okviru kombinata Žito. »Izmed 16 pekarn smo bili prvi,« pravi vodja pekarne Stevo Radakovič, z neprikritim ponosom. Kako in zakaj? »To je zasluga vseh 16 delavcev med katerimi sta samo dva kvalificirana peka,« pravi obratovodja. »Med nami so ljudje, ki delajo s srcem, se zanimajo za delo, ne hodijo samo na šiht. In: do nedavna smo imeli v sosedstvu močno zasebno konkurenco, ki se ji nismo pustili. Še vedno smo najboljši v Trebnjem. Celo iz Radohove vasi hodijo kupovat naš kruh - v Veliki Gaber, kamor ga vozimo.« Kar zadeva kruh je veliko odvisno od moke, pravijo trebanjski peki, še več pa od načina dela. Med drugimi vrstami kruha delajo istrskega črnega, ki je zelo lep in kvaliteten. Se več kot od načina, je odvisno od mešanice moke. Dve slabi moki, en dober kruh, pravijo malce skrivnostno. Istrski kruh: dodatek olja, sladkor in panin (Kolinska Ljubljana) in sojina moka. Recepture imajo vsi enake, tehnološki postopek pa bržčas vsak nekoliko drugačen. Tu najbrž tiči zajec. Testo mešajo 20 minut, ne puste ga, da preveč počiva, preden gre na razdelilni stroj in tehtanje. Ravno pravi čas mora vzhajati, da dobi pravi volumen in kakovost. »S pekarijo je treba živeti, za kruh moraš imeti srce,« pravi Stevo. Vodja izmene Darko Golobič dela natanko tako kot Nadaljevanje na 4. strani vajoč navedena dejstva, in to da moramo od planiranja količin preiti v planiranje kvalitativnih procesov, ki jim moramo dati večji poudarek in da so se spremenile osnove za planiranje tako v svetu kot pri nas bomo v prihajajočem dolgoročnem obdobju do leta 2000 vlagali v kapitalno nezahtevne programe in sicer tako, da bomo priskočili k čiščenju proizvodnih programov, da bomo opuščali zastarele procese in obstoječe procese računalni-škon racionalno vodili. Prav tako moramo v obdobju do leta 2000 računati z dejstvom, da smo v sedemdesetih letih planu in trgu odvzeli funkcijo usmerjanja gospodarstva, s tem da je bil kapital podcenjen energija pocenjena in da je bil dinar precenjen. Možnosti našega razvoja izhajajo iz naslednjih ocen: • svet in svetovno gospodarstvo se nahaja v krizi in stopnji rasti družbenega proizvoda, v prihodnjem obdobju bodo tako v razvitih kot v deželah v razvoju nižje kot v preteklosti, • če v Sloveniji ne bomo bistveno povečali vlaganja v znanje in pomen znanja pri odlo- čanju bo Slovenija začela na daljši rok zaostajati, # nujno bo tesnejše povezovanje z organizacijami združenega dela v drugih republikah, • kot posledica splošne gospodarske krize prihaja do stagnacije v naši DO, saj se od ustanovitve pa do danes ni nahajala v tako globoki ekonomski krizi. OSNOVNI CILJI USMERITVE DO ŽITO DO LETA 2000 V skladu z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije izhajajoč iz možnosti in dejstev analiziranih za preteklost bodo skupni interesi in razvojni cilji DO ŽK Žito do leta 2000 naslednji: • nadaljnja graditev sociali-stičnega samoupravnega sistema in popolna uveljavitev delovnega človeka v združenem delu kot glavnega subjekta združevanja in povezovanja dela in sredstev in upravljanja družbenih zadev, • bistveno Izboljšati položaj DO ŽK Žito v mednarodnih mini glasnik trd«|* !ivll»kl konAmit ŽITO L|ubl|»na __ 61000 l|ubl|»n*. Sm»mn«k» 1S4 i.m.k tl*.. 23/B.3. 190'( SEJMI 1985 Kol n: IS M — sejem konditorskih proizvodov Od 27. 1. do 1. 2. smo sodelovali na sejmu ISM v Kolnu z lastnim štandom v okviru jugoslovanskega paviljona. Sejem je največji pregled svetovnih dosežkov sladke industrije, za katero pa njeni proizvodi niso vedno sladki. To se je pokazalo tudi letos. Stroški proizvodnje nezadržno rastejo, cene »sladkih« izdelkov pa ne. Proizvajalci razvitih držav zato iščejo izhod zase v izvozu, obenem pa v uvozu iz manj razvitih držav »cenejših proizvodov« za domači trg iz dragih surovin, značilnost sejma je bila povečano povpraševanje kupcev iz ZDA, Kanade in Avstralije za proizvode iz Evrope in tudi Jugoslavije (poceni čokoladni proizvodi, bonboni in žvečilni proizvodi). Iskani so zlasti tako imenovani 1 cent artikl in čokoladne tablice. Brno: SALIMA — sejem konditorskih in drugih živilskih proizvodov od 27. 2. do 5. 3. 85 Vsaki dve leti predstavlja predvsem dosežke socialističnih držav, delno pa tudi proizvodnjo zapadnih držav. Poslovno je ta sejem odraz predvsem dvostranskih odnosov s posamezno državo. Naši izdelki so češkim potrošnikom že znani in tudi dovolj kvalitetni zanje. Dolg Češke do Jugoslavije zmanjšuje naše možnosti za prodajo, visok tečaj klirniškega dolarja pa možnosti za uvoz njihovega blaga, ki ga nudijo Jugoslaviji. Razdrobljena jugoslovanska ponudba ni primerna za klirniško področje, kjer sta te eden ali dva kupca. Tako smo tudi mi nudili naše izdelke kar preko štirih izvoznih organizacij (Emona, Koteks Split, Brodocommerce Rijeka in Intertrade Ljubljana), enako sta storila tudi Kolinska in Fructal. Kdo od imenovanih bo naredil boljši posel za nas, je še neznanka. Moskva: Jugoslo vanska razstava v maju (28.5.-12.6.85) Oblika nastopa se tokrat menja v enoten nastop s ponudbo izdelkov preko fontov. Ali bo to končno privedlo do enotnega nastopa pri prodaji, je še neznanka. Vsekakor pa bo tak nastop korak najprej glede na dosedanjo razdrobljenost v ponudbi. Udeležba na razstavi bo ponovna prilika za ocenitev možnosti, kako si pridobiti možnosti za vstop na za nas zanimivo rusko tržišče. Slovenski teden v Bratislavi LJUBLJANSKA EMONA, ki ima svoje predstavništvo že dolgo na Češkem, želi povečati menjavo tudi s Slovaško. V ta namen prireja slovenski teden v času od 13. do 18. maja. V hotelu DEVIN bo razstava izdelkov organizacij, za katere je EMONA izvoznik. Med te organizacije sodi tudi DO ŽITO. Zato je EMONA tudi povabila k sodelujejo na slovenskem tednu. Ker trenutno tečejo razgovori o določitvi asortimana za izvoz blaga v vrednosti preko pol milijona klirniških dolarjev in so za posel zainteresirani kar trije TOZD - Imperial, ŠUMI in Pekarstvo in testeninar-stvo, se bodo verjetno predstavniki le teh udeležili manifestacije v Bratislavi. ekonomskih odnosih ter njen učinkovitejši razvoj in vključevanje v mednarodno delitev dela z aktiviranjem vseh razpoložljivih aktivnosti za hitrejši razvoj zunanje trgovinske menjave zlasti izvoza, • uravnovešena, učinkovita in dinamična rast proizvodnje, za kar bodo potrbne kakovostne strukture spremembe in prosto gibanje akumulacije znotraj TOZD v okviru DO ŽK Žito predvsem z združevanjem dela in sredstev. Pri tem bomo dali večjo vlogo tehnološkemu napredku inventivni dejavnosti in znanju, • povečanje zaposlenosti ob večji učinkovitosti gospodarjenja z večjo gospodarnostjo sredstev in hitrejšo rastjo produktivnosti dela, • pospeševanje tehnično-tehnološkega napredka s hitrejšim razvojem razvojno raziskovalne dejavnosti tehnologije in smotrnejšim izkoriščanjem surovin, • ohranjanje normalne življenjske ravni zaposlenih delavcev v naši delovni organizaciji in zaustavitev upadanja realnih osebnih dohodkov. Samoupravna organiziranost Osnovno izhodišče razvoja' do leta 2000 bo v DC ŽK Žito vrednota samoupravnega socializma oziroma vse vrednote, ki izhajajo iz potreb po razvoju svobodnega vsestransko razvitega človeka za kar bomo utrjevali družbeno integracijo. Osnovni dejavniki takšnega razvoja oziroma razvijanja vrednot samoupravnega socializma bodo motiviranost neposrednih proizvajalcev in vseh delovnih ljudi za ustvarjanje večjega dohodka, visoka delovna storilnost, smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in racionalno gospodarjenje. Vse to bomo gradili in razvijali na osnovi koncepcije opiranja na lastne sile, kar bo predstavljalo mobilizacijo vseh organiziranih subjektivnih sil za dosego teh ciljev. V ta namen bomo preko samoupravnega delegatskega sistema strmeli in vzpodbujali nove korake in ukrepe, da bi delavec v združenem delu resnično vse bolj odločal o pogo- Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani se dogovore, čeprav ni kvalificiran pek. ••Če vidimo, da je moka slabše kakovosti, zmešamo dve slabi moki tako, da iz nje lahko spečemo najboljši kruh (škrob, beljakovine, ena manj druga več), pravi zvito Stevo, ki svoje delovne recepture nikakor noče obesiti na veliki zvon. Trebanjska pekarna dnevno speče po 4 tone kruha, poleti tudi po 6 do 7 ton. Pozimi kmetje sami pečejo kruh, poleti pa ga kupujejo. Poleti so tudi vikendaši tisti, ki ob sobotah pokupijo najmanj polovico kruha, vsako drugo štruco. Zato ga včasih tudi zmanjka. Kdo bi vedel, kakšno bo vreme. Kadar jih kupci kritizirajo, če kruha zmanjka, jih po krivici. Trebanjska pekarna je začela delati avgusta 1961. leta. Poprej so Trebanjcl imeli le zasebnega peka. Stevo je prej delal v Novem mestu, in sicer 24 let. »Bil sem vse od snažilke do direktorja,« pravi šegavo, kot pravi Dolenjec, malo za šalo, še bolj pa zares. Problemi? Zmogljivosti pekarne niso izkoriščene. Od Žužemberka do Semiča, od Krmelja do Šentjanža. Potreben bi bil dogovor. Morali bi speči več, da bi imeli delo dve izmeni. Pecivo in krofe. Znan je trebanjski kruh s krompirjem in ajdov ter koruzni, ki ju zavira prenizka cena. Trebanjci pečejo petnajst vrst kruha in peciva: kar 12 vrst kruha. Stevo je hkrati vzdrževalec, ker pekarna lastnega nima. Za Novomeške žemlje Roka namesto stroja Večkrat se sprašujemo, kako povečati proizvodnjo posameznih artiklov. Ne sme nam biti odveč prisluhniti željam potrošnika, ki si še vedno želi klasičnih izdelkov. Vendar pa morajo le-ti biti kvalitetni. To je bilo tudi vodilo pekom novomeške pekarne, da so se odločili, da spremenijo način izdelave žemelj. Pri strojni izdelavi - tehtanju in deljenju na poiavato-matski liniji za pecivo - tako imenovanih »šripov«, je bilo povpraševanje majhno - največ do 3000 kosov dnevno. Z ročnim deljenjem v večje kose testa, se ti komadi delijo na kose na stroju FORTUNA, nato ročno oblikujejo. Oblikovani komadi fermentirajo cca 15 minut, nato pa sledi potiskanje na stroju. S spremenjenim načinom izdelave žemelj smo pričeli dobivati večja naročila. Sedaj je naročilo 8000 in več kosov dnevno. Res, da je nekaj več vloženega dela naših pekov, zato pa je na drugi strani večje zadovoljstvo potrošnikov. Ne smemo zanemariti tudi našega zadovoljstva, saj pohvala vsakemu prija. Želja vseh nas pa še naprej ostaja, da se še bolj približamo željam kupcev. DRAGICA GALIČ vse poprime: za elektriko, vodovodno pipo in še kaj, kar je potrebno. »Vsi delamo vse, če je potreba,« pravi. Povprečen zaslužek 3,2 S milijona z noč nim delom. Ni veliko za trdo, dobro in pošteno delo. Je potem kaj čudnega, če so kvalificirani peki raje zaposleni v IMV, Iskri, na bencinskih črpalkah, in še kje, kjer dobe precej več? Ko je Stevo delal še v Novem mestu, so napokali po 24 do 25 tisoč žemelj dnevno, potem so padli na 4 do pet tisoč. Strojno ni šlo. Ljudje jih niso kupovali. Zdaj ko jih spet delajo napol ročno, gredo žemlje spet gor: na 8 tisoč dnevno. V Trebnjem delajo po 300 velikih in 400 do 500 malih žemelj dnevno. Napol ročno in po naročilu. Tudi Istrski kruh oblikujejo napol ročno, zato gre za med. Iz dela družbeno političnih organizacij Delavski svet, sindikat, Na zadnji seji kolegija DO, Konference OO ZS DO in delavskem svetu DO so bile obravnavane naslednje točke in sicer: - Analiza poslovanja do ZK ŽITO za leto 1984, - predlog politike OD za leto 1984/85, - odločitev višine stroškov, ki so jih imeli delavci pri opu-rabljanju določenih del in nalog ter o dnevnicah za potovanja v tujino, - pobuda za spremembo SAS o oblikovanju sklada za izravnavo gospodarjenja v izvozu, - sprejem družbenega dogovora o programiranju in financiranju republiških tržnih rezerv,, - izvolitev delegata kmetijske rizične skupnosti Zavarovalne skupnosti republiških tržnih rezerv, - izvolitev delegata kmetijske rizične skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav. V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi: 1) Delavski svet DO je sprejel Analizo poslovanja DO ŽK ŽITO za leto 1984 na osnovi katere naj se izdelajo posamezne podrobnejše analize. - Prouči naj se problematika obratnih sredstev po posameznih TOZD, kot tudi problematika stanja gibanja zalog na osnovi česar naj se sprejemajo ustrezni ukrepi. - Strokovne službe naj izdelajo podrobnejše analize po posameznih pomembnejših področjih za vsako TOZD na osnovi česar je potrebno pripraviti predlog ukrepov. - Z nadaljnjim slabšanjem rezultatov in pogojev gospodarjenja v naši dejavnosti je potrebno obvestiti D PO in družbeno politične skupnosti, kjer je ŽITO nosilec oskrbe s kruhi in moko. - Intezivirati je potrebno sodelovanje med TODZ-i v DO ŽITO, med proizvodnimi TOZD in TOZD Blagovni promet ter med TOZD-i in DSSS, saj le s sprotnim pretokom informacij in takojšnjim medsebojnim usklajevanjem sprejemamo pravilne odločitve. - Tekoče se spremlja uresničevanje sprejete politike OD za leto 85, proučuje socialni položaj delavcev in politiko OD prilagajati sprejetim dokumentom. - Kot stalna oblika dela naj se za Intenziviranje prodaje uvede tudi notranje trgovinski kolegij. - V tekočem delu je potrebno večjo pozornost posvetiti razvojnim usmeritvam ter pomenu znanja in sodobne teh- nologije za naš nadaljni razvoj in tekoče poslovanje. - V sporazumu o temeljih plana za naslednje srednjeročne obdobje naj se vgradi oz. v njem predvidi model združevanja amortizacije in kriteriji za izbiro skupnih projektov, ki bi se financirali z združevanjem amortizacije. - Obveznosti iz sporazuma o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo tovarne čokolade so vse TOZD dolžne realizirati. V kolikor za niso po zaključnem računu investicijske sposobnosti, naj se obveznost poravna z združevanjem amortizacije. - V bodoče bo strokovna služba pripravila za samoupravne organe in DPO analizo poslovanja v krajši in razumni obliki. - Delavski svet DO daje pohvalo delavcem za prizadevanje, da je poslovanje kljub težki ekonomski situaciji zadovoljivo. 2) Na osnovi druge alinee 35. člena SAS o OD v DO ŽK ŽITO se opravi poračun za leto 1984 po zaključnem računu v višini 72,9% povprečno mesečno izplačanega OD v letu 1984. Delavski svet DO je sprejel politiko OD v DO za leto 1985, ki predvideva naslednje korekcije osnovnega indeksnega razmerja: s 1. 3.1985 cca 11% s 7. 3. 1985 cca 14% s 1. 10. 1985 cca 6% Delavski svet DO v skladu z določili 11. in 12. člena SAS o OD v DO in na osnovi sprejete politike OD za leto 1985 sprejema vrednost izhodiščne osnove, ki od 1. 3.1985 znaša bruto 19.035,00 din. Delavski svet DO zadolžuje strokovno službo, da tekoče spremlja uresničevanje oz. odstopanje od resolucijskih načel na osnovi katerih je izdelana sprejeta politika OD ter predlaga po potrebi spremembo sprejete politike oz. tekoče prilagajanje OD. 3. Višine stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog bomo v DO ZK ŽITO obračunavali od 1. 3. 1985 dalje in sicer: Dnevnice v državi - nad 12.. ur 1.278,00 din - od 8 do 12. ur 665,00 - znižana od 6. do 8 ur 478.00 din Stroški prenočevanja V hotelu B kategorije 932,00 din Stroški za ločeno življenje 8.385.00 din Kilometrina za 15.000 km 23,40 din za 20.000 km 21,30 din za 25.000 km 20,00 din Delavski svet DO je predlagal delavskim svetom TOZD in DSSS, da omenjene višine stroškov verificirajo na sejah delavskih svetov. Če ima delavec na službenem potovanju v tujini zagotovljeno brezplačno prenočišče In brezplačno hrano se priznavajo med materialne stroške izdatki v višini dnevnice zmanjšane za 80%, če imajo zagotovljeno samo brezplačno prenočišče se priznavajo stroški v višini dnevnice zmanjšane za 50%, čle pa samo hrano v višini dnevnice zmanjšane za 30%. Z določili Ur. I. je potrebno uskladiti SAS o nagrajevanju v DO ŽITO. 4) Predlagane dopolnitve SAS o oblikovanju sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu v DO ZK ŽITO in sicer: - za pokrivanje licenčnih obveznosti izven države, - za nakup deviz potrebnih za pospeševanje izvoza, - za pokrivanje tečajnih razlik, - za financiranje strokovnih študij in elaboratov potreb- jih in rezultatih svojega dela, še posebej pa o gospodarjenju s sredstvi za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Le z vsebinskim premikom na tem področju bomo dosegli tudi večjo motiviranost vseh zaposlenih in njihov vsebinski interes po vključitvi v samoupravno delovanje. Ker smo v DO Žito v tekočem srednjeročnem obdobju že prebrodili fazo koncentracije dohodka na samoupravnih osnovah za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev, bomo v obdobju do leta 2000 z njo vsebinsko nadaljevali in za vse pomembnejše razvojne usmeritve združevali delo in sredstva na osnovi skupnih dohodkovnih odnosov. Na tem področju nas čaka vsebinski premik pri uvedbi skupnega prihodka, za skupno proizvajanje proizvodnje; nadaljnje združevanje dela in sredstev na osnovi skupnega dohodka za večje investicijske projekte ter vsebinsko delo po principih svobodne menjave dela za TOZD-e skupnega pomena. Pri samoupravnem odločanju bo vse bolj prisotno zasledovanje enotnih dolgoročnih interesov vseh delavcev DO ŽK Žito, kar bomo upoštevali pri samoupravnem odločanju. V obdobju do leta 2000 se bomo reorganizirali tako, da bomo našo organiziranost utrdili v smislu funkcionalne povezave TOZD po dejavnostih v okviru mlinsko-pekarske industrije, konditorske industrije In ostalih TOZD skupnega pomena. Po utrditvi takšne organiziranosti računajoč na ekonomske pogoje gospodarjenja se bomo, ko bomo dosegli optimalne rezultate poslovanja na osnovi reprodukcijskih po-, vezav vključili v večji poslovni sistem agroživilske dejavnosti. K takšnim integracijskim procesom pa ne bomo pristopili volunaristično, ampak zgolj na osnovi skupnih interesov izraženih skozi tesnejše poslovno-tehnično sodelovanje oziroma izhajajoč Iz skupnih interesov za nemoten nadaljnji obstoj in razvoj. Tehnični in tehnološki razvoj Tehnični in tehnološki razvoj naše delovne organizacije v obdobju do leta 2000 bomo usmerjali usklajeno na vseh treh področjih, to je preskrbovalno področje, konditorsko področje in ostala področja. Le tako usklajen in koordiniran sočasen razvoj bo omogočal nemoteno proizvodnjo in tesnejše poslovno tehično sodelovanje na vseh treh področjih našega dela. Preskrbovalno področje, ki v naši DO zajema mlinarstvo, pekarstvo in maloprodajno dejavnost se bo v tem obdobju razvijalo v skladu s preskrbovalnimi problemi, ki jih moramo stabilizirati, kar bomo dosegli z nemoteno preskrbo na tem področju. V ta namen bomo negovali že sprejete samoupravne sporazume o združevanju dela.in sredstev o zagotovitvi surovin iz Slovenije in drugih republik in z našimi tekočimi poslovnimi aktivnostmi na celotnem jugoslovanskem tržišču. Še naprej bomo sodelovali s slovenskim kmetijskim prostorom za povečano proizvodnjo surovin in na osnovi koncepta sodelovanja s Slovenskim kmetijskim prostorom razvijali tesnejše stike s proizvajalci surovin po- trebnih za našo proizvodnjo. Količinski obseg proizvodnje posameznih žit in kruha ter zmrznjene hrane in testenin se bo vtem razdoblju gibal v skladu s potrebami prebivalstva na področju, ki ga oskrbujemo, pri čemer bomo težili tudi za tem, da se tržni delež DO ŽK Žito ne zmanjšuje ampak povečuje. V ta namen bomo v TOZD Mlini rekonstruirali mlin v Ljubljani in ga usposobili za večjo kapaciteto meljave do potrebnih količin oskrbe. V TOZD Mlini bomo prav tako uresničili izvozno usmerjeni program ekstrudiranja, ekspa-diranja in luščenja žitaric, s čimer bomo od osnovne proizvodnje prešli na višje faze obdelave in se proizvodi s tega področja vključili v mednarodne ekonomske odnose. K temu razvoju bomo pristopili postopoma v fazah, saj je celotni projekt finančno prezahteven za predvidene ekonomske situacije. V TOZD Mlini bomo prav tako težili za kompletno uvedbo rinfuza transporta mok vseh naših pekarn, transport do večjih kupcev pa racionalizirali. V TOZD Pekarstvo in testeni-narstvo Ljubljana bomo realizirali a program, s čimer bomo povečali proizvodnjo kruha, v skladu s predvidenim porastom prebivalstva mesta Ljubljane oziroma planirano dodatno potrošnjo 6.000 ton v letu 2000. Na področju proizvodnje zmrznjene hrane bomo od obrtniške proizvodnje prešli na industrijsko proizvodnjo izdelkov zmrznjene hrane s širitvijo proizvodnega programa in lastno distribucijsko mrežo za oskrbo maloprodaje in večjih kupcev. Do leta 2000 bo potrebno obnoviti vse dislocirane pekarne te TOZD in v Litiji zgraditi novo. Prav tako bo ta TOZD nosilec industrijske proizvodnje keksov, ki jo bo v tem obdobju potrebno organizirati. S proizvodi testenin, ker bo proizvodnjo v tem obdobju potrebno ponovno posodobiti in razširiti, pa se bo ta TOZD vključila tudi skupaj s proizvodi industrijskih keksov v mednarodne ekonomske odnose oziroma v izvoz, prav tako tudi s proizvodi zmrznjene hrane. Ta TOZD bo na področju mesta Ljubljane in na področju, ki jih oskrbuje prevzemale tudi kolegij nih za reševanje zadev pri po speševanju izvoza in uvoza, k jih je predlagal delavski sve TOZD Imperial Krško se posre dujejo strokovni službi za us kladitev. Strokovna služba naj uskla jen SAS posreduje delavske mu svetu DO in bo le-ta posre doval v javno obravnavo. 5) Delavski svet DO je spre jel družbeni dogovor o progra miranju in financiranju repu bliških tržnih rezerv. Za podpis omenjenega družbenega dogovora je delavski svet DO imenoval Marka Soka, IPO DO ŽK ŽITO. 6) Za delegate kmetijske ri- zične skupnosti pri Zavarovalni skupnosti Triglav je bil ime-novan Jože Šefman, IPO TOZD Mlini. , ^ w Na kolegiju DO je bil obravnavan predlog vrste in način dodeljevanje solidarnostne pomoči socialno in zdravstveno ogroženim delavcem v du ŽK ŽITO ter poročila o varstvu pri delu in poročilo o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v DO. Tov. Kokolj Saša je podala informacijo o obisku, ki ga je v mesecu januarju opravila n» povabilo g. Hitschlerja v studio Anima v Hamburgu in sicer z namenom, da v sodelovanju s strokovnimi delavci studia pregleda celotno Žitovo embalažo in najde smernice za nadaljnje oblikovanje. Pri oblikovanju embalaže se je poskušala obdržati že ostoječa smer, ostale, ki so bile že zastarele so prirc; dili in Izobljšali, važno pa je, da o oblikovanju in izgledu embalaže odloča oblikovalski team- Konferenca OO ZS DO J® obravnavala poročilo o oblikovanju SSP in predlog izplačila regresa vsi delavci združijo P° 3.375 din za potrebe počitniških domov. . - Komisija za družbeni standard naj prouči interes, da se nameravane nove počitniške kapacitete TOZD-a Imjjeri-al vključijo v skupne počitniške kapacitete In s TOZD-om Imperial uredi prenos finančnih obveznosti iz tega naslova - Konferenca OO ZS DO Je predlagala, da se regres za letni dopust izplača vsem delavcem v enakem znesku to je v višini 10.125 din. - Komisija za družbeni standard naj za tako združeno sredstva za potrebe počitniških domov pripravi plan izrabe v letu 1985. Konferenca OO ZS DO je zadolžila komite za LO in DS v DO ŽK ŽITO, da za delavce TOZD pripravi predavanja 5 področja SLO in DS in sicer p° temah, ki jih je predvidel republiški sindikat. manjše oziroma jih gradila s čimer bo dvignila kvaliteto proizvodnje in popestrila proizvodni asortima. Razvoj TOZD Pekarna Vrhnika bo v tem dolgoročnem obdobju usmerjen poleg proizvodnje kruhov, to je osnovne preskrbe predvsem v industrijsko proizvodnjo Izdelkov za slaščičarsko proizvodnjo, za kar bo potrebno investicijsko vlaganje v objekt in primerno opremo. Ta program bo tudi izvozno usmerjen, s čimer se bo tudi ta temeljna organizacija vključila v izvoz. Ker bo v tem srednjeročnem obdobju v Kranju na novi lokaciji zgrajena nova pekarna 5 primerno kapaciteto do leta 2000 ta TOZD v tem obdobju ne bo deležna večjih razvojnih sprememb, razen vključitve v celovitejšo oskrbo področja Dolenjske z ostalimi proizvodi naše delovne organizacije preko področnega prodajnega skladišča. V pekarnah TOZD pekarne in slaščičarne Dolenjska bodo potrebna večja investicijska vlaganja za posodobitev obstoječih pekarn oziroma obstoječe zastarele strojne opre- W..sj\ Črnomaljska pekarna ie premajhna Premalo belega in toplega kruha ČRNOMELJ, 21. marca - »Ljudje nam očitajo, da jim ponudimo premalo belega kruha. Hočejo tudi topel *ru(' • • • Kakor, da ml kaj moremo pri tem,« pravi vodja Proizvodnje v naši črnomaljski pekarni Jože Hrlbljan. Pekarna ima 35 zaposlenih, njimi 13 pekov (3 kvalificirane), dnevno speče po 5,5 do ? ton kruha (pozimi), spomladi Jn poleti (ob sobotah) od 8 do 9 ton in več. Skratka pečejo šest vrst kruhov in 10 vrst peciva. Najbolj iskan je primorski kruh. Dvokilogramski hlebci -beli seveda. Črnomaljski peki si zavihajo rokave ob polnoči, zato da je navsezgodaj topel kruh v pekarni oziroma trgovini. S kruhom oskrbujejo vso Belo krajino, Jerovski brod in Žakanje. Dvakrat tedensko ga vozijo celo v hrvaški Karlovec, Dugo reso m enkrat na teden v Novo mesto. Žemlje pečejo samo za zeleni vlak. Nimajo stroja, pravijo, zato žemlje niso najboljše. Poleti je peke več, pozimi nekaj manj, ko ni vikendašev in turistov, ko kmetje sami pečejo doma. In s kakšnimi težavami se ubadajo črnomaljski peki? Stavba je premajhna (zgrajena 1975. leta), premajhno skladišče za moko. Pogovori za skladišče potekajo z občino, ki nima pravega denarja. Premajhni so tudi prostori za slaščičarno, stroji so dotrajani (peči), pili 'ktlva črnomaljske pekarne ker so stari že deset let. Nagajajo, čeprav so bile obnovljene pred letom dni. Od vsega začetka niso bile kaj prida, (proizvajalec Termotehnlka Zagreb). Moka? Pozna se, če je moka slaba. Bela je zanič. Črna ima čuden vonj. Tudi eno uro se peče kruh, pa ni pečen. Zadnje čase delavci iz pekarne beže v rudnik, kjer so boljši zaslužki. Izučen pek je odšel v rudnik, kjer zasluži tudi po 6 S milijonov na mesec. Pek priučen zasluži okoli 2,5 do največ 3,5 S milijona din na mesec, jn sicer z nočnim dodatkom. Če torej odštejemo nočno delo, pek zasluži manj kot šivilja, menijo Črnomaljci. Črnomaljska pekarna dela samo v eni izmeni: od polnoči do 7. ure zjutraj. Podnevi dela slaščičarna. Drobtine in mlince z jajci vozijo tudi v Novo mesto. In največji problemi? Garaže, skladišča, prostor. Peči so na koncu svoje življenjke dobe, zato jih bo treba zamenjati. Ena sama peč danes stane okoli 1 S milijarde dinarjev, medtem ko je pred desetimi leti stala komaj sto S milijonov din. Gostot ima dobre. Morali bi računati na tračno peč, kakor je bila načrtovana. Pozimi, ko je peke manj, ni večjih problemov, pač pa poleti, ko mora pekarna dnevno vreči na trg 9 tisoč kilogramov kruha in več. »Moko smo zavrnili. ker ie smrdela« Štruca kruha iz Kamnika KAMNIK, 27. marca — »Moke so zdaj slabe. Povem vam, zdaj imamo takšne, da prav smrde, posebno, če jo poparite z vročo vodo,« pravi Jože Glazer, obratovo-dja pekarne Kamnik in eden naših pekovskih vete- ranov. »V Kamniku sem že 12 let. Dobro, že prej sem delal v tukajšnji stari pekarni, potem sem bil nekaj časa v Kolinski, in se spet vrnil k Žitu.« Takoj mi je naročil naj pozdravim vse starti žitovce, s katerimi se je od nekdaj dobro razumel, še posebej z že upokojeno Lidijo, nakar sva se sprehodila do obrata v Radomljah pri Šraju (bife in slaščičarna), ki sta na dobrem glasu, do Šmartinske. V Kamniku je zaposlenih 46 delavcev, ki dnevno vržejo na trg po 9,5 tone kruha, poleti pa še nekaj več. Tudi po 1,5 tisoč kilogramov, če je potrebno. Klasična pekarna v Radomljah daje po 1,8 tone kruha na dan. Za kruh dobivajo slabše, za pecivo boljše moke. Zadnjikrat so nekakšno francosko moko preprosto zavrnili in jo vrnili, ker je preveč smrdela. Dnevno spečejo 4 do 5 vrst kruha. Najbolje gre v promet bel kruh. Spečejo po pol belega, pol črnega kruha. In: dnevno po 5 tisoč kosov žemelj in štručk. Drobno pecivo dobivajo iz Ljubljane. »Naše žemlje so zelo dobre, sproti gredo v promet,« pravi Jože. Ljudje jih imajo zelo radi. Velike so po 14,50 din, male po 7 din. »Problemi?. Prostori so vsi premajhi: skladišče, delovni prostor. Pekarna je stara 12 let. Podaljšali so jo v nekdanjo garažo. Poldrugo leto stare peči so dobre. Termotehna. Zahtevajo pa večkratno obnovo Stare peči so zdržema potrpe le do sto let! Strojni park jt star in malce utrujen. Sproti ge je treba popravljati. Vse je sta ro, nič novega. Ni rezervnih delov. Vzdrževalci so dobri. N pa prvega denarja za nakup novih strojev. Poslujemo pozi tivno. V Kamniki smo še kar dobro poslovali, le bilanca menda ni dobra, ni točna. Plače se vse bolj poznajo tudi na kruhu (promet) in se bodo še Marsikaj smo dali v plan, pa ne, bo nič, razen najnujnejšega tekočega vzdrževanja. Pri nas je vse premajhno glede na kapacitete,- pravi sicer zmeraj podjetni Belokranjec Jože, ki se je že povsem aklimatiziral na Gorenjskem In posebej pri peki kruha. Kamniški kruh je bil od nekdaj na dobrem glasu, še posebej dotlej, dokler so ga mesili samo ročno. No, pa tudi zdajšnjemu ni kaj oporekati, saj če štruco pritisnite s prstom, se takoj lepo dvigne nazaj, kot da se je nisi niti dotaknil. DRUŽBENA DELITEV NA VODILNE IN VODENE JE VEČNA. OBSEG IN VLOGA VODILNIH JE ZNAČILNOST SISTEMA - TUDI SAMOUPRAVNEGA IN POSLOVNEGA TEMEUNA NALOGA VSAKEGA VODJE - MANAGERJA JE, DA RAZVIJE JASNO IDEJO - KDO JE IN KAKŠEN JE NJEGOV POLOŽAJ TER DA UPORABI TO SPOZNANJE PRI UGOTAVLJANJU - KAKŠNI SO PROBLEMI IN KAKO JIH REŠITI. VODJA - MANAGER MORA USTVARITI SOŽITJE MED DELOM IN SODELAVCI. KAR VODJO - MANAGERJA NAREDI VODJO JE DEJSTVO, DA SE NE OZIRA NA NOBENE VREDNOTE (PRAVILA) AMPAK ENOSTAVNO ŽIVI IN DELUJE SKLADNO S SVOJIM PREPRIČANJEM, NE GLEDE NA TO, KAKO TEŽKE SO LAHKO PREIZKUŠNJE, S KATERIMI SE SOOČA. (Vrednote - pravila: niso mišljeni zakoni in samoupravni akti, ampak obstoječi delovni postopki) Citati so iz knjige MANAGER REVOLUTION - vodiča za preživetje v sodobnem spreminjajočem se okolju -avtorja Yoshio Hatakeyama Povzeto po International Namagement 4/85 'pPekarnami v te 6ko«‘ - 90 na podre strli * t~°biu P To,"' r ..... nosifl ln Posta kjer Preskrt P|a VEČ3I POLOTOK MAČJA DLAKA STA ME SEVER ▼ ZV|l A NA nota* e' DEL DEDIL. PRIBORA VEMO TAUFER. karbi- dovka PEVKA prodnik ŠPAkJKo ZENSko IME se* J MESTNI JAVNI NASAD i PRITOK Donave Pasma. PLEME desni PRITOK DRINE GRŠKA ČRKA PA S Dl GLAS COČAS ZVEZA, it&% SINOVA žena , REDOV- NICA DELAV. ENOTNOrT DEDNA ZASNOVA TROJNI CE (V si>teo KRAJEVNA SKUPNOST orglar DOBER RAČUNAR MAŠ TOZD v/ ttŠCEM ALBERT &rM ženke, KI GOVORE |KAV-ičikJO GRŠKI OTOK OJEC.NI Zaimek i STARO- (UMSKI NARAVO- SLOVEC sem.™ MOŽ PTIČ N G LETA L CC otvečuA MAŠČ06A Naziv TRAVA (fONAua- Ibvauuo) OČRT, ORIS IVAN KRILOV ZAČerac sluZ&e ecver TRAK V SVEČI nede- javnost ZGODOV-MESTO V JUtNI FRANCIJI glavno MESTO DRŽAVE MALI cefero ODltE- 3ev oče ORNA TKANIMA pevec MESTO V ZSSR RAiLlČNA VOKALA 6R-60GINJA ZEML3E RENU KOS SUKANCA REKA ZILJA BERT Sotlar miz IDA NADA VIDMAR NAŠ Z.MANI PIA- NIST i I I KOL KOVINA CS06NA DWDA RAC.A (Ltrcn,) 4 Za pravilno rešitev prejšnje križanke so bili izžrebani: • prva nagrada: 500,00 din Marija Papler, DSSS • druga nagrada: 300,00 din Simona Košak, Koseskega 30/b Ljubljana • tretja nagrada: 200,00 din Ivanka Lukšlč, Hubadova 15 Ljubljana Pravilne rešitve križanke »ŠUMI« Rešitev: Vodoravno: Špik, Isos, kritik, ST, poraz, oboa, cmera, ar, OK, Na, Fatra, primati, Roman, tresk, Ems, mak, tla, Elbasan, Re, vino, O, K, akl, Noah, Ra, Š, B, Vaal, urok, mn, malarija, HB, trik, kij, agronom. Eol, I, E, tlak, UAR, LO, RN, smotke, sol, at, K, BB, kesanje, ibis, orna, aorist, East, Ovidius, Nora, OG. Taškent, Cl, Niko, Rio, em, RK, Ir, n. Sodelovanje z Belgijci Pretekli petek nas je obiskal belgijski konzul g. Vanreusel in predsednik mešane belgljsko-jugoslovanske komisije. Z njima so potekali razgovori o možnosti sovlaganja belgijskega gospodarstva v razvoj naše mlinske industrije pri ekspandiranju in ekstrudiranju, oziroma možnosti kooperacije z belgijskimi firmami. Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem Žita, tozd Maloprodaja, za iskreno sožalje in venec ob smrti mojega očeta. Marija Herman glasnik glasilo delavcev IMIekege komunala Mio Izdaja Živilski kombinat ŽITO Ljubljana, Šmartinska 1°* Glavna In odgovorna urednic® Zlata Vidmar. Uredništvo: Zj** Šmartinska 154, tel.: (061) 4"! 981, int. 238. Ureja urednlSK] odbor. Tehnični urednik: A»' gust Cerar. Tisk: ČGP Delo. tozd TČR, Ljubljana, Titova