KRANJ, petek, 25. 2. 1983
CENA 11 din St. 15
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Glavni urednik: Igor Slavec
i
Družbenopolitično izobraževanje
Radovljica - V občini po svečajo veliko pozornosti družbenopolitičnemu usposabljanju ielegatov, članov samoupravnih organov in občanov. V začetku februarja so na Delavski univerzi jripravili enodnevni seminar za oinanje člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega lela. 36 slušateljev se je seznanilo : disciplinsko in odškodninsko »dgovornostjo, s pristojnostmi lisciplinskih komisij ter s po-topkom pri ugotavljanju dis-:iplinskih prekrškov. Zbranim je ) tem govoril tudi Marko Prezelj, iredsednik sodišča združenega lela iz Kranja. Še v tem mesecu lačrtuje Delavska univerza v so-lelovanju z občinsko konferenco 5ZDL Radovljica seminar za ilane poravnalnih in potrošniš-tih, hišnih in stanovanjskih svetov ter za člane samoupravnih Jrganov.
__J
Humanizacija odnosov med spoloma
Radovljica - V osnovnih šolah radovljiške občine bodo že šesto leto organizirali »šolo za življenje« za vse osmošolce. To je organizirana oblika osveščanja in prosvetljevanja mladostnikov o njihovem psihičnem in fizičnem razvoju, o vseh težavah, s katerimi se ali se bodo morda srečali v bližnji prihodnosti v odnosu do ^atžev, učiteljev, zlasti pa do nasprotnega spola, da bi jih tako lažje znafi premostiti.
Delo se odvija v skupinah po deset
petnajst učencev, v štirih delih po ^e šolski uri. Program je strokovno zasnovan in ga izvajajo zdravniki, ginekologi in psihologi, ki so, bili Predhodno tudi sami deležni tako-imenovane grupne dinamike s poudarkom na tej problematiki. Za nekoliko nevsakdanjo obliko in. vsebino dela z osmošolci so se odloc U zato, ker se starši z njimi premalo pogovarjajo prav o medsebojnih
odnosih.
»Sola za življenje« je verjetno tudi pomembna podlaga predzakonskemu svetovanju, ki ga izvajajo centri za socialno delo. Ti ugotavljajo, da je njihovo informiranje zapoznelo, da nima pravega učinka, & merimo to po podatkih, da je vse več zakonov pred razsulom. Zato bo sodelovanje s šolami, tudi srednjimi, vsekakor koristno.
M. Poljšak
Odločilo bo združeno delo
Nedavno so delavci dobili v razpravo družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa — Ugotavljajo, da je zelo načelen in da domala vse prepušča v odločitev njim samim — Samo sindikat novemu sistemu ne bo kos
Kranj — Republiški komite za delo je predlagatelj novega dokumenta, družbenega dogovora, ki celovito in sistemsko ureja vprašanje delovnega in obratovalnega časa. Z novim delovnim časom, ki ga je delavec že okusil, naj bi delo prenesli v dnevne ure in s tem zagotovili večjo delovno učinkovitost, večjo produktivnost, privarčevali pri energiji, hkrati pa končno stopili v korak z ostalo Evropo, kjer je ta način že preizkušen. Tudi človekovemu bioritmu nova ureditev delovnika bolj ustreza, saj ne bo začel delati že sredi noči. Seveda pa so že prve izkušnje pokazale, da se je temu težko na hitro privadi-, ti. Tudi ni vprašanje delovnega časa le vprašanje dela, temveč celovitega načina življenja, v katerem moramo upoštevati kopico stvari. Zato ima prehod na nov delovnik tudi nekaj neprijetnih stranskih učinkov, na katere smo bodisi pozabili bodisi malce zaostajajo za odločitvijo o kasnejši uri začetka dela.
Družbene dejavnosti na primer se že morajo v celoti prilagoditi novemu obratovalnemu času. Vrtci, šole, zdravstveni domovi... vsi ti naj bi začeli delati usklajeno z ostalim združenim delom. Podobno velja za trgovine, pa za družbeno prehrano, prevoze. Za delo v treh izmenah večina delavcev trdi, da se ne da organizirati po novem, saj zamik druge izmene v nočno uro naprej pomeni nove težave. Jasno pa je, da v prihodnje ne bo mogoče imeti treh ali več variant delovnega časa, saj s
tem ne bomo dosegli želenega gospo---- ___ j , ^
predstavitev Gorenjske v Beogradu
Radovljica — Turistična poslovna skupnost pripravlja predstavitev Bleda, Bohinja in Kranjske gore v Beogradu. Gre za propagandno komercialno akcijo, v kateri pa ne bo sodelovalo le turistično gospodarstvo, temveč tudi delovne organizacije kot so Almira, Vezenine, Elan, Uko in Utok. Prireditev v Beogradu naj bi trajala pet dni, zvrstile naj bi se propagandne, prodajne, kulturne, zabavne in kulinarične prireditve. Glavni namen je seveda, privabiti čim več gostov iz Beograda v gorenjske turistične kraje. Nekaj izkušenj v radovljiški občini za pripravo tako zahtevne prireditve imajo, saj so pred letom pripravili dneve gorenjske kuhinje v Zre-
njaninu. -—-
darskega (da, varčevalnega) učinka, ki si ga od novega režima obetamo. Kako bo z dejavnostmi kot so zdravstvo, pošta, prodaja na drobno, če bo delavec do poznih popoldanskih ur na delu, isti delavnik pa bo veljal tudi za omenjene dejavnosti? Kdaj se bo imel priložnost postaviti za bančno okence, stopiti v lekarno po zdravila in k zobozdravniku? Ta razmišljanja so privedla do sklepa, da morajo dejavnosti, pomembne za občana, začeti z delom vsaj uro ali dve za ostalim združenim delom, če nočemo, da bodo delavci dopoldne odhajali z dela in takrat opravljali obveznosti, ki spadajo v popoldan.
Ko je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov iz Kranja razglabljalo o takih in podobnih dilemah, je zahtevalo predvsem proučitev posledic, ki lahko slede iz odločitve o enotnem, ob 7. uri začetem delovni-ku. Ker novi način življenja ne posega le v delo, temveč v vso družbeno in tudi siceršnjo dejavnost občanov, le sindikat ne bo kos razpravi o dokumentu. Vključiti se bo morala tudi < socialistična zveza. O izmenskem delu bo še beseda. Prav tako kaže še razmišljati o predlogu, naj bi nekatere dejavnosti začele uro, dve za ostalim združenim delom. O trgovini, prevozih, prehrani je brez občinskih odborov sindikata dejavnosti težko sklepati.
D. Z. Žlebir
Srečanje osmošolcev z gostinci
Bled — V četrtek, 17. februarja, je bilo v hotelu Park na Bledu informativno srečanje delavcev hotela in gostinske šole z osmošolci radovljiške občine. Srečanja, ki ga je pripravila skupnost za zaposlovanje, so se udeležili tudi jeseniški učenci, ki se nameravajo odločiti za delo v gostinstvu in turizmu.
Seznanili so se z možnostmi šolanja, štipendiranja ter posebej s p"o-klicem kuharja in natakarja. Ogledali so si kratek film in nekatere hotelske prostore. Pri usmerjanju osmošolcev v gostinsko šolo imajo v obeh občinah oziroma na celi Gorenjski precej težav, čeprav je šola »doma«, kar pomeni dobro motivacijo za ta poklic. Prav v gostinstvu in turizmu je precejšnje pomanjkanje sposobnih delavcev, zaradi česar so odprte poti do štipendij in kasnejše zaposlitve. Ob prizadevanjih poklicnih usmerjevalcev in združenega dela, da bi čim več učencev navdušili za izobraževanje v gostinski šoli, so številne prednosti te šolč spoznali tudi starši, tako da so učenci neprimerno bolj motivirani kot pred leti.
M. Poljšak
»-TK'ii .1 Mi..-—_____;	.	^s&JZ
• "1 nad Skofjo Loko - V teh dneh je gneča na vseh gorenjskih smučiščih. Šole so P^P™™**^"™ ntVtvarne sindikalna prvenstva in smučarski klubi različna športna tekmovanja. Podobno tZiTsZči^Tk^r/bilo ob koncu tedna FIS tekmovanje v slalomu in veleslalomu za pionirje, ob progi
pa je vijugalo še veliko rekreativcev.	_____-
Urejanje ob pravem času - Zdaj, sredi zime, je treba misliti na poletni naval tujih in domačih gostov, ne pa ob največjem vrvežu kaliti turistični utrip. Na Bledu delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja v teh dneh urejajo 250-metrski odsek obale. Staro in dotrajano leseno škarpo, ki se je ponekod pogrezala, zamenjujejo z novo in lepšo. (cz) — Foto: F. Perdan \___S
IBEESEEam iiii ni mmm
^	.	.- .	->	"S
Zahtevamo nižje, uveljavljamo višje obremenitve
Položaj gorenjskega gospodarstva se je v drugem polletju lani poslabšal. Tudi izgledi za leto 1983 niso obetajoči. Oskrbljenost z materiali za proizvodnja se še nadalje slabša in zato se zmanjšuje obseg proizvodnje. Izvozni rezultati so pod pričakovanimi in pod doseženimi v letu 1981. Izvozni presežek na konvertibilnem področju je sicer porastel, vendar predvsem na račun zmanjšanja uvoza. Zaposlovanje stagnira, povečuje se število brezposelnih, predvsem mladih. Družbeni proizvod raste počasneje od cen. Osebna, skupna in splošna poraba so porasle bolj kot družbeni proizvod, akumulativno st in reprodukcijska sposobnost gospodarstva se je zmanjšala. Izgube so trikrat večje kot lani, vendar pa so manjše kot v polletju in devetih mesecih. Investicije so nekaj večje, vendar še vedno ne dosegajo niti enostavne reprodukcije. Dinarska likvidnost banke je zadovoljiva, problematična je devizna likvidnost. Oskrba prebivalstva se je izboljšala, še vedno pa je problematična z nekaterimi mlečnimi proizvodi in energetskimi viri.
Takšna je kratka ocena gospodarjenja ob koncu lanskega leta, ki nikakor ne napoveduje lažjega položaja gospodarstva v letu 1983. Pogoji gospodarjenja-so se že zaostrili, zlasti zaradi večjih stopenj prispevkov in davkov iz dohodka, ki so že lani dosegli indekse med 130 in 250, za letos pa sa predvidena vsaj enaka povečanja. Povečana obrestna mera je močno podražila denar in še bolj zaostrila pomanjkanje sredstev in kreditov za obratna sredstva, čeprav so že lani v nekaterih ključnih gorenjskih panogah imeli velike težave zaradi pomanjkanja kreditov za obratna sredstva. Vse to napoveduje nadaljnje upadanje akumulacije in nadaljnje povečevanje izgub.
Zaskrbljujoči so tudi vse višji prispevki od bruto in neto osebnih dohodkov. Nižji osebni dohodki pa prav gotovo vplivajo na slabšanje produktivnosti dela, kar si industrija ob dejstvu, daje bi-la.lani še komaj z 0,8 odstotka večja kot predlani, nikakor ne more dovoliti. Zato je treba, so poudarili gospodarstveniki na seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, odločneje zahtevati od samoupravnih interesnih skupnosti, da še enkrat temeljito pretresejo vse programe ter iz njih izločijo povečevanje dejavnosti ali standardov, bolj pa naj bodo aktivne tudi pri iskanju notranjih rezerv.
L. Bogataj
k	______S
Delegatsko obveščanje
Pozabljena javna glasila
Z razvojem delegatskega sistema in njegovim uveljavljanjem se vse bolj poglablja potreba po dobrem informiranju, po objektivni, pregledni kratki informaciji, ki je napisana tako, da omogoča delegatom v krajevni skupnosti, temeljni organizaciji, občinski skupščini in samoupravni interesni skupnosti odločanje o konkretnih vprašanjih in vodenje politike razvoja določenega področja. Ker so bila prizadevanja, da bi delegatska gradiva, ki jih pripravljajo v upravnih službah občinskih skupščin ali strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, postala krajša, bolje napisana, s primernimi obrazložitvami in opisom predvidenih posledic predlaganih odločitev, le malo uspešna, se v občinah v zadnjem času vse bolj ogrevajo za delegatska glasila, nekakšne občinske časopise, ki naj bi jih dobili vsi delegati ali celo vsa gospodinjstva. S tem naj bi tudi zmanjšali stroške uprave in prihranili pri papirju, ki ga, kot vemo, primanjkuje. Predvsem pa naj bi bili delegati bolje obveščeni in bolje pripravljeni za odločanje.
Hkrati smo v zadnjem času priča pravi ekspanziji najrazličnejših glasil temeljnih in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti. Če so prva predvsem informacijski listi, ki prinašajo kratke informacije o gospodarjenju, so krajevna glasila zelo različna. Vsebina je pogosto vprašljiva in na straneh posameznih glasil najdemo razen poročil o delu krajevnih skupnosti, organizacij in društev, tudi najrazličnejše proste spise otrok, literarne sestavke, pa tudi takšne informacije, ki niso v skladu z razvojnimi plani določene družbenopolitične skupnosti. So pa seveda tudi dobra glasila, ki opravičujejo stroške'izhajanjd,	'
To pomeni, da si na različnih ravneh prizadevamo, da bi delegati dobili in-
formacije, kijih potrebujejo za odločanje. Vendar pa se ob vsem tem vsiljuje občutek, da se dela tako, kot da je treba začeti vse znova, kot da dosedaj na področju informiranja delegatov ni bilo še nič narejenega. Hkrati pa se pozablja na že utečene in priznane oblike informiranja, predvsem na sredstva javnega obveščanja, ki so prav gotovo pomemben dejavnik delegatskega obveščanja. Oziroma tako v občinskih skupščinah kot samoupravnih interesnih skupnostih se premalo poslužujejo možnosti informiranja prek javnih občil, ki imajo nedvomno večje tehnične in kadrovske zmogljivosti za posredovanje potrebnih informacij. Premalo tudi izkoriščajo vpliv javnih glasil. Zdi se tudi, da se v prizadevanjih, da bi izboljšali delegatsko obveščanje, premalo gleda na ceno teh prizadevanj.
L. Bogataj
O LAS 2. STRAN
PO JUGOSLAVIJI
PREDSEDSTVO SFRJ O GOSPODARSTV U
Na seji predsedstva SFRJ, ki se je sestalo v sredo, je predsednica Milka Planine poročala o tekočih gospodarskih gibanjih v državi. Pri tem je posebej opozorila na nekatere neugodne tendence v notranji porabi in pri cenah. Predsedstvo meni, da si mora celotna družba še bolj prizadevati in uvesti še bolj odločne ukrepe za uresničevanje gospodarske stabilizacije v letošnjem letu in za hitrejše odpravljanje neugodnih tendenc, ki so prišle do izraza v prvih mesecih letošnjega leta.
Petar Stambolič je poročal o nedavnem obisku jordanskega kralja Huseina v naši državi. Ocenili so, da je obisk pokazal tradicionalno prijateljstvo med državama pa tudi obojestranski interes za nadaljnje izboljševanje sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju. Predsedstvo je poslušalo tudi poročilo sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova o njegovih nedavnih obiskih v Italiji in Vatikanu ter o pogovorih ki jih je imel z romunskim zunanjim ministrom.
RAZPIS NA UNIVERZI
Danes, 25. februarja, bosta Delo in Večer objavila razpis za vpis v začetni letnik višjih, visokih šol, umetniških akademij in fakultet v Sloveniji za prihodnje šolsko leto. Kandidati za redni študij, za študij o delu in za študij iz dela se bodo morali prijaviti do 28. marca. Obrazec za prijavo bodo dobili na srednjih šolah, visokošolskih organizacijah, skupnostih za zaposlovanje in delavskih univerzah. Hkrati bosta objavljena tudi razpisa za sprejem v študentske domove v Ljubljani in Mariboru ter natečaj za sprejem gojencev v vojaške akademije.
VIŠJE ŠTIPENDIJE
1. marca naj bi se štipendije v Slovenije povečale za 10 odstotkov in to kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev. Za tak predlog se je zavzel izvršni odbor skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, skupščina pa bo sklepala o njem prihodnji četrtek, 3. marca. Do pobude za vnovično zvišanje štipendij je prišlo za to, ker se zaradi podražitev povečujejo življenjski stroški.
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
POGOVOR Z UPOKOJENCI - Občinski komite ZKS Škofja Loka je v okviru izobraževalnega programa pripravil v ponedeljek pogovor z upokojenci — člani ZK. Najprej so poslušali predavanje Jožeta Pleš-narja o kriznih žariščih in socializmu v svetu, potem sta predsednik izvršnega sveta Miro Pinterič in predsednik komiteja ZKS dr. Branko Berčič spregovorila o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih v občini, nato pa so upokojenci opozorili na probleme, kijih opažajo v svojem okolju. Spregovorili so o slabi povezanosti osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih s temeljnimi organizacijami, delu z mladino, slabi aktivnosti aktivov ZK po hišah in prizadevanjih za uveljavljanje hišne samouprave in drugih vprašanjih.Menili so tudi, daje takšna oblika dela4n izobraževanja primerna, vendar pa naj bi v prihodnje organizirali srečanja po področjih, ker nekateri težko pridejo tako daleč na pogovor. (-LB.)
I 'of i. ij n '"
Problemi mladih v Kranju naj se rešujejo v tovarni, šoli in krajevni skupnosti — Obsežen in težko uresničljiv delovni program kranjske mladine
Kranj — Mladina je po kongresih očitno dobila pogum. Zdaj bi se rada kar v eni sapi spopadla z vsemi problemi. Kako zaposliti vso mladino, ki ob koncu šolanja išče strokovni usposobljenosti primerno delo, kako najti delo vsem štipendistom, kako okrepiti mladinski glas v tovarni, krajevni skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih? Kako mlademu človeku pomagati do stanovanja? Kako koristno izrabiti prosti čas? Kako oživiti mladinsko prostovoljno delo tam, kjer mladi žive in delajo? Vsa ta vprašanja (in še katero povrhu) vsebuje letošnji program dela kranjske mladine.
Najbolj pereči so brez dvoma družbenoekonomski problemi mla-
Jutri občni zbor AMD Cerklje
Cerklje — Jutri, v soboto, 26. februarja ob 19. uri bo v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah redni letni občni zbor Avto-moto društva Cerklje, na katerem bodo pregledali opravljeno delo v preteklem letu, pregledali načrte za letošnje leto, izvolili nov odbor društva ter podelili priznanja in diplome najzaslužnejšim članom društva. Ob zaključku
Priprave na kmetijsko-gozdarski sejem
Kranj — Med pripravami na 22. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo na razstavišču Savske loke v Kranju od 1. do 10. aprila, je delovno organizacijo Gorenjski sejem obiskal predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. S člani organizacijskega odbora za izvedbo sejemske prireditve se je pogovarjal o zasnovi sejma, za katerega je dejal, da mora postati celovit prikaz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Gorenjska je bogata z gozdovi in ima razvito gozdarsko dejavnost: glede na to mora sejemska razstava zajeti vse delovne in tehnološke postopke s tega področja.
Za 22. gozdarsko-kmetijski sejem v Kranju so se sicer že prijavili prvi tuji razstavljalci. Očitno pa bo teh letos zaradi omejitev novega deviznega zakona manj; s tem bosta gorenjski in slovenski kmet in gozdar prikrajšana za pregled tujih dosežkov na področju kmetijstva in gozdarstva. Na sejmu se bosta celovito predstavili sestavljeni organizaciji KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina) in Agros iz Ljubljane. Prvič pa bodo razstavljeni tudi prehrambeni izdelki, ki jih izvažata slovensko kmetijstvo in predelovalna industrija.
Med pripravami na sejemsko prireditev so Kranj obiskali tudi predstavniki občin Sente in Bje-lovarja. Zagotovili so, da se bo njihovo kmetijstvo predstavilo Gorenjski in Sloveniji že na letošnjem sejmu. Izkoristiti pa bi veljalo tudi bližino avstrijske Koroške in obogatiti ponudbo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjč ter z dosežki slovenskih zadrug.
C. Z. ______A
občnega zbora pa bo družabni večer za člane in svojce društva, za razvedrilo pa bo skrbel ansambel Oglarji.
Zgodovina Avto-moto društva Cerklje sega v leto 1953. ko so se na množičnem sestanku dogovorili, da ustanovijo društvo. Pogoji za uspešno delo so bili v začetku težki, vendar ni hotel nihče popustiti. Potrebe po gradnji novega doma so vse pogosteje prihajale do izraza na sejah upravnega odbora, tako, da so se 1971 odločili, da pričnejo z gradnjo novega doma. Kljub skromnim finančnim sredstvom in majhnim zadolžitvam je društvu uspelo spraviti dom pod streho, kjer že več kot pet let tečejo vse društvene aktivnosti.
V gradnjo je bilo vloženih blizu 25.000 prostovoljnih delovnih ur, svoje članstvo pa zajema v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem. Avto-moto društvo Cerklje, ki je eno najbolj delovnih na Gorenjskem, združuje več kot 550 članov, dobro pa sodelujejo z O. S. Davorin Jenko in z vsemi krajevnimi skupnostmi Cerkljanskega območja. Zelo uspešno deluje Avto-šola, katero letno obiskuje preko 100 tečajnikov, z	Janez Kuhar
dih, ki nastajajo v združenem delu. Doslej sicer ni bila navada, da bi od tod prihajale pobude za reševanje nekaterih slabosti, na primer nezaposlenosti, štipendiranja, neupoštevanja mladih strokovnjakov ... Razlog za to je bilo iskati v forum-skem, domala birokratskem delu občinskih mladinskih organov, kjer so se leta in leta ukvarjali predvsem s svojo organiziranostjo, mlade v osnovnih mladinskih organizacijah pa so prepuščali lastni iznajdljivosti. Novi program za leto 1983, ki sloni tudi na lanskih izkušnjah in dognanjih obeh kongresov, se bolj zaveda, da so organi zaradi mladine, da si z njimi pomaga do ciljev. Nekdaj so občinski funkcionarji obiskali osnovne mladinske organizacije le ob po-posebnih priložnostih, zdaj pa so na tesni povezanosti in vsakodnevnem spremljanju problematike mladih v združenem delu, šolah in krajevnih skupnostih zgradili ves program tega leta. Najvažnejša vprašanja, ki se jim bodo posvetili za stabilnejši družbenoekonomski položaj mladih, bodo zaposlovanje, štipendiranje in stanovanjsko vprašanje. O vseh nameravajo skupaj s strokovnjaki pripraviti javne tribune.
Prav tako bodo javno obravnavali vprašanja izobraževanja in šolskih programov pa samoupravljanje mladih in moč njihove besede v samoupravnih organih tovarne, šole in krajevne skupnosti.T udi idejnopoliti-čnega izobraževanja ne bodo zanemarili, posvetili se bodo mladinskemu prostovoljnemu delu.
Letos je kranjske mladina odločena, da je dovolj modrovanja v forumih in de® mora biti težišče dela na osnovni organizaciji, saj mlad človek le tam lahko vpliva na potek dogodkov. Ob teh načrtih si mladina zagotavlja trdnejšo prihodnost, vendar pa zaskrbljuje obsežnost programov. Vsemu verjetno že letos ne bodo kos, saj so se spopadli z vprašnji, ki so celovitega značaja.	D. Z. Žlebir
Znižanje prispevnih stopenj
Kranj — Od 1. aprila dalje se bodo prispevne stopnje za družbene dejavnosti v kranjski občini znižale skupaj za 1,43 odstotka. Dosedanje veljavne prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti temeljijo namreč na 11,5-odstotnem povečanju sredstev za osebne dohodke v tem letu ob 50-odstotnem zaostajanju za rastjo dohodka. Z dogovorom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je določeno le 35-odstotno zaostajanje rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka. kar pa seveda bistveno povečuje oceno mase bruto osebnih dohodkov v tem letu. Ker pa
kranjska resolucija za leto 1983 predvideva 23-odstotno rast dohodka in 15-odstotno rast sredstev za osebne dohodke, nova prispevna osnova bruto osebnih dohodkov zahteva izračun nižjih prispevnih stopenj. Tako naj bi se sedanja prispevna stopnja za otroško varstvo znižala na 1,35 oziroma na 0,84, za izobraževalno skupnost na 5,7, kulturno skupnost 0,59, socialno skrbstvo 0,73, telesnokulturno skupnost 0,55. Znižala se bo tudi prispevna stopnja za zaposlovanje in sicer za 0,01, za zdravstveno skupnost za 0,72, medtem ko ostale prispevne stopnje ostanejo nespremenjene.

Dve plati zakona
Novi zakon o varstvu kmetijskih površin je še vedno predmet številnih razprav, pri čemer je skupna ugotovitev, da je bil glede na sedanje obnašanje upravičen' in potreben. Nedvomno bo zakon prispeval k ohranjanju kmetijskih površin bolj ali manj jasna pa so vprašanja, ki jih je sprožil in s katerimi se do včeraj nismo spopadali.
Domala povsod zakon močno posega na področje nadaljnje stanovanjske gradnje. Zdaj je jasno, da na kvalitetnih kmetijskih površinah nč bomo več gradili stanovanj. Ker pa stanovanja bomo gradili tudi v prihodnje, se že kažejo povsem nove težave, ki lahko bolj ali manj vplivajo na nadaljnji potek gradnje, na programiranje in uresničevanje začrtanih programov.
Eno od vprašanj je ureditev zemljišč (neprimernih za kmetijstvo). Ker bodo to. manj kvalitetna zemljišča, bosta urejanje in komunalno opremljanje neprimerno dražji kot doslej. Tu pa že nastaja prva težava. Kje najti denar, ko vemo, da ob sedanji pozitivni zakonodaji v komunali ni moč računati na bančne kredite. Tako je bilo vsaj doslej, ko na kvalitetnih kmetijskih površinah komunala, kljub pomanjkanju denarja, ni bila tako draga in zato vprašanje kreditiranje le-te ni bilo nikdar tako potencirano.
Po novem pa najbrž ne bo šlo tako zlahka. Tako smo priča vse
Letno zimski čas
bolj glasnim zahtevam, da komunala vendarle ne more več biti neka stranska dejavnost, marveč jo je treba vključiti v prioriteto. S sedanjimi cenami namreč n* pokriva več niti enostavne reprodukcije. Zato bo treba tud; na tem področju upoštevati ekonomske zakonitosti. Da pa prehod ne bi bil tako težaven, postaja vse bolj zanimivo in aktualn(f*naslednje stališče. Banke s kreditiranjem ne bi smele stati ob strani. Vemo namreč, da je kapitala s tega naslova v bankah veliko, vendar je trenutno usmerjen drugarm v dogovorjene prednostne veje. Ce pa je gr stanovanj pomemben ekon element (in to vemo, da je) m
vemo tudi da brez komu_____
opreme ne bo novih stanovanj, bo treba na področju kreditiranja oziroma monetarne politike nekaj spremeniti. Mimogrede, prav na tem področju je danes ne samo v Sloveniji, ampak nasploh v republikah največ razlik. Zato je čimprej potreben usklajen dogovor. V nasprotnem primeru ne bo obvisel le program, da v Sloveniji do 1985. leta zgradimo 58.000 novih stanovanj, marveč tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo mogli začeti z gradnjo stanovanj na novih zemljiščih. Brez denarja namreč nt bo ne vode ne kanalizacije na teh zemljiščih, brez tega pa tud: stanovanj ne bo.
A. Zalar


Radovljica — 27. marca bomo ure premaknili za eno uro naprej, saj bomo prešli tudi v Jugoslaviji na evropski sistem letno-zimskega časa. Da bi se na spremembo dobro pripravili, so v Sloveniji izdelali družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa, ki je zdaj v javni razpravi. V radovljiški občini ga je občinski sindikalni svet dal v razpravo združenemu delu, ki bo do 10. marca posredovalo pobude, predloge in pripombe o boljši izkoriščenosti delovnega časa, delovnih sredstev in hkrati glede večje prilagodljivosti obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov, kar seveda zagotavlja večjo storilnost.
Osnutek družbenega dogovora je kot podpisnik obravnaval tudi radovljiški izvršni svet, ki je menil, da v obrazložitvi družbenega dogovora manjka ocena, kako se je obnesla dosedanja sprememba delovnega časa. Manjkajo podatki avtobusnih prevoznikov, otroškega varstva in šolstva. Za radovljiško občino pa je seveda pomembno tudi dejstvo, da imajo v občini okoli 70 odstotkov dvoizmenskega in le okoli 30 odstotkov enoizmenskega dela. Občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, ki je že doslej us-klajal programe delovnega časa, se je povezal z ustreznimi predstavniki resorjev v drugih gorenjskih občinah, da bodo pripravili pobudo, da
40 let tednika Mladina
problematiko delovnega časa pc drobneje obravnavajo.
Izvršni svet je dal pobudo vsem «v ganizacijam združenega dela. k: delajo v izmenah, da prično z delom letnem času ob 7. uri, pozimi pa 6. uri. Vse organizacije, ki imajo * eno izmeno in delovne skupnosti razen tistih, ki so neposredno vezao« na tehnološki proces, pa v zimske: in letnem času Ob 7. uri. Delorr* skupnosti upravnih, državnih organov in javnih služb, pa naj vse le:: prično delati ob 8. uri, da bodo la uradne ure upeljali tako, da bode :^ čani urejali upravne, osebne m narne zadeve izven svojega redneč delovnega časa. Seveda lahko vne organizacije in delovne skupr* sti uredijo gibljivi začetek delovne* časa, s čimer bi dosegli stopničk začetek delovnega časa, kar bi o©>" gočilo boljši prevoz na delo in z de>
Trgovine naj obratovalni čas pogodijo delovnemu času tako, da bo--lahko ljudje nakupovali izven redr/ ga delovnega časa. Zato morajo s* gotoviti predvsem boljšo založene^ trgovin z vsak dan potrebnimi p hrambenimi izdelki tudi v popoldsr skem času. Obratovalni čas trgovki ga zahteva turistična sezona bo urejen z odlokom.
V družbenem dogovoru bodo rv rali seveda ti določneje zapisati oe>-nosti prevoznikov, avtobusnih i a leznice.	M. Volčja*
Ljubljana — Minuli petek je bila v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili priznanja in plakete tednika Mladina nekdanjim glavnim in odgovornim urednikom, dolgoletnim sodelavcem, razširjevalcem in mentorjem tega slovenskega mladinskega tednika. S slavnostjo, na kateri je govoril predsednik slovenske mladine Andrej Brvar, in okroglo mizo na temo Mladina in mlada generacija, je uredništvo Mladine proslavilo svoj letošnji jubilej, 40-letnico izhajanja.
Mladina izhaja od 1. januarja 1943, ko f>e je takratno glasilo mladinske osvobodilne fronte Mlada Slovenija preimenovalo v Mladino. Njena vsebina je bila vseskozi izraz razvoja našega družbenopolitičnega sistema. V šestdesetih letih je Mladina izhajala kot revija. V njej je bilo najti več zabavnega, rekreativnega in kulturnega branja, s tem pa se je časopis nekoliko oddaljil od temeljne zasnove. Približala se ji je znova v sedemdesetih letih, ko so zaradi finančnih težav ukinili barvne strani. Na mladinskem kongresu pa so tedaj predlagali ponovno usmeritev na

C LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik laor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan _ Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 not poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tist^ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju itevll-ka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda. računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnen|u 421-1/72 — Polletna naročnina 350,- din.
glasilo s pretežno družbenopolitičr
vsebino.
Mladina je osrednje tovrstno i ~ silo v Sloveniji, njen izdajatelj je ^ vrsto let Republiška konferenca ze socialistične mladine Slovemj* Revija je informativno politično gasilo slovenske mladine, saj s svo;: vsebino v prvi vrsti skrbi za zno družbenopolitično izobraževanj mlade generacije in njenih samci pravljalcev. O tem zgovorno pn^ vsebina njenih običajnih številk n tudi stalne strokovne priloge (Prima, Pogledi), literarna priloga M'i da pota ter informativna priloga A-* informacije, ki prinaša vsebino itfc: nopolitičnega delovanja mladir.sv
organizacije. ......
Uredništvo in izdajatelja 2e vrst: let tarejo hude finančne stiske, ki y.k je iz leta v leto teže premešča: vsem poskusom doslednega uvel:« vijanja družbenega dogovora o t nanciranju mladinskega periodični ca tiska navkljub. O tem je bila beseda tudi na petkovi okrogli mizi, k ie sledila uvodni slovesnosti. V pejv voru o Mladini so s svojimi lzkušn -mi sodelovali tudi njem nekda-. uredniki. Vsi so si bih edin, v ten da ie treba list bolj približat! mla^ mu človeku, njegovim zanimajo -[n hotenjem. Vprašanje, kako to ^ seči ie tokrat ostalo brez prepričl; vega odgovora Želja večine bi r Oblikovanju vsebine »Mladine, metalaprevladati, ker vemo, komu V
list namenjen.
Boris Bogata
PETEK. 25. FEBRUARJA 1983
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3. STRAN GLAS
Potrpeti bo treba do marca
Predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar sprejel delegacijo krajevne skupnosti Kranj Center zaradi onesnaženosti mesta
onesnaženosti mesta nevzdržne in da je največji onesnaževalec Tekstilindus, Problema so se lotili že
Kranj — Na nedavnem zboru občanov krajevne skupnosti Kranj Center je bila soglasna ugotovitev, da so razmere v Kranju in tudi v sosednjih krajevnih skupnostih zaradi onesnaženosti postale nevzdržne. Zato je bil sprejet sklep krajevne organizacije zveze združenj borcev, naj posebna delegacija krajevne skupnosti, sestavljena iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, obišče predsednika občinske skupščine in zahteva, da se razmere sanirajo, hkrati pa pojasni program razreševanja tega problema.
Delegacijo sta predsednik občinske skupščine Ivan Cvar in podpredsednik izvršnega sveta Ferdo Rauter sprejela v sredo, 23. februarja. Strinjala sta se, da so razmere zaradi
Izobraževalna skupnost prebija dovoljeni okvir
Radovljiške samoupravne in^^Vra^aleSTito-^Po" izobraževalne skupnosti, ki bo morala svo, program se enkrat
preučiti
Na sprejemu delegacije krajevne skupnosti Kranj Center pri predsedniku občinske skupščine je bilo postavljeno tudi vprašanje, kdo bo odgovoren, če marca v Tekstilindusu še ne bo plina. Odgovor je bil: Vsi, ki delamo na tem, ve pa se, kateri posamezniki so to. Na vprašanje predsedniku, če je pripravljen staviti, je rekel, da je pripravljen dobiti še eno stavo. »Prvo sem dobil pri Du-pljanskem maratonu.«
Radovljica - Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti radovljiške občine so te dni predložile ovrednotene programe za letošnje leto. Po prvem postopku usklajevanja pa skupna poraba v občini še vedno prebija z republiško m občinsko resolucijo določene usmeritve, predvsem zaradi previsoke rasti sredstev za izobraževalno skupnost. Strokovne službe in odbor za svobodno menjavo dela pri izobraževalni skupnosti bodo zato morali oonovno pregledati letošnji program, seveda z namenom, da kolikor je mogoče znižajo obseg potrebnih sredstev.
Izobraževalna skupnost je lani za uresničitev svojega programa načrtovala porabo 184,5 milijonov dinarjev, porabila je 178,8 milijonov dinarjev, s čimer je svoj nacrt 9b,y oa-stotno uresničila. Za letos načrtuje porabo 217 milijonov dinarjev, kar pomeni 17 7 odstotno nominalno rast. Z resolucijo pa je dovoljena največ 11,5 odstotna nominalna rast, s čimer bo doseženo 50 odstotno zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka v občini. Ker izobraževalna skupnost krepko prebija dogovorje-. n> materialni okvir, so po usklajevanju programov vseh interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ian-ko začrtali le 46 odstotno zaostajanje.
Načrtovani program izobraževalne skupnosti predvideva dokaj šn j o rast sredstev za osnovno šolstvo, ki naj bi potrebovalo za 34 odstotkov sredstev več, glasbena šola za 30 odstotkov več, družbenopolitično izobraževanje pa kar za 102 odstotka več. Pri osnovnem šolstvu kot razlog izobraževalna skupnost navaja porast števila oddelkov, saj bodo jeseni trije več, povečali pa so jih tudi lansko jesen, kar se bo odrazilo pri porabi sredstev posebej letos.
V izobraževalni skupnosti bodo morali pregledati, če je moč z boljšo organizacijo dela ostati pri sedanjem številu oddelkov osnovne šole ter seveda poskusiti skrčiti programe ki se ne nanašajo na osnovno izobraževanje. Kot zadnja je seveda možnost, da znižajo stopnjo amortizacije, kar po zadnjih popravkih zakona o amortizaciji lahko store izobraževalne, kulturne in zdravstvene organizacije združenega dela, če ne morejo ustrezno znižati obseg sredstev. Izobraževalne organizacije radovljiške občine letno združijo 19 milijonov dinarjev amortizacije. Polovico denarja skupaj porabijo za financiranje večjih naložb, drugo polovico vsaka šola zase.
Šele po ponovni uskladitvi programov bodo lahko izračunali prispevne stopnje, ki bodo predvidoma veljale od 1. aprila naprej.
M. Volčjak
Je treba v Beograd .
Politika letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja temelji na doslednem izkoriščanju lastnih sit U zmogljivosti. Ob nedavnem otn-" feu predsednika skupščine MKJ Haifa Dizdareviča v kranjski občini te-ta sicer ni postregel s številkam i, koliko takšnih sil in zmogljivosti ao-™ še imamo. Rekel pa je, ko $e je seznanil z razmerami v Ibiju, in tuai z začrtanim jugoslovanskim tekstilnim modelom, da nas ne bi smelo Oi-n strah, če bi vsi delali tako.
Za prizadevanja, da se z lastnimi ■silami izkopljemo iz težav, slišimo w beremo vsak dan. Upajmo, da rezultati letošnjega januarja, ki ne dosegajo povsem letos začrtanih nalog in mernic, ne bodo tako neugodni tudi v prihodnjih mesecih. Direktorji kranjskih tekstilnih delovnih organizacij so opozorili, da ob sprejeti resoluciji za letos zelo pogrešajo sporedne izvedbene inštrumente.
Vendar je še nekaj, kar ta trenutek dopolnjuje uresničevanje nalog, Wd katerimi smo. Gre za pomoč tujine. V tujini so nam pripravljeni Domagati. Mar to pomeni, da tolikšni napori niso potrebni. Taksno Vprašanje se zastavlja zato, ker se nismo dobili dolarja tuje pomoči, vendar ne razmišljamo vec tako intenzivno o povečevanju produktivnosti. Nenadoma smo postali zelo obremenjeni s tem, kako bomo zdaj to pomoč (devize) razdelili. Ne smerno pozabiti, da pomoč od zunaj ne pnhaja iz ne vem kakšne izredne ljubezni. Gre za čisti poslovni odnos in vse bo treba vrniti. Zato moramo
tudi to pomoč navznoter vložiti in usmeriti v oživljanje sposobnosti gospodarstva in ta denar čimvečkrat obrniti. Kakršnakoli drugačna računica ne daje pravega izida.
Tudi druga zadeva, ki ne govori v prid doseganja začrtanih nalog, je iz nedavnega obiska predsednika zvezne skupščine v Kranju. Za uresničitev jugoslovanskega tekstilnega modela bi. tekstilci potrebovali 65 odstotkov ustvarjenih deviz. S tem bi zagotovili normalno proizvodnjo in uresničitev začrtanega izvoza. To in pa urejen zunanjetrgovinski režim bi pripomoglo k razreševanju ponekod perečih tehnoloških vprašanj. Raif Dizdarevič je rekel: če so tekstilci izračunali, koliko deviz potrebujejo, potem jim je treba zaupati. Kakršnokoli administrativno določanje in dokazovanje, kdo ima bolj in kdo ima manj prav, je nevzdržno in samo slabi moč lastnih sil. Najbrž je res nevzdržno, da danes 180 tekstilnih delovnih organizacij čaka v Beogradu za potrditev novih cen za 10.000 različnih izdelkov; kot da v zavodu za cene resnično in edini znajo izračunati prave cene. Najbrž razvijanje demokracije ne pomenijo potovanja, je rekel Raif Dizdarevič, vsaj takšna ne, kot smo jim priča danes, ko vsak dan prihaja v Beograd zaradi cen 2000 ljudi.
Moramo najti pot, da se danes
najrazličnejše administrativno reše-vanje prenese v združeno delo. Morda je treba le kanček več zaupanja in lastne sile ne bodo več tako nemočne, kot se včasih zdijo danes.
A. Zalar
pred časom, vendar so za sanacijo potrebna ogromna sredstva. Kotli v Tekstilindusu so namreč stari 43 let in potrebna je obnovitev. V preteklih letih Tekstilindus sam ni zmogel investicije. Vendar se je bilo treba odločiti. Dovoljenja za prehod na mazut niso dobili, sanacija s premogom pa bi bila predraga. Zato so se odločili za plin in dobili tudi ustrezno energetsko soglasje.
Potrebna sredstva v višini 330 milijonov je Tekstilindus že zagotovil in od tega že vložil 120 milijonov dinarjev. Predvidoma spomladi oziroma v začetku poletja letos se bodo začela dela za plinovod do Tekstilin-dusa. Tako je predvideno, da bo v bližini Mlekarne plinska reducirna postaja, od katere bo potekal en vod proti Tekstilindusu, drugi vod (če bo dovolj plina) pa proti levemu bregu Kokre vse do Ibija. Glede na količine plina naj bi se tako postopoma priključevali na plinovod tudi ostali (Planika, in drugi in nenazadnje tudi stanovanjska skupnost).
Rok za prvi del sanacije je marca prihodnje leto, ko naj bi Tekstilindus dobil plin; in sicer naj bi do 1985. leta dobave zadoščale med letom za pol leta, kasneje pa za celo leto. To pomeni, da bi morali potrpeti še dobro leto, da bi bil Kranj čistejši, kot je. Kakršna koli sanacija s čistilno napravo se je pokazala za prevelik strošek, saj bi za dve leti znašala naložba 80 milijonov novih dinarjev.
Delegacija krajevne skupnosti je predsednika in podpredsednika opozorila tudi na boljše čiščenje mesta, na nemogočo lokacijo tržnice, na ureditev prometa, protestirala glede predvidene pralnice pri Starem Ma-jerju in postavila vprašanje glede avtobusne postaje.
Kar zadeva čiščenje mesta, naj bi tudi letos nadaljevali z lansko akcijo Snažno—lepo —zdravo, potrebni pa bodo tudi dogovori s samoupravno komunalno interesno skupnostjo. Jasno pa je, da bo treba za to zagotoviti več denarja. Kar zadeva tržnico se pripravljajo projekti, da bi bila na lokaciji bivše Save. Hkrati bi s tem reševali tudi zaporo prometa v starem delu mesta. Glede lokacije pralnice pri Starem Majerju je stališče jasno in dokončno, da pralnice tam ne bo. Ponujena je nadomestna lokacija v prostorih bivšega Mladega roda. Kar pa zadeva avtobusno postajo, do 1985. leta ni pričakovati sprememb, razen morebitne delne razširitve Stošičeve ulice. Sicer pa bo kmalu gotova študija, ki naj bi opredelila, kje naj bi bila najboljša lokacija za avtobusno postajo.
A. Žalar
NAŠ SOGOVORNIK
Ivan Torkar, predsednik občinskega sveta ZSS Kranj
Delavec v težkem položaju
Kranj — Sindikat se je znašel v težkih razmerah, saj mora po eni plati podpirati stabilizacijsko naravnanost družbe, po drugi pa ščititi delavca. Ti dve nalogi se sicer dolgoročno dopolnjujeta, toda kratkoročno je videti, kot da sta v popolnem nasprotju. Predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov iz Kranja, Ivana Torkarja, smo vprašali o programu, ki si ga je sindikat zastavil v tem težavnem obdobju.
»Zadali smo si kar zahteven program dela, ki ga bomo med letom dopolnjevali z aktualnimi nalogami. Ena od prednostnih nalog je dodelava sistema nagrajevanja po delu. V Kranju je med organizacijami združenega dela različno razmerje. Sistem nagrajevanja je bolje izdelan v proizvodnji (na primer v Tekstilindusu, kjer so z boljšim vrednotenjem proizvodnega dela odpravili ozka grla v proizvodnji), v neproizvodnih dejavnostih pa se še lovimo okrog formalno pravnega urejanja odnosov med TOZD in delovnimi skupnostmi. V Savi in KOP-u je svo--bodna menjava dela med obema enotama še najbolj razvita. Temeljni cilj sistema nagrajevanja je v stimulaciji delavca za boljše delo. Toda sistem bomo morali malce predrugačiti, saj so njegove sedanje prvine zrasle še na starih temeljih, ko nam je šlo bolje.«
Kakšni so zdaj pogoji pridobivanja dohodka?
»Povsod so težki, zlasti pa tam, kjer večino proizvodov izvozijo. Izvozniki so namreč zaradi hude konkurence na tujem trgu, nižje produktivnosti v primerjavi z zahodnimi proizvajalci in slabosti v tehnologiji prikrajšani pri dohodku. Toda izvoz je edina možnost, da nam proizvodnja neprekinjeno teče, da lahko uvažamo, odplačujemo dolgove . .. Tudi sindikat bo moral vplivati na to, da bo izvoz postal normalen proces, ne pa nujno zlo.«
Ali v sindikatu obstaja dilema: ščititi delavčev standard ali pa podpirati gospodarsko usmeritev, ki delavčev standard vse bolj klesti?
»Sindikat včasih res ne zagovarja kratkoročnih interesov delavcev. Toda vedeti moramo, da brez nekaterih ukrepov, na primer večje akumulacije, s tem pa manjše osebne, skupne in splošne porabe, v prihodnje ne bo dela. S takimi ukrepi torei delavcu dolgoročno zagotavljamo socialno varnost.
Sindikat tudi ni več dejavnik, ki bi se ukvarjal s klasičnimi nalogami, biti mora več kot le zaščitnik delavcev. Toda socialne politike kljub temu ne mislimo zanemariti. Ob letošnjih zaključnih računih bomo evidentirali prejemnike najnižjih osebnih dohodkov. Preverili bomo ustreznost sistema nagrajevanja in če gre za objektivne vzroke, zaradi katerih je dohodek nizek, bo treba v delovni organizaciji uvesti solidarnost. Visokih dohodkov ne kanimo obsojati, če le-ti temelje na dobrem, ustvarjalnem, produktivnem delu. Naša prihodnost je namreč odvisna prav od takega dela, zakaj torej ne bi sposobnih delavcev sposobnostim primerno nagrajevali.«
Zaradi osebnih dohodkov se je letos primerilo nekaj izsiljenih sestankov. Kako sindikat gleda na to?
»Zaostrene gospodarske razmere prinašajo zaostritve tudi na področju delitve in vseh oblik porabe. Te razmere še bolj občutijo tam, kjer imajo zastarele proizvodne programe, kjer ni pravih dohodkovnih povezav, kjer bolj kot drugje izstopa problematika cen. Za reševanje takih problemov imamo samoupravne poti, vendar se jih delavci ne poslužujejo povsod ali pa njihove pripombe niso deležne pravega odziva. Zato je v občini prišlo do nekaterih izsiljenih sestankov. Slednji pa ne prinašajo rešitve, temveč le še zaostrujejo dohodkovni položaj. Nujno je, da take probleme rešujemo po potih, ki so za to določena. Vsi odgovorni smo dolžni problemom, ki jih delavci izpostavljajo (in tudi dejansko obstajajo), posvečati več pozornosti in jih sproti reševati. Zavedamo se, da ni prav, da bremena družbenih restrikcij niso enakomerno porazdeljena med vse.«	^ ^ žlebir
Še vedno odvisni od uvoza surovin
Kljub povečanemu izvozu in vlaganju v domačo surovinsko oskrbo bo kranjska Sava tudi letos morala kupiti več surovin na tujem trgu, kot pa bo za svoje izdelke s prodajo lahko iztržila
Kranj - 2e v prvih dveh mesecih letos se za kranjsko Savo, tovarno gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, ponavlja lanska situacija, ko je v začetku leta tako primanjkovalo surovin, da so se pojavljali zastoji v proizvodnji. Gre seveda za uvožene surovine, ki prihajajo v skladišča običajno zadnji trenutek, ko se zaloge bližajo že ničli. Lani je bilo zaradi tega treba nekajkrat spremeniti programe v proizvodnji,
kar se je seveda poznalo tudi na produktivnosti, zato tudi ni bilo mogoče tudi med letom obseg proizvodnje povečati v skladu s planom, tako da je bila lani proizvodnja za 4 odstotke manjša od planirane in prav toliko tudi manjša kot v letu 1981.
Kljub temu pa izvozni rezultati v Savi niso veliko zaostali za načrtovanimi, saj so izvozili za skoraj 42 milijonov dolarjev, od tega 93 od-
/ ani ie kranjska Sava izvozila za 42 milijonov dolarjev izdelkov, od tega 39 milijonov dolarjev na konvertibilno področje, letos pa nameravajo izvoz povečati za 10 odstotkov. - Foto: F. Perdan
stotkov na konvertibilne trge. Kljub nezavidljivi situaciji so le za dober odstotek zaostali za izvoznimi plani, kar je ne nazadnje tudi zagotovilo, da je letošnji, za 10 odstotkov večji izvozni plan prav tako uresničljiv, čeprav se sedaj pogoji za izvoz niso veliko izboljšali. Vendar pa za kranjsko Savo v sedanjih pogojih, ko mora za svojo proizvodnjo dobiti 70 odstotkov surovin iz uvoza in le 30 odstotkov doma, ni drugačne izbire. Dosedanja sovlaganja v domačo surovinsko bazo bodo dala večje rezultate šele čez leto ali dve, ko naj bi se sedanje razmerje med uvoženimi in domačimi, surovinami že obrnilo. Tako pa je letno 54 milijonov dolarjev uvoza s konvertibilnega področja veliko breme, ki dovoljuje le 72-odstotno pokritje uvoza z izvozom. Leto 1982 zaključuje Sava s precejšnjim deviznim primanjkljajem 23 milijonov dolarjev, vendar je treba dodati, da je del tega deviznega primanjkljaja še iz leta 1981. Največje devizno breme so nepokrite anuitete ter terminski in blagovni krediti. Devizno finančni položaj pa se letos za Savo vsaj po dosedanjih kazalcih še ne more izboljšati. 2e letos jim bo za uvoz surovin zmanjkalo 11 milijonov dolarjev, ki jih s povečanim izvozom ne bodo mogli pokriti, položaj pa še slabša nejasna situacija glede združevanja deviz med reprodukcijsko povezanimi organizacijami združenega dela, nejasnost glede nadaljnjih sprememb devizne zakonodaje,, ne nazadnje pa težave povzroča tudi slaba likvidnost poslovnih bank. Takšen položaj tako velikih izvoznikov, kot je Sava, povzroča stalne zastoje v proizvodnji z vsemi posledicami predvsem na domačem trgu.
O LAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 25. FEBRUARJA 1§*
Stroški bremenijo
Poslovanje v Alpetourovem Potniškem prometu so lani'najbolj bremenili visoki stroški
za vzdrževanje in nafta
Kranj — »Minulo poslovno leto se je nekako izteklo. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja smo lahko kar zadovoljni, da smo zadostili minimalnim potrebam glede sredstev za sklade. Rezultat pa bi bil lahko boljši, če nas ne bi pestili tako visoki stroški za Vzdrževanje in gorivo. Tako se spet srečujemo s pomanjkanjem denarja za obnovo voznega parka. Potrebovali bi namreč avtobuse z večjim številom sedežev. Lani nam je še kar nekako uspelo izpopolniti vozni park, saj smo dobili 43 novih avtobusov, izločili pa smo jih 33. Razen tega pa smo jih 5 predelali v Skibuse in je tako danes Alpetour glavni organizator voženj s Skibusi na Gorenjskem,« ocenjuje poslovanje TOZD Potniški promet v Alpe-touru direktor tozda Velimir Pešič.
»Sicer pa so delavci na zborih poudarjali, da bi morali imeti več možnosti in pristojnosti pri usmerjanju ustvarjenega dohodka. V primerjavi z drugimi panogami na Gorenjskem osebni dohodki pri nas niso ugodni. Osebni dohodek voznika namreč znaša po kriterijih prisotnosti na de-
V Domopremi
odpravljena
zamrznitev
Kolektiv Domopreme iz Železnikov, ki je predlani z velikim prizadevanjem in odpovedovanjem ter udarniškim delom zgradil nove proizvodne prostore in si tako pridelal nižji dohodek in od lani jeseni naprej zamrznjene osebne dohodke, bo lahko po zaključnem računu za leto 1982 opravil poračun osebnih dohodkov glede na doseženi dohodek, odpravljena pa je tudi zamrznitev osebnih dohodkov.
Tako so sklenili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka. Občinska skupščina je na lanskem septembrskem zasedanju med drugim sprejela sklep, da se v Domopremi zaradi objektivnih vzrokov poračun preveč izplačanih osebnih dohodkov v letu 1981 in prvem polletju 1982 ne more izpeljati do konca leta 1982, zato ostanejo osebni dohodki zamrznjeni v letu 1983, dokler ne bodo poračunani.
Vendar pa je bilo po zaključnem računu za leto 1982 ugotovljeno, da so v Domopremi že lani opravili poračun preveč izplačanih osebnih dohodkov iz leta 1981, hkrati pa so za leto 1982 dohodek razporedili tako, kot določa družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Zaradi zamrznjenih dohodkov celo niso izplačali celotne mase za osebne dohodke in tako bo ta tridesetčlanski kolektiv, lahko razdelil ob zaključnem računu za lani še 106.273 dinarjev.
L. B.
NA DELOVNEM MESTU
Kemik in pediker
Nismo jo obiskali v Iskri v Re-tečah, kjer je Barbara Kregar glavni tehnolog površinske zaščite, čeprav mora biti to delo tudi zelo zanimivo. Obiskali smo jo na Cankarjevi v Kranju, kjer nas je ustavil napis, da tu dela pediker-ka in kozmetičarka, dipl. ing. Barbara Kregar. Torej je vendarle Kranj spet enkrat dobil svojo pedikerko! Tako zelo jo je pogrešal. Več let je že, odkar so zaprli pedikuro v mestni frizeriji, in odtlej so se vsi, ki so jim grenili življenje oti.šanci, kurja očesa, zarasli nohti in podobno, reševali kakor so pač vedeli in znali. Nekateri so hodili v Ljubljano na Miklošičevo, drugi spet v Klinični center. Vendar za vse Gorenjce je bilo to silno daleč in če si se odločil za pedikerja, je šel cel dan. Pa ne le to. Med tistimi, ki redno obiskujejo pedikerja, je največ invalidov," tudi takih z berglami, ki ves čas obremenjujejo le eno nogo in ta trpi za dve. Tu so kurja očesa in podobna nadloga stalno prisotna.
Ko se je pojavil v GLASI1 tisti mali oglas, d*, odpirajo pedikuro v Kranju, se je marsikomu pošteno oddahnilo. To mlado kranjsko pedikerko takole okrog kraja, kot
lu za 11,1H ure 17.000 dinarjev, povprečje v Temeljni organizaciji pa je 15.000 dinarjev. Med 18 udeleženci v naši panogi v Sloveniji pa smo se s temi osebnimi dohodki v devetih mesecih minulega leta uvrstili na tretje mesto. Tako je bila osnovna pripomba na zborih, da je treba v prihodnje vse avtobusne proge, ki niso ekonomične in zmanjšujejo dohodek, ukiniti.«
Kakšno pa je stanje glede rezervnih delov, gum. porabe goriva in kakšne rezultate kaže nov vozni red?
»Kar zadeva rezervne dele, ni bilo zastojev in težav; tudi z uvoženimi ne, ker glede na našo organiziranost v SOZD lahko urejamo potrebna devizna vprašanja. Prav tako se ne moremo pritoževati glede gum. Nasprotno, kranjska Sava zasluži glede tega vso pohvalo, saj smo vedno naleteli na razumevanje. Enako razumevanje je bilo tudi pri Petrolu glede goriva, ko so bile novembra in decembra največje težave. V najbolj kritičnih trenutkih smo dobivali dvakrat na dan po 50 litrov goriva, kar je sicer stroške povečalo, vendar je bilo še vedno bolje kot nič. Trenutno pa nas pesti pomanjkanje olja. Če to vprašanje ne bo kmalu rešeno, bo nekaj avtobusov moralo zaparkirati. V primerjavi z obdobjem pred omejitvami pa se je poraba goriva zdaj povečala za okrog 9 odstotkov, predvsem na račun primestnega prometa.
Drugačna pa je zadeva glede voznega reda. 13. decembra je začel veljati nov, trimesečni poskusni vozni red. Zdaj pokrivamo tri časovne intervale in sicer ob 6., 7. in 8. uri. Ugotavljamo, da je šla akcija spremembe delovnega časa mimo, da se večina zanaša na premike po 27. marcu, mi pa danes v tretjem intervalu (razen v gosto strnjenih naseljih) vozimo skoraj prazni. Zato je razumljivo, da so delavci na zborih ugotavljali, da tretji interval povzroča ogromne stroške in negodovali nad tovrstno izgubo na račun dohodka. Kot primer naj tokrat omenim tudi novo uvedeno avtobusno linijo na relaciji železniška postaja — avtobusna postaja Kranj. Na najrazličneje pobude in zahteve smo jo uvedli 13. decembra. Pokrivamo prihode in odhode vseh vlakov, beležimo pa 5 do 6 potnikov. Razumljivo, da tudi ta proga povzroča v razpravah med delavci nezadovoljstvo«
Morda še beseda o letošnjem startu v poslovno leto?
»Pričakujemo zelo umirjeno rast. Skrbi pa nas osnovno vprašanje: cena nafte; kdaj bo prišlo do nje in kako jo bomo nadomestili, da ne bo šla v breme dohodka. Večji prihodek predvidevamo pri turističnem prevozu tujih gostov. Zato smo lani tudi dopolnili vozni park z modernimi, kvalitetnimi turističnimi avtobusi. Veliko bolj pa naj bi prevladala usmeritev, da bomo vozili na ekoni-mičmh progah, glede ostalih pa bo potrebno ustrezno dogovarjanje.«
A. Žalar
J
■m* 1
L\/">: iM
Barbara Kregar, dipl. ing. kemije,pedikerka in kozmetičarka
bi se bali. da bi je ne prepodili, sprašujejo, če bo dolgo ostala ... Slabe izkušnje imajo z njimi v Kranju. Pridejo, ostanejo le kratek čas, toliko, da se stranke navadijo, potem pa pedikuro zapro. A Barbara ima trden namen, da bo ostala Lepo si je uredila lokul-ček, pripravila vse potrebno za nemoteno delo, za udobje strank, ljudje so izvedeli zanjo in delo je steklo. Zdaj vedo zanjo od Podkorena pa do' Vodic. Kot kaže, dela ne bo manjkalo. Posebno še, ko pedikuro kombinira tudi s kozmetiko. Sprva je mislila le na pedikuro. vendar je enoletna šola, ki jo je ob delu obiskovala na Za vodu za tehnično izobraževanje, zahtevala tudi znanje kozmetike, pa se je odločila pač za oboje.
Kritična oskrba z dinamo pločevino v Iskri
Elektromotorji II ct prisilni dopust?
V Iskri-Elektromotorji Železniki so letos dobili komaj polovico potrebnih količin dinamo pločevine in ker tudi obeti za naslednje dni niso dobri, se zna zgoditi, da bo moral več kot lOOG-članski kolektiv na prisilni dopust — Slaba oskrba onemogoča sprejemanje dodatnih izvoznih obveznosti, čeprav bi lahko Elektromotorji letos prodali še za milijon dolarjev izdelkov več
Iskra iz Železnikov je lani dosegla izreden izvozni uspeh. Skupni izvoz na zaposlenega so v primerjavi z letom 1981 povečali s 3.996 dolarjev na 13.163 dolarjev, od tega izvoz na konvertibilno področje s 3.746 dolarjev na 10.202 dolarja. S tem so se povzpeli na prvo mesto po izvozu na zaposlenega v občini in med najboljše na Gorenjskem. Vendar bi lahko izvozili še za tretjino več, če ne bi imeli vse leto težav pri oskrbi z materiali za proizvodnjo. Primanjkovalo je zlasti bakrene žice in dinamo pločevine. Letos pa je oskrba še slabša in tako več kot 1000 članskemu kolektivu Iskre iz Železnikov grozi v začetku marca prisilni dopust.
diti preskrbe z domačimi reproma-teriali,« je povedal direktor Iskrine delovne organizacije Široka potrošnja Miro Krek, v kateri je tudi Iskri na tovarna Elektromotorji Železniki. »To je posledica dolgoletnega zapostavljanja razvoja bazične industrije in prehitrega razvoja predelovalne industrije in zahteve, da se mora vsak sam devizno pokrivati. Tako zahteva, da je treba izvažati izdelke, ne pa surovine, ostaja le na papirju, hkrati pa Jugoslavija še vedno ostaja velik izvoznik surovin. Majdanpek in FKS Svetozarevo, ki izdelujeta bakreno žico, se morata sama devizno pokriti, zato izvažata. Ker je cena bakra na svetovnem trgu porasla, je
»Imamo tržne možnosti za prodajo naših izdelkov tako doma kot
v tujini in imamo vse pogoje za delo in za konkurenčnost v mednarodni menjavi: dobre delavce, ki so pripravljeni delati tudi ob sobotah in nedeljah, če je potrebno, sodobno opremo in tehnologijo, imamo rešen uvoz potrebnih repromate-rialov, nikakor pa ne moremo ure-
postal izvoz tudi dohodkovno zanimiv. Hkrati pa mora Srbija skrbeti za pokritje svoje devizne bilance in sili proizvajalce bakra v izvoz. Zato smo lani ob koncu leta veliko pričakovali od predlogov, da bi devizne potrebe surovinarjev pokrivali iz združenih deviznih sredstev. Več smo pričakovali tudi od 67. člena novega deviznega zakona, ki ureja
ugotavljanje skupnega dt prihodka v reproverigi, vendar kako ne more zaživeti. Pesšed c. pa je izvoz surovin, slaba oskrr -nost predelovalne industrije . lik izpad izvoza s stališča narc-dr ga gospodarstva. Ob dolari u ženih surovin, izgubimo dva zar.-manjšega izvoza izdelkov.«
»Hkrati se ne znamo v okviru republike in niti na Gorenjsken* govoriti in izvažamo surovine z gubo, namesto, da bi oskrboval: : dustrijo in izvažali izdelke ter obdržali stalne kupce,« pravi direktor Iskrine tovarne Elektromotorji Železniki Tone Rakovec. »Jes železarna se mora sama devizr pokrivati. Pri tem smo ji v Is-;: vedno pripravljeni pomagati i: združevati devize, vendar pa zahtevamo, da dobimo dinamo pločevino in železo. Zahtevamo tud; da dobimo kvaliteten material. Tako smo za lani poravnali vse d zne obveznosti in enako smo pravljeni storiti tudi letos. ŽaTpa nas Jeseničani mečejo v isti koš 5 tistimi, ki niso pripravljeni prispevati devizne soudeležbe in narr. zadnjem času dobavljajo le količ: ne, ki ostanejo od izvoza. Izvaža:.' pa najboljši material in to po ni: ceni, kot ga mi plačujemo, mi --dobimo tisto, kar ne gre v izve: Slaba kakovost materialov povzroča izredno velik izmet v pr: izvodnji in seveda veča stroške Letno potrebujemo 2800 ton airi mo pločevine oziroma 240 ton i sečno. Januarja smo jo dobili le 20.' ton in februarja komaj 40 ton marec pa smo dobili obvestilo r pred desetim ne pričakujemo neb
nih pošiljk.«
Kakšne so posledice?
»Že prihodnji teden nam gro: prisilni dopust celotnega koleku va, ker brez dinamo pločevine i* moremo delati. Hkrati pa mo sprejeti dodatnih naročil za u-voz, čeprav imamo možnost čat izvoz za nadaljnjih milijoj larjev. Zato menimo, da smo upravičeni zahtevati, da se uredi »k skrba z dinamo pločevino, ker srat pripravljeni pokrivati ustrezen de-deviznih potreb Železarne. Prr tako menimo, da lahko zahtevan* kvalitetno pločevino. Ob tem vete povedati tudi to, da Iskra \-se padke in ostanke dinamo pločev: ne in železa vrača v Železarno Tudi to je naš devizni vložek, ^aj s tem nadomeščamo uvoz. Razen ce-ga pa bo celotno gorenjsko gospodarstvo pomagalo graditi nou< elektrovaljarno na Jesenicah » Iskra je eden od sovlagateljev, x»K upravičeno pričakujemo bdjšf oskrbo.«	l

Strašno veselje je imela za ta svoj drugi poklic. Že ko se je odločala za študij kemije, je hotela ubrati to smer. Pa tista leta v Ljubljani ni bilo te možnosti. Le tečaji so bili, vendar se ji je to zdelo premalo. Za dobro delo mora biti tudi prava šola. Sicer je pa ta stroka v rodu. Barbara je vnukinja starega kranjskega drogeri-sta Šinkovca. Že včasih si v tej drogeriji dobil dobre kreme, dobre nasvete za zdravo kožo. Danes manjka dobrih krem. Tudi Barbara jih pogreša. Posebno za globinsko nego kože, za maske, za akne. Modernega zdravljenja kože se je oprijela, z ionto forezo, z japonsko masažo shiatsu, s pritiski, ki je podobna akupunkturi. Ni prijelna, pravi, je pa učinkovi ta.
Našli so jo tudi tisti, ki imajo hude probleme s kožo. Zanimivo je, pravi, da je med stalnimi strankami tudi veliko mladih fantov, ki se bore z aknami, z nečisto kožo. Vsekakor pa ima več tistih strank, ki iščejo pomoč za svoje noge. Tudi za te bi rada dobila nekaj stvari iz uvoza, kot so vzmetne igle za vraščene nohte, ki drže nohte tako, da se ne vrastejo ponovno, pa posebne ortopedske vložke, ki onemogočajo rast kurjih očes in podobno. Za tnalo obrt ima možnost nekaj malega uvozi ti in izkoristila bc to. Za maže bo pa treba, če ne bo šlo drugače, kar- doma poskrbeti. Saj dobri, stari Sinkovčevi recepti še vedno obstoje . ..
D Dolenc
Gorenjsko gospodarstvo lani
Manjši izvoz kot leta 1981
Industrijska proizvodnja je bila lani za 0,8 odstotkov večja k* predlani, izvoz je bil manjši za 5,4 in uvoz za 9,3 odstotka — S-ba oskrba s surovinami v več kot polovici industrije
Ocena lanskih poslovnih rezultatov gorenjskega gospodarstva ni razveseljiva. Industrijska proizvodnja je lani v drugem polletju začela upadati in je bila ob koncu leta le Še za 0,8 odstotka večja kot leto prej. Najbolj se je proizvodnja zmanjšala v železarstvu (2,1 odstotka), predelavi nekovinskih rudnin (5,9 odstotka), proizvodnji končnih lesnih izdelkov (4,3 odstotka), proizvodnja tekstilne preje in predelava kavčuka (2,6), živilska proizvodnja (9,8) in grafična dejavnost (9,2 odstotka).
Glavni vzrok za manjšo proizvodnjo je bila slaba oskrbljenost industrije z domačimi in uvoženimi surovinami. Slabo oskrbljenih je bilo kar 59 odstotkov zaposlenih, 9 pa kritično z domačimi materiali za proizvodnjo, medtem ko je bilo z uvoženimi surovinami slabo oskrbljenih 66 in kritično 10 odstotkov delavcev. Svoje so k težavam oskrbe dodali še problemi v oskrbi z energijo, zlasti s tekočimi gorivi, nekaj pa tudi s premogom in plinom.
Vzrok za slabo oskrbo so predvsem zaostreni pogoji uvoza, k> so se še stopnjevali v drugem polletju, (gorenjska predelovalna industrija je zelo odvisna od uvoza, pa tudi od domačih surovin ima na voljo K les in nekaj kmetijskih pridelkov. Motnje v oskrbi so povzročale zahteve po devizni soudeležbi, zahteve po dodatnih cenah; kot tudi zapiranje surovinarjev v republiške okvire. Največ problemov so imeli luni konec leta pri oskrb? v mlinarstvu, že-
lezarstvu, v manjših organizacij kovinske predelave, celotna elektr predelovalna industrija, večina & stilne in obutvene industrije in ^ lesna, ki ji je primanjkovalo ram*
kemičnih sredstev.
Gorenjsko gospodarstvo tudi ? obdržalo visoke rasti izvoza i z ga polletja, ko je bil skupen in* večji v primerjavi z enakim ob** jem leta 1981 večji za 14 in konveff bilni za 24 odstotkov. Skupen izv* je lani ob koncu leta za 5,4 odstop manjši kot leta 1981, konvertitu^ izvoz pa za 5,6 odstotka. Ker je uv! še bolj nazadoval in sicer z« g.g ,v stotka skupni in za 9,3 odstotka ka' vertibilni, se je pokritje skupne, uvoza povečalo od 140 predlani skoraj »150 odstotno pokrivanje Ur konvertibilnega pa od 112 na 118 o* stoikov. V Sloveniji se je konvert bilni izvoz povečal za 6 odstotka uvoz se je zmanjšal za 6. Delež tV renjske v konvertibilnem izvozu * 15 odstotkov, kar pomeni, da (V renjska dosega večjii izvozna pivh valca, kot je povprečje za Sloveniv
Povprečno število zaposlenih -Mlo lini zu 0,9 odstotka večje družbenem sektorju «*sievilo
oslcnih povečalo za 0,7 m v P2m za 7.7 odstotka. V gospodam 2 jl bil«lani /a 0.6 odstotka več.
.\v v negospodarstvu pa
VVM L Posledica omejenega " 'L-aiiia ie povečanje števila brv ESSKU 807 konec leta mi „
1«3« decembra lam. ^	^
PETEK. 25. FEBRUARJA 1983
KULTURA
5. STRAN O
Žabkar in Svetina Kajuhova nagrajenca
Založba Borec in letos prvič tudi Partizanska knjiga sta v ponedeljek, 21. februarja podelili Kajuhove nagrade, priznanja, namenjena izvirnim delom, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in delavsko gibanje, koncentracijska taborišča ter sodobna napredna gibanja. Nagrade, ki nosijo Kajuhc-vo ime, so torej priznanja za literaturo o osvobodilnem boju. Letos so jih prejeli Tone Svetina, Lojze Žabkar, Igor Križanovskij, Mile Pavlin, Jože Krall, Dušan Nečak in Matjaž Schmidt. Dva nagrajenca sta torej z Gorenjske: znani pisatelj Tone Svetina z Bleda ter pesnik in duhovnik Lojze Žabkar iz Krope.
Pisatelj TONE SVETINA je Kaju-hovo nagrado prejel za literarni opus: Ukana, Ognjeni plaz, Volčiči, Med ognjem in peklom.
Svetina je s svojimi leposlovnimi deli o našem osvobodilnem boju ustvaril bogat literarni opus, ki je doživel med bralci poseben odmev. S širokimi epskimi orisi zgodovinskih dogodkov oživlja dramatične usode ljudi, riše boj v vsej njegovi preplete-
Kulturni koledar
JESENICE — Amatersko gledališče »Tone Čufar« Jesenice bo uprizorilo za abonma in izven v petek, 25. februarja, soboto, 26. februarja, ponedeljek, 28. februarja, in torek in sredo, 1. in 2. marca ob 19.30 uri dramo Orkester Jeana Anouilha.
RADOVLJICA - Kulturno umetniško društvo Radovljica organizira večer narodnih in umetnih pesmi v Dvorani KUD Radovljica v ponedeljek, 28. februarja ob 19. uri. Pel bo moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart, igral pa harmonikarski orkester.
RADOVLJICA - Vsak dan
(razen ponedeljka) je v galeriji Sivčeva hiša v Radovljici odprta razstava Ekspresionistična grafika, ki jo je posredovala Moderna galerija iz Ljubljane. Čebelarski muzej v Radovljici je odprt ob sredah, sobotah m nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt v sredo, soboto in nedeljo od 10. do 13. ure in po; po\dan od 15. do 17. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt v sredah sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici odpira ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in popoldan od 15. do 1 (■ ure tov. Mencinger Angela, Vodnikova 30, Bohinjska Bistrica.
kranj - V Prešernovem gledališču v Kranju bodo za red premierski uprizorili v petek,
25.	februarja ob 19.30 uri Doktor Dragan J.Vošnjaka. V ponedeljek, 28. februarja, torek, sreda in četrtek, 1., 2. in 3. marca ob 19.30 uri bodo uprizorili dramo Doktor Dragan J. Vošnjaka^
naklo - V petek, 25. februarja ob 17. uri bo v Naklem gostovalo Prešernovo gledališče z lutkovno igrico Fidl fadl L. tel-dckct
cerklje — V soboto, 26. februarja ob 19. uri bo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah Občinska revija pevskih skupin.
LJUBLJANA - Prešernovo gledališče iz Kranja bo v soboto,
26.	februarja gostovalo v Domu I.Cankarja v Ljubljani ob 10. uri z delom Andersen-Ku-dolf: Vžigalnik.
Škofja loka - v petek,
25. februarja, bo ob 20. uri v galeriji na loškem gradu poseben koncert. Organizator je Planinsko društvo Škofja Loka, ki je ves izkupiček namenilo za izgradnjo planinskega doma na Kredarici. Na koncertu bo Kvartet SPEV praznoval desetletnico svojega obstoja. Sodelovala bosta tudi ženski sekstet iz Bukovice ter Miha Dolžan.
V počastitev dneva žena bodo žene zadružnice Kmetijske zadruge Škofja Loka pripravile razstavo ročnih del in izdelkov domače obrti. V nedeljo, 27. februarja bodo žene zadruznice iz Javor in Poljan pripravile razstavi v Javorjih in Poljanah, žene iz Sovodnja pa 5. in 6. marca na Sovodnju. Osrednja razstava izdelkov vseh aktivov zena za-družnic iz področja Škofje Loke pa bo od 6. do 8. marca v Skofji
Loki.	_ , .
POLJANE — Dramska skupina DPD Svoboda Žiri bo gostovala v Kulturnem domu v Poljanah s Črno komedijo - Petra Shasserj& v soboto 26. februarja ob 19.30 uri.
_J
nosti med stiskami in zmagami in razkriva bistvo odnosov tega kritičnega narodovega obdobja. Njegov pisateljski etos je zvest zgodovinski resničnosti naše revolucije in nas povezuje tudi z usodo bratskih narodov.
Pesnik LOJZE ŽABKAR je nagra do prejel za delo Brevir moj v travi.
Pesnik in duhovnik, natančneje partizanski duhovnik se je že leta 1941 vključil v OF. V tej pesniški
zbirki ie štirideset pesmi, ki so nastale v Beli krajini in na Dolenjskem od oktobra 1941 do novembra 1944, so dragoceno pričevanje o trpljenju in osvobodilnem boju našega ljudstva, obenem čustvena izpoved duhovnika, ki je bil v teh težkih časih neomajno z njim. Iz te čiste človečnosti je pesnik našel pot iz sebe, premagal vse ideološke ali drugačne omejitve in dal slovenski partizanski liriki verze, ki imajo svojo izvirnost in barvo.
Četrta abonmajska predstava v Prešernovem gledališču — Drevi ob 19.30 bo Prešernovo gledališče v Kranju za premierski red uprizorilo dramo Josipa Vošnjaka DOKTOR DRAGAN, ki je doživela svoj krst. ob otvoritvi letošnjega Tedna slovenske drame. Predstavo bo kranjsko gledališče za vse ostale abonmaje ponavljalo ves prihodnji teden (od 28. februarja do 5. marca). Predstavo, ki so jo kritiki ocenili zelo različno. so pripravili režiser Matija Logar, priredbo besedila France Vur-nik, dramaturg Taras Kermauner, scenograf Niko Matul, kostumogra-finja Alenka Bartl, glasbeni opremljevalec Ilija Šurev, lektor Ludvik Kaluža ter oblikovalec plakata Cveto Zlate. V naslovni vlogi nastopa Jože Vunšek, ob njem pa še Dare Ulaga, Barbara Lapajne, Janez Doli-nar, Iztok Alidič, Miha Krišelj, Tine Oman. Biba Uršič, Jože Sodnik, Jože Kovačič, Rasto Tepina, Jože Mohorič in Tine Miklavžič. — M. L.
Nekje v nekem kotičku svojih src smo še vedno vsi učenci
Igra na sovodenj škem odru
V zimskih mesecih povsod posvečamo kulturnemu dogajanju več pozornosti kot običajno. Tudi v Sovodnju v Poljanski dolini je tako.
KUD Boštjan Jezeršek se že vrsto let trudi, da bi domačemu občinstvu predstavilo vsako leto vsaj eno dramsko delo in s tem vsaj malo popestrilo življenje na vasi. Toda to je včasih težko izpeljati, saj so ljudje, ki bi bili pripravljeni sodelovati, zaposleni v tovarnah in še doma jih čaka obilica dela. Tako se le s težavo najde dan, ko se vsi skupaj lahko za nekaj ur posvetijo vajam na odru. Le malo je tistih, katerim se to delo ne zdi odveč, katerim ure, preživete ob študiju teksta, ne pomenijo zapravljanje časa.
Mnogi so rajši samo gledalci in običajno zelo ostri kritiki.
Življenje v tej odročni vasi je precej monotono, zato marsikdaj slišimo negodovanje: »KUD bi pa že lahko pripravilo kakšno igro, da bi bilo malo bolj veselo!«
Nekateri samo govorijo, drugi pa sprejemamo to kot vzpodbudo ter ukrepamo. Kako?
Pred novim letom smo izbrali dramsko delo Ksaverja Meška Pri Hrastovih, poiskali ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati, začeli z bralnimi vajami, sledile so vaje na odru...
Seveda pa ni šlo vse hitro in gladko. Ta igralska skupina se je zbrala ob dolgoletnem izkušenem režiserju. Predvsem smo to mladi, amaterji, še brez izkušenj na odrskih deskah. Zato je potrebnega še več dela in prizadevnosti, predvsem pa trdna volja, da ob vsakdanjem delu enkrat do
dvakrat na teden najdemo se čas za vaje. Nekateri igralci so zaposleni izmensko v tovarnah in tako se zgodi, da vaj cel teden ne more biti ali pa je udeležba okrnjena. Toda če niso vsi prisotni, delo ne more potekati tako, kot si želimo.
Včasih se primeri, da se odpravljamo od doma z nekakšnim zanosom, da bo tokrat steklo vse skupaj gladko, še boljše... A že takoj ko stopimo v hladno dvorano, ta zanos in zagnanost ledenita. Poleg mraza nam jo včasih zagode še elektrika. Toda mi se ne vdamo kar tako, brez boja! Zakaj bi morali biti tako odvisni od modernega načina življenja? Kaj se ne da pomagati?
O, seveda se da! Ce nas zebe, se grejemo s šalami in smehom, če odpove električna napeljava, prižgemo sveče. Znamo živeti današnje stabilizacijsko življenje! Pa še bolj preprosto in kmečko je vse skupaj, saj je taka tudi vsebina naše igre.
Sliši se tudi, da je KUD Sovodenj eno med redkimi društvi, ki še vztraja in od časa do časa omogoči ljudem nekuj razvedrila in kulturnega užitka. Kljub težavam> ki nas spremljajo, je v kraju še nekaj zanesenjakov, ki ne odložijo svoje taktirke in ne zapustijo teatra.
Vsakogar, komur so pri srcu igre na vaškem odru, prav lepo vabimo v nedeljo, 27. februarja 1983, ob 15. uri v dvorano v Sovodenj, kjer se bo lahko sam prepričal, da smo se trudili in mogoče tudi ne zaman. Pridite in preživite nedeljsko popoldne z nami — ne bo vam žal!
M. Burnjk .
85 let pihalnega orkestra občine Kranj
Prepričljiv koncert
Z veliko smelosti in dirigentske preudarnosti seje Branko Markič lotil koncertnega nastopa Pihalnega orkestra občine Kranj ob njegovi 85-letnici delovanja. Segel je v začetno programsko načrtovanost, ki je vključevala v nastop kar dva odlična instrumentalna solista, do popularnosti zvoka pihalnega orkestra in nenazadnje do dokajšnje programske tehtnosti. Ta se prav v nastopih pihalnih orkestrov kaže v sposobnosti oblikovanja orkestrskega zvoka, njegove tonske (ne)odli-čnosti in nenazadnje v izvirnosti izvedenih skladb. Kranjski Pihalni orkester z Markičem dosega vsa ta včasih kritično zastavljena merila in se v vsakem od njih približuje njihovim najvišje ocenjenim dosežkom. Ni čudno, da kranjski Pihalni orkester že nekaj let nazaj posega v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov.
Z Vaško suito J. Gregorca je Pihalni orkester začel svoj koncertni nastop v kinodvorani Center. V sedemstavčni plesni skladbi je po Uvodu zablestela orkestralna soigra zlasti še v nizkih trobilih, v stavku Otroci pa je bil opazen solo mladega trobentača Dominika Kranjčana. Tudi v naslednji priredbi za pihalni orkester smo poslušali nadpovprečno solistično igro klarinetista Tomaža Završnika v Concertinu za klarinet in orkester v c-molu, op. 26 (orig. iz leta 1811) Carla Marie von Webra. Nemalo truda pa so nato kranjski pihalci, trobilci in tolkalci vložili v priredbo simfonične pesnitve Finladia, op. 26 (Finska, 1899—1900) Jana Sibeliusa. Tonsko slikanje celotnega sestava se je kar najbolj približalo simfoničnemu prikazu ene od severnih evropskih dežel. V Arbanovem Beneškem karnevalu je nato zablestel trobentač Stanko Praprotnik z bravurozno igro na trobenti. Tukaj je orkester odigral več kot podrejeno vlogo, ki se je le poredkoma združevala s solistovo soigro. Kranjčani so nato svoj nastop zaključili še z originalnim delom nizozemskega mojstra T. Huggensa Choral and rock-out, ki sloni na starem zborovskem koralu. Sodobno oblikovano orkestralno tkivo je orkestru in Markiču nudilo nemalo priložnosti za izvirno oblikovanje skladb 'za pihalni orkester.
Vključevanje sicer redkih poklicnih glasbenikov v amaterske vrste se je medtem že izkazalo kot pravilno pri naših najboljših tovrstnih sestavih in tudi Kranjčani so s to potezo na odlični poti za nadaljnje dosežke. Na nastopu je recimo manjkala vsaj kratka predstavitev avtorjev in njih del ter minimalni podatki o dirigentu, obeh solistih, če že ne o orkestru.	FRANC KRIŽNAR
S knjižne police
Še o novostih
Slovenska knjižna bera je spet bogatejša za sedem novosti. Tokrat tri prihajajo iz Mladinske knjige, štiri pa je nedavno predstavila Pomurska založba.
Če se najprej bežno ustavim pri novostih Pomurske založbe iz Murske Sobote, potem je v prvi vrsti treba povedati, da gre kar v treh od štirih naslovov za literarne prvence. Prvi iz niza le-teh je pesniška zbirka Mojce Seliškar-Terseglav z naslovom Kitara v žepih, v kateri avtorica niza vsakodnevne doživljaje predvsem na relaciji človek—narava.
Zoltanu Gaborju, akademskemu slikarju madžarske narodnosti, ki živi v Zagrebu, rojen pa je v Lendavi, je pri PZ izšla knjiga zapisov o umetnosti, o avtorjevih sodobnikih doma in na tujem pod naslovom Posta-ga-lamb (Golob pismonoša). Knjiga je izšla v madžarščini.
Zanimiva novost je vsekakor tudi roman-prvenec Franca Lainščka-Fe-rija z naslovom Peronarji; govori o ljudeh, ki jih je življenje odrinilo na stranski tir. Delo poleg vsebine pomeni tudi razmeroma obetavno slogovno književno novost.
Slamnata vdova je pesniška zbirka Ivana Cimermana, katere vsebina je v primerjavi s prvo omenjeno zbirko veliko bolj življenjska, zrelejša in postavljena na realna tla. Novitete Mladinske knjige pa tokrat predstavljajo trije naslovi v zbirki Kondor. To sta Ajshilovi drami Per-žani in Vklenjeni Prometej, izbor iz pesniškega opusa T. S. Elliota pod naslovom Pesmi ter proza Rudija Šeliga z naslovom Triptih Agate Schvvartzkobler. Ponatis teh del je pomemben ne samo zaradi tega, ker gre v vseh treh primerih za literarno klasiko, (tudi pri Šeligu na nek način) marveč tudi zaradi obširnih spremnih besed.
Ajshila je prevedel Kajetan Gantar in obenem prispeval tudi obširno spremno besedo o grški tragediji, El-liotovo prevod je delo pesnika Vena Tauferja, ki je tudi avtor spremne besede o Elliotu in njegovem delu. Razprave o Šeligovem literarnem opusu pa sta prispevala Taras Kermauner in Denis Poniž.
Velja še pripisati, da sta bila Ajs-hil in Elliot v slovenščino prevedena že prej, a prevoda za Kondorjevo izdajo so pregledali znova.
Boris Bogataj
Koroški pevci v goste h
Radovljica — Zveza kulturnih organizacij Radovljica in Kulturno društvo Radovljica bosta v soboto, 26. februarja ob 19. uri pripravila v radovljiški graščini »Večer s koroškimi pevci«. Nastopila bosta moški pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Kočna iz Sveč na Koroškem in domači komorni moški pevski zbor A. T. Linhart. Sodelovali bo do še igralci Linhartovega odra.
Večer ciganske poezije prestavljen
Radovljica — V okviru priredite\ v mesecu kulture je Kulturno dru štvo Radovljica pripravilo mikavno kulturno prireditev — večer ciganske poezije, ki ga občinstvo z zanimanjem pričakuje. Na sporedu bi moral biti drevi, kakor je napisano na lepakih. Vendar bo zaradi bolezni v ansamblu prestavljen na 18. marec.
Janez Ravnik v Bohinjski Bistrici — V avli doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so v mesecu kulture pripravili likovno razstavo, s katero se predstavlja slikar Janez Ravnik z Bleda. Slikar je občinstvu poznan, zato je razstava njegovih novejših del za mnoge posebej privlačna. — Foto: F. Perdan
O LAS 6. STRAN
KOMENTARJI
PETEK, 25. FEBRUARJA 19E3
Pomanjkanje denarja daljša gradnjo
Ker elektroenergetska skupnost Slovenije ne more zagotoviti vsega potrebnega denarja, bodo v Rudniku urana Žirovski vrh vlagali v odpiranje jame in poskusni odkop, od zunanjih objektov pa le v tiste, ki so nujni za poskusno proizvodnjo — Kasni tudi izgradnja infrastrukture
Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo Rudnik urana Žirovski vrh začel delati konec leta 1982, so predlani zaradi pomanjkanja energetskih sredstev sprejeli dopolnilo k investicijskemu programu, ki je predvidel počasnejše financiranje in s tem daljšo izgradnjo rudnika kot tudi nekatere tehnološko tehnične spremembe in dopolnitve. Dogovorjeno je bilo, da bodo skupna vlaganja v izgradnjo rudnika veljala 4,2 milijarde dinarjev, začetek rednega obratovanja pa so predvideli julija letos.
Že pri sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1982 pa so v RUŽV ugotovili, da dinamike investiranja in s tem gradnje ne bo moč v celoti uresničiti, zato so se odločili, da bodo vlagali v odpiranje jame in poskusni odkop, od zunanjih objektov pa bodo zgradili le tiste, ki so nujno potrebni za poskusno proizvodnjo. Septembra lani je bil izdelan predlog rebalansa plana investicij elektrogospodarstva Slovenije, po kateri so zmanjšali letno tranšo RUŽV od 960 na 900 milijonov dinarjev. Zaradi tega od sredine septembra lani rudnik ni mogel sklepati novih pogodb za leto 1982 ali začeti z gradnjo objektov. Gradnja se je tako ponovno upočasnila in sprejeti bo treba novo dopolnilo investi-
cijskega programa, ker ni realno pričakovati, da bi RUŽV začel redno obratovati pred marcem prihodnjega leta. Delavci RUŽV si sicer zelo prizadevajo, da bi izgradnja potekala skladno s planom, vendar brez potrebnega denarja ne morejo narediti vsega. Tako so v gospodarskem planu za letos določili prioritetne objekte izgradnje, poskusili bodo dobiti kredite od izvajalcev del in dobaviteljev opreme, kasnila pa bo izgradnja infrastrukturnih objektov, ki niso neposredno vezani za proizvodnjo. Za vsa ta dela bodo imeli letos na voljo 940 milijonov dinarjev in približno 100 milijonov dinarjev kreditov izvajalcev.
Zaradi pomanjkanja denarja je tudi že dosedanja izgradnja infrastrukturnih objektov v zamudi. Stanovanjska gradnja se je po dolgih zapletih v Gorenji vasi začela, razen tega je RUŽV kupil 37 stanovanj za svoje delavce in zagotovil 10 milijonov dinarjev za kreditiranje individualne gradnje 48 delavcem. Zgrajen je bil vodovod Trebija—Gorenja vas—Todraž s povezavo do Poljan in na loški vodovod. Ob obračunu del je bilo ugotovljeno, da je bilo celotno delo opravljeno ceneje, kot je bila
Omejen uvoz zdravil za živino
Dvorezno varčevanje
Gorenjski živinozdravniki imajo dovolj zdravil za sprotno zdravljenje, ne pa tudi za preprečevanje bolezni ali za preventivno dejavnost, ki je postala težišče njihovega dela — Posledice omejenega uvoza se kažejo v manjši prireji mesa in mleka
Kranj — Omejitve pri uvozu zdravil in posameznih njihovih sestavin so gorenj skipi živinozdravnikom povzročile precej težav. Za sprotno zdravljenje, za »gašenje požarov« imajo dovolj zdravil. Primanjkuje pa jim zdravstvenih pripravkov za preventivno dejavnost, ki je postala težišče njihovega dela in jo spodbujata tudi sklad za intervencije v kmetijstvu in skupinsko zavarovanje živine.
Za metiljin, nekdaj zelo učinkovito sredstvo prcvti metljavosti, tovarne zdravil ne morejo uvoziti potrebne sestavine, medtem ko so do nedavnega poleg te kupovali na tujem še angleško zdravilo. Živinozdravniki najhujše primere zdravijo s sredstvom, katerega stranski učinki pa povzročajo gospodarsko škodo. Po uporabi tega zdravila je kravje mleko 14 dni neprimerno za prehrano ljudi. Posledice pomanjkanja učinkovitejšega zdravila so velike. Samo v kranjski občini, kjer je metljavost razširjena na močvirnih površinah v krajih pod Krvavcem — v Zalogu, Glinjah, Šmartnem in na Cerkljanski Dobravi ter deloma tudi v Pože-niku in Češnjevku, v Goričah in bližnji okolici, v Bitnjah in Žabnici, povzroča večmilijonsko škodo. Ta se odraža v manjši prireji mesa in mleka. Del bremena pri tem nosijo tudi klavnice, saj morajo metljava jetra zavreči. Metljavost je bolezen okolja, ki ga veterinarji ne bodo ozdravili. Potrebna bi bila izsušitev vseh navedenih območij, za kar pa kranjsko kmetijstvo zaenkrat nima denarja.
Skrb za zdravstveno zaščito živali je otežena tudi zaradi pomanjkanja enega od vitaminov. Dovolj ga je za zdravljenje, ne pa za izvajanje preventivne dejavnosti. Še pred tremi leti so ga lahko kmetje v neomejenih količinah kupovali v lekarnah, živinozdravniki pa po programu preventivne dejavnosti »vitaminizirali« vso zavarovano živino na Gorenjskem. Tem težavam se pridružuje še neredna oskrba z rudninskimi dodatki h krmi, ki je domala izničila dolgoletni trud živinozdravnikov. Leta in leta so prepričevali kmete o umestnosti uporabe bovisala in ostalih doda-
tkov, zdaj le-ti njihovih priporočil ne morejo upoštevati. Pomanjkanje vitamina in rudninskih dodatkov zmanjšuje odpornost živine pred boleznimi in veča možnosti za motnje v prireji.
Zastavlja se vprašanje, kolikšna je cena uvoznih omejitev zdravil in njihovih sestavin. Privarčevali bomo nekaj deviz. Toda — ali ni (ne bo) škoda višja od prihrankov?!
C. Zaplotnik
predračunska vrednost investicije. Zaradi pomanjkanja denarja in ker ni bančnih kreditov, ni realnih možnosti za izgradnjo kanalizacije Gorenja vas—Poljane in čistilne naprave Podpečna, zato omenjene investicije občinska komunalna skupnost ni vključila v plan do leta 1985. Toda, ob upoštevanju stanovanjske gradnje v Gorenji vasi, potreb RUŽV in nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti Poljane in Gorenja vas, bo vsekakor potrebno začeti graditi kanalizacijo in to postopoma. RUŽV naj bi za nekaj časa rešil problem kanalizacije s 50 kubičnih metrov veliko greznico. K financiranju kanalizacije bo moralo pristopiti vse združeno delo Poljanske doline, financiranje pa naj bi potekalo podobno kot pri gradnji vodovoda.
Zgrajen je tudi daljnovod Žiri— Todraž. Za cesto Jeprca—Todraž je RUŽV poravnal 90 odstotkov obveznosti, vendar pa to še ne zagotervlja-celotne gradnje, ki je tudi v veliki zamudi. Pri izgradnji PTT omrežja so na potezi poštarji, da se odločijo za novo lokacijo pošte oziroma centrale. Dogovorjeno je tudi, da v RUŽV ne bodo gradili posebne obratne ambulante, temveč bo preventivno zdravstveno varstvo rudarjev prevzela zdravstvena postaja v Gorenji vasi.
Precej pripomb je bilo pred leti tudi na to, da bi RUŽV zaposloval delavce iz drugih krajev in drugih podjetij. Prednost pri zaposlovanju imajo domačini, vendar rudnik potrebuje tudi kvalificirane rudarje, ki jih v Poljanski dolini seveda ni. Tudi vnaprej bodo vodili enako kadrovsko politiko, zato so za letošnje šolsko razpisali vrsto kadrovskih štipendij in sicer za 20 rudarjev, 2 rudarska tehnika, 3 geološke tehnike, 2 kemijska procesničarja, 1 kemijskega tehnika, 10 elektrikarjev in 2 diplomirana inženirja rudarstva. Z načrtno kadrovsko politiko bodo tudi zmanjšali odliv delavcev iz drugih delovnih organizacij v Poljanski dolini, ki se v rudniku zaposlujejo zaradi višjih osebnih dohodkov.
Izvršni svet občinske skupščine, ki je na torkovi seji obravnaval izgradnjo rudnika, je ugotovil, da je RUŽV do sedaj odobrena sredstva ISE zelo smotrno investiral in je sorazmerno velika dela namenil tudi za izgradnjo infrastrukturnih objektov. Predlagal je, da se RUŽV in KS Gorenja vas čimprej dogovorita za program koriščenja sredstev, ki so še namenjena za izgradnjo infrastrukture. Predvsem se je treba dogovoriti o financiranju kanalizacije in izpostaviti vprašanje nadaljnje izgradnje ceste.
L. Bogataj
Drobitev cestnega dinarja
Na novo ustanovljena tržiška občinska skupnost za ceste bo imela letos za redno in investicijsko vzdrževanje vseh cest ter za odplačilo posojil dobrih 20 milijonov dinarjev — Za zahtevnejše načrte, ki presegajo občinske meje, bi morali združevati denar v okviru gorenjske skupnosti za ceste
Tržič — Delo občinske skupnosti za ceste, ki so jo Tržiča ni pred kratkim ustanovili, v prvem letu, najbrž pa tudi v naslednjih, nikakor ne bo lahko. Na voljo ima namreč — dokler ne bo na novo oblikovana tudi republiška skupnost - le denar, ki ga bodo zbrali v tržiški občini, kar pomeni, da ga za zahtevnejše naložbe ne bo tako hitro dovolj.
Finančni plan tržiske skupnosti za ceste govori za letos o dobrih dvajsetih milijonov dinarjev, ki se bodo natekli z združenimi sredstvi za vzdrževanje, s prispevkom za cestna motorna vozila in prispevkom od cene goriva, razen teh virov pa prihodke sestavljajo še avans Cestnemu podjetju prenesena sredstva iz preteklega leta m posojilo Cestnega podjetja Kranj.
Za redno vzdrževanje občinskih cest bo imela skupnost za ceste letos 2,8 milijona dinarjev, kar je za trideset odstotkov več kot lam komunalna in krajevne skupnosti skupaj. P<> programu Cestnega podjetja bi potrebovali približno dvakrat toliko denarja, to pa potnem, da bo dosedanji nivo vzdrževanja cest težko obdržati, posebno ker podatki o vsoti, potrebni za vzdr-
ževanje republiških cest, še niso znani.
Za odplačilo kreditov bo občinska skupnost za ceste letos potrebovala blizu 3,4 milijona dinarjev, medtem ko bo večji del zneska 13,1 milijona dinarjev, usmerila v investicijsko vzdrževanje cest. Nadaljnja posodobitev ceste Ziganja vas —Križe bo zahtevala 9,9 milijona, 3,2 milijona dinarjev pa bo šlo za ureditev ceste ob obnovljenem mostu čez Tržiško Bistrico.
Drobitev denarja po občinah prav gotovo ni najbolj pametna rešitev, kadar gre za ceste širšega gorenjskega ali republiškega pomena. Zal so od stare republiške skupnosti za ceste ostali samo dolgovi in plani, tako da na obogatitev občinskih sredstev iz tega tira še nekaj časa ni mogoče računati. Zato bi bilo še toliko bolj umestno, da vsaj na Gorenjskem denarja ne bi drobili, razen za manj zahtevna vzdrževanja in naložbe v lokalne ceste. Združevanje v okviru gorenjske skupnosti za ceste, o kateri pa, vsaj doslej, v nekaterih občinah nočejo nič slišati, bi dalo neprimerno večjo možnost uresničitve skupnih na-črto v.
11. Jelovcan
Mladina na Planini	^ Jg
Prepuščena cesti
Na Planini kar 5000 mladih brez organiziranega prostega časa. Skromne možnosti, ki jih nudi »spalno naselje«. Pto-blem je stvar družnega reševanja osnovnih šol, vrtcev, društva prijateljev mladine, mladinske organizacije, samoupravnih organov krajevne skupnosti, pa tudi centra za socialno delo in uprave za notranje zadeve
Kranj — Mladi, ki jih vzgaja cesta, so bili vedno problem velikih urbaniziranih mestnih središč, spremenjenih v spalna naselja. Sredi dehumanizirane okolice so mladi prikrajšani za toplino,4ci je je deležen vaški otrok, čeprav njegov prosti čas ni umetno razkosan na obilico resnih aktivnosti. Tudi v Kranju, zlasti na Planini s 13.000 prebivalci in 5.000 mladimi, se odpira problem mladine, ki se ob popoldnevih nima kam dati in zaradi obilice nesproščene energije uganja vse mogoče, tudi tisto, kar ni povsem družbeno sprejemljivo. Med mladimi se pojavlja vse več kaznivih dejanj, storilce je najti ne le med mlajšimi mladoletniki, tudi med šolskimi otroki. Resda na kriva pota zaidejo ie posamezniki, vendar je množica mladih, ki ostaja osiromašena zst polno, bogato življenje, prav tako vredna skrbi.
Na pobudo celodnevne osnovne šole na Planini, ki se dnevno srečuje s tako in podobno problematiko, potrebne široke obravnave, so se minuli teden sestali predstavniki institucij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi. Predstavniki občinske konference socialistične zveze, obeh šol s Planine, vrtca, društva prijateljev mladine, mladinske organizacije, krajevne skupnosti, centra za socialno delo in uprave za notranje zadeve so razglabljali o mladih na Planini, ki jih zaradi pomanjkanja možnosti za koristno izrabo prostega časa ter zaradi šibke kulture prostega časa mamijo kriva pota. V dehumanizirani okolici sc mladi prikrajšani za toplo družinsko življenje. Sola in poprej vrtec se sicer trudita, da bi mladega človeka usmerila v koristne, pozitivne dejavnosti, ki ga bodo oblikovale v zrelega človeka, toda zgolj prizadevanja teh dveh vzgojnih ustanov je ob pomanjkljivem delovanju drugih vzgojiteljev premalo. Ko namreč otroci pridejo iz šole, imajo na pretek časa, ki bi ga radi izrabili v naravi, na igrišču, ob kakšni kulturni, rekreativni ali drugačni dejavnosti. Toda igrišča so zgrajena sredi mestnega naselja, kjer razposajena mladež moti druge stanovalce. V športne dvorane, ki so jih vzele v zakup skupine športnikov, jih ne puste. V blokih ni zanje nobenega prostora, kjer bi lahko šahirali ali igrali na kak instrument ali plesali. Tako jim ostane le otroška soba, ki se je kmalu naveličajo, in družba prav tako brezdelnih vrstnikov na cesti, s katerimi prej uganejo kako pobalinstvo kot da bi si izmislili kaj korist-
nega.	...
Posebej problematično je obdobje, ko mladina zapušča solske klopi, v katerih so še nekako izgrajevali kulturo prostega časa in se zaposlovali s številnimi aktivnostmi. V srednjih šolah vlada praznina, mladih nihče ne vodi in usmerja h kaki pozitivni dejavnosti, in spet so prepuščeni samovzgoji.
Predstavniki ustanov, ki delajo z mladimi, so minuli teden nakopičili vrsto ugotovitev, ki jim trenutno še ni videti naglega izhoda. Predlagali so, naj bi na Planini, kjer je problem zapuščene mladine še posebej akuten, ustanovili nekakšno sekcijo, ki bi se posebej ukvarjala s to mladino. Kajpak bi bil to lahko le forum več, vendar se bodo njegov, člani potrudili, da se bodo res življenjsko spopadli s problemom.
D. Z. Žlebir

Zavarovanje vodnih virov	j
V radovljiški občini doslej niso skrbeli za zavarovanje vodnih virov in številna vodna zajetja predstavljajo veliko nevarnost one snaženja — Vse javno kanalizacijsko omrežje je brez čistilni* naprav — Pripravljajo odlok, ki bo predpisal vodnovarstvei* režime
Radovljica — O vodi v radovljiški občini zadnje čase vse pogosteje govorijo, saj oskrba z njo postaja vse zahtevnejša. Radovljiška občina je bogata z vodnimi viri in vodo so doslej zajemali povsod, kjer so jo našli, ne glede na pozidavo vodozbirnih področij in hkratno gradnjo kanalizacijskih sistemov, ki naj zagotove higiensko odvajanje uporabljene in onesnažene vode. Neprizadeto so opazovali padajočo raven podtalnice in vedno večje onesnaževanje površinskih in podtalnih voda.
Z malo denarja so tako zgradili vrsto vodovodnih zajetij, ki so danes strokovno oporečna in brez stalnega nadzorstva. Tako imajo danes v radovljiški občini 62 večjih in 48 manjših vodovodnih zajetij. V upravljanju komunalnega gospodarstva jih je le 47, medtem ko z ostalimi zajetji upravljajo posebni vodovodni odbori in zasebniki.
Vodovodna zajetja v upravljanju vaških odborov in zasebnikov niso niti ograjena, zajetja vodovodov, ki oskrbujejo večja naselja in so v upravljanju komunalnega gospodarstva,pa so ograjena le polovično.
Zaradi takšnih razmer je seveda možno onesnaženje vode Že ob samem izviru, saj je okolica povsem nezavarovana. Zajetje so marsikje zgrajena nepravilno, do njih ima vsakdo dostop.
Največjo nevarnost seveda predstavljajo odpadne vode vseh vrst, ki jih je n dneva v dan več, saj raste število prebivalcev, gospodarstvo se razvija. Odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v vodotoke in podtalnico seveda lahko povzroči veliko škodo. Kako velika je nevarnost, pove že podatek, da se vse javno kanalizacijsko omrežje v radovljiški občini konča brez čistilne naprave, ki bi jo posebej Bled, Radovljica in Bohinjska Bistrica zelo potrebovali
VeČ kot nujno je torej, da v radovljiški občini zavarujejo vodne
vire, saj so posledice slabega darjenja z vodo zaradi skokovite ar banizacije prostora vse bolj opazne"
Zato so izdelali osnutek odloki zavarovanju vodnih virov, katen-tf osnovni namen je zavarovanje pitne, termalne in zdravilne vode ni območju občine. Z njim bodo skuši preprečiti nekontrolirano ponikar.* odpadnih voda, neurejeno odlagan* odpadkov, razlitje in ponik*r.* nafte in naftnih derivatov, uporab prevoz in skladiščenje raznih str. pov in drugih škodljivih kemiCn" snovi.
Osnutek odloka predvideva S vsako vodoskrbno napravo šir zavarovalna območja, na katerih bodo veljali režimi zavarovanja od najstrožjega do blagega. Poleg oi> redelitve zaščitenih vodozbirnih območij, ki vključujejo tudi podu: nico, bo med varstvene ukrepe sodilo tudi poostreno nadzorstvo naa vsemi prostorskimi posegi ter na-upravljanjem in gospodarjenjem > tem prostorom.
Odlok bo predpisal varstvene uk-
repe na zavarovanih območjih. n*e<i tem ko se bo prostorska opredelita izvajala z urbanistično dokumenta cijo. Vsak novo sprejeti ali poprav ljeni urbanistični dokument bo moral v posebni vodnogospodarsk karti grafično prikazovati zavare van a območja vodnih zajetij, reinr zavarovanja pa bo začel veljati s potrditvijo teh dokumentov. Take bodo dosegli dolgoročno zaščito, fc ne bo podvržena spremembam oč loka ob dopolnjevanju območij.
Ukrepi, ki jih predlaga odlok
<m jo najnujnejše
bodo po njegovem sprejetju Upo-
ali pri gradnji objektov, • prometa m gradnji cest. pr.
f ,n dntw opremljanju m dnuv
- rl n i lahko kvarno vpl^i
jia^odn'ozbirna območja^ yuj
PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7. STRAN O
Obnova vodovoda v Goricah
V krajevni skupnosti Goriče se letos lotevajo obnove dotrajanega vodovoda — Ker se od nizke vodarine zbere premalo denarja, bodo krajani dodali del iz lastnega žepa, del s prostovoljnim delom, računajo pa tudi na denar iz združenih sredstev
Goriče — Čeprav bi v srednjero-	Prav obnavljanja pa je njihov vo-
čnem planu krajevne skupnosti Go-	dovod prav zdaj nadvse potreben,
riče našli še celo vrsto nalog, ki jih	Zadnja leta se namreč vse pogosteje
čakajo v naslednjih letih od asfalti-	dogaja, da pri nekaterih porabnikih
ranja še preostalih cest, ureditve kanalizacije, vključevanje v melioracijo, razširitve javne razsvetljave in podobno, da številnih želja po napeljavi telefonskih priključkov niti ne bi omenjali, pa so ob vsem tem vendarle dali prednost obnovi vodovoda. Goriče sodi namreč med redke krajevne skupnosti pri nas, ki same upravljajo z vodovodom, kar pa sicer ob ugodnosti, da je vodarina izredno nizka, prinaša tudi obveznost tako za redno vzdrževanje in tudi občasno obnavljanje
v konicah iz pipe voda le pricurlja in traja kar lep čas, da se je zbere potrebne količine. Če se to dogaja na kmečkih gospodarstvih, kjer je tudi po 40 glav živine in več ter velika od-"daja mleka, pa je seveda problem oskrbe z vodo še toliko resnejši. Ko so leta 1946 v Goričah krajani napeljali vodovod, so namreč v zemljo položili stare litoželezne cevi, ki so jih dobili v Črnomlju, primarni cevovod dopolnili še z železnimi cevmi, kar je vse za tridesetletno oskrbo z vodo zadoščalo. Prvemu zajetju so kasne-
Zgodaj spoznali vrednost dobre zemlje
V tržiški občini so že 1977. leta izdelali kategorizacijo kmetijskih zemljišč in s tem obvarovali dobro obdelovalno zemljo pred pozidavami — Tako novi zakon ne bo v ničemer ogrozil uresničitve prostorskega dela družbenega plana in načrta stanovanjske gradnje za to srednjeročno obdobje
Tržič - V tržiški občini so kmetij- neracionalno izkoriščenih, že urba-ske površine dokaj skope, saj je od skupaj 15.540 hektarov le nekaj manj kot 2000 hektarov obdelovalnih, neobdelovalnih, v glavnem pašnikov, pa okrog 1500 hektarov kmetijskih zemljišč.	.
Prav zato so se Tržičani že zgodaj odločili za načrtno varovanje dragocenih kmetijskih zemljišč. Ze 1977. leta so izdelali kategorizacijo kmetijskih zemljišč, ki se v vseh glavnih značilnostih ujema z republiškimi merili, kakršna narekuje od letos veljavni zakon o prepovedi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
Na osnovi lastne kategorizacije so v tržiški občini spremenili opredelitve urbanističnega" načrta tako, da niso posegali z gradnjami na obmoc-ja, ki jih je kategorizacija označila za kmetijska zemljišča prve in druge kategorije. Žal napak, ki so jih napravili prej, ni bilo ved mogoče po-praviu. Gre predvsem za bistriško /kjer se je prav v sedemdesetih letih intenzivno razvijala stanovanjska gradnja.
Nadomestno prostorsko rešitev so Tržičani kasneje iskali v mestu, kjer 80 na področju revitalizacije dosegu že nekaj zavidljivih uspehov, in na
niziranih površinah, kakršne so, na primer, na Ravnah.
Zaradi zgodnje naravnanosti k varovanju dobrih kmetijskih zemljišč novi zakon ne bo " ničemer oviral uresničitve prostorskega dela trži-škega družbenega plana oziroma krnil načrta stanovanjske gradnje za to srednjeročno obdobje, v katerem je za-pozidavo namenjenih 22 hektarov manj kvalitetnih površin, to je četrte, pete in šeste kategorije, ter gozdnih površin.
K varovanju kmetijskih zemljišč Tržičane ni toliko prignala posebna bistrovidnost kot nuja; pomanjkanje dobre zemlje in na drugi strani naravna sestava tal, v kateri prevladujejo hribovite lege.
Seveda taka usmeritev pomeni nekoliko dražjo stanovanjsko gradnjo. Vendar je treba dati na tehtnico obe možnosti: ali danes ob gradnji prihraniti sto dinarjev pri kvadratnem metru stanovanjske površine ali pa morda čez deset let vložiti krepke milijone za agromelioracije in podobne posege za pridobivanje nove obdelovalne zemlje. Odgovor, kam se nagiba tehtnica, je jasen, zanj bodo prav; gotovo hvaležne tudi mlajše generacije Tržičanov. h. Jelovčan
je siafr dodali še dva manjša zajetja, tako da je nekaj več kot 130 porabnikov vode, kolikor jih je zdaj v Zalogu, Srednji vasi, Letencah in Goričah, dobivalo zadostne količine vode. Kljub zadostnim količinam vode v zajetjih pa se do porabnikov voda izgublja, pritisk slabi, kar vse je znak dotrajanega primarnega cevovoda.
Čeprav bi bilo treba zamenjati okoli 7 kilometrov dotrajanih cevovodov z novejšimi alkatenskimi, pa je to vsekakor investicija, ki jo krajevna skupnost z nekaj manj kot 600 prebivalci v kratkem času ne bi zmogla. Zato nameravajo letos obnoviti le okoli 1800 metrov najbolj dotrajanega cevovoda med Zalogom in Go-ričami. Predvidevajo, da bi ta obnovitvena dela veljala okoli 2,5 milijona din. Zaradi izredno nizke vodarine, letos je komisija za vzdrževanje vodovoda predlagala povečanje od lanskih 2,5 din za Kubik na 3,5 din, se zbere sredstev komaj za redno vzdrževanje in popravilo okvar, za obnovo pa že zmanjka denarja. Krajevna skupnost pa tudi iz sredstev za redno dejavnost ne more za tolikšno obnovo odriniti večjega deleža svojih sredstev. Zato bo svet krajevne skupnosti v kratkem na zboru občanov krajanom predstavil ta problem in tudi predlagal način reševanja. Kaže, da brez prispevka krajanov ne bo šlo in sicer bi del sredstev zbrali v denarju, del pa z opravljenim delom pri izkopu za cevovod. S tako zbranimi sredstvi pa bi kandidirali za dodelitev sredstev iz združenih sredstev za krajevne skupnosti v občini Kranj. V svetu krajevne skupnosti menijo, da krajanov ne bo treba preveč prepričevati, da bo treba s skupnimi močmi obnoviti dotrajan vodovod. Precej pripravljalnih del so opravili že doslej, saj je bilo treba na novo narediti načrte za vodovod, stari so bili namreč izgubljeni, zbrali pa so že tudi soglasja lastnikov parcel, preko katerih je napeljan vodovod da so dovolili izkop. Če bo šlo po sreči, bi aprila že začeli kopati, tako da bi nove cevi z večjim profilom lahko namestili in izkope spet zravnali še pred večjimi deli na obdelovalnih površinah, koder je speljana trasa vodovoda.
Ostali del primar nega cevovoda bo seveda treba obnoviti v naslednjih
letih, če naj bi zadostne količine vode zagotovili v vseh naseljih. Načrt obnove vsebuje tudi gradnjo krožnega voda od Srednje vasi do Gorič in gradnjo novega manjšega rezervoarja nad Goričami, prav tako pa tudi obnovo že docela dotrajanega rezervoarja nad Letencami.	l m
Dan ječe za hlače

Trda je bila krojaška, se spominjata Francka in Rupert Gantarjeva iz Zi-rov. Ko je bilo delo, so šle vse noči, ker je vsak želel, da je nov takoj, ko je kupil blago. Bogatejši in kmetje so krojača in šiviljo naročali na dom, da so hkrati zašili za vso družino, ko je vsak dobil kak kos novega oblačila. Tako se je delalo za veliko noč, za božič, pred pustom, ko >o bile poroke, pred obhajili in birmami. Vendar so kmetje le redko plačevali v denarju Krompir so dali za Ion pa drva, jajčka, ješprenj ah kaj podobnega. Denar je namreč vnel le malokdo, kdor pa ga je imel, je bil gospod.
Ko sem bila že pomočnica, mi je mojstrica plačevala 50 dinarjev na teden pravi Francka, 150 dinarjev pa so veljali najslabši ženski šolni. Pa sem zjutraj vstala ob petih, da sem pospravila, pa varstvo otrok in gospodinjstvo je bilo moje delo, popoldne pa sem se lahko vsedla k stroju.
Krojači so vedno zaslužili slabše kot čevljarji. V Ljubljani, kjer se je Rupert izučil in kjer je bil nekaj časa pomočnik, so pred nekako petdesetimi leti zaslužili čevljarji od 400 do 500 din na teden, krojači pa le po 300 dinarjev. Krojačev je bilo več in krojenje in šivanje se je vedno smatralo za lažje delo od zbijanja čevljev.
Nekdaj je tudi veljalo, daje slab mojster tisti, ki se kot pomočnik ni podal
nikamor po svetu, u- /u kot pomočnik delal v različnih, krajih in pri različnih mojstrih. Tako je tudi Rupert delal na Hrvatskem, v Vinkovcih, v Zagrebu, v Rajhenburgu in se je, ko mu je bilo nekaj čez dvajset let, vrnil v Žiri, kjer je 1932. leta začel delati kot samostojen krojaški mojster.
»Tik pred božičem je bilo, ko sem prišel domov in komaj sem naredil prve hlače, me je krojaški mojster iz tirov že prijavil. 100 dinarjev kazni sem dobil ali en dan zapora. To je bila visoka kazen, vendar pa sem se odločil za zapor, ker bi sicer polovico denarja od kazni dobil mojster, ki me je prijavil. Sicer pa takle' arest ni bil Tiič hudega. Kar trije smo se šli tisti dan iz Zirov zapret: eden, ki je ozmerjal učiteljico,
drugi, ki jc klofnil žan-darja, in jaz. Z denarjem, ki bi ga morali odšteti za kazen, smo v zaporu dan in noč dobro pili in se veselili, da tisti, ki so nas prijavili, niso nič dobili.«
Kljub težkim časom so se včasih znali tudi pove-seliti. Francka in Rupert pravita, da je bilo včasih še veliko bolj družabno. Posebno, kadar so hodih v planine. Rupert je bil eden od ustanoviteljev planinskega društva v Ži-reh, ki bo v kratkem praznovalo 30-letnico. Številne diplome in plakete Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije je dobil za svoje delo. Največ, pravi, so hodili v Julijce. Tovornjak so najeli, postavili okrog klopi in se peljali. To je bilo smeha in zabave. Veliko več kot danes, ko hodi vsak s svojim avtom in zase. Vedno je so-
deloval tudi v delovnih akcijah, zlasti pri označevanju planinskih poti, tako da so ga planinci upravičeno imenovali drugi Janko Mlakar.
Posebno pa je bilo veselo, ko so bili še vsi doma in so takole ob večerih skupaj zaigrali: sin bas, hči harmoniko, oče pa »šldgverg«, kot so rekli tolkalom. Ko sta se pridružila še dva iz alpinske godbe, so imeli k<ir svoj ansambel, ki je razveseljeval Poljance. na veselicah. Največ so igrali na Trebiji in v Hotavljah. Dobro se je jedlo in pilo, kar je bilo za pr^a povojna leta že nekaj. Pa za prvi maj so igrali budnice. Tako jih je Andrej Jereb iz Fužin nekoč vozil s tovornjakom iz Podgore do Fužin, da so igrali za praznik.
»Veliko bolj zabavno je bilo, lepše se je plesalo. Sedaj mladi preveč norijo,« pravita.
Sicer pa sta Francka in Rupert. Gantarjeva še vedno rada med mladimi, posebno, kadar ju obiščejo otroci in vnuki, da se skupuj poveselijo, kot so se poveselili pred kratkim, ko sta proslavila 50-letnico skupnega življenja. Za pohode v gore ju noge ne ubogajo več, zato pa se na očetovem stroju še prav nič ne nabira prah. Za Žirovce je v »ambasadi«, kot pravijo hiši nad Bahačevim vrtom, še vedno krojač, ki zna in hoče popraviti tisto, česar konfekcija ne more.
Kranj — Krajevna organizacija Rdečega križa v Stražišču je ta teden pripravila v Domu kulture prireditev, na kateri so krvodajalcem za večkrat darovano kri podelili priznanja. Med drugim so jih prejeli Martin Žugelj, Tone Benedik in Pegam Janez za petnajstkrat darovano kri. Na prireditvi je zapel tudi moški pevski zbor iz Stražišča. — Foto: F. Perdan
Pr' Slug imajo najboljše pizze
Gostilna Pr' Slug v Tržiču ne potrebuje reklame — Odlikujejo jo prijetno urejeni prostori, prijazna postrežba in dobra kuhinja — Poznavalci pravijo, da tako okusnih pizz ni daleč naokrog
Tržič — Gostilna Pr' Slug |e ena redkih, za katere ne veljajo Sifrer-jeve tožbe »vse manj je dobrih gostiln«. Stara je njena tradicija. Pred šestimi leti jo je Boris Šter prevzel od svojega očeta Mirka, ta od mame, ona od svoje mame ...
Zgodovina pravzaprav ni pomembna. Pomembno je, kakšna je gostilna, kaj ponudi gostom in kako se oni počutijo v njej. »Ne maram nobene reklame,« se je branil Mirko Šter, ki sinu rad pomaga »za šankom«. »Najboljša reklama je,« je naprej modroval, »če je gostilna polna, če so gostje zadovoljni in če fantje zvečer ne razgrajajo.«
Verjamem, da gostilna ne potrebuje reklame. Polna je skoraj nepretrgoma od enih, ko se vrata odpro, do desetih zvečer, ko se Sterova Boris m Mirko pa kuharica Sonja utrujeni lotijo pospravljanja. Vsak dan, razen srede in nedelje, zdržati na nogah toliko časa in zraven še prijazno ogovarjati goste, je napor. Ne, gostilna pr' Slug res ne potrebuje reklame.
Hvali se sama. Vse tri gostinske sobe so prijetno, domače urejene, z veliko lesa, zanimivimi slikami na stenah, nevsiljivo svetlobo. Vse je lepo, čisto, ozračje pa popestrijo še dodatki, ostanki iz starih časov. Prav redke so tudi gostilne, ki se ponašajo s tako urejenimi sanitarijami kot Sterova. Celo natančni sanitarni inšpektor zaman išče napake.
Podobno, kot je stranišče ogledalo vsake gostilne, velja tudi za kuhinjo. Gostje sicer ne vidijo, kakšna je, okušajo pa plodove Sonjinega dela. Ob ustaljenih jedilnikih, ki jih najdemo v vsaki restavraciji in boljši gostilni, so Sterove posebnosti krače, . klobase iz zaseke, kuhani parklji, žolča, zrezki karadžordževo in pizze. Poznavalci pravijo, da tako dobrih pizz kot pr' Slug ni nikjer.
»Recept mi je izdaT prijatelj, ki je nekaj l^t pekel pizze v njihovi domovini, Italiji,« je zaupal Boris Šter. »Verjetno je naša skrivnost predvsem v tem. da ne skoparimo s tistim, kar mora imeti vsaka dobra pizza in da so danes prav take kot včeraj, da torej ne izkoriščamo slovesa, ki so ga dobile «
KAMEN SPOTIKE

Jesenice — Takole podrta je bila košara za smeti ob Titovi cesti kar precej časa, dokler je ni prekril sneg. Vsi, ki so odgovorni za čistočo in za lepše okolje, so brezbrižno hodili mimo ne da bi jo kdo odstranil ali celo popravil ... — Foto: J. Mravlje
Težko je reči, koliko pizz povprečno prodajo. Odvisno je od datuma in dneva. Celo stodvajset jih je Sonja že spekla, pa tudi samo štiriintrideset, največkrat pa jih po sedemdeset, osemdeset. In še ena posebnost; Pr* Slug se dobijo tudi »male pizze, ki jih imajo najraje otroci.	'■•'..,<■'
Gostilna, v kateri je bila med zadnjo vojno ustanovljena Osvobodilna fronta za trži.ško območje, sodi po oceni lokalov v. prvi kakovostni razred. Večino dohodka, ki ga zaradi zmernih cen in zaradi vse ob čut ne j še razlike med.njimi in stroški niti ni tako veliko^ Boris Šter vrača v gostilno. Z njim je posodobil stranišča, preuredil posebno sobo, ki je namenjena zlasti skupinam gostov in tistim, ki bi radi v miru pojedli in poklepetali, zdaj pa načrtuje še podobno opremo za drugo sobo. Bolje bi rad uredil tudi prezračevanje, vendar bo ta naložba, čeprav zaradi majhnih prostoren-, 'ki so hitro zakajeni, nadvse ; potrebna, precej draga.
Pošteno delo — zadovoljni gostje, tak je moto trojice, ki. vodi gostilno Pr' Slug. Naj I30 zato ^reklame« res dovolj. v	j.'.."
H. -Jelovčan
VAŠA PISMA
DVORANA — SKLADIŠČE
V Podbrezjah imamo kulturni dom. Preuredili smo ga iz stare šole in zanj žrtvovali, veliko prostovoljnih delovnih ur. Zato nam ni prav, da je sedaj dvorana skladišče tovarne ZLIT i,z Tržiča, ki sicer plačuje najemnino. Menimo, da bi"dvorana spet lahko služila svojemu namenu, saj nam manjka raznih kulturnih prireditev.
Saša Pretnar, Podbrezje 67
PRIJETNO PRESENEČENJE
Planinsko društvu Križe ima kar lepo število članov, ki se udeležujejo raznih pohodov in izletov i naš prelepi gorski svet, katerega, žal, ne zna vsakdo ceniti. Tako smo se planinci iz raznih krajev — od Križev prek Sebenj in Dupelj do Strahinja — zbrali in odločili za pohod do doma pod Bogatinom..
Zakaj ravno v Julijce, ko j>a imamo doma našo prelepo Kriško goro? Zahotelo se nam je tja in spoznali smo, da je dom pod Bogatinom nadvse prijetna planinska postojanka. Da ne samo zato, ker imajo izpred njega planinci čudovit razgled na okoliške vrhove, temveč zato, ker ga oskrbuje zelo prijdzen oskrbnik Mario s svojo družico Angelco, ki zna s svojimi kuharskimi dobrotami zadovoljiti še tako zahtevnega gosta.
Čutimo dolžnost po javnem priznanju za njihov trud m nesebično prizadevanje. Take oskrbnike, ki bi bili v ponos matičnemu planinskemu društvu, je namreč danes težko dobiti.
Za Planinsko društvo
Križe
Stane Hočevar
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 25. FEBRUARJA 1Sfc
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj, n. sol. o., Mirka Vadnova 1
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima višješolsko izobrazbo gradbene, lesne, ekonomske smeri ali višjo šolo za organizacijo dela, z najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah ali
—	da ima srednješolsko izobrazbo gradbene ali lesne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki,
—	da ima organizacijske sposobnosti in moralno-pohtične vrline.
Delavca za opravljanje del in nalog vodje TOZD Obrt bomo imenovali za mandatno dobo 4 let.
TEHNIČNEGA VODJE TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali lesne smeri ali višjo šolo za organizacijo dela in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki ali
—	da ima srednješolsko izobrazbo gradbene ali lesne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki in
—	da ima organizacijske sposobnosti in moralno-pohtične vrline
Delavca za opravljanje del in nalog tehničnega vodja TOZD Obrt bomo imenovali za mandatno dobo 4 let.
TEHNIČNEGA VODJE TOZD KOMUNALA • Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, ali
—	da ima srednješolsko izobrazbo gradbene smeri ah strojne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki in
—	da ima organizacijske sposobnosti in moralno-politične vrline.
Delavca za opravljanje del in nalog tehničnega vodja TOZD Komunala bomo imenovali za mandatno dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom, »za razpisno komisijo za vodja TOZD Obrt«, »za razpisno komisijo za tehničnega vodja TOZD Obrt«, ali za »razpisno komisijo za tehničnega vodja TOZD Komunale«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis.
Univerzitetni klinični center Ljubljana, o.sub.o.
TOZD UNIVERZITETNI INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI
IN TUBERKULOZO GOLNIK, o.sub.o.
Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije po sklepu 10.seje
objavlja naslednja dela in naloge:
1.	SLAŠČlCARKE za nedoločen čas (1 delavec)
2.	KV KUHARJA za določen čas
(1 delavec), nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta
3.	PK BOLNIŠKE STREŽNICE
za določen čas (2 delavki), nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta
4.	ClSTILKE V ČISTILNEM SERVISU za nedoločen čas (2 delavki)
5.	ClSTILKE NA UPRAVI
za nedoločen čas (1 delavka)
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še:
pod 1. — KV kuhar, tečaj za dietno prehrano, poklicna šola, pod 2. — KV kuhar, poklicna šola, pod 3. — osemletka, tečaj iz higienskega minimuma, pod 4. — osemletka, tečaj iz higienskega minimuma, pod 5. — osemletka, tečaj iz higienskega minimuma.
Samskim delavcem nudimo ležišča v samskem domu in možnost prehrane v uslužbenski restavraciji.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi oglasa na naslov TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, 64204 Golnik.
Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
e
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol.o. Kranj
OBJAVLJA
za TOZD STAVEK b.o.Kranj,	, , .
U1 Moše Pijadeja 1, na osnovi sklepa odbora za kadrovske in družbene zadeve z dne 23.2.1983 prosta dela in naloge
FOTOSTAVLJENJE GLADKEGA IN ČASOPISNEGA STAVKA
_ 1 delavka za določen čas enega leta (zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu)
Pogoj: dveletna administrativna šola.
Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog se zahteva enomesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski Usk n.sol.o. Kranj, Ul.ca Mose Pijadeja 1 v roku 15 dni od dneva objave.
DEŽURNI VETERINARJI
od 25.2. - 4. 3.83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-357 ali 21-798
VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel: 22-405
za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občino
Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj
Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
VEC Cistilk
za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov, stopnišč in hodnikov
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
—	zaželena končana osnovna šola,
—	starost nad 18 let,
—	zazelene delovne izkušnje
Akontacija osebnega dohodka bo znašala do 13.000 din. S stanovanji temeljna organizacija ne razpolaga.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
] energetika
DO ENERGETIKA n. sol. o TOZD BUTAN PLIN n. sol. o Ljubljana, Verovškova 70
Po sklepu odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VOZNIKA KAMIONA NAD 5 T (1 delavec) Pogoji:
—	šola za poklicne voznike C in E kategorije,
—	eno leto delovnih izkušenj,
—	poskusno delo 60 dni,
—	stalno bivališče v Kranju
Vloge kandidatov za objavljena prosta dela in naloge spre*1 jema DO Energetika, n. sol. o., DS Skupnih služb Ljubljana, Verovškova 70, in sicer 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po sklepu odbora za delovna razmerja.
Strokovna služba SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SRS Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
na območni delovni enoti v Kranju za nedoločen čas in z enomesečnim poskusnim delom.
Delo se opravlja polni delovni čas, samo v popoldanskem času.
Pismene vloge naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: SPIZ ODE Kranj, Stara česta 11.
OBVESTILO
Vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja
Sekretariat za notranje zadeve občine Kranj obvešča voznike motornih vozil kategorij B C in D, da bodo po določbah 109.. 110. in 184. člena zakon o varnostfcestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) po 31/3-1983 smel: voztti tTaktor irVOZNIKI Z VOZNIŠKIM DOVOLJENJEM ZA VOŽNJO TRAKTORJA Na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij B, C in D lahko vozniki zahtevajo izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja do 31/3-1983 pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj. Vozniki, ki tega ne bodo storili v omenjenem roku. bodo morali za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja opravit: preizkus iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki.
Zahtevke za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo s traktorjem bomo sprejemali v času uradnih ur na sedežu občine Kranj Trg revolucije 1. v sobi 177/11 in pri vseh krajevnih uradih občine Kranj. Poleg veljavnega m čitliivega vozniškega dovoljenja bodo morali vozniki predložiti osebno izkaznico in eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, vozniško dovoljenje 2a vožnjo traktorja pa jih bo veljalo 91 din.

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. TOZD Zdravstveni dom Bohinj b.o.
razpisuje po sklepu zbora delavcev prosta dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	zdravnik specialist ali zdravnik,
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki,
—	družbeno-politične in moralne vrednote.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevan u pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zdravstveni dok Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska 15, z oznako »razpis za IPO«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za spreje-
manje prijav.
== zavarovalna skupnost triglav
Ig?
KRANJ
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	Programiranje avtomatiziranih obdelav (pripre. ljanje programov, testiranje in izpolnjevanje pro. gramov ter izvajanje obdelav).
2.	Administrativno manipulativna dela v zvezi z izterjavo regresnih zahtevkov.
3.	Vodenje analitskih knjigovodskih evidenc.
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošmii pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. - da imajo višjo strokovno izobrazbo,
-	da imajo 2 leti delovnih izkušenj s področja avtomatske obdela ve podatkov.
Prednost pri izbiri imajo kandidati s strokovno
računalniške smeri in ki obvladajo programski jezik COBOLin RPG. pod 2. - da imajo srednjo strokovno izobrazbo upravno-administratto
-	daTmajo najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
pod 3. - da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
P - da imajo najmanj 6 mešecev delovnih izkušenj.
Za opravljanje del in nalog pod točko 2. in 3. ^ delavci sprejmejo na posku sno dobo ki traja 60 dni. Poskusno delo ne velja za kandidata, ki Je uspe šno opravil pr.pravniško prakso v delovni skupnosti.
K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je pđtrebno predložiti kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo.
Prošnjo ie treba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav rrosnjo jt ireua	Ur.tni sektor za samoupravno organizira-
Gorenjska območna skupnost Kranj, mkiop *	F . s uzira
nost in kadre. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi.
(m)
ENGINEERING KRANJ p.o. Poštna ulica 3
■	Acnnvi sklepa DS in 86. člena statuu
Razpisna komisija na osnovi sKiep«
DO EE Kranj, p.o. razpisuje imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -
DI REKTOR.! A DO.
: ,ir»*henim dogovorom določenih pogojev. Poleg splošnih, z zakonom in dru/tH-nim " ^ morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje
-	da je državljan SFRJ,	»„hnične pravne ali ekonomske smer
-	da ima visoko ali višjo izobrazbotehmM.P	^
-	da ima v svoji stroki najmanj 5 letdelovn
-	da je moralno in politično neoporečen.	dosedanjega dela «
Kandidati morajo poleg prijave predlo*« f ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne P k
Kandidat se imenuje za 4 leta.	y ,5 dneh po objavi
Prijave s potrebnimi dokazili naj k»,,<,Hl/,Jl „„pisno komisijo« na naslov razpisa v zapečateni «votaicii o""*1o. ^
Engineering Kranj, p.o. <»4000 Kranj,	najkasneje v 30 dneh p«
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obve. končani objavi razpisa.
PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
9. STRAN o L, A 8
makaroni tako in drugače
Potrebujemo 400g makaronov, za paradižnikovo omako pa 40 g olja. 20g sladkorja, 20g moke, 60g paradižnikove mezge ali pol kilograma zrelega paradižnika, muškat, lovor, 200g piščančjih jetre, 20g olja in sol.
Makarone skuhamo v veliki količini osoljenega kropa, jih odcedi-mo, preplaknemo s toplo vodo in prelijemo z omako.
Omaka: na maščobi prepražimo sladkor. Ko zarumeni, dodamo moko in ko tudi ta zarumeni, primešamo paradižnikovo mezgo ali kuhan in pretlačen paradižnik. Zalijemo, začinimo, pokuhamo in dodamo na večje kose narezana in na olju pre-pražena piščančja jetrca.
Makaroni po florentinsko
Potrebujemo 320g makaronov in sol, za omako pa 300 g mletega mešanega mesa, 80 g slanine, 50 g margarine, 60 g čebule, 50 g gomolja zelene, 50g korenja, 1/81 belega vina, 50g paradižnikove mezge, muškat, peteršilj, parmezan, sol, poper.
Makarone skuhamo v slanem kropu, oplaknemo s toplo vodo, stresemo v dobro namazano nepre-gorno posodo in prelijemo z oma-
ko. Potresemo jih še s parmezanom in postavimo za 10 minut v vročo pečico.
Omaka: Na margarini in slanini prepražimo sesekljano čebulo. Ko ovene, dodamo naribano zeleno, korenje, paradižnikovo mezgo.
mleto meso in začimbe. Prepražimo, prilijemo malo vode in dušimo 20 minut.
Nazadnje prilijemo še vino in ponovno prevremo.
Makaroni z gobami
Potrebujemo 400 g makaronov, 250g poljubnih svežih ali zamrznjenih gob (ali čez noč namočenih suhih gob), 500 g svežega paradižnika ali iz konzerve, 150g svežega graha (lahko konzerva), 100 g čebule. 40g olja, 40g parmezana, peteršilj, poper, sol.
Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na rezine narezane gobe, na koščke narezan paradižnik in oluščen grah. Prilijemo zajemalko vode, začinimo in dušimo 20 minut.
Posebej skuhamo makarone, jih odcedimo in oplaknemo s toplo vodo.
Makarone zabelimo s pripravljeno omako in potresemo1 z naribanim parmezanom in s sesekljanim peteršiijem.
Makaroni po sicilijansko
ta mesec na vrtu
Konec februarja imamo na skal-njaku in vrtu trajnic že prvo cvetje, na primer ozimko. Zato je potrebno poskrbeti, da imajo te rastline dovolj svetlobe. Smrečje in ostanke listja odstranimo. Vendar naj ostane odstranjena odeja v bližini, da lahko ob hujšem mrazu rastline spet pokrijemo. To naj bo opozorilo, da se moramo za svoje rastline pobrigati tudi že v tem letnem času.
Če tla niso zmrznjena, lahko februarja še sadimo tulpe. Osnovni pogoj je, da smo čebule dobro shranili. Ko sadimo, je treba paziti, da ne poškodujemo že nekoliko napetega ce: bulnega dna in poganjka. Čebul torej ne smemo v zemljo potiskati. ^
Hijacinte, ki jih imamo v loncih in so odcvele, še zalivamo, da bi Jin pozneje lahko posadili v vrt. Cveti so
porabili mnogo rezervnih snovi iz čebule. Te je treba sedaj nadomestiti. Po cvetenju to opravijo listi, vendar samo, če zalivamo. Pri tem je vseeno, ali hranilne snovi snujejo novo čebulo ali pa samo krepijo staro. Odcvele cvete odstranimo čisto pri osnovi. Pri tem delu glejmo, da ne poškodujemo tudi listov.
Viseče nageljne, ki smo jih imeli pozimi ob oknu v kleti, konec februarja obrežemo in jih postavimo na svetel prostor.
Pelargonije, ki smo jih prezimova-li na suhem, konec februarja obrežemo in jim damo nove zemlje.
Amarilisome, ki že poganjajo, pričnemo že februarja gnojiti, posebno, če jih po cvetenju ne bomo presajali.
Pri fuksijah porežemo lanskoletne poganjke približno na polovico. S tem se bodo obrasle v lepe grmičke.
sos za zobe
Bolezni zob nastanejo zaradi nabiranja bakterij na zobeh, med zobmi in na dlesnih. Te bakterije se zbirajo v milijardah, zlasti če pridejo v stik s sladkorjem, ki jih hrani, in ustvarja debelo, lepljivo nevidno plast, zobno oblogo, ki podnevi in ponoči uničuje vse, kar obdaja. Pri razpadanju sladkorja, ki je v živilih, nastajajo v ustih kisline, ki napadajo zobe v globino (zobna gniloba). Škodljive snovi prodirajo ob dlesnih do zobnih korenin. Dlesni se vnamejo in rade krvavijo. Včasih se lepljiva zobna obloga prepoji z rudninskimi snovmi iz sline in nastane še zobni kamen: ra-skav sloj, ki ga ni mogoče odstraniti s krtačko. Zobni kamen privlači še druge bakterije, ki nadaljujejo uničujoče delovanje. Posledice so bolne dlesni in kosti, majavost in izpadanje zob.
Čemu in kako čistimo zobe? Zares čisti zobje so tudi gladki, da se jih umazanija ne prime. Zato moramo pri krtačenju doseči srednjo pot med krtačenjem in praskanjem. Da bi odstranili obloge, ki so prilepljene na
M. Messegue: Narava ima vselej prav
sladkor
Ljudje so se dolgo zadovoljevali z naravnim sladkorjem, ki so jim ga dajali sadeži in zelenjava. Pri tem so se počutili prav dobro! Šele pod vlado Napoleona I. so začeli industrijsko predelovati sok sladkorne pose, kar ni bila posebno posrečena iznajdba.
O rafiniranem sladkorju imam isto mnenje kot o belem kruhu — namreč slabo. Sladkor ima veliko kalorij, a malo vitaminov. Zato vedno svetujem rdeč, nerafiniran trstni sladkor, ki vsebuje veliko več vitaminov. Toda na naši zemlji žive neutrudni delavci, ki po čisto posebni metodi izdelujejo najboljšo in hkrati najbolj okusno sladko hrano — to so čebele in njihov med.	1
Že v antiki je bil med sestavni del pijače bogov. V vseh deželah je vedno veljal za najplemenitejšo hrano. Mohamed pa je rekel, da bi bila za človeštvo najhujša kazen, če bi izginil med. »Prva dobrina, ki jo bo bog odvzel človeku, bo med,« je rekel.
Toda na srečo ga za zdaj še imamo. Med vsebuje različne sladkorje, daje moč in je lahko prebavljiv, poleg tega vsebuje rudninske soli in aminokislino, ki mu zagotavlja naravno obstojnost (brez kemičnih dodatkov) ter celo lastnosti razkužila. Zato vam priporočamo, da si sladkate poobedke z medom, ker ta razkužuje prebavila in črevo. Primešajte ga tudi pijačam, da si razkužite ustno votlino, zlasti če imate angino in bolečine v vratu.
Med lahko dajemo tudi otrokom, celo najmanjšim, le da v manjših količinah, ker učinkuje odvajalno.
Najboljši med je nedvomno tisti, ki ga naberejo čebele na visokih gorah, kamor še niso segli strupi iz tovarniških dimnikov in izpušni plini in kamor tudi niso še zašli insekticidi. Temu naravnemu medu moramo dati prednost pred medom, ki je že skoraj industrijski proizvod; tak je med čebel, ki jih hranijo z ostanki sladkornih rafinerij. Če v bližini panjev s čebelami, ki so več ali manj umetno hranjene, posadite kulture dišavnih zelišč, kot so timijan, rožmarin, majaron, detelja, in drevesa, kot je lipa, bo med bistveno bolj bogat. Vsakomur, ki ima to priložnost, svetujem, da si omisli lasten panj.
Z zdravstvenega vidika moramo povedati še to: Med ima poleg svojih vrlin tudi vrline rastlin, ki so jih obiskale čebele. Tako učinkuje lipov med pomirjevalno, rožmarinov pa, nasprotno, vznemirja. Timijanov med razkužuje sapnice, med, ki so ga nabrale čebele na resju, pa razkužuje sečila.
V vsaki jedilni shrambi bi moral stati lonec medu kot hrana, zdravilo in slaščica. Ne pozabite, med je zaloga zdravja!
Prav tako nam dajejo tudi marmelade tisto, kar damo vanje: slabe so, . če vsebujejo rafiniran sladkor, umetne dodatke za okus, umetna barvila itd., dobre pa, če smo se potrudili in jih skuhali z rdečim trstnim sladkorjem iz dobrih, zrelih sadežev. Marmelade zapirajo ali so odvajala, pač glede na to. iz kakšnega sadja jih skuhamo.
Čokolado in bonbone, ki jih imajo otroci tako radi, smemo jesti le v zelo majhnih količinah, ker hitro obremenijo jetra in pokvarijo zobe. Če hočemo dati otrokom sladko in krepko hrano, jim dajmo raje posušeno sadje.
Tudi kolači so najboljši, če so preprosti. Med lepim, doma narejenim sadnim kolačem in umetelno nagrmadeno torto z živobarvnim prelivom, želejem in kremo, ki se košati v izložbenih oknih slaščičarn, ni težko izbirati. Pred tako torto se namreč še ustaviti ni vredno.
sklenino, vsebujejo zobne kreme drobne kristale rudninskih soli. Če pa so le-ti pretrdi ali preostri, ne bodo sklenine samo zgladili, temveč jo tudi poškodovali. Na poškodovanih mestih se bo zbirala umazanija. Vsi stomatologi so si enotni, da moramo zobe redno čistiti, toda nekateri menijo, da zobna krema ni vselej potrebna, zlasti če je premočna. Zato
zobno pasto večkrat menjaj mo in včasih si umijmo zobe brez nje. Zelo koristna je tudi nitka, s katero odstranimo umazanijo tam. kamor kr tačka ne seže.
(Zapis o čiščenju zob smo vzeli iz Gospodinjskega koledarja 1983, ki je izšel pri Založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva; prinaša nam vrsto koristnih nasvetov).
Moj dom
Bilo je v nedeljo pri kosilu oziroma že pred Kosilom. Zad^i trenutek/preden naj bi ga postavila na nuzo se je glejta, šmenta Prismodila rižota. Kaj sedaj? Lonec; »f^^	&JS.
»gnil, v spalnici pod posteljo tiči in v njem , Seveda se takoj ve, čigavo maslo je to. Bratovo.
Pomiiem lonec preložim rižoto in zraven osvinjam še pol kuhinje Smola pač, si mislim in že drgnem umazane omarice, t, j iJ ; ?mt;ld £	L^iu na mizi Očka sedi za mizo. be
Štedilnik in tla. Končno, kosilo je na »	... , ■ ki bi jih
vedno je zatopljen v enega od tistih srbohrvatskih^npov^ k. b jih mamica nairaie nož^ala. vendar jo o&a min, da ima ze mamutsko iirlo in de bi bilo škoda uničiti tako bogastvo. Še vedno se je morala mami vdati ob teh besedah, pa kaj je sploh drugega hotela. Ne hotela, ničesar dnigega ji ni preostalo.
, , x„ &n ,/«Hno bere stip. Ne, krivico mu Kot sem že prej rekla o& še vedno bere » P ^ ^
delam. Pravkar ga	J« P ž toHko kraj<
razlagati, da prav zdaj iščejo vohuna, Ki J J	šate<
spravil«. Na klopi sedi ra:rfSTa ckX. Pa ne mislite, da
kdo je, vam korajžno odgovori	da	e »Ma	ri	kot	gov0rnik,
mu je res tako ime! Ta dveletni troc se ne g
ampak bolj tako, kot pač pnde.	, ,.	... .
,, .	aoLamn kdai bodo priromale žlice, vilice in noži.
Zbrani za mizo čakamo	J ckanje in mlaskanje. »Ti
Končno je »orožje« na mizi in	korito imaš pred seboj! Boš
St^^h^Sft^ je le ubogo strašilo za neješče otroke.
vrsto pride žreb, kdo bo skuhal Končno je kosilo za nami u na v ^to pn	^ skuhatl
kavo. Kot po navadi, z mamico glasujeva z«	, j
tako imenitno kavo. Pop.jemokavo n ?n>	meneinz
vprašanje, kdo bo, pomd posodo. Po ne Brege. ^ ^	^
vnemo s* »vržem, najpoaodos aa	televizij8ke oddaje in se
S&StSS: se preoblečem v pižamo. Zobe s, taKo
Davorin Jenko Cerklje
Učni sprehod po Kropi
i4
Ukradli so nam
ptičnico
Jeseni smo se učili, kako živali prezimijo. Ugotovili smo, da nekatere ptice odletijo na jug, nekatere pa ostanejo pri nas. Tem smo naredili ptičnico. Bila je iz lesa, streha je bila siva in iz plastike. Reditelji so vanjo vsako jutro natrosili zrnje.
Ko smo se po počitnicah vrnili v šolo, ptičnice ni bilo. Žalostno smo gledali skozi okno, če visi ptičnica na drugem drevesu. Ce smo še tako napenjali oči, je ni bilo. Žalostni smo se posedli v klopi.
Nekdo nam je ptičnico ukradel Naše ptičice so brez hrane. Nič več jim ne trosimo zrnja. Kdorkoli nam jo je vzel, je grdo ravnal. Vrne naj jo na drevo!
Tanja Frank, 2. b r. osn.
iole Simon Jenko Kranj
Naredili smo kurente
Tovarišica nam je pri pouku pripovedovala o pustnih običajih. Nazadnje nam je rekla, da bomo pri likovnem pouku delali kurente. Vsi smo mislili, da je to zelo težko, zato smo začeli godrnjati. Da nas je potolažila, nam je kar takoj povedala, kaj bomo rabili in kako bomo delali. Rekla je, da je to zelo enostavno. Nismo ji verjeli.
V četrtek smo prinesli v šolo ostanke krzna, kokošje perje, usnje, lepilo in škarje. Iz krzna smo izrezali kožuh, iz usnja glavo, ki smo jo obdali s kokošjim periem. Potem smo iz usnja naredili škornje in pas. Za pas smo prilepili še zvonce. To smo nalepili in kurenti so bili narejeni. Zelo se nam uspeli, zato smo šolsko avlo okrasili z njimi. Vsakega, ki pride ta teden v našo Šolo, Že v avli pozdravljajo naši kurenti.
Učenci 3. f r. osn. šole
Peter Kavčič Škofja Loka
MASKE - Saša Presek, 5. b r. osnovne šole Simon Jenko Kranj
Pri glasbi
Pri uri glasbe smo učenci 6. d razreda vedno nemimi. Tisti ponedeljek srno po razredu metali papirčke in kmalu je to opazila tudi tovarišica. »Pa kaj pišete na te listke,« je rekla, »ali to, kateri fant ima katero punco?« »Tovarišica, jaz imam pa vas rad,« je rekel Nenad. Po razredu je zadonel glasen smeh. Tudi tovarišica je od smeha skoraj pokala.
Metka Pondelek, 6. d r. osn. šole Ivan Tavčar Gorenja vas
Decembra smo si učenci 2. razreda ogledali Kropo. Kropa e velika vas, ki leži v ozki otlini. Skozi vas teče potok Kroparica in vodi cesta proti Jamniku. Hiše so stare, visoke in se držijo skupaj. Imajo majhna okna. V Kropi sta tovarni Plamen in Uko, trgovina, kulturni dom, Kovaški muzej, dve gostilni, cerkvi in lepo pokopališče. Ogledali smo si težko delo kovačev v tovarni Uko. V šolo smo se vrnili peš. Janina Berce, 2. r. osn. šole Lip niča
Dobila sem
bralno
značko
8. februarja smo učenci tretjih razredov že prejeli bralne značke. Letos smo tekmovali za Tavčarjevo bralno značko. Prebrala sem tele knjige: Pravljice iz mačje preje, Cepe-čepetavček, Lukec in njegov škorec, Drejček in trije Mar-sovčki. Naučila sem se tudi pesmico Nika Grafenauerja Sam iz knjige Nebotičniki sedite.
V torek smo imeli proslavo. Nastopali smo učenci iz vseh tretjih razredov. Bilo je zelo lepo. Tovarišica nam je povedala zgodbo Tržačan, ki jo je napisal Ivan Tavčar. Nekateri so igrali na inštrumente, nekateri so peli, drugi spet deklamirali. Najbolj všeč mi je bilo, ko sta dve deklici v narodnih nošah tako lepo peli.
Tovarišice so nam podelile še značke, potem pa smo si šli ogledat film Dolina miru. To je bil zares lep praznik.
Al mira Harbaš, 3. r. osn.
Sole Peter Kavčič
Škofja Loka
Spoznanje
V vetru diha sveža sapa, se težina spaja z moro, kot grmenje hitrega je slapa, ki klokoče pod to goro.
Kako milina ve s pogleda, božajoči gnev molči, čuteč, da je v tebi sama beda, srce nemirno ti drhti.
Zelja globočin kipi, a predreti ji ni stene, grozno te k solzam tišči, a oko ti suho včne.
Mrak objema bled obraz in kazi mi bledo lice, krog oči je tog izraz, oči, vir neme govorice.
M imo greš, a brez ozira postava mimo huškne, up za upom se podira, val neugodja vate pljusknš.
Ali iskrica goreča ob odvrnjenem pogledu, radost prej še speča se naslaja v užitka medu.
Usta molk zagrinja, to je težka bol, želja vroče se utrinja: »Tegđ je že dovolj!«
Razočaranje pesti pokaže, upanje ostane. Človek samemu sebi laže in zasaja željam rane.
Kdor v sebi hrani, ga razjeda in črviči, mu sproščenost brani, vse misli mu na mah uniči.
Slap grmi v dolino, ogenj dviga se v nebo, voda gasi ognjeno ostrino, teži padec v razum močno.
Sanje ogenj so goreči, dan je padajoči slap, gnev v temo kipeči ti zakliče: »Trap!«
Željko Hostnik, 8. r., Kranj
Srečanje z režiserjem
Ob slovenskem kulturnem prazniku nas je obiskal režiser France Štiglic. To je bilo za večino nas prvo srečanje z enim od filmskih delavcev.
France Štiglic nam je najprej pripovedoval o zgodovini filma. Imenoval ga je tudi sedma, najmlajša umetnost, katere zgodovina se začenja šele konec 19. stoletja.
Gostu smo zastavili tudi nekaj vprašanj. To,*da je zrežiral prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji, smo že vedeli. Zato pa je bil za nas nov podatek, da so mu v svetu prinesli največ uspeha filmi Dolina miru. Deveti krog in Ne joči, Peter.
Zanimalo nas je tudi, če imajo filmski igralci vaje kot igralci v gledališču. France Štiglic nam je- pojasnil, da je film razdeljen na številne kadre. Pred snemanjem vsak kader najprej vadijo, potem pa ga večkrat posnamejo. Te dele, kadre, mon-tažerji nato zlepijo.
»Kakšen je vaš delovni dan?« se je oglasilo vprašanje iz ozadja dvorane. »Film snemamo po dva, ali tri ali še več mesecev. Ce je treba posneti vzhajajoče 3once, so snemalci že ob treh ali štirih zjutraj na terenu. Pred vsakim snemalnim dnevom morajo biti igralci pravočasno maskirani. Zato morajo ,v masko' ob petih ali šestih zjutraj, da so ob določeni uri, ko se snemanje začne, pripravljeni. Če smo na terenu, delamo do večera,« je odgovoril režiser.
Zvedeli smo tudi, da je najtežje snemati mladinske filme. Otroci niso poklicni igralci, zato jim je treba pokazati skoraj vsak gib posebej. Preden smo si ogledali film Janeta Kavčiča Učna leta izumitelja Polža, nam je France Štiglic še rekel, da se bomo mogoče še kdaj srečali. Bilo bi koristno, sai je film za nas Se vedno neznanka.
Metoda Orehar, 8. b r. osn.
šole Josip Broz-Tito
Predoslje
Devet desetletij organiziranega planinstva
Narodnostna zavest je v slovenskih gornikih zanetila potrebo po društveni povezanosti — Planinska organizacija je postala središče prostovoljne dejavnosti množic — Največji uspehi na gospodarskem področju
✓-—----
Praznovanje planinskega jubileja
V počastitev 90-letnice ustanovitve slovenskega planinskega društva ima v načrtu Planinska zveza Slovenije kot njegova naslednica vrsto prireditev in propagandnih akcij. Osrednja slovenska proslava, ki se je bo udeležilo okrog 600 delegatov planinskih društev in drugih gostov, bo v soboto, 26. februarja 1983, ob 20. uri v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Svečanost bo direktno prenašala ljubljanska televizija, ki zanjo pripravlja tudi kulturni spored. V njem bodo predvajali del skladbe Avgusta Ipavca o Zlatorogu ter prikazali posnetke iz planinske zgodovine in vrhunskih dosežkov našega alpinizma. Na proslavi bodo tudi razvili prapor PZS.
Slavnosti prav tako pripravljata naslednika 1893. leta ustanovljenih podružnic; PD Ljublja-na-matica bo imelo slavnostni občni zbor začetek aprila, kamniški planinci pa bodo praznovali julija. Razen tega bo Planinski vestnik izdal nekaj jubilejnih številk, letos ustanovljeni sosvet za muzejsko dejavnost bo poskrbel za'postavitev stalne planinske razstave pri mestnem muzeju v Ljubljani in fotoklub PZS bo organiziral razstavo umetniške fotografije s planinsko tematiko. Planinska založba PZS je izdala jubilejni plakat s podobo Triglava in serijo jubilejnih značk ter naročila jubilejne plakete, ki jih bodo društva-jubilanti in zveza podelili zaslužnim planincem in organizacijam..Pred koncem februarja bosta v prodaji tudi priložnostna pisemska znamka. in spominski filatelistični ovitek, kiju bosta izdala skupnost jugoslovanskih PTT in filatelistično društvo PTT Slovenije.
Komisija za alpinizem PZS načrtuje izvedbo enotedenskega mednarodnega alpinističnega tabora v Julijskih Alpah, med večjimi planinskimi akcijami pa je treba omeniti praznovanje dneva planincev 11. septembra letos v Krmi, ki bo povezano z odprtjem prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici dan poprej.
Planinskemu jubileju bodo posvetila pozornost tudi sredstva javnega obveščanja. Tako RTV Ljubljana pripravlja več dokumentarnih in propagandnih planinskih oddaj.	(S)
Podražitve nič ne rešujejo, le živimo težje
Do konca marca naj bi podražili stanarine in elektriko za približno 30 odstotkov. Tako bi ob upoštevanju vseh letošnjih podražitev cene v prvih treh mesecih narasle na 11 in Življenjski stroški za 15 odstotkov. To pomeni, da bomo že v prvem četrtletju dosegli skoraj celoletno predvideno rast. Ce k temu prištejemo še to, da so osebni dohodki v večini delovnih organizacij in občin zaradi višjih davkov od osebnega dohodka ter višjih prispevnih stopenj za interesne skupnosti nižji za pet do osem odstotkov smo letos priča izjemnemu naskoku na življenjski standard. čeprav je v dogovoru o politiki cen izrecno napisano, da je letos potrebno poskrbeti za bolj umirjeno rast cen in življenjskih stroškov, v resoluciji o politiki razvoj? za leto 1983 pa, da osebni dohodki realno ne smejo pasti za več kot sedem odstotkov.
Prav zato je bilo med snovanjem letošnje ekonomske politike jasno poudarjeno, da cen ne bo mogoče odmrzniti, da pa se bodo odpravljala cenovna neskladja. Ker je večina surovin in izdelkov pri nas že dražjih kot na svetovnih trgih, bi bilo torej ob potrebi po vse večjem vključevanju v mednarodno delitev dela pričakovati, da se bo kakšna cena tudi znižala Vendar je to le teorija, praksa pa kaze drOgate. Kazen tistih izdelkov, ki so se podražili s sklepi in privoljenji ustreznih organov, najbolj odmevna je bi-a seveda podražitev mesa, mleka in premoga se je odra/il« se vrsta drugih izdelkov. Pr Gospodarski zbornici Jugoslavije navajajo, da kar tn petine proiz-SceV čaka na višje cene in ker odobritve ni, mno-žično kršijo predpise. Zato je bilo kar 50 odstotkov ja-nu^Mh podražitev nezakonitih. Proizvajale, v pr.-čXv nju višjih cen enostavno zaračunavajo akon-tacHo čeprav je vse to nezakonito in so kršilci vec ah manj /nam se ne ukrene nič konkretnega, razen, da
pristojni organi dobivajo opozorila, da je potrebno narediti vse za spoštovanje dogovorov.
Posledice neurejenih razmer, črnega in dovoljenega dviga cen, seveda občutimo vsi skupaj. Zlasti občani z nižjimi osebnimi dohodki morajo že izredno skrbno premisliti vsak nakup in kar najbolj pametno obrniti vsak dinar, da zvežejo konec s koncem, saj podražitve niso le letošnje, temveč realni osebni dohodki padajo že nekaj let. Tako smo lani kljub polletni zamrznitvi cen zabeležili 30-odstoten porast cen, kar je že uspeh proti letu 1981, saj je bila lani inflacija za dobrih 20 odstotkov manjša kot leto prej.
Najbolj se je zadnjih nekaj let podražila hrana, ki pa v večini družin predstavlja polovico ali celo več stroškov družinskega proračuna. Nekateri osnovni življenjski artikli so celo dva do trikrat dražji, pa se vendar o njih izgublja veliko manj besed, kot na primer o stanarinah. Prehrambeni izdelki, razen mesa in mleka, in mogoče še kruha, se namreč dražijo na tiho in v manjših odstotkih, toda vztrajno, medtem ko stanarine spremlja širša družbena akcija. Vendar pa predstavlja 30-odstotno povišanje stanarin pri povprečno velikem stanovanju v Kranju približno 500 dinarjev, kar je nedvomno manj, kot se je podražila kurjava, ki je poleg stanarine največja obremenitev. Vse skupaj pa je še vedno manj, kot predstavlja podražitev prehrane, če se vrnemo še enkrat v začetek kroga. Ce k temu dodamo še to, da sedanje podražitve niso izboljšale preskrbe, ker cenovnih neskladij in še marsikaj drugega ne moremo rešiti le z višjimi cenami, je najbrž upravičena kritika, da se problema cen lotevamo vedno na zadnjem koncu — s podražit-h vami izdelkov, namesto da bi na podlagi tržnih zakonitosti uveljavljali večjo produktivnost in s tem tudi ^ zmernejše cene. Tako za tretjino dražjega mesa ni nič več na kavljih, ker niso rešeni odnosi med živinorejo in poljedelstvom, spodbujanje prireje pa ponovno vsiljuje posege v potrošnikov žep.
Izredno hitro pa zadnjih nekaj let naraščajo tudi drugi življenjski stroški.
Tako T. G. iz Kranja, ki stanuje na Planini v dvosobnem stanovanju skupaj z ženo in sinom, že nekaj let zapisuje stroške, ki jih ima z vzdrževanjem stanovanja ter drugimi hišnimi in »bivalnimi« potrebami. Tako je leta 1977 odštel za stanarino, kurjavo, TV in radio naročnino, časopis, elektriko in obratovalne stroške 15.852 dinarjev, leto dni kasneje 16.533 dinarjev, leta 1979 22.408 dinarjev in leta 1980 že 34.825 dinarjev. Predlani so se stroški povzpeli na 41.756 in lani na 52.757 dinarjev. To pomeni, da so se stroški bivanja v petih letih povečali za triinpolkrat. Osebni dohodki pa so v tem času, če so se povprečno dvigali za 25 odstotkov letno, porasli za 1,5-krat. Težko je reči, katera postavka se je najbolj dvignila, saj so vsi porasti cen, tako kurjave kot stanarine — ti dve sta že kar nekaj let približno enaki za kvadratni meter — ali elektrike, približno enako visoki.
Seveda pa življenjskih stroškov ne predstavljata •chrana in stroški bivania. tu ie nri mladih druži-
le prehrana in stroški bivanja, tu je pri mladih družinah še varstvo otrok, varčevanje za stanovanje in druge trajnejše dobrine, kiše dodatno obremenjujejo družinske proračune. Dolgoročno gledano se je kaj lahko pridružiti pozivu slovenskih sindikatov ob zadnjih podražitvah, da si je treba v vseh organizacijah združenega dela prizadevati za uvajanje takšnih programov, ki prinašajo več dohodka in s tem tudi višje osebne dohodke, vendar pa je vprašanje, kaj se lahko takoj naredi in kdo lahko v sedanjih pogojih gospo-darjanja naredi kakšen bistven premik. Tisti deluvci, ki so jim podražitve že močno načele osebni standard. najbrž ne veliko.	L Bok i!,,,
^K^^^S&SMHKM^pgr	.................-
Pobudniki ustanovitve slovenskega planinskega društva so bili čhuu drv* piparjev - Na arhivskem posnetku (od leve proti desni) so Henrik Zimforf Anton Škof, Ivan Korenčan, Kari Sevnik m Jožef Hauptman, manjka pa šesti ninar Bonom i I Kaizeli	^ I
TomaŽ Hanovee in dr. Mihu Potočnik, sem" j Planinske zveze Slovenije — Foto: S. Saji
Življenje Slovencev je od nekdaj tesno povezano z gorami. Naš pisec Valvasor je v znameniti Slavi vojvodine Kranjske že 1689. leta omenjal zeliščarje visoko v gorah in kot prve pristopnike nanje opisal lovce, kozarce in pastirje. Zanimanju za gore se je pozneje pridružilo še znanstveno raziskovalno delo: tako vemo za več botanikov, geologov in drugih znanstvenikov, ki so jih v 18. stoletju znani domači gorski vodniki popeljali v še neodkrite slovenske planine. Vanje so duh pravega planinstva ponesli v 19. stoletju redki, a vidni gorniki Valentin Stanič, France Kadilnik, dr. Julius Kugy in dr. Henrik Turna. Vendar so takrat naše gore vse bolj obiskovali tuji turisti, ki so 1. 1874 ustanovili nemško-avstrijsko planinsko združenje (DOAV) in hoteli vtisniti našemu planinskemu svetu nemški pečat.
Vsiljivo zanimanje tujcev za naše gore je prebudilo slovenske veljake, da so se začeli zbirati in prispevati denar za gradnjo naših planinskih poti in postojank. Bohinjski kaplan Ivan Zan je že 1872. leta ustanovil čitalniško društvo Triglavski prijatelji, ki je imelo tudi planinstvu namenjene naloge. Društvo, katerega delovanje štejemo za prvi poskus ustanovitve slovenskega planinskega društva (SPD), je še istega leta razpadlo, saj so Žana zaradi narodne zavednosti premestili.
Od 1885. leta dalje je znanih več noskusov ustanovitve SPD, vendar dalj kot do pripravljalnega shoda niso segli. Te neuspehe so sklenili končati trije iz družbe piparjev; Jožef Haupt-man, Ivan Korenčan in Tone Skof so se na izletu na Stol julija 1892. leta odločili dokončno ustanoviti društvo slovenskih planincev »v bran tuji roki, ki zaznamuje pota, postavlja koče in napravi j a na naših tleh le nemške napise«. Že oktobra istega leta sta se Hauptman in Korenčan udeležila pripravljalnega shoda za ustanovitev SPD v ljubljanski gostilni Mrak, novembra je začasni odbor predložil društvena pravila deželni vladi, po odobritvi pravil januarja 1893. leta pa so za 27 februar 1893 sklicali ustanovni občni zbor SPD. Na zboru pri Maliču (nasproti hotela Slon) so za prvega načelnika društva imenovali prof. Frana Orožna, za tajnika Antona Mikuša in za njegovega namestnika Tožefa Hauptmana.
V prvem desetletju dela društva, ko se je članstvo vsako leto povečalo poprečno za dobro petino, so imeli precejšnjo vlogo piparji, v, območju Triglava se je poznalo delo Jakoba Aljaža, v Savinskih Alpah pa so bili nosilci planinstva dr. Johanes b n-schauf, Fran Kocbek in češki planinci.
Ljubljanskemu društvu sta se že 1893. leta pridružili kamniška (19. /.) iii savinska podružnica (20. 8.), do konca stoletja pa so ustanovili se radovljiško (1895), soško (1896), češko (1897),' kranjsko (1899.) in ziljsko-ko-roško podružnico (1900). Do začetka 1. svetovne vojne so osnovali tuni podravsko (1901), kranjskogorsko m ajdovsko-vipavsko (1903), ukijsko, cerkljansko, šaleško in tržaško(1904h posavsko in litijsko (1905), istrsko (1906), ilirskobistriško in selško-škol-jeloško (1907), tržiško (1908), gonško (1911), dunajsko in trboveljsko (19rJ), vipavsko (1913) in novomeško pod- ,
ružnico (1914). Vseh 26 podni* do 1914. leta imelo 3337 članov c
koč.
VSE BOLJ MNOŽlCN ORGANIZACIJA
Planinska organizacija je previ? la dve svetovni vojni, katerih kes vsakič dočakala osiromašena i morala graditi vedno znova. Mec% rodnoosvobodilno borbo, ko so ^ tudi številni planinci in alpinsi-bilo 49 od 69 predvojnih planih postojank SPD uničenih in drti^ povsem izropanih. Toda planinci > klonili; že po osvoboditvi domovi? se zbrali in 24. februarja 1946. * ustanovili Planinsko društvo S venije, ki so ga 1948. leta preoblfc* in preimenovali v Planinsko t* Slovenije.
Do današnjih dni je planinski1 ganizacija v naši republiki doS* nesluten razvoj. Že samo podati 172 planinskih društev v njej zdri-" prek 100 tisoč članov, dokazuje moč. Ob upoštevanju dejstva da" vsako leto kar okrog 2 milijona po številnih poteh v slovenskih ; kje je 127 planinskih kod, 15 ^ in 12 bivakov, pa se zavemo pomembnega poslanstva, ki ea planinska organizacija v naši diutf
»V Planinski zvezi Slove* ocenjuje njen sedanji predari Tomaž Banovec, »smo lahka! voljni z razvojem nage orga* cije tako po krajevnih skup** kot po sindikalnih organizacij združenem delu. Članstvo s» narašča; to potrjuje, da je * ninstvo izredno privlačno obenem pomembno v sodob* načinu življenja; Omogoča » reč poceni aktivno izrabo r stega časa, ponuja bogato ' žabno življenje ter briše ge* cijske in socialne ra^li^ * vsemi, ki zahajajo v gore.
Letos žanjemo največje tff na gospodarskem področju, bomo bogatejši kar za 14 prenovljenih planinskih p? jank. Čeprav to ni osnovni nV dela v organizaciji, gr^. ia } memben dosežek; toliko boli 1 objekte v glavnem gradini vzdržujemo s prostovoljni«1 lom.«
Vrhunec amaterstva v naš ninski organizaciji je prav njena gorska reševalna služba. & gradimo na bogatem alpinisti jedru. Žal je za razvoj tega pod# dejavnosti še vedno premalo nPff vanja in možnosti. Za ravM alpinizma pa tudi planinstva. Mi Jugoslaviji dokaj neenotno ranHL je obetavna perspektiva zlasfifl vezovanje s turizmom.
»V bodoče si bomo v PlaiM zvezi Slovenije prizadevali« i glaša njen častni predsednik dr.jQ Potočnik, »za enakopravno iM čenost v sistemu telesno faM nih organizacij. Pri tem un*l mislih ustrezno obravnavanje! ko netekmovalne dejavnosti m
vrhunskega alpinizma pri sc«
planskih dokumentov m doM vanju finančnih sredstev. Grtf
skupno nalogo katere konftnf ie zdravo ljudstvo, telesno duševno pripravljeno za opt* stično premagovanje težav v *
življenju.«	Stojan Saj*
PETKOV PORTRET
t»Opekarji« iz Češnjevka so uspešni varilci, brusilci, rezkarji. ..
Opeko je zamenjalo železo
sušilnice in glinokop spominjajo na ^šnjevsko opekarno, v kateri je zdaj obrat ^metijske mehanizacije — Zadovoljni delavci,
so se hitro privadili novemu delu — domačini spet sprašujejo za zaposlitev
Cefinjevek — Pred tremi leti se je ^ločilo. Cešnjevska opekarna, če-
je ilovice še za več desetletij, je ^i-adi zastarelosti proizvodnje in j^av z delovno silo zaprla vrata. JV>munalno obrtno in gradbeno {f^jetje Kranj je obrat prodalo
S?1	I
~"IIIIHMi
ovni organizaciji Creina. Ob ^ospo ' I^J^Sli delavci
ui gaiiujuvij«	--------—
;ospodarjev so iz Češnjevka " iz ostalih republik, ^omačini so ostali, le opeko so ^rnenjali za železo. 24 delavcev iz ;^žnjevka, Velesovega, s Praprotne ^iice, Štefanje gore, iz Zaloga in Halih bližnjih krajev (le dva se j^eita na delo iz Kranja) zdaj reže rtPv^ vinski material, vari različne o* fT^lizdelke in sestavlja dele za kosil-nizozemskega podjetnika Vicon - za Creinine mešalce, cisterne in i <>silce umetnega gnoja. Varjenja in J^igih spretnosti obdelovanja kovin se naučili na 14-dnevnem tečaju, i tka, a uspešna šola, bi dejali, saj ^ treh letih dela v temeljni or-^*iiiaciji Proizvodnja kmetijske
FRANC ROPRET S PRAPROTNE POLICE: »21 let sem zaposlen v obratu. Sprva sem z lokomotivo vozil vagončke z ilovico, kasneje sem z bagrom kopal v jami. Po opustitvi opekarne vrtam kovino in žagam cevi za trosilce umetnega gnoja. Ni se mi bilo potrebno posebno učiti, saj sem se teh de! nauči! pri popravilu strojev na domači kmetiji. Za vse je bolje in tudi zame, ni kaj. Pod streho sem in na suhem.«
mehanizacije ugotavljajo, da je kakovost njihovih varov celo boljša kot pri izučenih varilcih.
Novi gospodar in novi proizvodni program sta v češnjevski obrat vnesla precejšnje spremembe.
»Delovne razmere so se občutno izboljšale,« pravi vodja obrata Anton Koželj iz Kranja. »V ope-
karni so bili delavci izpostavljeni vsakršnemu vremenu — mrazu, snegu, dežju, vročini. Delo je bilo umazano in naporno, pri peči je bilo tudi 60, 70 stopinj Celzija. Nemogoče delovne razmere so vplivale na to, da so delavci posegali tudi po alkoholu. Zaslužek je bil glede na težavnost dela slab. Opekarna ja zadnja leta imela velike težave z delovno silo. Domačini se niso hoteli na novo zaposliti. Prihajali so delavci iz drugih republik, ki pa niso dolgo vzdržali. Kakor hitro so našli boljše delovno mesto, so odšli. Odkar v Cešnjevku izdelujemo kmetijsko mehanizacijo, domačini spet sprašujejo za zaposlitev. Glas o urejenih delovnih razmerah in o dokaj dobrem zaslužku se je verjetno razširil po vaseh. Prostora v opekarni je še dovolj, in ko bomo uredili novo proizvodno halo (načrti so že narejeni), bomo lahko zaposlili novih 24 delavcev.«
V treh letih je zapuščena opekarna dobila lepši videz. Obrat je ograjen in poskrbeli so tudi za delavce — za jedilnico, garderobe, stranišča in kopalnico. Nekdanji »opekarji« so postali v treh letih mojstri novega dela — uspešni varilci, brusilci, rezkalci, sestavljalci delov.. . Naglo so se privadili svojega dela. Spočetka so imeli težave pri doseganju norme, zdaj jo presegajo tudi za petino in nikomur v kolektivu ni žal, da so se pred tremi leti med več možnostmi odločili za Creino.
C. Zaplotnik
ALENKA KRIŠEU
Plesni korak mladih

Mih
** v£*anc roprret iz veleso-
e "	delovodja, 28 let zaposlen v
ic	4*>ratu: ,p0 združitvi straziske, bo-
>b>	^vi/re i„ češnjevške opekarne je slo
*	še navzdol. Menjavali so se rti-' •	K'^torji in delavci, o presežku do-i «	so odločali drugi in zašli smo e*	t* izgube. Sprememba je bila zato
*	l^brodošla, čeprav je vsakemu de-**ycu povzročila nekaj težav. Spo-
sem se moral z materialom, s in z novo organizacijo dela. je bilo v opekarni reci mokre-in premraženemu delavcu, naj delat. Zdaj je lažje, vsi smo na *£hem in le voznik viličarja mora -li ter tja tudi na dež ali v sneg.«
JOŽE GRILC S TRATE: »Čeprav ima opekarstvo v Cešnjevku dolgoletno tradicijo, je bila naša odločitev pravilna. Obrat je bil zastarel, denarja za posodobitev ni bilo. Zdaj pa je gradbeništvo itak v težavah in verjetno bi to občutila tudi opekarna, če bi vztrajali naprej. Moje delo se ni bistveno spremenilo. Ze prej sem varil in veliko delal v mehanični delavnici, zdaj sestavljam mešalce za gnojevko in režem kovino.«
Najbrž so res zelo redki šolniki, ki po svojem obveznem delu v šoli ne bi poprijeli še kje — ali v izvenšolski dejavnosti na šoli ali v svoji krajevni skupnosti. Če pa je to Visoko, kraj z dolgoletno kulturno in športno tradicijo, je takšna povezava že kar običajna. No, Alenka Krišljeva z Visokega se sicer ob tem smeji, da vedno ne gre tako gladko, da so možne tudi izjeme. Sama je kar nekaj let poslušala Visočane, kdaj bo zaplesala tudi njihova folklorna skupina, ne pa da Alenka to dejavnost vodi le na osnovni šoli v Preddvoru.
Tako je nazadnje prišlo do tega, pa ne gre vsega pripisati le očitkom domačinov, da so tudi v visoški dvorani zatopotale noge v potrkanem plesu. Mladih pravzaprav ni bilo treba vabiti, naletelo se jih je čez noč za tri skupine od najmlajših do starejših. Osnovnošolcem s preddvorske šole je tudi po končani osemletki ostalo veselje do plesa, tako da jim ni težko vsak teden priti do streljaj oddaljenega Visokega.
»Zanimanje za folklorne plese je zares veliko, celo iz Kranja hodijo otroci na Visoko in vsem, ki bi se radi vključili, niti ne moremo ustreči, »pravi Krišljeva, ki je umetniški vodja visoške folklore. »Okoli 90 otrok in mladine se na treh vajah zvrsti vsak teden, tako da bi brez pomoči nekdanjih folklornih plesalk in plesalcev res ne šlo. Vsak, ki se je vsaj malo ukvarjal s podobno dejavnostjo, ve, da je ob takšni množičnosti, ki je po eni strani seveda razveseljiva, precei tpžko izboljševati še kvaliteto plesanja. Prav zdaj se trudimo z belokranjskimi plesi, da bi jih kar najbolj izpilili, program pa dopolnjujemo letos še s primorskimi plesi.«
Seveda pa je folklorna dejavnost na šoli v Preddvoru ostala, saj je delo uspešno prevzel njen šolski kolega Mirko Udir, ostale so tudi že tradicionalne folklorne kolonije za otroke iz zamejstva, povezava s koroško Globasnico, saj so jih prav v Preddvor prvi spodbudili za oživitev in ohranjanje koroških narodnih plesov. Še vedno je ostala tudi vez s Tončko Maroltovo, ki kljub pozni starosti 89 let še vedno od časa do časa pride sem gor na Gorenjsko, svetuje in pomaga s svojim nezmotljivim občutkom.
Petnajst let, kolikor se Krišljeva ukvarja s folklorno dejavnostjo je že kar lepo obdobje. Ker je poprej plesala pri folklorni skupini Marolt, je kajpak razumljivo, da je hotela svoje navdušenje za ples prenašati tudi na preddvorske osnovnošolce. »Ampak začela sem vendarle z dramsko J skupino, šele kasneje je na šoli nastala tudi folklorna. Ker sem bila le bolj ljubitelj, ne pa strokovnjak, mi je sprva pri koreografiji pomagal Marijan Kralj, potem pa še Tončka Maroltova. Samo začeti je treba, potem pa gre kljub občasnim težavam kar samo. Tu je še laže, saj so Visočani od ; malih nog vajeni zahajati v Kulturni dom in neredko se zgodi, da se znaj- i dejo ob prireditvah kar tri generacije, bodisi da nastopajo ali pa so gledal-; ci.« Da so Visočani tudi radodarnih rok, kadar je treba za folklorno sekcijo njihovega društva zbirati prispevke za obnovo oblek, je tudi treba povedati, saj sredstva, ki jih dobe od ZKO, zadoščajo le za vzdrževanje opreme. Denar, ki naj bi ga dobili mentorji za svoje delo, se prav tako steka za j obnovo in nakup novih oblek, ki jih je zaradi številnih nastopov med letom treba obnavljati.
In kako naprej? Alenke Krišljeve sploh ne skrbi, da bi folklorna de-; javnost, ki je sedaj v tolikšnem razmahu, na Visokem sploh utegnila za-mreti, saj mladi kažejo toliko veselja in volje. Tudi Janko pri mladinski in ? Anica pri pionirski skupini, (Krišljeva ima cicibane) sta mentorja, ki z veseljem opravljata to delo. Devetdeset članov v vseh treh skupinah pa je tudi tolikšna množica mladih, da se je vredno potruditi na vaje tudi takrat, kadar že redno delo človeku vzame precej moči. Napredek v kvaliteti plesa pa je problem, ki prav zdaj najbolj zaposluje Krišljevo. Vsaka skupina bi morala vsaj dvakrat na teden imeti vaje, če bi hoteli hitreje doseči kvalitetnejši ples. To pa je ob vsej zagnanosti, ki jo imajo za ples tako plesalci kot tudi njihovi mentorji, vendarle obremenitev, ki precej presega ljubiteljsko dejavnost mentorjev.	L. M.
Nil PA NISMO SE UKLONIU
Skala mu je rešila življenje

Verdir-Boltezar
V Tako poznan se mi je zazdel P-i trenutek ko I	stopila v njegovo kuhmjo S vi lasje ozek
[ SS*, seveda, dolgo let je prMnasal p apor kraje I	oreanizaciie zveze borcev Duplje na vse. go
; ^hiskfnrosTave na vse partizanske prireditve ^ CiSSSebe. Ob vsakem vremenu, ob 4 iKktTMako jih je včasih pral dez drugič je spet neusmiljeno žgalo, pa so stali mirno,
^avnano ...	navzel od Staneta
% Revolucionarnih idej se je navzeiu
->^na iz Tržiča, predvojnega komums a m re
>1 trdi furnirji. Prihajal je v delavn.conjim *Xd delom govoril tudi o boju P.^^.^P^1^ * *vetu o ruskem sistemu, o vladi delavcev, ki bo Vkoč tudi zmagala. Zagotovo.
Takoi ko se je začela vojna in se je Lojze vr
W iz sSreJugoslovanske vojske, se je zaposlil v ču D^Amanu Tu je takrat delal tudi Stane. £52? 5S.' Ezauoal prve aktivistične naloge. ^nlTe blfoleUkoU maja 1941, ko je Stane
šel v ilegalo. Od takrat sta se dobivala pri Lojzetu doma, po bitki v Storžiču, ko se je Stane premaknil v Udin boršt, pa sta imela redno zvezo pri Bajželjnovem znamenju. Po njegovem nalogu je obiskoval zavedne ljudi in zbiral vse potrebno za partizane.
Druga njegova zveza je bil Alojz Zupan iz Du-pelj. Po njegovem nalogu je pri Amanovih delavcih zbiral denar za osvobodilno fronto pa vse ostalo, kar so potrebovali.
Aprila 1943 je bil Lojze poklican v nemško vojsko. To je povedal Zupanu, ta pa mu je svetoval, naj se za kakšen mesec »zabije«, ker zaenkrat nima smisla, da hodi v gozd; bolj je potreben na terenu, pa tudi orožja še ni dovolj. Vendar je naneslo tako, da se Lojze ni mogel izmuzniti vpoklicu. 28. aprila se je odpeljal. Ves čas je računal, da se bo ob prvi priliki na fronti predal Sovjetom. Potem se bo boril na njihovi strani. Vendar je naneslo drugače. Lojze sploh ni prišel do fronte, temveč je bil 4 mesece le na vajah, potem pa v zaledju. Preden bi bil poslan na fronto, je dobil dopust. Do Celovca je smel, naprej je bilo zaradi »banditov« prepovedano. Toda v Celovcu je pobegnil in konec novembra 1943 prišel domov-	,
V Radovljici pri Kunsteljnu je dobil zvezo. Učitelj Vojteh, partizan Gorenjskega odreda, ga je peljal v njihovo taborišče nud Povljami. Matija Suhadolnik-Luka je bil takrat njihov vodja. Ze prvi dnevi v partizanih so bili nepozabni. Sami drzni fantje. Česa vsega si niso izmislili, da bi dvignili pri ljudeh moralo. Na božični večer so se uredili kolikor so se najbolje mogli, in z zastavo prikorakali v cerkev na Trsteniku k masi. Silar s Tržiške Bistrice je bil takrat zastavonoša. To so ljudje gledali! Marsikdo ni še nikoli takole od blizu videl partizanov. Morda so jim bili po tem dogodku malce bolj naklonjeni.
Januarja 1944 so se premaknili v novo taborišče v Dolenčevo kočo. na Kozjek nad Povljami. Od tod so delali akcije in šli tudi po tisto orožje v Kropo. Kakšna dolga pota so morali ubirati! Kolikokrat so sredi zime bredli Bistrico, Savo. Savo
so prečkali največkrat tam, kjer se izliva vanjo Tržiška Bistrica, pod Ovsišami, v Komarjih. Tam je bila voda najnižja.
Tistih dni se Lojze najbolj spominja. Tedaj je bil najbolj blizu smrti. Z orožjem so se vračali iz Krope. 15 mavzeric so dobili, 2 zbrojevki in polno municije in bomb. V Žvirčah so naredili še prehranjevalno akcijo, potem pa so odšli proti Gozdu. Pri Knobežu se je Lojze navadno ustavil. Bilo je 28. januarja 1944. Komaj so se dobro usedli v hiši, ko pride terenec Franc Jagodic-Krstan povedat, da Nemci obkoljujejo vas. Hitro so se umaknili proti taborišču v Kozjeku. Nemci, ki so jih izzvale številne akcije 2. čete Gorenjskega odreda, so prodirali z vseh strani: od Križ, Svarij, Gorič. Okrog 25 partizanov je bilo tedaj pri taborišču, vsi ostali so bili s patruljami zunaj. Hitro so poiskali zaklone, se poskrili po grmovju. Drugi nemški napad je bil najhujši, se spominja Lojze. Takrat je imel zaklon za majhno skalo in bri-novim grmom. Tolike da mu je glavo zakrilo. Na kakšnih 15 metrov je zaslišal nemške glasove. Vedel je, da bo po njem, če ga dobe. Z dezerterji iz nemške vojske so hitro opravili. Mitraljez je imel tedaj v roki. Za seboj je čutil borce. Sam je bil Nemcem najbliže. Užgal je po njih z vso močjo. Peklenski ogenj so bili. Borci, ki so bili takrat še precej brez orožja, so se umikali v hrib. I ojze je za skalico zdržal, dokler je le mogel. Trije so z "brzostrelkami nabijali prav v njegovo skalo. Streli, drobci skale, prst, scefrane veje, vse je letelo mimo njegove glave in rame. Ko je videl, da se je večina partizanov že umaknila, se je pognal za njimi v breg. Prisopel je pod Poljano. Pokleknil je za bukev, kjer je bilo malce suho, in čakal, da pridejo za njim. Od napora mu je srce tolklo, kot bi nabijal mitraljez. Jovo-.Janko Keršič je prišel za njim. Z golimi rokami sta zakopala mrtvega tovariša Zepiča: plitva jama, hojeve veje spodaj in zgoraj, na vrhu skale in listje. Menda jih je takrat padlo sedem.
15. februarja 1944 so Lojzeta sprejeli v partijo. Za veliko noč 1944 so v Smledniškem.hribu prisegli Titovi vojski.
Tedaj je bil Lojze postavljen za vojaškega obveščevalca. V Kokri na Stari Povšni so imeli taborišče. Na binkoštni ponedeljek so bili prehaj-kani in preselili so se v Lom k Pavšelnu in h Grabcu. Od tod je bil Lojze poslan tudi na svojo .najdaljšo obveščevalsko pot na Primorsko, v Če-povan na štab IX. korpusa. Kaj vse je na tej poti doživel, je resnično zgodba zase. Zanimivo ga je poslušati, kod vse je hodil, kakšne ovinke je dela, kako sta se nazaj grede, spet pod Ovsišami, ob železnici iz oči v oči srečala z nemškim žan-darjem. Tudi to potjo je srečno odnesel. Naredili so pa za njim hajko, kajti imeli so ga za minerca. In potem pripoveduje, kako so ga, ko je bil vojaški obveščevalec za Kovor, Ljubno, Podbrezje, Dolenjo vas in Bistrico, ujeli beli. Tri dni so imeli njega in Milana Ovs«nka-Bruna zaprta v Žvirčah v postojanki, ju zasliševali in tepii, potem pa jima je le uspelo pobegniti. Kakšna vojska je bila to, se smeje še danes Lojze. Nobenega reda, nobene prave komande.
Nazadnje je bil Lojze na obveščevalni točki v Dragi. Bil je med tistimi prvimi borci, ki so odpirali vrata begunjskih zaporov. Nikoli ne bo pozabil, kako je bilo sredi dvorišča v štiri velike piramide postavljeno nemško orožje, za njimi pa postrojeni gestapovci in esesovci ...
S Kokrškim odredom je Lojze šel potem osvobajat Koroško. Dan in pol so držali »bando« pri Dravi. Potem je bil v KNOJU. Šele 21. avgusta 1946 se je zanj vojna zares končala.
Na žagi v Tržiču je delal Lojze po vojni. Majhno pokojnino ima. Zares majhno. Pa se vedno najde kdo, ki ga podraži: »Lahko tebi, ko imaš borčevsko . . .!« Pa je nima niti dinarja. Ni prav, razmišlja danes, da tisti, ki nismo bili v partizanih pred kapitulacijo Italije, ne dobimo nič. Nekaj smo vendarle doprinesli. Nekaterim dajo vsaj stalne priznavalnine. Toda le nekate-
D. Dolenc
O L AS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Šport ob koncu tedna
Osmi trnovski maraton - Eksplozija rudarske mine bo v nedeljo, 27. februarja, ob 9.30 simbolično naznanila start udeležencev osmega trnovskega maratona. Prireditelju se je prijavilo že prek 2500 tekačev iz Slovenije in zamejstva, prijave pa bodo sprejemali še v nedeljo pred pričetkom teka pri hotelu Bor v Črnem vrhu. Največja smučarska tekaška prireditev pri nas je posvečeno 40-letnici ustanovitve IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Ob zadostnem Številu prijavljenih tekačev bodo tudi z Gorenjske na trnovski maraton vozili posebni avtobusi. Alpetour Škofja Loka zbira prijave v svojih poslovalnicah v Kranju (telefon - 21-022, 23-883), Radovljici (75-189), na Bledu (77-575) in v Škof j i Loki (60-960, 61-564). - S. Kovač
Turnir v malem nogometu — V soboto, 26. februarja, bo v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki turnir v malem nogometu za »Pokal Podna«. Nastopile bodo ekipe Pizzerija iz Škofje Loke, Brinje iz Ljubljane. Črnuče in Pirniče iz Pirnič, v katerih bodo zaigrali -tudi znani slovenski nogometaši - Popivoda, Jakopič, Poljanec, Verdenik in ostali. Vstopnina za mladino je 10 dinarjev in za odrasle 30 dinarjev. - M. Kaiamar
Urejene proge v okolici Škofje Loke
— Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja Loka obvešča vse ljubitelje teka, da so v okolici mesta urejene tekaške proge. Daljša (10 kilometrov) vodi ob Sori od Suhe do Godešiča, krajša, 5-kilo-metrska smučina pa je narejena za Kam-nitnikom in se prične ob spomeniku talcev. - M. Kaiamar
Prva tekma superfinala med Jesenicami in Olimpijo — V soboto, 26. februarja, ob 18.30 se bo v dvorani Podmežaklja pričela prva tekma super-finala med hokejisti Jesenic in Ljubljanske Olimpije. Tekma že odloča o naslovu državnega prvaka. Ljubljančani . so v rahli prednosti, saj so bili v drugem delu prvenstva za točko boljši od
Podbrežani na smučeh
Podbrezje — Telovadno društvo Partizan iz Podbrezij prireja vsako zimo tekmovanje v smučarskih tekih, skokih in veleslalomu. Namen prireditve seveda ni povsem tekmovalnen, temveč tudi ta, da se krajani v čim večjem številu zberejo, razgibajo in razvedrijo. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo v nedeljo. 13. februarja, se je sicer udeležilo nekoliko manj smučarjev kot pre.j-
Go
Povprečen nastop
Kranj — Na 13. mednarodnem turnirju v goju v Pragi, ki velja za najmočnejše tekmovanje v vzhodnem bloku, je nastopilo 128 igralcev, od tega več kot tretjina mojstrov. Med gojisti iz osmih držav je bila tudi selekcija Jugoslavije, v kateri je bilo kar sedem članov Go kluba iz Kranja. V težavnih igralnih razmerah se naši predstavniki niso posebno izkazali. Še najboljši je bil Mariborčan Rojs na sedmem mestu. Kranjčan Furlan (1. dan) je bil ;1., Pintar (1. dan) 13., Chvatal (1. dan) 17., Zakotnik (2. dan) 21.. Rogelj (5. kyu) 85., Mišič (8. kyu) 102. in Pogačnik (5. kyu) 111. (cz)
Z avtobusom na »Trnovca«
KRANJ - Odbor za rekreacijo pri ZVUTS Kranj bo v nedeljo organiziral avtobusni prevoz na Trnovski maraton. Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 15. uri pri ZTKO Kranj, telefon 21-176. Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 6. uri izpred hotela Creina.
-h
Tekaški tečaj
Kranj - Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj prireja popoldanski začetni in nadaljevalni tečaj smučarskega teka. Tečaj bo od ponedeljka, 28. februarja, do četrtka, 3. marca, vsak dan od 15.30 do 17.30. Zbor bo ob cesti Kokrica—Naklo. Tečaj stane samo 400 din. Prijave zbira ZTKO Kranj, telefon 21-176, do petka do' 10. ure.
»železarjev«, ki pa so na zadnjem srečanju prikazali dobro igro. Vstopnice so v predprodaji v kioskih Tobaka na Jesenicah in na Javorniku. Povratna tekma bo v ponedeljek, 28. februarja, v Ljubljani. - J. Rabič
Veieslalomisti za »AS pokal« -Športno društvo Mojstrana bo pod pokroviteljstvom Kolinske iz Ljubljane pripravilo 'jutri, 26. februarja, na smučišču v Mojstrani veleslalomsko tekmovanje za »AS pokal« za nekategorizu;ane tekmovalce, stare najmanj 12 let. Prijave sprejema prireditelj po telefonu (064 ) 89-041 do petka, 25. februarja, do 15. ure. Štartnina znaša 50 dinarjev. - J. Rabič
Športne igre jeseniških delavcev -Občinski svet Zveze sindikatov Jesenice prireja v nedeljo, 27. februarja, na smučišču v Mojstrani sindikalno prvenstvo v veleslalomu in tekih na smučeh. Veleslalom se bo pričel ob 10. uri, teki pa ob 12. uri. - J. Rabič
Ekipno šahovsko prvenstvo Gorenjske - 32 ekip iz gorenjskih osnovnih šol bo jutri. 26. februarja, nastopilo na šahovskem pionirskem prvenstvu. Tekmovanje bo v prostorih osnovne šole Bratstvo in enotnosti na Planini, pričelo pa se bo ob 9. url Ekipna prvaka pri starejših pionirkah in pionirjih se bosta udeležila republiškega moštvenega prvenstva, ki bo 12. in 13. marca v Novem mestu. - V. PeroviC
Memorialni hokejski pionirski turnir - V dvorani Podmežaklja bo v nedeljo hokejski klub Jesenice priredil tradicionalno pionirsko spominsko tekmovanje, posvečeno pokojnemu Mihi Brunu. Nastopila bodo štiri moštva: Beljak, Slavija iz Vevč, Kranjska gora in Jesenice. Začetek turnirja 4>o ob 8. uri. (dh) , ,..xx
Kegljaš k a dvoboja - Na kegljišču kranjskega Triglava (pri Zlati ribi) se bosta v soboto, 26. februarja, (pnčetek ob 16. uri) v dmgem kolu republiške lige pomerili domača ženska in moška vrsta z ekipo Celja.
r
Tečaj smučanja na Krvavcu
Kranj - Snežna odeja ponuja smučarjem obilo lepih doživetij. Zabavno jih je gledati kako polni radosti vijugajo po belih strminah. Zelja, da bi se pognali za njimi, čeprav nevešči spretnosti, postaja vse močnejša.	,
Pravijo, da nikoli m prepozno za spopad s smučarskim znanjem. Vsem, ki bi radi prvič stopili na smuči ali pa želijo svoje spretnosti le poglobiti, pomagajo kranjski učitelji smučanja, ki na Krvavcu prirejajo začetne ui nadaljevalne tečaje za odrasle m ot roke
Tečaji bodo od 13. do 19. marca. Cena, v katero je vključeno 30 ur pouka smučanja, polni penzion v domu na Krvavcu, prevoz z žičnicami, turistična taksa, nezgodno zavarovanje in organizac^ stroški, je sprejemljiva za. vsak žep. Za odrasle velja 6900, za S?oke 6000 dinarjev. Prijave
K ki daje tudi podrobne informacije o tečajih.	j
šnja leta, vendat so bili med njimi vsi od cicibanov do starejših vaščanov. Prireditev, potekala je v lepem vremenu na dobro pripravljenih smučinah, je tudi tokrat v celoti uspela.
REZULTATI TEKMOVANJA - V tekih, kjer je nastopilo 20 tekmovalcev, so prva mesta v posameznih starostnih skupinah zasedli: med veterani Miro Šalej, med člani Tone Jeglič, med mladinci Tone Šuštar, med pionirji Mirko Šalej, med cicibani Simon Gortnar, med pionirkami Mojca Drinovec in med mladinkami Irena Košir. V veleslalomu, kjer se je pomerilo 53 smučarjev, so bili najboljši: med veterani Rudi Kavčič, med člani Tone Jeglič, med starejšimi mladinci Janez Gre-gorc, med mlajšimi mladinci Janez Drinovec, med starejšimi pionirji Tomaž Finžgar, med pionirji Janko Jama, med mlajšimi pionirji Rok Purgar, med cicibani Matej Purgar, med pionirkami Vesna Selak in med mladinkami Simona Škrjanc. V skokih so bili med 18 tekmovalci najdaljši: pri članih Jernej Jeglič, pri mladincih Janez Drinovec, pri starejših pionirjih Mirko Šalej in pri mlajših pionirjih Rudi Urbane. V kombinaciji so zmagali Tone Jeglič pri članih, Tone Šuštar pri mladincih in Mirko Šalej pri pionirjih.
S. Saje
Vodi Kondor
Škofja Loka - V občinski namiz-noteniški ligi letos sodeluje 24 ekip, ki so uo kakovosti razdeljene v tri skupine. Prvi del je minil brez večjih presenečenj. Favoriti so prikazali dobro igro in so na čeiu skupin. V A skupini, kjer nastopajo m kakovosti najboljše ekipe, so prepričljivo v vodstvu namiznotemski igralci športnega društva Kondor. V sedmih kolih so izgubili le en niz.
Razvrstitev po prvem delu - A sku-
Kondor	7	7	0	35. 1	14
1THI	7	6	1	30:12	12
Polet	7	5	2	26:19	10
Alp les	7	4	3	26:25	8
Jelovica I	7	3	4	22:31	6
EGP	7	2	5	16:29	4 Gorenjska
predilnica	t	1	b	J7-«	L
Karlovac II ' 7 0 7 13:35 0
V B skupini je po prvem delu v vodstvu prva ekipa Termike pred Gabrkom, drugo ekipo Kondorja in prvo ekipo Karlovca. V C skupini so na čelu razpredelnice na-miznoteniški igralci iz Centra slepih, drugi je Podlubnik 81, tretji Folet II in četrti Obrtniki.	J.Starman
Prvenstvo karateistov
Letošnjo sezono tekmovanj v karateju je otvoril Karate klub Kranj z organizacijo gorenjskega prvenstva za mladince do 20 let po težnostnih kategorijah. Na tekmovanju, ki je bilo v soboto 19. 2.1983, so nastopili karateisti iz Kranja, Škofje Loke in Radovljice.
Rezultati: polsrednja kategorija do 63 kg 1 Mohorič Boris (KK Radovljica), 2. Dujovič Mitja (KK Kranj); srednja kategorija do 69 kg: 1. Drobnjak Dragan (KK Kranj), 2. Uršič Peter (KK Škofja Loka); težka kategorija nad 75 kg 1 Mahmutovič Zlatan (KK Kranj), 2. Čadež Ivan (KK Škofja
^P^tekmovanju so se zbrali tudi predstavniki klubov in se dogovorih za izpeljavo preostalih gorenjskih prvenstev glede na tekmovalni koledar Zveze Karate Organizacij Slovenije, ki predvideva v spomladanskem delu vsa prvenstvena, v jesenskem delu pa turnirska m ekipna tekmovanja.	Igor Prašnikar
Alpsko smučanje
Nov uspeh Bojana Križaja
TARNABY — Po državnih prvenstvih se je v Tiirnabyju, ki je rojstni kraj slovitega alpskega smučarja Inge-marja Stenmarka, nadaljevalo tekmovanje v moškem svetovnem alpskem smučarskem pokalu. Kraja se bo najbolje zapomnil Andreas Wenzel iz Liechtensteina, ki je dosegel drugo sla-lomsko zmago in sedmo zaporedno. Izreden uspeh je dosegel Bojan Križaj, saj je na položnem smučišču dosegel izvrstno uvrstitev. Bil je tretji.
Sicer je sredin slalom pokazal, da favoritom za najboljša mesta ne gre tako kot bi si sami želeli. Največji up Švedov Ingemar Stenmark je bil v svojem rojstnem kraju na prvi progi le osem sekund in konec ie bilo njegovih želja za zmago. Čast Švedov je rešil Stig Strand, ki je osvojil drugo mesto. Od naših se je po pričakovanju najbolje uvrstil Bojan Križaj. Tomažu Cerkovniku pa je tretjič v tej sezoni uspelo, da si je prismučal petnajsto mesto in s tem novo točko v svetovnem pokalu. Od Jugoslovanov so uvrščeni še Bene-dik. Strel in Franko, medtem ko je Jožeta Kuralta izločila druga proga.
Vrstni red — 1. Wenzel (Liechtenste-in) 1:40,48, 2. Strand (Švedska) 1:40.98, 3. Križaj 1:41,20... 15. Cerkovnik, 25. Benedik, 29. Strel, 30. Franko.
Svetovni pokal — slalom — 1 Stenmark 105, 2. Strand 97, 3. Wenzel 81, 4.
5	Mahre 80, 5. Ph. Mahre 75, 6. Križaj 69, 7. De Chiesa 66, 8. Gruber 64, 9. Or-lainsky 55, 10. Canac 50.
Svetovni pokal — skupno — 1 Ph. Mahre 198, 2. Stenmark 167, 3. Wenzei 164, 4. Zurbriggen 161, 5. Luscher 160,
6	Girardelli 128, 7. Miiller 123, 8. Križaj 103 9. Wairather 100, 10. Raber 99, 29. Franko 49, 48. Strel 20, 57. Kuralt 11 71 Benedik 8, 84. Cerkovnik 3.
-d h
Kegljanje Gostje boljši
KRANJ - Ženska vrsta Triglava je bila uspešna v prvem kolu slovenske Up^Haške liee. sai so z dobro igro pre-magale gostje iz L ubijane Manj uspešna je bila v prvem kolu moške lige domača šesterica Triglava. V borbi z ljubljanslum Gradasom so razočaral. » tovohh go-storn, da so iz Kranja odšlii kot zmagovalci. Pri domačinih sta bila tokrat najboljša Marinšek i" Urbane
Trisfiav 5309 - Zalokar 848, benrte 873 Potočnik 882, Z vršen «38Mannek
935, Urbane 933; Gradiš 5373 - Hočevar 909, Zdešar 887, Marin ček 8-0, Juvančič 875, Košir 874, Bizjak 958.
V	drugem kolu ženska in moška vrsta Triglava doma v soboto gostita na domačem igrišču vrsti Celja. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri.	"dh
Občinska kegljaška liga
KRANJ — Po osmem kolu A občinske kegljaške lige vodi lanskoletni prvak Elektro. Tesno za petami pa jim slediio kegljači Merkurja in ekipa ATC Vodilni na lestvici je v osmem kolu premagal Savo, Borec je dobil srečanje z ATC. Iskra je izgubila s kegljači Simona Jenka, Merkur pa je dobil srečanje z moštvom Tekstilindusa.
Izidi — Borec: ATC 2570:2530, Sava Elektro 2525:2539, Simon Jenko : Iskra 2529:2421, Merkur : Tekstilindus 2547:2318.
Vrstni red - 1. Elektro (12), 2. Merkur in ATC (10), 4. Borec (8), 5. Iskra (8), 6. Sava (6), 7. Simon Jenko (6), 8. Tekstilindus (2).
V	B ligi so za ugodno presenečenje poskrbeli kegljači iz Podbrezij, ki po sedmih kolih vodijo s štirinajstimi točkami, medtem ko so v C ligi v vodstvu igralci Grintavca iz Hotemaž.
-dh
Alpinistične novice
KRANJČANA V FRANCOSKIH CENTRALNIH ALPAH
Kljub visoki ravni slovenskega alpinizma so naši plezalci letošnjo zimo šele drugič obiskali francoske Centralne Alpe. Med njimi sta bila tudi člana AO Kranj Tomo Česen m Andrej štremfelj. Zaradi izredno slabega vremena pa so bile uspešne samo štiri plezalske naveze.
Kranjčana sta v noči z 28. na IX januarja da bi izkoristila napovedan predah v neurju, preplezala Gaba rrouev ozebnik v Mont Blanc du Taculu (1. jugoslovanska zimska ponovitev). Vstopila sta ob 17. uri in 30 minut ter plezala v luninem svitu, tako da sta bila ob 4. uri drugega dne že na vrhu. V spodnji polovici (60 stopinj naklona) se jima je udiralo, v zelo strmem srednjem delu (250 m, 7U do 80 stopinj) sta imela izredno trd živi led, v zgornjem delu pa sta se menjavala strmo kombinirano plezanje in mehak sneg. Smer je visoka 600 m in ocenjena s TD + V + ). Vrh stene je plezalca že zajelo slabo vreme in imela sta precej težav z iskanjem poti nazaj v dolino.
TEŽKO LEDNO PLEZANJE V TRAVNIKU
Grapa med Travnikom in Šitami (nad Tamarjem) je bila prvič preplezana 1950. leta, 1968. leta je bila prvič ponovljena, marca 1970. leta pa
PETEK, 25. FEBRUARJA 131
je doživela prvo zimsko ponov letos je imela skupno le 5 pc Šesto (oziroma drugo zimsko! tev so 22. januarja letos opr
naveze: Tomo Česen in Peter__
Marija in Andrej Štremfelj ter Kristan (AO Čmuče) s sopleM_ za vzpon so potrebovali 5 ur in pol.
Poleti je spodnji del smeri ocvnj« peto težavnostno stopnjo, pozimi » to strmo in gladko steno plav' prekrijejo z ledom. Šest raztečs«* (okrog 250 m) ima naklonino od 75* &5 stopinj, v izstopnem delu nt pobočja dosežejo strmino okrog 55 stopinj. V steni, ki-je visoka TOOrajt prvi solo vzpon opravil 1. februara Nejc Zaplotnik.
DRUGI VZPON
Konec januarja in začetek fer-ruarja so člani kranjskega alpit stičnega odseka opravili števifc vzpone v lažjih stenah. Rudi Lani; Janez Triler sta v ostenju Prisojni* preplezala smer, ki je verjetno
stvena. Karmen Erzetič, Igor__
Čan, /Igor Kalan in Marija Stresate so preplezali 1000 m visoko steno Kf roške Bele po Centralni smeri, sestopili pa so po grapi. Andrej Zidar ie r soplezalcem plezal JZ grapo v ~ Igor Jelovčan in Srečo RehL^.
opravila vzpon po Diagonali v___
Škrbini, Marko Česen in Franc: P* gačnik sta skupaj s člani AS Žele plezala v Novem vrhu nad B grapo, Marko Ažman in Darko S* gur pa sta smučala z BegunjSčice.
Tomo C«
Visoka zmaga Triglavank
KRANJ — Kegljačice kranjskega Triglava so v prvem kolu slovenske ženske lige presenetile z res odlično predstavo, čeprav tudi nasprotnice iz ljubljanskega Gradisa niso igrale slabo, Kranjčank niso mogle ne ujeti ne prehiteti. Triglavanke so zmagale kar za 99 kegljev, vsa šesterica Kranjčank pa je na koncu imela 420 kegljev povprečje.
Triglav 2520 — Šom 426, Virant 427, Cej 347, Vrhovnik 422, Zore 428, Zaje 443.
Gradiš 2421 - Prvanja 398, Košeni-na 407, Kotnik 397, Molek 380, Kralj 417, Burni k 422.
-dh
Tečaji smučanja
Škofja Loka — Zveza telesnokultur nih organizacij Škofja Loka pripravlja v sodelovanju s področnim zborom tečaja alpskega smučanja in teka na smučeh za začetnike, za odlične smučarje pa sci.iinar za vaditelje smuča nja. Dodatna pojasnila daje organizator po telefonu 62-463.
M. Kaiamar
Smučarski skoki
Pokal Velesova Triglavu
Adergas - Na tradicionalnem tekmovanju smučarskih skakalcev za pokal krajevne skupnosti Velesovo je nastopilo okoli 50 skakalcev, med njimi tudi iz Celovca. Največ uspeha je imel kranjski Trigiav. ki je osvojil pokal Kb Velesovo v trajno last.
Rezultati — mlajši pionirji: 1 Mubi 169 0 (28,5, 29), 2. Globočnik 150,1 (27, 27),'3. Kropar 149,2 (26,5. 26,5), 4. Z. Ke-šar 149,1 (27, 27), 5. Knafelj (vsi Triglav) 148,8 (26, 26); starejši pionirji: 1. Zupan (Tržič) 191,0 (31, 31,5), 2. Dobni-kar (Triglav) 166,2 (29. 29), 3. Lipar (Triglav) 162,9 (28, 28), 4. Krausler (Celovec) 161,8 (29, 28), 5. Remic (Triglav) 160 9 (29,5 29); mladinci: 1. J. Stirn (Triglav) 207,9 (34,5, 34), 2. Česen (Triglav) 200 3 (33,5, 33,5), 3. S. Stirn (Triglav) 1994 (32.5, 33,5), 4. Melin (Triglav) 198'1 (33,5, 33), 5. Slatner (Triglav) 193 5 (32,5, 32.5), člani - 1. Grimschitz (Celovec) 197,1 (32,5, 34). 2. Peternelj (Triglav) 193.7 1(32, 33,5), 3. Martmjak (Triglav) 193,5 (32,5. 32,5).
J. Javornik
174 tekačev na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava - Pod pokroviteljstvom tovarne Iskra iz Upnice je bilo v soboto na Srednji Dobravi pri Kropi tekmovanje patrulj v teku na smučeh, posvečeno narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Čeprav je bila delovna sobota in ie bilo na Gorenjskem več športnih prireditev, se je na startu zbralo 174 tekačev, ki so bili razdeljeni v 11 skupin po starosti in sploh.
Rezultati - moSke patrulje - do L5
let: 1. Športno društvo Brezje (Prap-rotnik, Potočnik, Dežman), 2. Dobro-uolje, 3. Osnovna šola Kamniški liataljon; do 30 let: L Športno društvo Mošnje (Kopač, Kožuh. Katrašnik), 2. IVU Partizan Gorje, 3. Vezenina Bled; od •*> do 40 let: 1. Klub maratoncev Mali vrh (Šolar, Krišelj, Jelene), 2. do 3. TO Škofja Loka in Športno društvo Mošnje; od «■' do 50 let: 1. TVD Partizan Mošnje (Reš, Hrovat. Dežman), 2. TVD Partizan Naklo, 3. Veriga Lesce; nad 50, let: l. Smučarski klub Jesenice (Košir, Hleba-nja, Pogačnik), 2. Športno dmštvo Kokrica, 3. Veriga Lesce; ženske patrulje: do 15 let: 1. Osnovna šola Lesce (Pogačar, Lipovec, Čop), 2. ŠŠD Lipnica; do 25 let: 1. TVD Partizan Duplje (Pogačnik, Jošt, Ahačič); od 25 do 35 let: 1. Športno društvo Dobrava (Fajfar. C op, Grilc), 2. Iskra Otoče.
C. Rozman
Kvalitetni prireditvi
KRANJ - Smučarski klub Bled, kranjski Triglav ter območna smučarska zveza Ljubljana se pripravljajo za letošnjo četrto slovensko žensko alpsko turnejo, ki šteje za evropski alpski pokal. Turneja se začne 9. marca s slalomom na Zatr-niku, 10. nrirca bodo smučarke vozile na Krvavcu veleslalom in U. marca bo zaključni slalom na Ulovki.
Organizatorji so prepričani, da bo na vseh treh tekmah lepa mednarodna udeležba. Če bodo snežne razmere ugodne, bodo vse tri tekme v omenjenih krajih. Rezervne proge so na Kobli. Vsi trije organizatorji so hvaležni za pomoč združenemu delu. Kranjčanom in Blejča-nom so pomagale večje delovne or-ganizacije Gorenjske.
Zupan drugi v Adergasu
Adergas-Na tekmi za pokal eS* starejših pionirjev je nastopilo 50 tekmovalcev iz 1.3 klubov. Tekaš nje je izvedel kranjski Triglav. Ns? uspeha so imeli skakalci"ljubiš" Ilirije, ki vodijo tudi v ekipni k:* renči za pokal cockte.
Rezultati: 1. Debeljak (Ilirija! i (32, 31,5), 2. Zupan (Tržič) ifc? 31,5), 3. A. Brunec (Ilirija) 1814 * 30,5), 4. Demšar (Tržič), 5. Maria?-(Žirovnica), 6. Šmid (Triglav). Kopač (Žiri).
Škrjanc prvak Slovenije
Sebenje — Na letošnjem renskem prvenstvu za mlajše mlaa.net je bilo na 50-m skakalnici v Sebefr in v organizaciji SK Triglav. -je zasi^ no osvojil naslov republiškega --član kranjskega Triglava M^.,;^ janc. Ker je na tekmi za pokal osvojil tudi drugo mesto (v- neder1-tekmi na Predmeji) je že praktične vojil naslov pokalnega prvaka SK? letošnje leto. V ekipni konkure« vodi zanesljivo tudi kranjski Rezultati: 1- Škerjane (Triglav1 2 (46,5. 47.5), 2. Golob (T. VelenieH* (46,5, 46,5). 3. Verdev (BrasiouV draž) 221,3 (46,5, 45,5), 4. Dolenc * glav) 219.4 (45,5, 44,5), 5. \Iur f£ 214,7 (44 J), 45),... 9. Zupan (T-iic-Kopač (Ziri) 11. Demšar (Tržičt Šmid.(Triglav) 18. Marjano\ it , ca).
Jutri biatlonci za pokal SRS
KRANJ - V okviru o«** množičnega smučarskega teka * poteh Kokrškega odreda« bo P Partizan Duplje jutri organin* letošnjega biatlona za slovenski * atlonski pokal. Nastopili bod««* movalci v vseh kategorijah in ** njimi bo popolna članska jug^ vanska biatlonska reprezentt"*" razen mladincev, ki nastopaj** svetovnem mladinskem prvensfl* Vsekakor se pričakuje izvr^ udeležba med pionirji, saj je to ^ movanje izredna priložnost, da 4 tudi najmlajši spoznajo s to rvTS* Start biatlonske prireditve f tri ob 8.30 v Strahinju pred spo«*" nikom padlih borcev Kokrškt^ odreda v Udin borštu. Na to res ** nimivo smučarsko disciplino, k: j* povezana tudi s streljanjem, se. ^ bljeni vsi ljubitelji zimskega spor*
MOŠKI NA ZELENICI
TRŽIČ — Tako vneto kot se p"
pravljajo Blejčani. Kranjčani *
Ljubljančani se tudi Tržičani ps*
pravljajo na moško tekmo, ki št*?'
za moški alpski evropski pokal M*
iki bodo na Zelenici vozili S.
9	marca na že znanih progah
Za sedaj so na Zelenici sne-!* razmere ugodne in če bo tako
10	bodo tržiški smučarski spravili pod streho veleslalom * slalom Če pa obeh tekem ne tv ^ aoče bodo vse moči usmerili v ,om Tržiško združeno delo je ^ mreč veliko pripomoglo, da bo ^ Tržič lahko organiziral slalom " veleslalom. Najboljših smučar^ F v rope tokrat na Zelenici ne bo«« videli saj so na turneji po ZDA * vseeno se obeta lepa mednar,^ udeležba, v kateri je že vrsta vrhunskih tekmovalcev.

PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
RADIO, KRIŽANKA
13. STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
NAGRADNA KRIŽANKA
SOBOTA, 26. feb. Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik
-	9.05 Matinejski koncert -9.45 Zapojmo pesem - Otroški zbor glasbene šole Titovo Velenje - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vojeslav Mole: Iz knjige spominov - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude,-»Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport m glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva NEDELJA, 27. feb. Prvi program
5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 1100 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe
-	14.20 Humoreska tega tedna - Mile Popovski: Humoreska - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - II. Oddaja iz koncerta Koroškega part. ^ra - 16.20 Popoldanski »mfonični koncert - 17.05 Sljubljene operne melodije " 1750 Zabavna radijska igra 'Peter Kraus: Gospodične za Diora - 18.43 Na zgornji Polici - 19.00 Radijski dnev-
(prenaša tudi II. prosim) . 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Studio Skopje ' Skupni program J RT -23.06 Literarni nokturno -Pero Zubac: Kališčanske sa-. motnice - 23.15 Disco, disco -00.06 Nočni program - glasba Drugi program 7-15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport.
Zimzelene melodije in Še kaj - vmes: Minute za EP - Pet minut humorja - 19.30 Ste-reorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - C. G.. Jung: Pot v Afriko - 21.33 Lahke note - 21.45 Radio Študent na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 28. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena ipatineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . ..? Opero »Idome-neo« VVolfganga A. Mozarta
-	11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14..25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15 50 Radio danes, radio jutri
-	16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17 00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -
19	25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin in pevcem Jankom Stru ceni -
20	00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - Alban Berg Tri skladbe za orkester, op. 6 - Simfonični odlomki iz opere »Lula« -
22	15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Rudi Miškot: Pesmi -
23	15 Ob domačem ognjišču -00 05 Nočni program - glasba (samo na UKV omrežju I.
programa)
Drugi program
7.15 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Od enih do sedm h - L rokami in z glavo, glasba, Snanost in tehnika«, Minu-
tP za EP m še kaj - 19.25 Popularmh 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
TOREK, 1. mar. Prvi program
4	30 Jutranji prodam - glasba - 8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Humoreska groteska, satira - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc Šturm Ljubljana - 9.05 Glasbena matineja - 10^05 Rezervirano za ... : li.UD Ali ""„'t- 9 Španijo, deŽelo-
opernih pevcev - 11.35 Naše
5	in plesi - 12.10 Danes ESmJS - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40.Pa domače -13 00 Danes do 1J.00 - iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melo-
dije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.35 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Todosis Pieridis: Pesmi - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, Na obisku v .. ., Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Cecil Taylor -Rashied Ali (Leroy Jenkins -Art Ensemble of Chicago) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasbna za konec programa SREDA, 2. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko ali srbohrvaško 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - (Suiti Ive Brkanoviča in Radomira Petroviča) - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Koncert tria Lorenz ob 25-letnici umetniškega delovanja v veliki dvorani slovenske filharmonije - L. v. Beethoven: Trio št. 5 v D-duru. opus 70 — Primož Ramovš: Kontrasti - B. Smetana: Trio v g-molu, op. 15 (direkten prenos iz Slovenske filharmonije) - v odmoru poročila - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melo-
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga sestra in teta
angela selan
S Trate pri Velesovem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter organizaciji ZB Cerklje, Gasilskemu društvu Velesovo, društvu upokojencev Cerklje za pomoč in darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tov. Poru za poslovilne besede Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in cerkvemm pevcem za lepo petje.
Vsi njeni!
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je zapustila dobra mama
marija kos
S vence, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljal, k zadnjemu počitku.
Zahvaliujemo se dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje in fov Debeljaku za poslovilne besede pri odprtem grobu in duhovniku iz Javorij za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sinova Miha in Janez, sestre Metka, Pavla, Jelka, bratje Vinko, Francelj, Sandi, Albin in ostali sorodniki
dije - 23.05 Literarni nok turno - Sonja Manojlovič: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta vrata«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 3. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba
-	8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Poznati poklic — lažja odločitev I. - 8.35 Mladina poje — na festivalu Kurirček (2): OPZ iz Celja, MPZ iz Slovenskih Konjic, Kamnice in Domžal - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Sibeli-us: Valse triste Finska -14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
-	16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Janeza Jeršinovca in njegovimi planšarji - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Frederik Chopin: Sonata št. 2 v b-molu - Ivo Pogorelič - klavir -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - »Zeleni otok« - II. (irska poezija)
-	21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Vilem Zavada: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program
-	glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-West, Nurnberg '82: Jack de Johnette s Special Edition -I. del - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
PETEK, 4. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Iščemo dobro voljo za mamo - 8.35 Glasbena pravljica - S. Makaro-vič - P. Mihelčič: Punčka Kleopatra - 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem -(Skladatelja Pavel Mihelčič in Fran Stanič) - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za. . . - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje
-	14.05 »Madžarski plesi«
iz repertoarja Simfonikov RTV Ljubljana in dirigenta Antona Nanuta - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16i00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.15 Gremo v kino -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo .. . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper)
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popot-niška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
SLOV SKLA DATELJ (FRIDERIK SlRCAl
DOLG PREČEN DROG
VELIKO FINSKO JEZERO
PODROČJE OB JUŽNEM TEČAJU
KOZMET KOLEKCIJA ILIRIJE
PRAPREBI-
VALCI JAPONSKE
IGOR SLAVEC
IMETNIK STANOVANJ PRAVICE
NAJBOLJŠI ČRNI PREMOG
POMAGALO ZA MERJENJE
SOD SLOV PISATELJ (ROK)
DEL IMENA VDOVE BIVŠEGA IRANSKEGA VLADARJA ŠAHA REZA PAHLAVIJA
PREBIVALKE SOSEDNJE DRŽAVE
PIJAČA IZ VINA SLADKORJA IN
SADJA
ZAČ ČRTA PRI NOTNEM ČRTOVJU
VESOLJEC
ALŽIRSKO PRISTA NIŠCE
MESTO NA IT. RIVIERI
PRAVOSL VERSKA PODOBA
MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU
PREBIVALEC ANHOVEGA
KRILO PRI ŠKOTSKI NAR. NOŠI
FRANC MODNI KREATOR
SOD SLOV MLADINSKI PISATELJ
GEOMETR LIK DVAJ SETEREC
TITANOV SILIKAT, SFEN
LJUBLJAN SKA VELE BLAGOVNI
ŽIVALSKA NOGA
RUSKI PISATELJ (NIKOLAJ •LEVIČAR-)
ANTIČNA
TF,0-VESLAČA
Rešitev nagradne križanke z dne 16. februarja: motika, Arakan, kalota, Ati, AT, Rog, rop, Ra, sram, motor, Kirov, Lama, AJ, kapital, kapitan, lasi, Irak, odlitek, LR, pionir, FBI, RA, Ivar,- amerikanec, Vitan, Tahi, Anand, Alta.
Prejeli smo 172 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jože Anžel, Brezje 72, 2. nagrado (120 din) prejme Janez Jazbec, Naklo 109, 3. nagrado (100 din) prejme Milka Lebar, Sp. Bitnje 15, Zabnica. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 2. marca na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Prej kot v 3 letih za 100 % več!
Čeprav so številke več kot zgovorne, samo misel ali dve ob njih. Gotovo želite, da bi bili na en ali drug način povezani z denarnim varčevanjem, da bi bili med tistimi tisoči, desettisoči in stotisoči, ki varčujejo. Če kdaj, se zlasti sedaj zavedate, kako pomembni so denarni prihranki.
Ob tem pa samo še en nasvet, dober nasvet. Prepričajte se sami. Ali ste kdaj pomislili, kaj pomenijo vezane hranilne vloge in kaj dajejo obresti, če se odločite za takšno varčevanje.
Od 1. januarja letos dalje veljajo nove obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge in sicer:
18 % za sredstva, vezana nad 1 leto 23 % za sredstva, vezana nad 2 leti 28 % za sredstva, vezana nad 3 leta
To pa pomeni, da se vaša hranilna vloga lahko podvoji še prej kot v treh letih! Sicer pa porast hranilne vloge lahko ponazorimo z naslednjim primerom:
Izračunali smo, da vloga 50.000 din poraste: 7,5%	18%	23%
28%
po 1 letu po 2 letih po 3 letih
53.750,00 57.781,25 62.114,85
59.000,00 69.620,00 82.151,60
61.500,00 \ 75.645,00 93.043,35
64.000,00 81.920,00 104.857,60
Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanje osebno pogovorite v svoji bančni enoti
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
C LAS 14. STRAN
TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU
PETEK, 25. FEBRUARJA IIt
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 26. 2.
8.15 Poročila - 8.20 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren -8.40 Ciciban dober dan: Budnica za miške - 8.50 Mali odred, otroška nanizanka, TV Skopje - 9.20 Propagandna oddaja - 9.25 Gallivare: Veleslalom za moške, prenos 1. teka -10.55 Arabela, češkoslovaška otroška serija -11.25 Vesolje: Potovanje skozi čas in prostor - 12.25 Naši olim-pijci: Alpski smučarji - 2 del
-	13.05 Propagandna oddaja
-	13.10 Gallivare: Veleslalom za moške, prenos 2. teka -15.55 Poročila - 16.00 Feren -Rdeči jelen, angleški film -16.55 PJ v košarki, v odmoru ... - 18.30 Prvič nič, drugič nič, tretjič - Ziv žav, otroška veselica - 19.10 Risanka
-	19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 90-letnica Planinske zveze Slovenije, prenos iz Cankarjevega doma -21.10 Billy Jack, ameriški film - 23.00 Poročila
Oddajniki U. TV mreže:
16.50 Test - 17.05 Otroška predstava - 18.05 Človek sam, ponovitev nadaljevanke -19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20,00 TV kaseta: Ljupčo Bosilkov -20.30 Poezija: Slobodan Ra-kitič - 21.06 Poročila -21 JO Porodila - 21.10 Feljton
-	21.40 Športna sobota - 22.00 Mogočno morje: Obpluti svet, dok. serija
TV Zagreb I. program:
9.00 TV koledar, TV izbor, Tisoč let Bizanca, Poročila -12.40 Slalom za moške, posnetek 1. teka iz Gallivareja
-	13.10 Gallivare: Veleslalom. za moške, prenos 2. teka -15.10 Kritična točka - 15.40 Poročila - 15.45 TV. koledar -15.55 Peter prvi, sovjetska nadaljevanka • f£55 P J v košarki - 18.30 M Sli koncert -18.45 Neuvrščenost V vest človeštva - 19.30 TV dnevnik
-	20.00 Vzpon in padec Legsa Diamonda, am. film - 21-45 TV dnevnik - 22:00 Po vašem izboru - 23.30 Poročila
NEDELJA, 27. 2.
8.30 Poročila - 8.35 Ziv žaV, otroška matineja - 9.20 Propagandna oddaja - 9.25 Gallivare: Slalom za moške, prenos 1. teka - 10.45/11.00 M. Božič: Človek in pol.
nadaljevanje in konec - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 625 oddaja za stik z gledalci -13.20 Propagandna oddaja -13.25 Gallivare: Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.30 Poročila - 15.35 Dama s kamelijami, ameriški film -17.05 Naš kraj: Podkum -17.20 Športna poročila - 17.35 SS 1923-1945 angleška dokumentarna oddaja - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 R. Marinkovič - A. Vrdoljak: Kiklop, nadaljevanka TV Zagreb - 21.00 Športni pregled - 21.30 Potopljena ognjišča, reportaža TV Skopje -22.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.30 Test - 14.45 Olimpijska kronika - 15.30 Premor -15.35 Delefin Flipper, ameriški film -17.00 V nedeljo ..
-	1855 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zagrebški sejem jazza '82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Povratna vozovnica, poljski film
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Zrmanja, izobraževalna oddaja - 13.30 Kruh skozi stoletja - 14.35 Narodna glasba - 15.05 Freske Jugoslavije - 17.00 V nedeljo ... - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kiklop, TV nadaljevanka -21.00 Športni pregled - 21.30 S kamero po svetu: Indija -22.00 TV dnevnik
PONEDELJEK, 28. 2.
8.35 TV v Šoli: TV koledar, Pogovor s književnikom, Sodobna afriška književnost, Odmor, Tri basni, Strossrna-yerjeva galerija v Zagrebu, Poročila - 10.35 TV v šoli: Diura Jakšič, Risanka, Ledeniki spreminjajo obliko zemlje, Šola, Risanka, Cvrčkov album, Na konicah prstov (do 12.35) - 17.25 Poročila -17.30 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 18.00 Človekovo telo: Biološki način mišljenja 18.25 Obzornik
-	18,45 Podium: Željko Vuk-niirica -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 G. Mihič: Smetnjaki ali vre-
če, drama TV Beograd - 20.55 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 21.50 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Baš čelik, lutkovna serija - 18.00 IgraČkanja, lutkovna serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška ka panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka -22.00 Ročk v KuluŠiču
TV Zagreb L program:
16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Arheološka zbirka v Dalju — Sodobna afriška književnost - 17.40 Poročila -17 45 Baš čelik - 18.00 IgraČkanja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Podium - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Ingolič: Delovni dan sestre Marije, drama TV Ljubljana - 21,05 Glasbeni trenutek - 21.10 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film - M. Popovič: Staro UŽice - 21.55 TV dnevnik
TOREK, 1. 3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Živinoreja v Liki, Odmor, Dnevnik 10, Planina Tara, Poročila - 10.35 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.35) - 16.30 Šolska TV: Tehnični oficir JLA, Računalnik - 17.30 Poročila - 17.35 Zverinice iz Rezije. Grdina pod grmom - 17.55 Slovenski ljudski plesi: Plesi Goriškega, Beneške Slovenije in Rezije - 18.25 Kamniško-domžalski obzornik - 18.40 Pisani svet: Cirkus - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19,26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka - 21.00 Aktualno:
V	primežu birokracije - 21.45
V	znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
15.40 Test - 15.55 TV dnevnik 16.15 Mali svet, otroška oddaja - 16.45 Košarka za finale Jugoslovanskega pokala - Gibona : Rabotničk*] prenos (slov. kom.) v odmoru
Premor - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Telestart '82 zabavno glasbena oddaja (za JRT 1) - 19.30 TV dnevnik -20.00 Hit parada, narodna glasba - 20.45 Naši ljudje, dokumentarna oddaja 21.35 Zagrebška panorama
TV Zagreb I. program:
15.05 yideostrani - 15.15 TV v šoli: 2ivinoreja v Liki, Planina Tara - 16.10 Poročila - 16.15 Mali svet - 16.45 Košarka Cibona : Rabot-nički, prenos - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Telestart '82 - 19.30 TV dnevnik -20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.50 Festove premiere: Veliki Gatsby, ameriški film - 23.10 TV dnevnik
SREDA, 2. 3.
9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Povej mi poveij: Cvet, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Risanka, Poročila 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka kockica, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
-	17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Naredimo oblak -17.55 Ko se junak na boj odpravlja, glasbena oddaja TV Beograd - 18.25 Obalno-kraški obzornik -18.40 Mostovi - 19.10 Risan ka - 19.24 TV in raiio nocoj
-	19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Film tedna: Šahista, indijski film - 21.55 Ali se med seboj dovolj poznamo,
oddaja TV Sarajevo o kulturi - 22.40 Porofila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 20.25 Nogomet Aston Villa : Juventus, prenos - v odmoru Premor -22.25 TV dnevnik (do 22.45)
T V Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 20.25 Nogomet Aston Villa : Juventus, prenos - 22.25 TV dnevnik
ČETRTEK, 3. 3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Mesec skriva drugo plat, Odmor, Naredimo terarij, Kvadratura kroga, Risanka, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici, Zadnje minute -16.20 Šolska TV: Tehnični oficir JLA, Računalnik -17.20 Poročila -17.25 Vesolje: Življenja zvezd, angleška poljudnoznanstvena serija -18.25 Podravski obzornik -18.40 Čas ki živi: Rdeči plamen, dokumentarna oddaja TV Skopje - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -
19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Kvarteti do Schuberta -21.35 S poti po Indiji: Pod streho Kangshenjunge, dokumentarna serija - 22.05 Poročila
Odddajniki II. TV mreže:
17 10 Test - 17.25 T V dnevnik 17 45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje - 18.25 Alpek, izobraževalna oddaja . Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Richard Wagner, 2. del dokumentarne glasbene oddaje 23.50), vmes ob 21.15 Zagrebška panorama
TV Zagreb I. program:
16.50 Videostrani - 17.00 TV v šoli: Mesec skriva drugo pJat, Kvadratura kroga -17.40 Poročila - 17.45 Nekega poletja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Split -18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Kvizkoteka - 22.05 TV dnevnik
PETEK, i. 3.
8.55 TV v šoli: TV koledar, Angleščina, Odmor, Povej mi povej: Cvet, Odižej pri Feja-kih. Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do
12.35) -17.25 Poročila - IZI Jazz na ekranu: Mingus Dinast)' II. 17.55 Arabela fe-koslovaška otroška nadti* ljevanka - 18.25 Obzonu 18.40 Pred izbiro poklica: h klici v poljedelstvu in reji - 19.10 Risanka -TV in radio nocoj - Hi Zrno do zrna - 19.3C ? dnevnik -19.55 Vreme -Novi Sad: Izbor jugosiovj: ske popevke za veliko nag* do Evrovizije, prenos - 211 Zrcalo tedna - 21.50 Gice konec, ameriški film - £.1: 'Poročila
Oddajniki JI. TV Mrefc
17.10 Test - 17.25 TV dnev* - 17.45 Plavica, otroška » daja - 18.15 Alkoholi*«:
bol
ezen številka 3 _ tat Narodna glasba - 19.30 T dnevnik - 20.00 Glasbe magazin - 20.45 Zagreb panorama - 21.00 Naših M* obrazov, dokumentarna jer ja - 21.50 Nočni kino: Skr? nost Obenvalda, it^ii;,«* film	"
TV Zagreb L
16.30 Videostrani - 16.40 T1 v šoli: Odisej pri Fejai*

Angleščina - 17.40___
17.45 Plavica - 1815 ? koledar - 18.25 Kroniki * čine Reka - 18.45 Aktu*2>" sti, oddaja TV Titoar»c 19.30 TV dnevnik - 20 00 bor jvjgoslovanske pora« za veliko nagrado Evrov«* prenos - 21.30 TV dne\ni 21.45 V petek ob 22 kulturni mozaik - 23^15 ročila
I
*
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, skrbni oče, stari oče, brat in stric
FRANC JUGOVIC
Bajželnov ata iz Žabnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalie poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja: dr. Baj-žliu članom župnijskega sveta in govorniku za poslovilne besede. Nadalje se zahvaljujemo pevcem zbora bratov Zupan, Gasilskemu društvu Zabnica za spremstvo ter gospodu župniku
za lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena, sinova, hčerki, brat z družinami ter drugo sorodstvo Zabnica, Sp. Bitnje, Strahinj, Dornice, Ljubljana, 14. februarja 1983
Junaki filma Francoske razglednice so trije ameriški študenti, ki ide<o v Pariz na učenje francoskega jezika. Ateks se zaljubi v lepo 1 v ktorico šole drugi v simpatično malo Francozinjo, le njuna pnja-<:ca l ora nima sreče v ijubćzni. Film, ki govori o mladih, je name-,.;. n predvsem mladim, optimistično razpoloženim, čeprav so njihove
t- .are včasih resne in težko rešljive.	• _
Ameriški film Agent št. ena ljubi in ubija govor, o pogumnem m iznajdljivem detektivu britanske obveščevalne službe, ki po Združenih državah lovi izginulega Lordu Dungerfielda. Film, podoben uspešnicam o Jamesu Bondu, se odlikuje po sijujnih zaplet,h, posebnih efektih in duhovitih obratih.
m
Nemirna meja je napeta drama o pripadniku obmejne patrulje, ki išče tihotapce. Tiso ubili njegovega prijatelja ko je opravljal delo in mehiškega dečka. Med zasledovanjem film prikazuje tudi muke mehiških ubežnikov, ki jih vsi izkoriščajo, izsiljujejo in terorizirajo najbolj pa tihotapci, ki jih vozijo čez mejo, in delodajalci. V glavni vlog, igra Charles lironsoft.
KINO
KRANJ CENTER
25 februarja ulov. barv. film RDEČI BO-OGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 16., IS. in 20 un
26.	februarja ital. ban- krim. film COR-LEONE oh 10. uri. ulov. barv. film RDEČI HOOCIE AH KAJ TI JE DEKLICA ob 16., IS <n 21). un. premiera amer. barv. filma AGENT ST. 1 I JU BI IN l BIJ A ob 22. un
27.	februarja nem. ban*. film SINOVI VEI IKE MEDVEDKE ob 10. uru slov. barv. film RDEČI BOOGLE Al / KAJ TI JE DEKLICA ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. ban-, filma NEMIRNA MEJA ob 21. uri
2S. februarja, 1. in 2. marca amer. barv. film NEMIRNA MEJA ob 16.. IX in M uri
i. marca amer. barv. jrim AGENT $T 1 LJUBI IN UBIJA ob 16. uri. avntr. barv film POBESNEL! MAKS ob 18. in 20. un
K RAN I STORŽIČ
25 fchnuirja nem. ban\ erot. film TRI Š VE DI NI E ob 16., IS. in 20. uri
26.	febniarja amer. barv pusi. film MORILSKI A lTO ob 16.. IS. in 20. uri
27.	februarja amer. barv. film SEDMERICA SEJI SMRT ob 14. ni IS. uri, nem ban', komedija VRI ŠVEDI NJI ob 16 uri. jtre-miera amer. ban>. filma ERANCOSKE RAZGLEDNICE ob 20. uri
28 februarja in 1. marca uiik r. barv. film FRANCOSKE RAZGLEDNICE ob 16.. IS. in 20. uri
2. marca amer. barv. film SEDMERICA SEJE SMRT ob 1C., IS. in 20. un
:i. murca ital. barv film (ORI.EONE ob 10., IS. in 20. uri
TRŽlC
26.	februarja ital barv. film CORLEO\E ob 16. uri, nem. barv. erot. film TRI ŠVEDI-NJE ob IS. in 20. uri. premiera amer. barv filma PROJEKT ( MOR ob >2. un
27.	febniarja nem. barv. film SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 15. uri. amer. barv. film DRAGA MAMI ob 17. 111 19. un. premiera amer. barv. filma AGENT ST. I IJUBl IN UBIJA ob 21. uri
2S. februarja a vsi r. barv. film POBISM 1.1 MAKS ob 17. in 10. un
/ murca amer. barv. film GOIJUEIVA IGRA ob 17. 111 19. uri
2.	marca amer. barv. film MORILSKI A\TO ob 17. in 19. uri
3.	marca amer. ban\ film SEDMERICA SEJE SMRT ob 17 in 19 un
28. RDE(
KAMNIK DOM
26.	febniarja amer. barv. film GOIJUEIVA IGRA ob 16 in IS. ur t. f rane. barv. erot. film MADAME CLAUDE ob 20. un. pre miera amer. barv. filma ERANCOSKE RAZGLEDNICE ob 22. uri
27.	februarju amer. ban\ film MORILSKI AVTO ob 1 j. in 17 un, amer, barv. film GOULFIVA IGRA vb 19. un. premic ra amer. barv. filma PROJEKT: UMOR ob 21. uri
8. februarja m L marca slov. ban-, film F,Čl BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 18. in 20. uri
2.	marca avstr.barr. film POBESNELI MAKS ob 18. in 20. uri
3.	marca amer. ban', film ERANCOSKE RAZGLEDNICE ob 18 in 20. uri
DUPLICA
26.	februarja amer. barv. film ERANCO-SKE RAZGLEDNICE ob 20. uri
27.	februarja ital. korr. krim. film t OR-LEONE ob 15. uri. amer. ban. film PROJEKT: 1'MOR ob 17. in 19. uri
2.	marca amer. barv. film AGEN'J ST. I IJUBI IX UBIJA ob 20. un
3.	murca amer barv. film RJOVENJE ob 20. uri
KOMENDA
25.	februarja amer. barv. film FRANCOSKE RAZGLEDNICE ob 1». uri
26.	februarja amer. I»arv. film SEDMERICA SEJ K SMRT ob 1». uri
RADOVLJICA
25.	febniarja in 1. marca danski barv. erot. film MORNARJI V POSTEIJI ob
20. u ri
26.	februarja jugosl. barv. film GREMO NAPREJ ob 18. uri, amer barv. film SMRI NA ANGELSKI ULICI ob 20. uri
27.	febmaria danski barv film MORNARU v 1'OŠTEUl ob 18. uri, amer barv. film TELO IN DUŠA ob 20. uri	-
28.	februarja amer barv film SMRI \'l ANGELSKI ULICI ob 20 un
2.	marca amer barv. film TELO IS DI -<>/1 ob 20. uri	.„„.,.,
3.	marcu angl. ban. erot. film ZRhVti ob 20. un
BLED
25.	februarja jugosl. ban-, film KUA IJEVSK1 VLAK ob 20. uri
26.	februarja nem barv. film APAC I 0» IS. uri, honqk. barv. film ZADNJE SPOROČILO BRK I LEl.A ob "20. un
27.	februarju hongk. barv. film Z.ADNU SPOROČILO BRUCE LEEA ob IS uri, finski barv film MOŠKI \E MORIJO BIH l >OSI LJEN1 o b 20. uri
28 februarju jugosl burv. film C-REMO \ A PREJ ob 211. un
L'marca amer. barv. film S A TRT V 4 ■ GELSK1 ULICI ob 20. un
2.	marca danski barv. erot. fiir^ XAR.ll V POSTELJI ob 20. uri	*
3.	marca amer. barv. film TELO i\ -
SA ob 20. un
BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA
25. februarja hongk. ban:. fUm z.-i.'i' SPOROČILO BRUCE LEEA ob 20.
26 febniarja finski barv. film \r NE MOREJO BIII POSILJENI 00
27. febniarja nem. barv. fil^i APAČ 18. in 20. uri
3. marca danski barv. film MOR V.-iK POSTEIJI ob 20. uri
ŠKOEJA LOKA SOKA
25. februarja amer. film GALA( 1 \ \ ESOUSKA KRIŽARKA ob 18 m ."i 26 in 27. . februarja ancjl. zgoii V/PON l\' PADEC IDI AMINA ob iS
20. uri
1	in 2. marca nem. barv. fihn ,' Vpr. i"
SKI POG14VAR 1ECUMSE ob Ji » 20. uri	,
3. marca kunad- krita, film PODZFV -MONTREALA ob 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE
25	febniarja angl ;god. film VZPOS PADEC IDI AMINA ob 20. un
26	februarja amer. ban . film MORILA KINGEIŠHER ob 20. uri
'H. febniarja amer. zgod.film C-AIAC CA - VESOUSKA KRIŽAR KA ob s*
20. uri	,,,
2	marca hongk. ban\ ftltn j.MAJ FRO-[lHOTAPCEM MAMIL ob 20. uri
POLJANE
27	februarja hongk. barv fUm ZMV PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 17 ur
t marca kanud. krim. film PODZE* I JE UONTKEAI.A ob 19. un
JESENICE
Nismo prejeli kino sporeda!
PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
.15. STRAN O
IS/l
Mercator
MERCATOR ROŽNIK, n. sub. o. TOZD Preskrba n. sub. o. Tržič, Trg svobode 27
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1.	POSLOVODJE	*
za posl. št. 1 — Kranj, Cesta JLA 6 — Kranj
2.	dveh PRODAJALCEV
od tega enega za posi. v Kranju
3.	dveh SNAŽILK
za upravo TOZD in blagovnici v Tržiču
Pogoji za sprejem:
pod 1. — poslovodska šola ali šola za prodajalce pod 2. — šola za prodajalce mešano-živilske stroke pod 3. — osnovna šola Ustrezne delovne izkušnje: pod 1. — tri oziroma pet let.
Poskusno delo:
pod 1. — tri mesece, pod 2. — dva meseca, pod 3. — en mesec. Posebni pogoji:
pod 1. in 2. — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, pod 3. — smisel za red in čistočo, Nastop dela: po dogovoru.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v splošni službi TOZD v roku 8 dni od dneva objave.

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o.
Kranj, Gosposvetska 10
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma
naloge
1	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE
ORGANIZACIJE — direktorja DO
2	POMOČNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
" ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE - pomočnika
direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj izpolnjevati se naslednje
Edt- visokošolska izobrazba medicinske pravne, ekonomske ali politološke smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, moralno politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljali 2. - visokošolska izobrazba medicinske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, moralno-pohticna neoporečnost m pravilen odnos do samoupravljanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojevSo l roku 8 dni Po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo S^ske o o! Kranj, Gosposvetska 10, z oznako razpis za IPO«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav.
Združena tem inMrijii Iriii
Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
VARNOSTNEGA INŽENIRJA DO
Pogoji:
—	višja varnostna šola,
—	strokovni izpit po 21. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe varstva pri delu,
—	tri leta delovnih izkušenj.
—	visoka šola tehnične smeri,
—	strokovni izpit po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe varstva pri delu,
—	tri leta delovnih izkušenj.
—	višja šola tehnične smeri,
—	strokovni izpit po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe varstva pri delu,
—	pet let delovnih izkušenj.
Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Interesenti naj pošljejo pismene prijave z dokazih na naslov: Združena lesna industrija Tržič - Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sprejemu odločitve.
a)
b)
c)
64245 Kropa tel. (064) 79-481
UKO Kropa čestita k 8. marcu — dnevu žena in vas vabi, da nas obiščete v naši trgovini v Kropi. V njej si boste lahko izbrali primerna darila domače obrti.
Umetno kovani, gravirani, cizelirani in drugi izdelki kroparske domače obrti.
Trgovina je odprta vsak delovni dan od 8. do 14. ure, tudi v soboto 5. marca!
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO Krenj, n. sol. o.
TOK GOSPODARSTVO Preddvor n. sol. o.
Temeljna organizacija kooperantov gozdarstvo Preddvor bo organizirala za lastnike gozdov nabavo:
1.	MOTORNIH ŽAG HUSQUARNA 480 CD
2.	ZAŠČITNIH ČELAD, MREŽIC IN ROKAVIC
Naročila bomo zbirali na sedežih revirjev v ponedeljek, dne 28.2.1983 od 8. ure do 12. ure, kjer bomo interesantom dali tudi nadaljne informacije o nabavi.
Prednost pri nabavi imajo večji gozdni posestniki.
Obenem obveščamo vse lastnike gozdov, da bomo od 1.3.1983 dalje imeli uradne ure na vseh naših revirjih v ponedeljek in to v zimskem času od 8. do 12. ure v poletnem času od 7. do 11. ure.
SREDNJA LESARSKA ŠOLA • SKCFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
—	delavko za čiščenje prostorov,
—	učitelja praktičnega pouka,
—	učitelja za poučevanje strokovne teorije praktičnega pouka tapetništva.
Pogoji:
pod 1. — dokončana osnovna šola, začetek dela 1. aprila 83
višja ali srednja izobrazba lesarske smeri s predhodno poklicno izobrazbo v lesarstvu
višja ali srednja izobrazba (tehnik, delovodja) in obvladanje tapetniških del
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pričetek dela pod točko 2. in 3. takoj ali po dogovoru.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola, Škofja Loka, Kidričeva 59.0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
pod 2. pod 3.
Podjetje za PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Škofja Loka Titov trg 9, Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
1.	DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK ZA PODROČJE GORENJE VASI
Pogoj: — dokončana osemletka ali
—	končano osnovnošolsko izobraževanje,
—	vozniški izpit A kategorije.
Delovno razmerje se sklene za določen čas s poskusno doba treh mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko.
2.	ČIŠČENJE PROSTOROV NA POŠTI ŽELEZNIKI Pogoj: — 6 razredov osnovne šole.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. Delo se bo opravljalo po 4 ure na dan.
Kandidati naj prošnje naslovijo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za*delovna razmerja TOZD za pit promet Škofja Loka. Komisija bo sprejemala prijave 8 dni po objavi oglasa. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
tth alples
INDUSTRIJA POHIŠTVA ŽELEZNIKI
Objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepov razpisne komisije prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Delovna skupnost skupnih služb
VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo:
—	visoka izobrazba (diplomirani inženir lesarstva), arhitekture,
—	tri leta delovnih izkušenj visokega nivoja na odgovornih delih in nalogah v lesarstvu,
—	smisel za organizacijo in koordinacijo dela,
—	družbenopolitična aktivnost
Mandat za objavljena dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis dosedanjega dela) v 15 dneh po objavi.
Prijave pošljite na naslov Alples, industrija pohištva Železniki, kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
OBVESTILO
Podjetje za ptt promet Kranj obvešča uporabnike telefonov, da bo dne 28.2. 1983 in 1.3. 1983 moten krajevni telefonski promet na področju ATC Radovljica in medkrajevni promet z Bledom, TCropo in Bohinjsko Bistrico, zaradi nujnih del na telefonskem omrežju v Radovljici.
flo
filbo
Ajdovska 2
64264 BOHINJSKA
BISTRICA
Objavlja prosta dela in naloge
VARNOSTNIKA
(5 delavcev)
Pogoji:
—	osnovnošolska izobrazba,
—	starost 18 let,
—	poskusno delo 1 mesec,
—	poseben pogoj dela je delo v nočnem času in delo po posebnem razporedu,
—	predložitev potrdila o ne-kaznovanju,
—	delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
DO ne razpolaga s stanovanji.
lip bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32
telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex
POSLOVALNICE
—	LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066
—	LIP Bled na Rečici —■ Bled — telefon: (064) 77-161
—	LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a — telefon: (069) 22-941 — tel: (069) 22-942
PETEK. 25. FEBRUi
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
Pijem čaj pomagam
_
. Franku
a LAS 16. STRAN____
mm
I SM- JUGOSLAVIJA
Dan žena:
•	Zabavno — humoristična predstava, ŠKOFJA LOKA, 5. 3., Titovo Velenje 6. 3., Ljubljana 8. 3.
•	BLED in grad GRIMSČE, popoldan, 8. 3.
•	KRIŽARJENJE Z »LIBURNIJO«, 9 dni, 16. 4.
•	BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 24. 4.
•	KRANJSKA GORA - vsak petek, soboto in nedeljo (odhod iz Kranja izpred Globusa ob 8. uri), 150 din
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST V HOTELIH NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH IN NA POPOVI ŠAPKI V FEBRUARJU, MARCU IN APRILU!
STROKOVNA POTOVANJA:
•	FRANKFURT - med. spomladanski sejem, 28/2, 4 dni
•	MUNCHEN — 35. med. sejem obrti, avtobus, 3 dni, 8/3, 10/3
•	KOLN — med. sejem železnine, 4 dni, letalo, 8/3
•	MUNCHEN — med. sejem obrti, posebno letalo, 1 dan, 10/3
•	PARIZ — SIMA IN SIA 83 — med. razstava kmetijskih dosežkov, 3 dni, 9/3
•	VERONA — kmetijski sejem, 2 dni, 17/3
•	CELOVEC - GAST 83, 1 dan, 19 in 22. 3.
m FRANKFURT — ISH — svetovni sejem sanitarne tehnike — ogrevanje, hlajenje, 4 dni letalo, 21/3 in 22/3
•	K0BENHAVN — skandinavska razstava za opremo izložb in trgovin, železnine in keramike, 4 dni, 26/3, letalo
•	MUNCHEN — BAUMA 83 — med. strokovna razstava gradbenih strojev, 3 in 4 dni, avtobus 7/4, 9/4, 11/4
•	HANNOVER — industrijski sejem, 3 dni, letalo, 13/4
•	SALZBURG:
—	Immobilienmarkt, razstava gradbene opreme in objektov
—	Austro-bau, avstrijski gradbeni sejem
—	Isotherm, sejem izolirne in sanitarne tehnike
—	SST, sejem plavalnih bazenov in opreme
—	Sicherheit, avstrijska razstava varnosti in zaščite pred požarom, avtobus, 3 dni, 17/3
* KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO
Po velikem številu uspelih potovanj z ladjo po vzhodnem in zahodnem Sredozemlju KOMPAS letos organizira potovanje z naslovom KRIŽARJE:
NJE Z LADJO UBURNIJA. Motorna ladja Liburnija je ena najsodobnejših jugoslovanskih plovnih enot. Vsi prostori in kabine imajo klimatske naprave. Ladja sprejme 184 potnikov. Omenimo naj še kuhinjo, ki slovi po obilni in
okusni hrani.
Na križarjenje bo Liburnija odplula z Reke 16. aprila in se vrnila 24. aprila. Udeleženci bodo imeli popolno oskrbo na ladji in bodo ves čas na »domačih« tleh, razen ob pristankih, ki bodo namenjeni ogledu pristanišč — mest z vsemi njihovimi zanimivostmi. Na voljo bodo tudi izleti globlje na celino, za devizno doplačilo. Udeležencem križarjenja se poleg počitka in uživanja v soncu in mili sredozemski pomladi obeta kup zanimivih doživetij in zabave. Premislite in ne odlašajte z odločitvijo, ker je število udeležencev omejeno. Podrobnejše informacije dobite v turističnih poslovalnicah.
in Križaju in Strelu in Zavadi avov * Vogrincu in Leskovškovi in vse* I drugim fantom in dekletom iz nas? k smučarske reprezentance.
Sem pokroviteljica YU SKI POOI-* ■ čemer priča velika značka na mojih fr sih. Točneje, sem ena izmed mno^ pokroviteljev, med katerimi ste tal* tudi vi.
To mi je omogočila HP Droga ii Pcrt? roža, ki tudi z mojo pomočjo krije a* stroškov jugoslovanske alpske s** čarske reprezentance. S tem, da s* kupila pet zavitkov izvrstnega »Plat* skega čaja«, se lahko upravičeno i* jem za enega pokroviteljev in 2 pravico nosim veliko značko »YU S* POOL — POKROVITELJ«.
Pri vsem tem pa uživam v toplem, na* vno okrepčilnem in zdravem ča$u, ki ? delajo iz mešanice najžlahtnei&li * mačih rož in planinskih rastlin, užfc*' v »Planinskem čaju«.
Kako do velike značke YU SKI POOL- a?
Oziroma kako boste dokazati, da ste v di sami pokrovitelj YU SKI POOL-a?ir lo preprosto. S katerihkoli petih zi*-tkov »Planinskega čaja« izrežete natef ke z znakom Yu Ski Pooia in jih natec* na pokrov družinskega (50 vrečk). Na hrbtni strani pokrova v pišite svoj naslov in vse skupaj poštna naslov HP Droga, marketing P 66320 Portorož. Takoj vam bomo t*«-" plačno dostavili vašo veliko značke *v-Ski Pool — Pokrovitelj«
llllfe jžISinfiiH^
planinski Daj - toplo v hladnem!
Namesto značke pa se lahko odfočtre
di za čajno skodelico, iz katere pije krovitelj na sliki, zato svojemu nas* pripišite tudi »želim značko« ali skodelico«-.
ŠKOFJA LOKA DVORANA PODEN 5. MARCA ob 19.30 Ljubljana — HALA TIVOLI 8. MARCA ob 13. in 19..uri
Mednarodni praznik žena praznujemo na več načinov. Letos, v letu varčevanja, smo se odločili ponuditi vam ne le zanimiv, temveč tudi izredno pester, zabaven in poceni način praznovanj Dovolite nam, da z geslom: »VASE DARILO OB DNEVU ZENA^ svetujemo vsem, k b radi obdariš« zene.
Podarite kompasovo
zabavno-humoristicno
prireditev!«
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ZABAVALI VAS	LE« MAK™ in
uAnn'	— s posebnim MO-
BUUU	PED SHOWOM za
ANDREJ ŠIFRER - z	mopedistke
izborom pesmi z nove	OBČINSKI SVETNIK
plošče »NOVE PRA-	JOSEF ŠVEJK za sve-
VLJICE«	tnice
MILOVAN ILIĆ -	KOMPAS IN NE-
MINIMAX - znani	DELJSKI DNEVNIK z
beograjski humorist	nagradno igro in pre-
— z jugohumorjem	senečenjem!
DVANAJSTVO NAD-	PLESNA SKUPINA STROPJE, TO F, IU F- KRIK
PREDPRODAJA VSTOPNIC: v turistični poslovalnici ALPETOUR v SKOFJ1 LOKI in v KOMPASOV! H poslovalnicah v LJUBLJANI! CENA: 180 din
Osnovnim organizacijam sindikata odobravamo popuste!
Vse informacije dobite na tel. ((Kil) 219-690
izlet;
Z veselim vlakom na praznovanje dneva žena
vPULJ - 5. in 6. marca 1983 (izlet v Pulj, združen z aukcijo umetniških slik v hotelu Belvedere) v SEMIČ - 5. marca 1983 v KANAL-5. marca 1983 Kraški pršut, vino in še kaj (izlet v Lipico) 5. marca 1983 Bisera Slovenije - Bohinj m Bled, 6, marca
PRIJAVE IN INFORMACIJE!
V turistični poslovalnici TTG v Ljubljani, tel. 311-851
--- ---"J 1
■ j—. r j« -i s tem kuponom izlet z veselim vlakom
(u na praznovanje dneva žena v LI I LJr3 J	PULJ 150 din CENEJE!_j
^	A	GOL^URIST, o. o., Ljubljana
\	pil tozd park hotel bled
J	|-J| Cesta svobode 15
J	||1 telefon: (064) 77-284
i	Kolektiv park hotela vas vab,, da po ugodni smuki a*
{	obiščete našo kavarno ki je odprte od 9 do
i	pa vas vabimo v plesno dvorano kazir. , j
\	odličen ansambel. Odprto od18. do 01. ^	zabava^
t	čamo, da obiščejo diskoteko stop, kjer s	y ^^ ,
J	20. do 01. ure. Od 8. do 22. ure p« - oizVrstne pizze. Za
)	hram, kjer vam razen ostalih jedi pripu vsak dan od ? ^
(	vaše boljše počutje pa obiščite nas o**- • 14 ure
t	18 ure, ali pa masažo telesa vsak dan oa /. J Obiščite nas	...
J	prijetno se boste zabaval,.
IZBR4LI SO ZN. VAS
I [fl I
--—: \
KMETIJSKI SEJEM VVERONI
Od 12. do 30. marca bo v Veroni mednarodni kmetijski sejem. Kompas organizira dvodnevni obisk te priznane prireditve. Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane 17. marca ob 6. uri. Že popoldne bo na voljo za ogled sejma, prav tako tudi večina naslednjega dne. Na povratku bo tudi obisk Padove. Cena je 3.500 din na osebo, vanjo pa je vračunano avtobusni prevoz, gostinske storitve polpenziona, vstopnina in vodstvo. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah do 10. marca.
BEU VLAK VOZI S »POLNO PARO«
Vsako soboto in nedeljo, za zaključene skupine pa tudi po dogovoru vozi posebni BELI VLAK na smučišča pod Koblo. Smučarji z Gorenjske lahko vstopajo tudi na gorenjskih postaiah. Informacije in rezervacije: TTG Ljubljana, Titova 40, tel. 311-851
mmu ^TTU M gM »JU tirni
HH|HH n m I I ■nI rt ] ■■ ■ I J H ■ n I M—Mftar # ^^
HT Ji LTii ,J g h I	^ii
ggiSjljfi^fi^gllgj^	r#Wfi>2H ^ J 1] J J | J JI] flljflf | sB
HOTELI
5 + 5%
AVTOKAMPI 15-20%
APARTMAJI DO 33 %
Poleg plačanega dvotedenskega dopusta vam omogočimo še teden brezplačnega dopusta ali k plačanemu 10-dnevnemu dopustu dodamo še 4 brezplačne dni. Novi komfortni apartmaji Lanterna priznajo tak popust za letovanje v aprilu, maju, juniju, septembru in oktobru, apartmaji Picat, Diamant in Luna pa za dopust v aprilu, maju in oktobru.
V vseh naših avtokampih odobrimo
20 % popust na objavljene cene razen julija
in avgusta, ko odobrimo 15 % popust.
V vseh naših hotelih odobrimo 5 % popust na objavljene cene razen julija in avgusta, in še dodatni S % popust, če si rezervirate bivajte v hotelu do 1. marca 1983.
LIPICA: ZA IZLET IN POČITNICE, ZA PRAZNOVANJE IN SVATOVANJE
Pokličite nas, naš naslov je: RIVIERA, 51440 Poreč, prodaja, tel. (053)31-433 ali 32-130, telex 25 123 yu rivier
Poroka je po predhodni prijavi na matičnem uradu v Seža-, ni možna vsak dan. Za ta enkraten dogodek nudijo v hotelu Maestozo in gostišču Lipica po ugodnih cenah bogata poročna kosila in večerje.
•	V gostišču LIPICA poteka mesec DOMAČE KUHINJE
•	V hotelu TRIGLAV v Sežani pripravljajo slovenske narodne jedi
8. MAREC — praznovanje bo 5. in 8. marca v hotelu Maestozo. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Avanturisti s pevcem Vladimirjem Samcem
POČITNICE V SEDLU - posebni počitniški programi za ljubitelje jahanja: šola jahanja za začetnike, nadaljevalni tečaj, šola dresure. V ceno posameznega programa od 5.240 do 6.470 din — odvisno od izbranega hotela in programa je vračunano: 7 polnih penzio-nov, 14 ur jahanja z učiteljem, kopanje v pokritem bazenu hotela Maestozo, ogled vinske kleti z degustacijo kraških vin in pršuta, ogled Škocjanskih jam in turistična taksa POROKA V LIPICI — v senci stoletnih hrastov in lip je v tipični kraški zgradbi urejena slovesna poročna dvorana.
V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah je vzbudil našo pozornost majhen televizorček. Uvožen je iz SSSR, odlikuje pa ga izredno ostra in čista slika, pa tudi cena ni pretirana, saj stane 8.471,60 din
Vse informacije dobite na tele fonski številki: (067) 73-361
kvalitete • mode
model DETEL prava obutev za vašega
malčka
TOVA«t*A OBUTVf TUŽlC
r?M §t	p MV <

z
PETEK. 25. FEBRUARJA 1983
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
17. STRAN O
GLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK. 25. FEBRUARJA 1912
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta^ starega očeta, brata in strica
FRANCA RAKOVCA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Planika Kranj, Iskra - TOZD Orodjarna Kranj, Peko Tržič, ZD Tržič, Aerodrom Ljubljana kakor tudi ZB Duplje in gasilcem. Posebna zahvala dr. Lahajnarjevi, pevcem za zapete žalostinke, obema govornikoma ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI Duplje, 23. februarja 1983
OBLETNICA
V nedeljo, 27. februarja, mineva leto dni, odkar je za vedno nehalo biti srce moža, očeta, starega očeta in brata
JANEZA LUKANCA
iz Bašlja
Vsem, ki se ga spominjate, vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate lučke, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Bašelj, 27. februarja 1983
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, skrbnega ata in nadvse dobrega starega ata
MATIJA ROPRETA
roj. 22. 2.1913 na Kupljeniku upokojeni kovač pri ŽTP Vozovna Jesenice
se zahvaljujemo za potrpežljivo zdravljenje dr. Zoniku, za pomoč in duševno oporo dobrim sosedom in Vidi Žarn, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, očetovim bivšim sodelavcem ŽTP Jesenice, kolektivom: Vezenine Bled, Elektro Sava Kranj in Gorenjki Lesce za podarjeno cvetje in spremstvo na poslednji poti, pevcem iz Zasipa za žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Gabrijela, otroci Jože, Nada in Matija z družinami, vnučki Jernej, Jožko, Barbara, Andrejček in Marko Bohinjska Bela, Radovljica, Kranj, 17. februarja 1983
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica
FRANCA TOLARJA
Žvenklarjovega ata
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem-, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr.Mozganu m dr.Hab-janu za lajšanje bolečin na domu, kakor tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. Enako tudi Alojzu Tolarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter praporščaku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi.
Podlonk, Prtovč, Železniki, Hlepce, Kokrica
Z A H VA L A
Ob smrti mame
MARIJE ŠMID
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znanem sostanovalcem na Begunjski 13 in —m^rste.P-šli nočastit nien spomin, za darovano cvetje in izrazeno u tno n plsmino sožalje ob tako težki izgubi Posebna^vala kraievni skupnosti Vodovodni stolp in DPO, Savi Kranj, Zz Aruštvu upokojencev Vodovodni stolp, društvu RK, go-' vornikom, godbi, pevcem in praporščakom.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože z družino Cerklje, 22. februarja 1983
MALI
OGLASI
tel.: 27-960
PRODAM
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur	464
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart	1452
Prodam ZAJCE — belgijske orjake, bele in sive. Kovačičeva 5, Kranj	1447 Vsak dan SVEŽA DOMAČA JAJCA. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mlin) 1572 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Luže 16, Šenčur 1603 Prodam barvniTELEVIZORGrunding 30, nov. Informacije vsak dan od 8.— 12. ure in od 18,—20. ure. Zora Maric, Zlato polje 3 P, Kranj 1604 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Jože Meglic, Lom 30, Tržič 1605 Prodam 2 OVCI, Voglje 54, pri Šenčurju 1606
Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca, Brajc, Podbrezje 18	1607
Prodam 2 BIKCA, stara po 8 mesecev in 2 PRAŠIČA, težka po 70 kg. Čadovlje 3, Golnik	1608
Prodam dvojno POMIVALNO KORITO, 4 KUHINJSKE ELEMENTE in PEČ na olje, Stanovanje 5, Lojzeta Hrovata 5, . Planina II, Kranj	1609
Prodam mlado KRAVO simentalko, dobro mlekarico, brejo 9 mesecev, ter pralni stroj Gorenje po delih in električni ŠTEDILNIK Gorenje. Sp. Brnik 66, Cer-klje	1610
Poceni prodam skoraj novo SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja, mizico). Dušan Stopar, Begunjska 9, Kranj 1611 V marcu, aprilu in maju bom prodajal JARČKE, rjave, nesnice. Zore, Zg. Pirni-če 116, Medvode, Tel.: 061-612-369 1612 Prodam KRAVE frizijke po izbiri, eno za meso. Blaž Ivan, Zg. Brnik 26, Cerklje
1613
Prodam 8 let starega KONJA ali menjam za starejšega. Pivka 15, Naklo 1614 Prodam teden dni staro TELIČKO fri-zijko. Struževo 9, Kranj	1615
Prodam PRAŠIČA za zakol, Glinje 4, Cerklje *	•	1616
Prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Dovje 64, Cerklje	1617
Prodam prodam 4,75 gramov ZLATA za zobe. Oglasite se po tel.: 74-779 v petek in soboto od 15. do 18. ure.	1618
Prodam malo rabljen globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK v temno rjavi barvi. Štirnova 13, Primskovo, Krunj	1619
KRAVO simentalko, ki bo marca tretjič teletila prodam. Stane Erzar, Moste 68, Komenda	l620
Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje selektomatik, Jan, Brezje 17/B, na Gorenjskem.	1621 Prodam ŽREBETA. Franc Kapus, Za-goriška 16, Bled 1622 Prodam SENO. Anton Pogačar, Sp. Ra-dovna 5, Zg. Gorje 1623
ZAHVALA
Ob nenadni smfti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
LUDVIKA AVMANA
šoferja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali toliko lepega cvetja ali nam na kakršenkoli način stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke.
ŽALUJOČI: žena Cilka in hčerki z družinama
Kranj, 19. februarja 1983
OBLETNICA
24. februarja mineva leto dni, odkar te je usoda iztrgala od nas dragi mož in očka
JURIJ ČEBAŠEK
Zelo, zelo nam primanjkuješ, tvoje mesto ob mizi je prazno, polja in hlevi čakajo da se vrneš. Naša srca so polna žalosti in bolečine, be vedno mislimo, da boš od nekod le prišel, da si samo za dlje časa odsoten, vendar nas tvoja gomila kruto vrača v resničnost. Nikoli ne boš pozabljen.
HVALA VSEM^I SE GA SPOMINJATE!
Žena Lojzka, hčerki Mojca in Milena z Veroniko in možem Marjanom
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mamC
MARIJE DOLINAR
roj. Burgar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izražena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Elektro Gorenjska — TOZD Elektro Kranj, Sava Kranj, Donit Medvode kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
Dragočajna, Dornbirn, Voglje, Kranj, Mošnje, Pirniče, 19. februarja 1983
Hodam rabljena ŠTEDILNIKA ___
trični in plinski. Koderman, Jenkova
Kranj
Ugodno prodam dobro ohra^r FRANCOSKO POSTELJO s čelorr. i vgrajenim radijem. Krznar, Rudija Papeža 1, Planina II., Kranj
Prodam PRALNI STROJ Obodi n. ju 3 leta, dobro ohranjen. Cena 1 SIVI in PEf na olje. Ogled popoldan. Gradnikova 162 I Stanovanje 11, Radovljica.
Prodam 2 letno kasaško Ž.REBICT i Kodran, Benedikova 5, Kranj
Prodam suha bukova, hrastova tn ga- * brova DRVA. Popovo 4, Tržič
Prodam KRAVO inico v 9 mesecu bre-josti. Sp. Laze 11, Zg. Gorje
MODELE za umetni kamen in MEŠA LEC za beton prodam. Globočnik. Kers nikova 6, Mengeš
Prodam TELICO simentalko, staro 1: mesecev, že brejo. Sp. Lipniea 36, Kamri gorica	jfSI t
Prodam PSA — nemško dogo. Tfr 27-242
Prodam 9 let staro KOBILO, Poljšica r Zg. Gorje	MBll
Prodam PLETILNI • STROJ dvorečr. standard osijek, Metka Hartman, Haf-nerjevo naselje 91, Škofja Loka te-61-487	' pi l
Prodam MOPED poni expres auto trati k 3, termoakumulacijsko PEČ 3 K* kombinirano PEČ za kopalnico in PEČ na kolesih — vse odlično ohranjeno. Pre-doslje 2 B. Ogled popoldan.
Prodam PRAŠIČA za zakol, Žabnica r
Poceni prodam
2 ŠTEDILNIKA. tei.
25-615
Prodam gradbeno BARAKO z elekx f čno omarico, Janez Zupan, Zabrem-;i « 10, Žirovnica
Prodam SVINJI, težko 160 kg in 130 k* i Podreča 4, Mavčiče
Prodam ZAJCE in ZAJKLJE za plen* | Mrgole Jože, Dežmanova 1, Kokrtc* Kranj
Prodam KRAVO tik pred telitvijo (drf
go tele). Slap 10, Tržič, tel.: 50-089	-
Prodam 5000 1 cvička s potrdilom T?
068-69-729
Prodam termoakumulacijsko PEĆ
KW. Franc Cerkovnik, Zg. Bela 11
Ugodno prodam BOBNE »HohvtKC brez verbla in činel. Ogled popoldan Sv jičevič, Novi svet 17, Škofja Loka
Prodam 500 kg ŽELEZA 0 8 mm. PED APN 4, diatonično HARMONIK škatle z roletami, širine 140 ]Vi ;: | 180 cm. Telefon: 064-65-171
Zamenjam 6 tednov staro TELIČKO; mentalko za bikca simentalca ah dam. Bi rt, Ladja 21, Medvode
Prodam globok OTROŠKI vozički Vlado Kržišnik, Poljanska 44, Škof-a -I ka.	jo?
Naslov

Prodam mlado KRAVO, oglasnem oddelku
Prodam 1000 OKVIRJEV za aže-par Ziherl, Poljanska 53, Škofja Loka 15*
Ugodno prodam EK 151 Al, 1240 W ob/min, 2200 udar./min. Tone MartrT Lučine 33, Gorenja vas nad Škofjo Lote?
1«
Poceni prodam bas KITARO »Fra-u? Simon Bergant, Sp. Luša 24, "Selca s* Škofjo Loko	jtffl
Prodam KRAVO, dobro mlekarna ? tretjem teletu in strešno OPEKO 'k* da, 3 leta rabljeno. Lahovče 32, Cer e
iS
Prodam ŠIVALNI STROJ Baga Ja ca 555. Informacije po tel: 50-792 Jordan
Prodam 2 jahalna 4 in 7 let ŽREBCA lipicanca. Vajena tudi vofajf Prodam tudi 2 leti staro čistokrvno FS CO, leonbržanko, švicarski ovčar. An** Bizjak, Mlaka 1, Radovljica. T? 064-74-691	.]||S
Prodam novo SPALNICO, tel. 22-0* popoldan
Prodam PRAŠIČA za zakol, teita^ 130 kg. Zg. Brnik 74, Cerklje Prodam gradbena dvigala. Poženik I*
itSH
Prodam KRAVO, dobro mlekarico >'
teletu. Lahovče 33, Cerklje
Prodam TELETA simentalca za nadč njo rejo. Podbrezje 34, Duplje	iS* 1
Prodam PRAŠIČA za zakol (dom** i krma) in fižol. Sr. Bitnje 19, Žabnica 1 Prodam PRAŠIČE, težke 70 kg. VI* ( karjeva 58, Šenčur
Prodam več PRAŠIČEV, primernih rejo, 20—60 kg težkih. Jurij Staner> Log 9, Škofja Loka
Prodam SEDEŽNO GARNITURO t* I fotelji). Bevk, C. 1. maja 61, tel.
Kranj	. , .	«
Prodam KRAVO- po izbiri. Trateč Poljšica 59, Zg. Gorje
Prodam snežni PLUG za traktor rrf trotočkovni sistem. Bišček, Zg. Radove* 4, Mojstrana
PIŠČANCE, nekaj dni stare, prodan*. Tel 40-146	^ ,
Prodam brejo TELICO. Ivan Brečfc* Koritno 18, Bled	l^f
Prodam teden dni starega BIKCA, t-na Klanec 9, Kranj
Prodam 4 skoraj nove visoke barske STOLE primerne za šank. Zorko B:er-kuš, Gasilska 12, Kranjska gora. tei
88p7,3odam ŠIVALNA STROJA Baga:> dranka in Mirna. Darinka Mesesrei
dranKa ......»•-;	Meseci.
Mlakarjeva 10, Šenčur
Prodam KRAVO, ki bo v marcu trey*
r-AR TF z rodovnikom. Alojz Mikec. JaU
, ^niKič telila sredi marca in ban-kfne3—5 rn dolžine, 35 kom. Tel
Vodarn mlado KRAVO s TELETOM
Dvorje 28, Cerklje	fjakarske ^
Prodam izvosčkarsK j
ini0PHim dve mladi KRAVI in brejo TE-u^^^ss^	ig
„ .prodaj,suha DKv/*. • - 5 -
- PETEK, 25. FEBRUARJA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
19. STRAN G LAS
Prodam PRAŠIČA za zakol. Naslov v oglasnem oddelku	1 '•">*>
Prodam otroško POSTELJICO in leseno STAJICO. Ivanka V) bek, Okroglo 20. Naklo	1"0
Ugodno prodam črno beli TELEVIZOR. ekran 64 cm. Tel. 064-74-384 popoldan	1771 V Kranju ugodno prodam POHIŠTVO. Tavčarjeva 9, tei. 24-116 1774 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, rabljeno, Gorenje 345 1. Jernej Dolinar, Hrastje 139 l"5
KUPIM
7 do 10 dni starega BIKCA kupim. Tel. 62-811 1708 Kupim električni HLADILNIK za mleko, LTH Škofja Loka, za na vrč. Sink, Češnjevek 3, Cerklje	1709
Kupim BETONSKI MEŠALEC. Jože Kržišnik, Ožbolt 21, Škofja Loka 1710 Kupim HLADILNIK v okvari in ŠTEDILNIK na dn a, širine 52 cm. Gorenje, tel.: 064-60-515	17jl
Kupim do 2 m jesenovih suhih PLOHOV. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 1712 Kupim 10 g ZLATA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku.	,-Air13
Kupim dobro ohranjeno 101 ali GOLFA, pod 10 SM. Naslov v oglasnem oddel-
ku	, 17*4
Kupim manjšo mizarsko tračno ZAGO. Miran Dolar, Zabreznica 55, Žirovnica
1715
Kupim večjo količino svinjskega ŠPE-HA in 600 kom strešne OPEKE, termt (karo). Marjan Vešligaj, Podljubelj 54 Tržič	. . 1716
Kupim neregistriran WV HROSC z dobrim motorjem ali samo MOTOR. Telefon: 30-136.	^ , 1,1' Za hanomag kurir KABINO kupim. Tet061-735-055 ^ . 1 nH Kupim kovinsko OVRATNICO in us-r. en NAGOBČNIK št. 4 za kraškega ovčarja in prodam nov usnjen NAGUtt-CSIK št. 3. Tel. 60-594 1,iy Kupim breje OVCE. Tel. 70-202 1772
VOZILA
Prodam avto 126 P, letnik 1979, za 8,5 Žiganja vas 55, Tržič	- 17/7
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, Košnik C. na Brdo 39, Kokrica, Kranj
1628
Prodam POLONEZA, letnik 1980, preloženih 40.000 km. Telefon: 22-701, po 17 un	1629
„ Prodam 850 SPORT CUPE in SACHS M*0S ali menjam za sobni Hifi ah lo-50. Knafiič, Cesta v Vintgar 6, Bled
lo3U
Prodam Zastavo 750, letnik 1975 registriran do januarja 1984. Tel.: 65-067 631 Avto SAAB 95, vozen, prodam celega fli po delih. Tel.: 77-319 popoldan ali Mu-
Selo 20, Bled	_ .
. Ptodam MINI MORIŠ 1000 letnik krovec Davorin, Krnica 84/A, Zatr-
Zg. Gorie
Prodam R 4 registriran do 15. februarja 1884. Milan Fliser, Breg 86, Žirovnica
Prodam osebni AVTO 126 /. letnik <M »n GOLF, letnik 1975, Luže 4, Sen-
lO-JD
Prodam AMI 8, letnik 1971. registriran I avgusta, v voznem stanju, Kranjska «,
. Prodam AUDI 60 L, letnik 70. Tel:
^1-347 od 16. ure dalje	11 KO
Ugodno prodam novo vlečno KLJUNU ifi zadnjo SIPO z gretjem za Golfa — stanji letnik, ter nov ŠIVALNI STROJ Ba-Danica elektronic. Haklin Ernest
Prodam FORD TAl NLS (iXL, letnik 1H72, pre\'0ženih 88.000 km, odlično ohranjen m AVTO RADIO — kasetofon ter KLJUKO z u \ leko za golfa. Raj ko Gaber, Roteče 67, Škofja Loku	1639
Prodam FIAT 750, starejši letnik, registriran do novembra, Hrastje 39 1667 Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. neregistrirano in ZASTAVO 750, letnik 73, registrirano do februarja 84. Bojan Knafelj, Podhom 53, pri Bledu, tel:064-77-043
1668
Prodam WV PASAT 77 letnik, dobro ohranjen. Janez Gartnar, Zgoša 58, Begunje	1669 Prodam 4 nove GUME semperit 155/13 sek., 4 rabljene zimske GUME 155/13, eno PLATIŠČE za simko 1100, skupaj 5.000 din. Frlic, Zevnikova 5, Orehek, tel. 27-937 1670 Ugodno prodam 3 zimske, skoraj nove GLTME 145 x 14 (2 michelin — FR in eno Trajal YU) z enim platiščem in 2 ZRAČNICAMA ter AKUMULATOR Trepča 12 W. Darko Šegula, Gregorčičeva 9, Kranj. tel. 24-957 1671 MINI MORIŠ 1000, letnik 1972, prodam. Globočnik, Kersnikova 6, Mengeš
1672
Prodam AVTO FIAT 750, letnik 1969, obnovljen, za 2 SM in ŠKODO za rezervne dele. Zdravko Markovič, T. Dežmana 4, Kranj, tel. 28-564 po 15. uri.	1673
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 1674 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Stara Loka 28, Škofja Loka	1675
Prodam dobro ohranjeno LADO 1600, letnik 1979. Stara Loka 28, Škofja Loka
1676
Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DETT. letnik 1975, prevoženih 64.000Jtm. Franc Oblak, Sv. Duh 109, Škofja Loka. Ogled po 15. uri, sobota in nedelja cel dan.	1677
Prodam novo enoosno PRIKOLICO z vrtljivim oplinom za traktor, multikulti-vator ali transporter za prevoz hlodov, železne nove POSMOJKE s priključkom za traktor in rabljen ŠTARTER za fičota. Rihtaršič, Bukovščica 27, Selca, nad Škofjo Loko	1678
Prodam APN 4, letnik 1976, z generalno obnovljenim motorjem. Harbaš, Fran-kovo 71, Škofja Loka	1679
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 in MOTOR za motokros Husqarna 250 CR, leto izdelave 1981. Krajnik, Godešič 11 a, Škofja Loka	1680
Prodam neregistriran, vozen BMW 1600, letnik 1968. Cena 3 SM. Telefon: 064-60-877, dopoldan	1681
Ugodno prodam ZASTAVO 750, športno preurejeno, letnik 1973. Kovač, Zmi-nec 4, Škofja Loka	1682
Ugodno prodam MAZDO 1500 karavan. Ribno 70, tei. 78-340	1720
Prodam ZASTAVO 101, sprednji del karamboliran, Ivan Zamlen, Brezje 37, Tržič	1721
Prodam LADO 1300 S, letnik 1982. Gol-niška 56	1722
Prodam BMW 1602. Cerklje 21 1723
Prodam dobro ohranjen VW KOMBI-BUS Peter Grašič, Goriče 44, Golnik
1724
Prodam WV Karavan, 1 leto star. Cerkljanska dobrava 5, Cerklje	1725 Terensko vozilo FIAT, novejši, prodam Stane Hlebčar, Trboje 94, Kranj
1726
Ugodno prodam prvo STEKLO za jugo 45. Tel. 064-22-260	1727
Prodam še kompletno KATRCO za rezervne dele. Sp. Besnica 105	1728 Prodam MOSKVIČ, 77-letnik, za 5 SM, in ZASTAVO 750, letnik 72. Tel. 26-268
1729
Poceni prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976. Informacije telefon 27-888 1730
Sporočamo Salostoo v«, da Je v 56^ umr, „a, do.go.etni
ANTON GAŠPERIN
računovodja
Pogreb pokojnika bo v petek 25 2. 1983 ob 16. uri izpred hiše ža-s K	losti Podbrezje 65.
Loka, TOZD JELEN, gostinstvo Kranj
Kranj, 23. februarja 1983
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta
MARIJA NOVAK
Rženova mania
Pogreb pokojnice bo v petek, 25. februarja 1983, ob 15.30 izpred hiše žalosti — Jama 34, na pokopališče v
Mavčiče.
ŽALUJOČI VSI NJENI Jama, 24. februarja 1983
mSmimi^^
Prodam avto - KOMBI FIAT 750. v voznem stanju, brez prometnega dovoljenja. star štiri leta. za 1 SM. Tel. 75-822.'
1731
Prodam IMAM) 6 LC. letnik 197«. Tel. 25-448. Beethovnova 2.">, Kokrica, Kranj
1732
Prodam ohranjen FORD CORTINA, letnik 1967, registriran do februarja 84. Nežka Ažman, Predoslje 31 a, Kranj 1763 Prodam ZASTAVO 750, letnik' 1972. Strahinj 97	1764
Prodam avto ZASTAVA 750, zelo dobro ohranjen. Visoko 31, Šenčur	1765
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 (december). Milan Kostič. Bečanova 12, Tržič	1766 Prodam PRINZA, za dele, za 3.000 din. Tel. 064-75-232 1767
STANOVANJA
Mlad par brez otrok išče SOBO ali manjše STANOVANJE v Škofji Loki. Šifra: Pomlad	1539 Mlad par brez otrok išče enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Plačam 4.000 din na mesec. Dober in pošten plačnik. Čaralič Nurfet, Mirka Vadnova 1, Kranj, ali na tel.: 26-062 ali 21-649. 1640 Dvema fantoma oddam centralno ogrevano kletno SOBO. Staneta Žagarja 23, Kranj 1642 Za pomoč v gospodinjstvu oddam opremljeno "ŠOBO ženski srednjih let. Cesta na Klanec 20, Kranj 1642 V najem vzamem za nedoločen čas kakršnokoli STANOVANJE ali HIŠO, na relaciji Radovljica—Bled—Begunje. Šifra: Družina išče stanovanje 1643 Prodam STANOVANJE v Kranju, 54 kv. m. Tel.: (Nemčija) 9949-22-41-814-35
1644
STANOVANJE lastniško, enosobno, novo, centralno ogrevano, 42 kv. m. v IV. nadstropju v Radovljici zamenjam za enako ali podobno v I. ali II. nadstropju. Lahko tudi brez centralnega ogrevanja. Ponudbe pod: Radovljica	1645
GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju, opremljeno, najamem za 1 do 2 leti. Predplačilo. Šifra: »Marec« 1773
Dve dijakinji iščeta ogrevano SOBO s kopalnico v Kranju. Vida Savdat, Kidričeva 53, Kranj	1733 Mlad zakonski par išče skromno STANOVANJE v okolici Kranja za dobo 2 let. Šifra: »2 leti« 1734 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽNI BOKS na Novem svetu v Škofji Loki Raj ko Bogataj, Hotavlje 21, Poljane nad Škofjo Loko 1735 Trosobno STANOVANJE na Reki (62 m ) zamenjam za isto ali manjše, po možnosti z vrtom v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ivana Miločevič, Zajca 4, Reka
7 K ^	-	1736
Zobozdravnica išče GARSONJERO v Kranju za dobo 2 do 3 let. Šifra: »Solidna in urejena«	1538
POSESTI
Zazidljivo vikend PARCELO (700 m ) z manjšim vikendom prodam na zelo lepem kraju v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: »dobra naložba«	1737
Oddamo v najem prostore v izmeri 40 m za gostinski LOKAL (bife) v športnem domu v Žabnici. Pismene ponudbe pošljite na naslov Športno društvo Žabnica, Zabnica 34, z oznako »za lokal« do 2. marca 83. Prostore si lahko ogledate dne 27. februarja od 9. do 12. ure 1738 Najboljšemu ponudniku prodam gradbeno PARCELO (800 m - 3 km iz Kranja) in to popoldan. Naslov v oglasnem oddelku.	1776
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV in priučenega pleskarja za delo v Kranju, Medvodah in Škofji Loki. OD do 20.000 din. Ponudbe pod:»Pleskar«	1757
V delovno razmerje sprejmemo KV ku-harja-ico in natakarja-ico. Gostilna sejem, Savski log, Kranj, tel. 21-890 1758j Obrtniki, društva, vodim vam poslovne knjige. Ponudbe pod: »Okolica Kranja«
1759
PRIREDITVE
Ansambel SIBILA vabi DANES, V PETEK. OB 20. URI NA PLES v ŽELEZNIKE, ter vsako SOBOTO v hotel TRAN-STURIST in vsako NEDELJO na PRIM-SKOVO	1760
Klub škofjeloških študentov prireja ZIMSKO VESELICO v KUD Sv. Duh, 26. februarja ob 20. uri. Igra ansambel IVANA RUPARJA. Vabljeni!	1761
Vsako soboto ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI. Vabljeni!	1762 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v domu KS Stražišče. Nov program glasbe. Vstopnina 50 din. 1768 DISCO MATINEJA. Nedelja ob 16. uri. Dom KS Stražišče 1769
OSTALO
Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne POTOVALKO in dvoje smučarskih hlač, ki sem jih izgubil 21. februarja 83 na poti od spodnje postaje žičnice Krvavec do Kranja. Tel. 22-221 int. 24-39.	1739
V januarju sem nekje izgubi! ah pozabil novo JERMENICO - MREŽO za me-soreznico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Janko Kristane, Srednja vas 13, Šenčur	1740 Iščemo osebo, ki bi bila družabnica starejši bolehni osebi v dopoldanskem času ali celodnevno. Ostalo po dogovoru. Tel 23-696, popoldne po 17. uri 1741 Iščemo varstvo za DOJENČKA na našem domu. Šifra: -Zelo dobro plačilo«
1742
Iščemo varstvo za DOJENČKA od meseca maja dalje. Šifra: »Zlato polje« 1743 Oglasi naj se. kdor je pripravljen instruirati knjigovodstvo 2a ESŠ. i>J. 4
21-977, Kranj'	L44
Iščem inštruktorja za ANGLEŠČINO. Grubrijun, Partizanska 37, Šenčur 1745
19. 2. 83 mi je v avtobusu na relaciji žičnica Krvavec—Kranj neznanec zamenjal NAHRBTNIK rdeče barve, v katerem so bili smučarski čevlji. .Javi naj se na Predoslje 121, Kranj	1646
Na pustni torek, 15. 2. 83, sem izgubil v" Kranju med restavracijo »Park in hote lom »Evropa« ROČNO URO, znamke »Tissot-■, s črnim vezanim pasom in počenim steklom, kar mi je drag spomin. Poštena najditelja prosim, da jo -proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku.
1647
V	Šenčurju se je v petek izgubil črn K UŽA. Sliši na ime JAKI, je majhen in ima privihan repek. Po gobčku in vratu ima belkaste dlake. Poštenega najditelja prosimo, da sporoči na naslov Jože Bučan, Briiof 100, Kranj	1648
V	četrtek, 17. 2. sem od Globusa do avtobusne postaje izgubila usnjeno DENARNICO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne, na naslov v dokumentih.	1649
V	Lescah iščem žensko, ki bi mi izmenično varovala OTROKE na mojem domu od aprila do junija. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel.: 75-074.	1650
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 26. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ
Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko.
Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4. SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur in PC Bitnje.
V	nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj. Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
Market Novi svet
TRŽIČ
Mere utor, Deteljica, Mercator, Cankarjeva 12, Živila-Lipa, Koroška 3, Mercator. Pristava. BOHINJ
Ljubljanske mlekarng-Delikatesa BLED
Špecervja-delikatesa, Park hotel in Živila Center II. Cesta svobode GORJE
Špecerija Market, Zg. Gorje
LESCE
Murka 2
RADOVLJICA
Špecerija — samopostr., Kranjska ulica
	' LOTERIJA		
Srečka	din	Srečka	din
• št.		št.	
10	60	71	80
40	60	91	60
370	160	5241	600
32090	8.000	72721	4.000
46260	4.000	91991	2.060
		014291	20.060
22	60	133651	20.000
3202	800	398191	20.060
288532	20.000	461781	20.000
458872	20.000		
		3	40
5084	400	4573	640
15444	8.000	45753	4.040
28274	6.000	440163	20.040
58584	2.000	485263	1,000.040
85514	2.000		
477334	20.000	25	60'i
		45	120
06	80	55	80
96	100	8345	1.120
526	160	090165	500.000
3046	400	356295	100.000
67746	6.000		
77986	2.000	7	40
032106	20.080	4397	440
077326	20.000	41457	6.040
099596	20.100	72307	2.040
119976	20.000	88237	2.040
408256	20.000	066117	20.040
448786	20.000		
		29	100
018	200	39	60
328	200	79	80 -
05218	6.000	8529	500.
74798	8.000	27609	8.000
173598	20.000	45789	4.000 *
472428	20.000	097359	50.000 *
IMOS SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ
Objavlja prosta dela in naloge
KV KUHARJA v obratu družbene prehrane
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja:
za opravljanje del in nalog kuharja se zahteva uspešno zaključena poklicna šola gostinske smeri — kuhar in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela je možen takoj.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi dohodka in čistega dohodka ter sredstvi za osebne dohodke delovne organizacije.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo ali oddajo osebno na naslov:
Imos Splošno gradbeno podjetje Tržič, splošni sektor, Tržič, Blejska cesta 8.
Svet Osnovne šole SIMON JENKO KRANJ
razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg pogojev določenih v 137. členu zakona o osnovni šoli izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter družbeno-politično aktivnost,
—	moralno-etična merila kot so: odnos do dela ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo,
—	samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost opravljanja del in nalog,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole.
Kandidat bo izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Osnovna šola Simon Jenko Kranj, Ulica 31. divizije 7 a s pripi som »za razpis pomočnika ravnatelja«, v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Simon Jenko Kranj
oglaša prosta dela in naloge:
1.	FINANČNEGA KNJIGOVODJE za določen čas od 15.4. 1983 dalje (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Pogoj: — končana ekonomska srednja šola.
2.	DVEH SNAŽILK za doiočen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta in bolniškega dopusta).
Delo je v popoldanskem času.
Nastop dela takoj.
Pogoj: — končana osnovna šola.
Vsa dela in naloge se objavljajo s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh |»o poteku razpisa.
Proste zmogljivosti opozarjajo
Že sedaj premalo dela
Zagnali smo vik in krik okrog odločitve, da naj bi v stari kranjski gostilni Stari Mayr odprli čistilnico in pralnico. Vrsto vzrokov smo povedali, zakaj smo proti. Eden je bil tudi ta, da danes obstoječe čistilnice in pralnice delajo s polovično zmogljl vostjo, ker jih je preveč. Da ne bi ostali le pri domnevnih ugotovitvah, smo obiskali škofjeloško kemično či-
TUDI TO SE ZGODI
Tržič — V poročilu Zavoda za šolstvo, ki govori o vzgojnoizo-braževalnih razmerah v tržiških osnovnih šolah za preteklo leto, med drugim zasledimo tudi tole zanimivost; od 90 pedagoških delavcev so imeli vsi, razen štirih, primerno strokovno izobrazbo. Največ zadreg so imele šole pri strokovni zasedbi predmeta glasbena vzgoja. Odgovor je v boljšem dogovarjanju med šolami, še hitrejša rešitev pa sodelovanje delavcev glasbene šole.
Stvar ne bi bila nič posebnega, če hkrati ne bi zvedeli da za glasbeno vzgojo ni imela ustrezno izobraženega delavca celo šola heroja Grajzerja, h kateri je priključena glasbena šola kot delovna enota. (H. J) -
stilnico in pralnico »Bistrica^, ki ima svoja odjemalna mesta tudi v Kranju.
Deset zbiralnic za čiščenje in pranje ima »Bistra«: dve v Kranju, tri v Ljubljani, eno v Medvodah, tri v Škofji Loki in še to pri firmi sami. Njihovi največji odjemalci so Klinični center Ljubljana, Alpetour Tozd Hoteli, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Nama Ljubljana, KŽK Kranj, pa občasno blejski hoteli in drugi. S kombiji prevažajo zbrana oblačila in periLo v Škofjo Loko, tu jih operejo in očistijo, zlikajo, pozašijejo, če je potrebno, potem pa spet odpeljejo. Naročnik nima nobene skrbi.
Bilo je na četrtek. Stroji za kemično čiščenje so že stali. Ob 10. uri dopoldne so končali. Prejšnji dan so delali do 11. ure. Tak čas je, ko ni sezona za čistilce. Le pralnica je še delala. Iz Kliničnega centra je bilo danes tu perilo. Toda tudi tu je vsaj 20 odstotkov prostih zmogljivosti. Pri čiščenju so pa zmogljivosti proste za skoraj še enkrat toliko kosov, kot jih zdaj očistijo. 1600 kilogramov lahko očistijo v »Bistri« v 8. urah, ali 2.100 kosov oblačil. Če je zelo dober dan, očistijo 1200 kosov!
Pa ni bilo v Bistri vedno tako. Še lani so tekle nadure, se pisalo pogodbeno delo. Zdaj, ko so svoje delo organizirali na novo, ko se je uteklo
Z novo organizacijo dela so se sprostile zmogljivosti v »Bistri«. V pralnici ostaja vsaj za 20 odstotkov neizkoriščenih zmogljivosti in z zaposlitvijo samo štirih novih delavk bi lahko uvedli dvoizmensko delo, kar bi občutno pocenilo njihove storitve. — Foto: D. Dolenc
Premalo cenjeno delo čistilcev
Kranj — 52-letni Jože Šiler iz Kranja bo aprila že 24. leto aktiven v komunalni službi. Zaposlen je kot vodja javne snage pri Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj. Je eden redkih, če ne edini v Sloveniji, ki .je pred 18 leti v Beogradu končal komunalno higiensko šolo.
»Izučil sem se za frizerja, vendar tega poklica skorajda nisem opravljal. Vrsto let sem bil natakar in vodja v prehrambenih obratih v JLA v Krizah, Bohinjski Beli in Metliki. Potem sem postal poklicni šofer in se zaposlil v takratnem kranjskem Komunalnem servisu. Prevzel sem vzdrževanje letnega kopališča in letni kino. To so bili časi, ko je Komunalni servis skrbel še za različna vzdrževanja, vodo, letno kopališče, pogrebno službo itd.«
Zdaj ste vodja javne snage. Kaj menite o Kranju in njegovi čistoči?«
»Če se spomnim, kaj vse smo se učili v komunalni higienski šoli v Beogradu, potem vidim, da prenekatere stvari iz takratne teorije v današnji praksi ne držijo Menim, da smo komunalno službo ob vsestranskem hitrem razvoju vedno zapostavljali. Nismo ji, vsaj kar zadeva čistočo, priznavali tistega materialnega deleža, ki bi bil potreben. Res je bil Kranj včasih bolj makadamski kot asfaltiran, vendar je bilo takrat 40 cestarjev in 20 čistilcev. Danes je marsikaj res nadomestila mehanizacija, naselja, ki so zrasla v tem obdobju, so asfaltirana, vendar pa imamo ob ne najboljši mehanizaciji samo stin čistilce To bi bilo nekako dovolj za staro' in novo Planino. Moramo pa skrbeti za vzdrževanje Zlatega
polja Vodovodnega stolpa, Pnm-
skovega, Planine, Stranca m
'centra" Kranja Zato je razumljivo, da vsega dela ne zmoremo-Marsikaj se je spremenilo in be
Jože Šiler: »Včasih je bil Kranj manjši, vendar je bilo 40 cestarjev in 20 čistilcev«
ležimo precejšen napredek. Toda kar zadeva kulturo in higieno, se nismo dosti spremenili. Tudi dela čistilcev ne znamo ceniti. V šoli so nas učili, kako je treba vrednotiti delo čistilcev. Spominjam se primerjave, da imajo v svetu čistilci, ki pometajo okrog vogalov za stroji, osebne dohodke.direktorjev. No, pri nas so manjši od osebnega dohodka pisarniške moči Povprečni osebni dohodek čistilca znaša okrog 12.000 dinarjev. Če vemo, da je izpostavljen najrazličnejšim vremenskim vplivom, različnim nalezljivim boleznim, elementarnim nezgodam in podobno, potem je vrednotenje tega dela preslabo.«
Bi zgolj boljše nagrajevanje kaj spremenilo čistočo v Kranju?
»Ne samo nagrajevanje. Ce bi imeli boljšo materialno osnovo, bi tudi delo lahko drugače organizirali in seveda bi nas bilo več. Včasih smo na primer čistili ponoči, ko ni takšnega prometa. Zdaj si tega ne moremo privoščiti zaradi pomanjkanja denarja. Razen tega pa se spopadamo s še eno težavo Tolikšnega prahu, kolikor ga izbruha Tekstilindus, praktično ne moremo počistiti. Zato si želim, in najbrž nisem edini, da bi se ta problem čimprej rešil.«
A. Zalar
pravo zaporedje del, ni več nadur, ne pogodb, ostajajo le proste zmogljivosti. Vodilni se trudijo, da bi dobili delo. Radi bi vsaj še tri odjemalna mesta, zbiralnice. Dve v Ljubljani, vsaj eno v Kranju. Samo zbiralnico. Prostor, kamor stranka prinese oblačilo, ki je za čiščenje, pranje, ga odpeljejo potem v Škofjo Loko in narede naročeno. Toda težko ga je dobiti. Posebno v Ljubljani. Tu drugače gledajo na lokale kot v Kranju. Ko prosijo za kakšen lokal, ljubljanski mestni možje najprej prouče, če ne bi morda tu lahko stala kakšna picerija, bife, ka-varnica . .. Potem šele, toda z veliko mujo in najraje je to kje na kakšnem dvorišču, ko res ni primeren prostor za kaj drugega. Pa iz teh njihovih zbiralnic ne uhaja nobena para, nobena kemikalija!
Načrtovalci, urbanisti greše, pravijo v »Bistri«. Toliko čistilnic in pralnic je že zraslo po Gorenjskem, da zdaj vsi tarnajo zaradi pomanjkanja dela. Po številu »sprejemnih pultov« smo že dosegli evropsko poprečje v Sloveniji. Saj bi se tudi ena nova čistilnica preživela, toda vsi skupaj bi le životarili. Najbolj bi bil pa udarjen družbeni sektor.
48 delavcev združuje delo danes v »Bistri«. 41 jih je v neposredni proizvodnji. Vse delo je v eni izmeni. Pa bi z majhnim številom na novo zaposlenih zlahka uvedli dve izmeni. Koliko ceneje bi potem lahko delali, koliko bolje bi bili izkoriščeni stroji! Dobre stroje imajo. Hitri so. V enem dnevu očistijo. Nobenih kupov ne poznajo več. Res, v času ko se menjajo sezone, aprila in maja, pa septembra, oktobra in novembra, trakt je dela več, toda zmogljivosti je pri njih še veliko prostih. In resnično, vsaka nova čistilnica in pralnica bi bila odveč. Najprej je treba izkoristiti obstoječe!
D. Dolenc
Dobrodošel domači gost
Bohinj - Povprečna turistična bera, padec nočitev tujih gostov in porast domačih v primerjavi z letom poprej. To so glavne značilnosti minule turistične sezone v Bohinju, ki je močno zaostala za rekordnima letoma 1973 in 1974. Takrat je v zasebnih turističnih sobah letno prenočevalo 63 tisoč gostov, lani pa jih je bilo kar 27 tisoč manj. Tudi sestava gostov pri zasebnikih je bila podobna, kot nasploh velja za bohinjski turizem: naraslo je število nočitev domačih gostov in upadel delež tujih. Oddajalci sob iz Fhbče-vega laza, z Ukanca in iz Stare Fužine, ki se ukvarjajo z zimskim in letnim turizmom, so še presegli mejo stodnevne zasedenosti postelj, vsi ostali ne. Najslabše je bilo pri zasebnikih v Srednji vasi, kjer je po podatkih turističnega društva Bohinj-Jezero prek dvesto postelj. Razlogov za upad tujih gostov ni potrebno natančno navajati. Slaba preskrba s prehrambenimi izdelki, in sadjem, težave z gorivom in tujimi časopisi so ob visokih in nekon-kurenčnih cenah opravili svoje.
Med počitnicami, četudi je primanjkovalo snega, je bila zasedenost v bohinjskih hotelih in pri zasebnikih celo boljša kot leto pred tem. Zdaj je domačih gostov približno toliko kot lani, manjka pa tujcev, ki jih je bilo lani in leta poprej v tem času znatno več. Boljšo zasedenost pričakujejo v Bohinju zopet v času spomladanske smuke na Voglu.
Ob tem, ko gostinski in turistični delavci skušajo dobro izkoristiti zimo, jim misli uhajajo že v poletje. Zadovoljni bi bili, pravijo, če bi se ponovila . lanska povprečna turistična sezona. To v sedanjih gospodarskih razmerah pri nas ne bo lahko, čeprav bodo cene za tuje goste enake lanskim ali bodo celo za spoznanje nižje.	C. Z.
Padla s sedežnice
Vogel — Na sedežnici Orlove glave na Voglu se je v torek, 22. februarja, ponesrečila ameriška državljanka Hillary Maltlosz, stara 9 let. Deklica je prišla na Vogel s skupino ameriških turistov, ki so nastanjeni v hotelu Krim na Bledu. Ker niso vajeni smučanja, jim je vodič prepovedal vožnjo s sedežnico. Otrok prepovedi ni upošteval, temveč je sedel na žičnico. Ko je strojnik videl, da deklica nepravilno sedi na sedežnici in da utegne pasti z nje, je žičnico ustavil še nad varovalno mrežo. Otrok je padel na mrežo, od tod pa kakih 6 metrov globoko v sneg in si zlomil golen.
GLASOVA ANKETA
Na delovni praksi
Zadnje čase je veliko govora o usmerjenem izobraževanju ter novostih, ki jih ta prinaša. Ena novosti zadnjih dveh letih je tudi proizvodnjo delo v prvem in delovna praksa v drugem letniku. Tako se imajo učenci štirinajst dni možnost srečevati z načinom dela na delovnem mestu, za katerega se bodo pozneje morda odločili. Da bi-izvedeli, kaj o tem menijo dijaki, smo povprašali učence družboslovno jezikovne usmeritve ŠC Boris Ziherl v Škofji Loki, ki so na praksi.

PETRA ŠKOFIC, ISKRA TELEMATIKA, KRANJ:
»Za šolanje v družboslovni smeri sem se odločila zaradi veselja do novinarstva. Sicer sem, kakor večina šolarjev iz prvega in drugega letnika naše šole iz Kranja in zato mislim, da je zares velika napaka, da te šole v Kranju ni. Tako smo se prisiljeni voziti v Škofjo Loko. Vožnja pa seveda pomeni strošek tako za nas, kot tudi za celo družbo, saj morata zjutraj, zaradi kopice šolarjev, voziti dva šolska in pa redni avtobus.
V Iskri so nas delavci lepo sprejeli. Ob prihodu so nas seznanili z razvojem Iskre, dobili smo tudi zapisnike o varstvu pri delu. Delo nikakor ni naporno, prej enolično in dolgočasno. Izpolnjujem razne naročilnice in kartice. Mislim, da le preko te delavne prakse lahko delo v pisarni spoznamo tako, kakršno je. Prehrana je urejena. Tu v Iskri imamo v restavraciji pravico do toplega obroka, lahko pa vzamemo tudi jogurt ali kaj podobnega.«
IGOR KAVClC, TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ
»Za šolanje v Škofji Loki sem se odločil, ker me veseli poklic novinarja. Delavci so me tu lepo sprejeli. Nasploh so tu odnosi med delavci zelo dobri. Dobili
smo tudi kartice za zapisovan it delovnega časa. V službo lahk: pridemo od sedmih do osmih ir. gremo nato prihodu ustrezno med tretjo in četrto uro po domov. Tako smo popci enakopravni drugim dela Jaz vedno pridem takoj ^ sedmih, ker moram potem ob treh raznositi Dnevnik. Prejšnji teden sem bil v računovodstvu, sedai te sem pri poslih s prebivalstvom Delo v banki bom tako spoznal. Prehrana je u Dobili smo bone, tako, da na malico lahko v samopostrežn. restavracijo, kjer se mi zdi hra&i dobra.«
NATAŠA NOST ZA KRANJ:
»Za družboslovno smer sem se odločila
MOHAR, SKUP ZAPOSLOV
'AN JE.
jezikovne
mislim potem nadaljevati* s štu
dijem jezikov. Ljudje
s
prijazni. Razkazali so mi pitam in povedali, kaj kje delajo. Seča delam v informacijah. Odgov&r jam na telefonske pozive, odiram pošto in jo vpisujem v del-vodnik, pa usmerjam strani Tudi tu je prehrana ureianl Dobili smo bone za restavraciji Park ali v M^-r
restavraciji. Z delom sem voljna, saj edino tako spoznam, kako delo v resnično poteka.«
L - Čolnar
8. in 9. marca na Zelenici

Tržič — V torek in sredo, 8. in 9' marca, bo na Zelenici veleslalom-sko in slalomsko tekmovanje za evropski pokal. Pričetek prve vožnje bo ob 9.30 in druge ob 12.30. Veleslalom, ki bo na sporedu v torek, bo speljan po progi Vrtača s startom na nadmorski višini 1625 metrov in s ciljem 300 metrov nižje. Slalom-ska preskušnja bo na progi lnan-gel s startom na avstrijsko-jugoslo-vanski meji. Zanimiv podatek za gledalce: letos vstopnine ne bo. ue-
nar za tekmi evropskega pokalu b-' do poleg izvršnega sveta in efcč> ske telesnokulturne skupnosti r: spevali še zaposleni iz tržiške oš ne. Po samoupravnem sporarar.-naj bi vsak delavec namenil r" reditev 180 dinarjev. Priredite smučarski klub Tržič, se je odloči da v vsakem primeru izvede na lenici tekmovanje v slalomu, če voljo vremenskih razmer ne bi b: mogoče speljati veleslalomske
J Kikel
me

NESREČE
TRČENJE NA OZKI CESTI Srednja vas - Voznik osebnega avtomobila, 52-letni Franc Smolej z Luž, je v sredo, 23. februarja, iz domače vasi vozil proti Šenčurju. V Srednji vasi, kjer je cesta zaradi pluženja snega nekoliko zožena, je peljal'prehitro, zato ni uspel ustaviti, ko mu je nasproti pripeljal drug osebni avto. Tega je vozil 25-letni Alojz Arh iz Mač pri Preddvoru, ki je vozilo nemudoma ustavil. Smolej je trčil vanj. Na vozilih je v nezgodi nastalo za 80.000 dinarjev gmotne škode, voznikoma pa na srečo ni bilo nič.
IZSILIL PREDNOST Z DVORIŠČA
Predoslje - V sredo, 23. februarja se je v Predosljah zgodila prometna nesreča, v kateri je krivec zanjo, voznik kolesa z motorjem, 23-letni Karel Klemenčič iz Kranja, utrpel hude telesne poškodbe. Pripeljal je namreč z dvorišča na cesto, ne da Di vsaj pogledal, ali je le-ta prosta, l o prednostni cesti je prav tedaj pripeljal z osebnim avtom domačin JakOD Vrsček. Ko ga je Klemenčič zagledal je ustavil, vendar je bilo ze prepozno. Zadel je v avto, skupaj z motorjem padel po cesti in se hu<?o ranil Ponesrečenca so odpeljali v jest niško bolnišnico.
DOPOLNILO
V prejšnji številki smo poroči nesreči, ki se je dogodila na ^ Staneta Žagarja v Kranju, ko je nik Franc Grogar zbil pešca Fr^j Merdita.'Iz poročila je pomotoma padlo, da ga je povozil na prehod-pešce.
Morda bi kazalo voznike ob # primeru znova opozoriti na ce>C oznake, ki jih premalo spoštuje] res da jih v snegu in poledici m ^ lej videti. Toda zaradi stanja o? velja biti skozi naselje še dvs>^ bolj previden!
D *
Tatovi smuči na pohodu
Kaže, da je intenzivnejša str-
čarska sezona znova spodtvv
dolgoprstneže, ki jih mami r«
smučarska oprema. V tem teo" namreč beležimo dve krš;! J smučiščih, obakrat sta bila c<> dovana tujca. Verjetno znamo mačini v obdobju draginje be> paziti na dragoceno opremo, t-smučarji pa tega se niso vajeni • sredo so zmanjkale smuči in pa ce finski državljanki, dan pop-pa Avstrijcu. Oba sta smuča:. Kranjski gori.