OoleiijííIíC Novice i/.lijijaju tsîlU řdtrioU; ako : : je ta diui praziiilt, daii in)])roj. : : Ceiiii Jim je va celo leto (ud a|inhi íio a )fila} '.i K, pol leta 1'50 1Í. NaroEiiiua 7Ai Nemčijo, liosiio in ilrti{;'c evro])Hkc i ržave /naša H'ôO K, zii Ameriko -i'-^O K-List ill oglasi se [»liičii.jojo iiiiinej. Vft« dopis«, iiai-očdino in oziiiiiiihi filirojeiiia lisliuriisi .1. lii'ajer iiiisl. Na Železni maši. (Konec.) M. \ cpilivi. „Lepa si, prijal.cljitiLi moja, IjiiljGzrijiva ill zala, kakor Jei'uzalem," livaii nebeški íítiuin svojo ljubljen» nevesto, sv. (Jerkev v Visoki Testni. Prav tako jc nioi'al tiiiii vzklikniti ěasliti g. železiioniaštiik Mihael Tavčar iio so jja prinesli na vel. šmaren v žtiíĚeiiibcrško faino {;erkev. Ta diaga nevesta jubilantova, kjer je preživel toliko ur svojega življenja, kjei" jo po vefiki'at na tlati moli! skritega Boga, dokler so nui še piipušěale inoči, ta je bila ta dan iiarcs krasna. Priiii'avihi se je zanj v j'esnici, kirfior nevesta svojeiiui ženinu na (lan poi'oke. Oblekla so jc v najlepše okrasje; cclc vozove zelenja so pripeljali fantje za-njo na vozovih in dekleta Mar. (liiižbe so plello za-njo vence, dokler so jim dopustile ožiiljene roko. Tako lepa menda se ni bila iii bo težko zopet kdaj. Zlasti veliki oltar je bil kakor cii sam sop najlet^ega cvetja. Kdoi- jo je videl, jo je občudoval. Škoda, da se n\ nase! fotograf, ki bi jo bil pokazal naslikano tudi bralcem „Novie". V t.o lepo Jej-ii/.a-leinsko meslo je prišel krasni spi'cvod 7 gospodotii jiibilantoiii. Prav zelo je spominjal t.a pi-izoj- jia svetojiisemski dogodek, ko so ]H'išli trije Modri z bogatim spi'emstvom v kraljevi Jeru/alcin ob Kristusovem rojstvu. Jlnožica po cerkvi klečeč glasno zailili. Preglasi jo pa močan glas orgel, ki se oglase s koi'a in pevci jiozdravij'o jubilanta z ono že pieeej staio, pa vedno mlado in priljubljeno pesmico: „Častiti tnašiiik bod' pozilravljen, od Boga si nam poslan..." Hvala ti le]ii glas! Pozdi'av-Ijaš novonuišnika, pozdravljaš srebrno-, pozdravljal zlato- in biseinoiiiašriika ; v pozdrav si zadonela tudi železnomašniku, prvikrat na Kranjskem, kar te je položilo l)ero iiesiiikovo na beli pai)ir. Vse to'videti in sli.šali je pač moralo izvabil.i iz srca Želoznomašnikovega iskren vzdililjaj - v zalivalo Irojedinemu Bogu, IMariji Vncbovzeti, ki jo je tako rad častil celo svoje življenje in pa v zahvalo sv. očetu, ki juu je blagovolil tako milostljivo sporočiti v sedanjiii vojnih časih po svojem dunajskem poslaniku brzojavno svoj apostolski blagoslov in pa dovoljenje, da sme ta dan darovali sede najsvetejšo daiitev. Stol z jubilantom postavijo pred oltar; obslopijo ga duhovniki svatje in na pi'ižiiico stopi v celotnem škofovskem ornatu, z mitro na glavi in pastirsko palico v loki slavnosl.ni govornik, jnesvitli g. knezoškof ljubljanski. V kratkih besedah — mudilo SR je radi oslabelega železnomašnika, ki bi bil težje zdržal dolgo slovesnost — orise pomen tlanašiije slavnosti in slavi gosjtoda jubilatita, kot vzor duhovnika. „Ali ga vidite ])red seboj," tako- približno je govoril, „častitljivega starčka — železtioiiiašriika, Jledkii, silno redka je taka stai'osi. v duhovniškem življenju. Gotovo mil je izprosila to izredno milost nebeška Jlati, ki jo je tako otroškovdano častil, ki se ji je na fast postil vsako soboto ves čas, odkar je duliovnik. Zaslužil je to fiiilost kot vzoini dušni jiastir. Saj poznate njegovo Ijiibeztîii do spovednice, do pi'idigatija, do učeče so [iiladino. Kot veren častilec Si'ca Jezusovega sc jo navzel iz tega božjega vira duha delavnosti za zvoiičanje člove.ški]i duš, tu se je navzel duha globolce ponižnosti, skromnosti, zatajevanja, piemagovanja samega sebe. Zato ga liidi spoštuje in Ijnbi cela iara, zato so piiliiteti še enkrat sem k svojemu Iju-beznjivemti očetu bivši kiipelani, rojaki domači, dekanijski duhovniki in drugi jiri-jateiji in znanci. Naj mit povrne danes dobrotni iiog obilo vso skrb za vas in za Čast božjo in ga ohrani na zemlji, dokler je njegova najsvetejša volja. Po smrti pa naj mu da vživati še lepši, vedno ti'ajajoči jubilej ])i1 Mariji, danes vnehesavzeti !" Sede opravlja nato gospod jubilant daiitev sv. maše. Asistira niii na sedežu milostljivi gosjiod kiiezoškof sam, asistira mu v krogu razpostavljena duhovščina. Uaz kor se razlega navdušeno krasno petje. Počasi se vrši sveto opravilo. Zopet stoiM na mašnikovo besedo pri povzdigovanju na oltar božji Sin, obdan s trumo angelov, prav tisti božji Sin, ki ga je upal železiiomašnik pred Šestimi tedni gledati v nebesih iz obličja v obličje in ga vidi sedaj na svetu samo v podobi belega kruiia. Ponižno ga moli, se zalopi v premišljevanje svete skrivnosti, pa se zoi)et zave, da je šo na svetu. Zato mašuje zelo počasi. Navziiči duhovtiiki so žo mislili, da je prišel trenutek, ko ga bo moral nadomestiti gospod, ki je šo čaka! za vsak slučaj s sveto mašo. Pa z božjo pomočjo je dokončal železiiomašnik sveto maso do konea in vesela zalivalnica se je izvila iz prs vseh navzočih, ko so zopet zadeli na rame stol z gospodom jubilantom in ga odnesli umerjenih koiakov ven iz božjega hrama. Častiti gospod železiiomašnik je tako opravil svojo železno mašo. Iz srca jo je želel dočakati in jo je tudi v resnici dočakal. MaŠeval je še enkrat i»o dolgem času; kdo ve, če ne zadnjikrat. Morebiti je bila to labodja pesem žoleznomašnikova, pesem sladkodoneča, itesmica uspavanka, ki ga bo zazibala v sladko spanje večnega miru in pokoja! . . . Lepo je bilo ta dan v Žužemberku. Lahko jo na ta izredni jubilej ponosna cela domača fara, pa tudi cela Dolenjska, da, cela škotija. Oni, ki so bili navzoči, ne bodo tega nikdar pozabili; odsotni se bodo tega veduo kosali. K sklepu bodi piipomiijeno, da j« došlo gosiioiiu železnomašniku obilo čestitk od oseb, ki bi se bile rade udeležile slavlja, l)a so bile zadržane. Med njimi gotovo zavzema častno mesto lejia diploma, poslana iz ljubljanskega uršulinskega samostana, kjer so se veselilo tega dne v samostanski samoti tri redovnice, žužem-berško rojakinje. Poleg umetniško z roko naslikanih emblemov svef-e maše, stoje napisane sledečo lepe vrstice: Izrednega jeklenomašniškega slavlja, ki žužemlierška tlekanija ga prazniije. v ljubljanskem uršulinském samostanu, se troje srečnih src raduje. Ovčice Vaše, slavni jeklenomašnik, poklanjajo voščila Vam iskrena, da kroni let, ki diči Vašo glavo, pridruži se nebeška dragocena. » Desetkrat sedem let ste pred oltarjem ovčicam svojim bili luč, vodilo, zato bo Jezus, ki ste mu služIli nad zvezdami bogato Vam plačilo. Papeževa mirovna nota. Po poročilu Agenzie Stefani je bila pred nekaj dnevi objavljena v lîimu nova papeževa nota. V naslednjem podajamo besedilo v slovenskem prevodu. En izvod note Njegove Svetosti papeža Benedikta XV. je bil potom kardinala Gasparija poslan Njegovemu Veličanstvu, drugi izvod državnemu kancelarjn,^ Državnim poglavarjem vojujočih se držav! Od priČetka našega pontiilkala, sredi strahot grozovite vojne, ki je razvnela vso Kvropo, Nam ležé lu'i sreu pred vsem ti'i stvari : ohranitev popolne nepristranosti napram vsem vojujočim se državam, kakor pvistoja to onemu, ki je očo vseh in ki ljuhi vse svoje otroke z enako ljubeznijo; neprestano i)rizadevanje, izkazati vsem kolikor mogoče dobi'ega, noglede na osebo, narodnosti ali vere, kakor Nam predpisuje to tako si)loSni zakon ljubezni do bližnjega kakor tudi od Krista poverjena Nam najvišja iliihovniška čast; končno, — kakor zahteva Naše miroljubno poslanstvo — nočemo opustiti ničesar, kolikor je to v Naši moči, kar bi zamoglo pospešiti konec te nadlogo, nastopajoč s poizkusom, da dovedemo narode in njihove dižavne poglavarje do sklepov zmernosti in mirnega presojanja „pravičnega in trajnega miru." Vsakdo, ki je tokom treh, ravnokar preteklih bolestnih let zasledoval Naše delovanje, bo istotako spoznal, da smo sklopu popolne nepristranosti in Našemu prizadevanju, da storimo dobro, ostali vedno zvesti, toda obenem vc Ino tudi opominjali voju-joče se narode in vlade, naj se zojiet pobratijo, akoprav ni biio objavljeno vse, kar smo storili, da dosežemo ta plemeniti cilj. Koncem jirvcga leta smo naslovili na narode živahen opomin in pokazali obenem pot, po kateri je troba hoditi, da se ilospc do sporazuma in Častnega miru za vse. Žalibog Naš klic ni bil uslišan in vojna se je še tekom dveh let nadaljevala z vsemi strahotami. Postala je celo grozofiiejša în se razširila na suhem in na moi'ju, da celo v zi akii. Opustošenje in snu't sta prišla nad nebranjene in mirne vasi in nad nedolžno lirobivalstvo in sedaj si nikdo ne more jiredstavljati, za koliko bi se še (fovečala trpljenja vseh, ako bi se vojna nadaljevala še mesece, ali Se leta. Naj-li postane uvili-ziiani svet res popolnoma mrtvaško polje? Ali hoče slavna in cvetoča Kvropa v s])loŠiii blaznosti hiteti v prepad in se sama uničiti y Mi, ki nimamo nobenili posebnih političnih namenov, ki so ne oziramo nili na šepetanja, niti na sebična stremljenja bodisi kterekoli vojujočih se strank, ampak Nas kot skupnega očeta vseh vernikov vodi odinole najvišji čut dolžnosti iu neprestanih prošenj Naših otrok, ki prosijo za Našo posredovanje in glas človekoljubja in razuma samega — prihajamo v tem težkem Času vnovič z mirovnim pozivom in posvarjamo nujno zoptst vse one, ki "imajo v rokah usode niirodov. Da [)a se ne bomo omejevali več na splošne izraze, kakor se Nam jo zdelo potrebno to dosedaj, hočemo preiti sedaj k predlogom, ki so v višji meri nazorni in izvedljivi in pozvati vlade vojujočih so držav, da naj se sporazumejo glede sle-tločili točk, ki so primerne za primerno podlago pravičnega in trajnega mini, pri čemer jim ostaja jirepušČiino, da točke posamično določijo in izpopolnijo. Predvsem mora obstojati misel, da stopi na mesto materijalne silo moralična sila jiraviee. Iz tega sledi pošten sporazum vseli v svrlio istočasnega in obojestranskega zmanjšanja oboi'oževanja po določenih pravilih in gotovih jamsf vih do me.re, ki je potrebna in zadostna za vzdrževanje javnega reda v vsaki državi; potem na mesto bojnih sil uvedba razsodišča z miroljubnim delovanjem v smislu dogovorjenih načel in ob grožnji gotovih škod za drŽavo, ki ne bi hotela podreiliti mednarodnih spornih vprašanj razsodišču ali no sprejeti njenih odločitev. Ako se na ta način enkrat sestavi iiadvladje pravice, naj se oilstrani v.saka ovira, ki je prometu prebivalstva na potu in sicer z zajamčeiijom prave slobode ill skupnosti morja s trdnimi pravili. To bi na eni strani preprečilo vzroke za konflikte, na drugi strani pa odjirlo noj^e vire blagostanja in napredka. Kar se tiče iiovniitve Škod in vojnih stroškov, ne najdemo drugega sredstva za rešitev vprašanja, kakor da predlagamo v splošnem načelo popolne in obojestranske odpovedi, ki jo sicer opravičeno z brez-meruiiiii, iz razorožitve nastajajočimi dobrotami in to tembolj, ker je nadaljevanje takega prelivanja krvi edinole iz gospodarskih ozirov nerazumljivo. Ako bi na drugi strani za gotove slučaje obstojali še posebni vzroki, naj se razmotriva o njih pravično In pošteno. Toda li mirovni dogovori svojimi brezmeinimi ugodnostmi so nemogoči hrez obojeslranske i/ročit ve sedaj za,s;edenih ozemelj, torej s strani Nemčije popolna iz])raznitev lîelgijo z jamstvom popolne politične, vojaške in gospodarske neodvisnosti proti vsaki vlasti, dalje izpraznitev francoskega ozemlja; s strani drugih vojujočih se vlasl.i podobna izročitev nemških kolonij. Kar se tiče spornih teritorijalnih vprašanj n. |)r. med Italijo in Avstrijo, Nemčijo in Francijo, se zamore upati, da so bojujoče se stranke v očigled neizmernim koristim razorožonega l.rajiiega miru pripravljene, da razpravljajo o njiii s spravljivega stališča, pri čemer jc treba upoštevati siremljenja narodov ]io merilu pravičnosti in možnosti iu podredit.i slučajne posebne koristi splošnenni blagru vse človeške družbe, Diili pravičnosti in poštenosti bo moral vodili presojanje drugih teritorijalnih in političnih vprašanj, posebno onih. ki se tičejo Armenije, balkanskih držav in ozemelj, ki so s[tadala pod svoje-časno poljsko kraljestvo, za čegar plemenite zgodovinske tradicije se morajo vsled })o-sebnili trpljenj tekom sedanje vojne po pravici zavzeti čustva vseh naiodov. To so glavne jiodlage, na katerih mora, kakor mislimo, temeljiti nova ureditev narodov. Ustvarjene so lako, da onemogočujejo povrnitev podobiiili koiillik-tov in pripravljajo rešitev za bodočnost in mateiijatno blagiistaiije vseli vojnjočih se držav tako važnih gospodarskih vprašanj. Izročajoč Vam nolo, Vam, ki vodite v tem tragičnem ča.su usodo vojnjočih se naroilov. Nas navdaja osrečujoče upanje, da bo sprejeta in da doživimo konec strahovite vojne, ki postaja vedno bolj in bolj nepotrebno klanje. Saj priznava ves svet, da je bojna čast neoniadeževana tako na eni kakor tudi na drugi strani. Naj 1(0 torej uslišana naša. iirošiija, sprejmite oíetovski poziv, ki ga razglašatiio iitieinjiti božjega Zvciifiarja, kneza iiiiiii. Mislite na Svojo veliko oiigovoriiost pied Bogotii in Ijnilnii! 0(1 Vašili sklepov sta odvisna mir in veselje mladili Ijiidi, z eno besedo sreea naiodov; Vaša bre/iiogojna dolžnost je, da ji nstvai ite to dobi'oto. Naj Vam vdahne Gospod sklepti, v smislu Svoje najsvetejše volje, naj piisodi nebo, da ne /.aylužitc samo odobravanja svojih sodobnikov, ampak tndi /.agotovitev lepega imena nstvaiit.oija miru pri bodofiih rodoviii! Kai' se tiie Nas, ki snio združeni v molitvi in pokoi'i 7, Viseini verniki, ki Iilepe po miru, prosimo za Vas luii in nasveta Sv. Duha. (reCat.) lieiicdikt,.p. p. XV. ■M ftlirovna nota je srečno prestala prvo dobo: stališče, ki ga je zavzelo časopisje naspi'oti njej. Zapisala se jc sicer tu in iaui kaka nepiijetna beseda; seveda, kar čez noč se bojne strasti ne poležejo, a splošno se sme reći, da je (časopisje vseh dežela pi'edlog sv. očeta piijazno sjjrejelo. Na vrsti so zdaj vlade in diplomati. Odklonili niso nastopa sv. oieta prav za prav nikjer. Sicer so londonski listi J'opolali, a tudi London zagotavlja, da se bodo dobio-liotno in resno [leČali z noto. Nastop svete stolice je zelo vplival v Franciji in Italiji. Trvi med (ližavnikt je zavzel stališče nemški kancler. Važna je pred vscns njegova izjava, da je sv. stolica satiiostojno nastopila za mir. Dr. Michaelis je noto zelo toplo pozdi'avljai. H preillogi se seveda nř pečal, kar je zelo uniljivo. „Vorwilrts" iiiše glede na kanclci-jevo izjavo: Todiobnosti odgovoi a vlade sveteniu očetu ne poznamo, a vemo, da se tiiora odgovoriti spoi'azumno z avstrijsko vlado in z večino nemškega državnega zboia.. Lahko upamo, da bo nastop sv. stolice dovedel do zaželjenega miru. Vodilne cene za vino. Viirašanje vinskih cen zanima gotovo vsakega vinogradnika in konzumenta, /teleti je, da sc vinske cene urede tako, da odgovarjajo sedanji draginji, to je dragim delavskim močem in potj'ebščiiuim vinogradnika, da pa se prepi'eči špekulacija z vinom in nderuŠt,vo, ki se ga goji pii Jias zlasti po ninogili gostilnali in iztočili, kjer sc toči gosta l)i'ozga po enakih cenah, kot na Dunaju dno vino. S |)ameiiio urejenimi vinskimi cenami bi bil gotovo zadovoljen vsak vinogi-adnik in konzinnent, pa tudi pošten gostiliiičai' in vinski ti'govec, vinogi'adniki že radi tega, da so varni pred preganjanjem od sti'ani oblasti. Resnica pa je, da je ureditev vinskih cen zelo težavna, kajti vino je blago jako različne kakovosti, vinogradi različno rode, različno se jih oskrbuje in vse to Ima na vinsko ceno velik vpliv. Centralni urad za preskušanje cen se je pričel baviti z vprašanjem vinskih cen žo pred dvema tiiesecema in je v to sviho ])ozvaî vse niu podrejene i)resoje-valnice cen, naj se izrazijo, kako bi bilo nastaviti vinske cene jjo j'aznili deželah. Za sedaj je pa ccntralni uiad za jircsojevanje cen uvedel vinske cene samo na N i ž j e m Avstrijskem in je določil vodilne cene /a navadno namizno vino sledeče: Za domače n i ž j e a v s tr i j s k o vino v kleti i)i'irodajalec obtožen, nioia dokazati, da je od njega nastavljena višja cena opravičena in da ui čezmejna. Najvišje cene določiti pii viiui ni mogoče, ker je vino jako različne kakovosti, zato so se določile vodilne cene in sicer le za navadna namizna vina, kakoi' se jih pije vsaki dan po gostilnah. Ker se iuiajo tudi v drugiii deželah uveljaviti vodilne cene za-vino po enakem luičiini, je pričakovati vpidjavo vodilnih vijiskih ceil tudi pri nas. B. Skalický. Popravimo vozna pota v vinograde o pravem času. Rližamo se trgatvi. Vso spondad in poletje smo sc tiudili, da siuo vinogi'ade prav obdelali, sedaj pride Čas, da žanjemo plod svojega dela, da spravimo vinski pridelek. Kdor pozna naša vozna pota v vinogi'ade, ta vii, v kakem slabem stanju so ista. V iirejšnjili letih — pred vojsko — je bila vsaw'ga vinogradnika posebna skrb, da se mu pri vožnji iz vinogradov ni pri-' petila kaka nesreča. Natanko je pregledal vozove, živino, iiprego in delavne moči ter je potem ukrenil vse jiotrebno. Kako naj stori to .Še-le sedaj! Vozovi so najslabeji doma ostali, mnogokrat jih je tieba dati popraviti, kovač in kolar napravita za drag denar površno delo. Najmočnejša živina je oddana, doma se ima le itdado. Šibko ži-vinčc, ki je slabo rejeno. Živinska uprega je starikava, poprava neilostatna in vedno potrebuje nove pomoči. Delavne moči so slabe: fantički, ki str preslabotni in dela i>rt takili voŽnjali ne poznajo, ali pa onemogli starčki. K vsem tem neprilikam jtride pa Še glavno — slabe vozno poti. In naš letošnji vinski jiridelek, ki obeta biti tako dober, obilen ter bode imel, kakor se že sedaj ugiba, tako visoke cene. Ali ni škoda in nebovpijoča krivica, da tak trdo in drag pridelek zai'adl slabili poti)v postilvljaiiio v nevarnost, da se pri njega vožnji zgodi ijinogo nesreč, da se po nepotrebnem še podraži, tla ljudje in živina več trpijo ter se vsled tega tudi delo za-kastiuje. Tudi ne vemt>, kako vreme nam bo Vsemogočni poslal za časa tigatve. Vsi ti pomisleki naj naša žujianstva napeljejo do sklei)a, da odiedé, da se imaj() vozTia pota v naše vinograde do Malega Šmarna temeljito popraviti. Vsem vinogradnikom pa polagamo vestno na srce, naj radc-voljno v svojo korist ubogajo Županske odredbo in nuj skrbijo, da bodo vozna pota postavljena v dober stan, da si e tem delo olajšamo in nevarnosti pri vožnji moštii. zmanjšamo. G «slo mora biti : Vsi za, jedncga, jedcu za vse, S skupnimi močmi se iloseže - velik uspeh in s tem celoti koi'istî ! Povsod so ugledni in za občni blagor vneti viniigradniki, ti naj navdušujejo svoje sosede in jih z dobrim vzgledom na])eljujejo do tega prepotrebneg^ skupnega dela, A. L, Sladkor za domačo pijačo ali petijot. Sladkoi' za domačo pijačo ali petijot si želi letos g()tovo vsak vinogradnik dobiti, da si pripi'avi nekaj, za obdelovanje vinogradov luijno potrebne tloiiiaČc pijače, kajti jiristno vino delavcem v vinogra. ti. Torek : il. Kt. 57 do T)? od H. do 9. ure doimldne; r.8 77 9. 10, 78 H9 10. 11. 90 100 11. 12. h. št. 101 do 112 od do 4. itre popoldne; 113 12() 4. T). 127 1Î38 5. G. Sreda: h. st. 1;î9 do 149 od 8. do 9. ure dopoldne- l.')0 If)» 9. 10. 159 171 10, 11. 172 18K 11. 12. b. št. 189 do 20.''» od d. do 4. nre pojioldnc; 20(; 2Í;Í 4. 5. 214 220 5. Cr. Četrfck; b. št. 221 do 220 od b. do 9. ure dopoldne; 227 2;il 1J. 10 2;i2 2r)4 !0. 11. 25i> 11. 12. b. št. 2(U do 2Ï1 od iï, do 4. iire popoldne • 272 2H1 4. i"). 282 298 T). (1. Mast pa se bode oddajala ])riho(l!ijÍ teden namesto v soboto (ker je praznik) v petek, lo jo, dne 7. acptemlira 1917 v ubičajiieni rcdti. gf Razširjajte yyDolenjske Novice"! Franjo Neubauer: Ma fronti. heteljico i'ad bi rezal z naklepáno kósico, mrvico kosil bi zrelo, oškrojiljeiio z n'tsico. Ali zdaj sovražne viste s iinško-strojnico Uosiiii in s krvj(> sovražnikovo tuje travnike škiopiin. Koscev rad bi gledal vrste, slušal petje bi Žaiijic, snopje konji bi vozili, moj bi jili pi'iganjal klic. Zdaj beguncev gledam trume, slušani jok žená, otrok, ranjene odvažam druge, njihov me piigaiija stok. DomaČe in tuje novice. Visoko cerkveno odlikovanje. Sv, oče papež Benedikt XV. je imenoval prei. g. di-. Josipa Lesarja, častnega kanonika in vodjo dtilioviicga semeniŠía v Ljubljani, za apostolskega protonotaiija ad ijistar pailicipantiuni. Veleciastiteniti odlikovancu udani poklon! Vojni križec za civilne zasluge 11 razreda je podelil cesar ces. kr. vinarskemu nadzorniku pi vega razreda g. Boliuslavu (Skalický za njegove velike zaslnge na polju vînogi'adniStva sploh, osobito na ]iranjskem, ter vsied vsestranskega in uspesnega njegovega delovanja v jtodpor-iiih in api'ovizacijskih vojnih uj'adili in ziLvodtb v blage in ilovckoljnbitc namene, l^respoštovanenui gospodu odlikovancu kličemo vsi čitatelji njegovili vclekoristnih poučnih siiisov v „Dol. Novicah" : Čestitamo Lvaležiiim srcem! 40 letni jubilej. Pjevzvisein knozo-nadškof goriški eksceletica Fi aiičišck Borg. Sedej je praznoval dne 2C, avgusta štii'i-desetlettiico inašnist.va. Duhovski zaslužni križec II, vrste z vojno dekoracijo je dobil vojni kurat pre6. g, Janko Lobé. Naše i.ski'ciie čestitke! Najvišje pohvalno priznanje z meči je prejel g. dr. Krajec, san. poročnik, Vrlenm NovoniešČaiui čc.ititanH)! Konferenca Sod. Ss. Cor. Jesu za novomeško dekanijo bode v sredo, dne 5. septenibi'a t. 1. v Stopičali. Gospodje luij se pravočasno oglase! Velikodušen dar. Pi 'CSV. cesar Karol L je daroval za pogorelce na IvoroŠki .Beli 10.000 kron. Srebrna hrabrostna svetinja plačilo za pogumni čin. Pri zadnjem letalskem napadu na Benetke sc je med drugimi posebno pogtnnno boril pomor. prapor.sčak gosp. Vladimir Tiost, sin g. nadučitelja Trosta.v ňt. Jerneju. — Ivo seje s svojim apai'atoin po hudem zračnem hojti nad ïïenetkajni vračal proti domači obali, se nui pokvari inotoi'. Ko je motor na morski gladini jiojiravil za silo, se zopel spustí v zrak. ]{omaj se dvigne 20 metrov nad vodo, ga napade sovražni letalec in ga obdelava od zgoi'aj s stiojnico. j{]'ogla ga zadene v Inbct. .Sjmsi.ivši se zopet na morje ga srečno spravi z apai-at.om vred naša torpedovka na varno. Slava rnla-dennj junaku! Prošnja. Če imaš doma kakšno knjižico, na pr. Mohorjeve diužbe, odveč, daruj jo dobrim siovenskitn vojakom na frotiti! A le majhne pošiljke ! Večji zaboji romajo "celo večiu)st. Vsem zlatitn diišam, ki se nas bodo sponiniie, že naprej prisrčni : Bog plačaj! T. Engo. K 1 a s i n c, vojni kurat Lsl. 20/1. Vojna pošla 220. Ponovno prebiratge letnikov 1899, 1898 in 1897, S pozivnitn razglasom „U" zaukazano ponovno prebiranje v letiîi 1 897, 1898 in 1899 rojenih či'novojnikov se viši na Kranjskem sledeče: 3. seiitembia na Jesenicah za sodni okraj Kranjskagora; 4. septembra v Radovljici za sodni okiaj Radovljica; r>, sei)tendua v Kratiju za sodna okraja Kranj in Tj'žiČ; G. septembra v Škofji ]joki za sodni oki'aj Řkoíja Loka; 7. in 8. septembra v Ljubljani za sodim okraja Ljubljana (izvzemši mesto Ljubljano) in Vrhnika; 9. septembra v Ljubljani za mesto Ljubljana; 1(J, septembra v Kainnikit za sodna okraja Kanniik in Brdo; 12, se}dembi'a v Ribnici za sodna okraja Ribnica in VeJike Lašče; 13, sept, v Kočevju za sodní okraj Kočevje; dne 14, seplejnbra v ViŠnjigori za sodni okraj Višnjagora; 15. septembra v Trebnjem za sodni oki'aj Trebnje;, 16. sei)tembra v Hn-doliovem za sodna okraja Rudolfovo in Žužemberk; 17. septendu'a v Črnondju za Modna okraja (vinomelj in Metlika; dne 19. septembra v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; 20, sept, v Krškem za sodne okraje Ki'ško, Moki'oiiog in Rateče; dne 22. septembra v Litiji za sodní okraj Litija; 10. septenibia v Vii)avi za sodni okiaj Vipava; 12. septembra v Postojni za sodne oki'aje Postojna, Ilirska lîîstrica in Senožeče; 14. septembi'a v l^ogatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cirknica; 16. septembra v Idriji za soilni okraj Idi'ija. Ponovno prebiranje. Ponovno prebiranje v letih 1899 do 1897 rojenih črno-vojnikov se viŠi za politični oki'aj Rudolfovo due 15. ill Ki. septembra t. 1. ill sicer za črnovojnike iz sodnih okrajev Trebnje in Žužemberk dne ] 5, septembra v občinski hiši v Tiebnjem in 10. septembra za Črnovojnike iz sodnega okraja Rudolfovo v Rudolfovetn v hiši Ivana Ferliča. Prebiranje se prične vsak dan ob 7. uri zjutraj. Gosp. župan ali njegov namestnik naj toraj svoje črnovojnike pravočasiu) ]»ripelje na lice mest-a. Prebiianje se vi-ši 1)0 občinah. Vsak Čniovojnik moia biti po celem životu čisto 'umit in jiopolnoma 1,1'ezeii, V bližini kraja piebiranja, kakor tndi v-pregleiiovalnih sobah mora vladati niij'. Prestopki se bodo osti'o kaznovali. — C. kr. okrajno glavarstvo, Rudolfovo. Dalmatinski junak. V bolnici (Jsmilj. bratov v Kandiji se zdravi Peter Motić, desetnik 22. pešpolka, odlikovan z veliko in nutlo srebrno kolajno. Zaslužil ju je tako-le: Prt nekem naskoku proti Italijanom so ga bile zadele že tri sovražne kroglje. lioril se je pa Šc vedno naprej z Dalmatincem lastno hrabrostjo. Nato je bil ranjen četrr.ič, nakar je krvaveč obležal na iluh. Italijani so zavzeli prostor, kjer je ležal naš ranjenec, in bi ga bili odvedli kot ujetnika, toda znal st je pomagati z zvijačo. Ležal je nepi'cmično, da so ga Italijani smatrali mrtvega in se zanj niso brigali. Cez par ur je prihitela rezerva naši posaditi na jiomoč in ko so naši vi'gli Italijane nazaj, se jim je Molič javil in tako je bil rešen ujetništva. Ko je Motić ozdravel, je hitel zopet na liojišče. Dobil je nalogo, da naj uja tne kakega Italijana, Šel je naravnost v italijansko }>odzemeljsko kritje. Pii viiodii stražeči Italijan pomeri proti njemu s puško, toda Motić mu jo odbije, zgrabi Italijana in živega prinese med svoje sobojevnike, ki so ga pozdravili zživahtiim ploskanjem. Pred tremi tedni je bil zopet ranjen. Ki'ogla mu je prebila mišice levega iiadlehtja in bo zopet kmalu oziiravel. Umrla je v Novem mestu 21. t. m. g. Marija Udovič, zasebnica in udova, stara (39 let. — 27. t. m. Neža Smuk, samska zasebnica, staia (»6 let. N. v m. p.! Umrl je v Ljubljani v visoki átarosti H8 let g, Franc Geikman, c. kr. vad-niški učitelj v p., vpokojeni c. kr. okrajni šolski nadzoj'nik itd. II. I. PJ Srčno pozdravljamo v.se Novomeščaue, posebno še gospodične. Danes se innimo precej dobro, ker je cesarjev rojstni dan in smo sežgali tudi velik kres. Cetovodja Oiišin, gorski vodnik E. Ludwiger, M. Lajovic, J. Pisek in V. Nagode. Padel je na laškem bojišču dne Ifi. avgusta 1917 Jaiusz Košele, posestnik na Mihovcn, stai' ÍM let. Doma je bil iz Žalovč pri Smarjeti. Po njem žalujejo žena, stariši, bratje in sestra. Daj Bog rajski odpočitck hrabremu junaku! Orgelske piščali iz oina zaplenjene. Izšla je naredba o zaplembi piščali v orglah. Iz orgel, ki imajo po več nego osem registrov, bo ti'eba dati vse orgelske piščali iz cina in njegovih zlitin. Izjema se bo dovolila le za orgle, ki so posebne zgodovinske ali inuetniške vrednosti. Prošnje v tosvi'ho naj se l)ošljejo državnemu inadu za spomenike (Cential - K'onnnission zur Krlmltnng von hí.storÍschen Denkmalem). Pregledovanje oproščencev. S poučene strani poročajo, da bo odsek za oproščene v domohranskeiu ministi'stvu, ki pregleduje oproščeiice, končal s svojim delom do koiu^a septembra. Jlerodajno za opioščcnce do HT.leta je le stopnja sposobnosti. Vsi opro-Ščenci teh letinkov, pa naj so že zaposleni v di'žavni službi, vojni ali zasebni industriji, katerih oprostitev še ni bila ukinjena jired ;10. seiit., moi ajo računali s tem, da bodo v jeseni povabljeni pred vojaško zdravniško komisijo, ki bo dognala njihovo sposobnost. Stopnja spo.sobnosli, ki jo iloloči ta kotnisija, bo tuerodajna tudi za luidaljiio oprostitev. Samo za službo na bojišču nesposobni iiodo tudi nadalje, najbi'že do konca vojske oproščeni, medtem ko bodo vsi drugi opro-Ščenci «vpoklicani. Za oproščenee, ki so" stali nad 37 let., velja islo, vendar pa bo p)! njih oprostitvi odločilna pred vsem potreba in nujnost. Točnost pri oddaji živine. Ker so se Ijtidje pritoževali, da so morali tu in taru predolgo Čakati jiii oddajah živine za vojaštvo in civilni konzum, je odredilo „Kranjsko deželno, mesto za vnovčevaiije živine v Ljubljaiii'' sporazumno z vojaštvom, da se vršé prevzemanja živine točno ob določeni uri. Sedaj pa se dogaja vkljub razglasom in opominom, da ljudje prepozno pri ženo za dobave določeno živino. — Opozarjamo, da naj bo vsak zaupnik točno ob didočeni uri s svojo živino na kraju oddaje, ker se pozneje prignane živino nikakor ne more prevzeti. Vlaki, s katerimi se luevaža živina, morajo oh določeni uri odpeljati ter se ne da v ten) oziru ničesar spremeniti. Enkrat za vselej opozarjamo, da se prepozno prignana živina ne more prevzeti, ne-!e vsled vlakov, nego tudi radi drugih okoliščin. Prosimo torej, da se prižene živina točno ob določeni uri. Kdor je ne bo prignal, jo bo moral gnati nazaj. Kranjsko lioieltio mesto za, vtiovfi. živino v Ijubljani. Zlate damske ročne ure, ki se je zgubila prclečen teilen na kopališču, Šc dosedaj ni nihče iirinesel v nase uredništvo, oziroma na mestno Županstvo, četudi se govori od več strani, da se dotično osebo sumniči in so jej orožniki že na sledu. Poizvedovaluice po vojnih ujetnikih, po^rešancih in civilnih interiiirancih. Da se doseže stik med vojnîrui ujetniki in internirane! z njih večkrat od l)rometa oddaljeno ležečih krajih hivajo-činii družinskimi svojci na tuijširši podlagi in da se na ta način immirljivo vpliva na sorodnike glede na v vojnem ujetništvu se iialiajajoče svojce in internirance, je ust.atiovilo deželno in gospcjno pomočno društvo Udečega križa v I/jubljani po celi deželi sledeča pinzvedovalna mesta: lindolfovo: Mirna peč,iSt. Peter,Toplice pi'i St.raži, ňt. Miliel-StopiČ, Rudolfovo. ~ Žužemberk : Žužemberk, Ajdovica. — Trebnje: Trebnje. — Brdo: Šent Gotard, ^loravče, Krašnja, Dolsko. — Kamnik: Domžale, Zg. Tultinj, Kamnik, Mengeš. ^—■ Metlika: Podzemelj. Rado vica, Metlika, Siihor, Seinii. — ('^niniiifilj: AJlešii^-i, Ôi'no-iiielj, ttfagiituš. Vili, Vinica. — Postojna: Postojna, Š(iiit l'etw, ňeiií. iMiliel. — Ilii'ska Iiist.ri(;a: KiiuŽak, Ilirska liistrica-Tniovo. — Senožeče: SeiioŽerc. — Vipava: Podkiaj, Řtiiije, Vipava. — Vtjlike Lašče: Velike LaSde, JCočcvska Reka. — liibiiica: Loški potok, Hiliiiica, Sodfažiea.— JCoccvjc: Draga, KoÈevjo, Iíoiii'iviiiIí,Mosíelj, Banjaluka, Stari Log. — Kišk«: Cerklje, Jírško, Raka, Stiuleiiec. — Kostanjcvjea : Úatež, Velika Dolina, Kostanjevica, ňeiit Jernej. — ]\Ioki'onog: Moki'oiiog, ňkocjaii, Št. Riipei't. — Radeče; Radoíe, Boštanj, Dvor, Sv, Križ pri Svibnjem. — Škofja Loka: Selce, Sorica, Škofja Loka, Trata. — liranj: Cerklje, Kranj, Pjedvoi', Smlednik.— Tržič: Tržič. — Ijjnbljana: Biezovica, Devica Mai'ija v Poijn, Želiitilje, Hriišica pri Dobi'unjali, Dobi'ova, ĎriiiiČe, Pieska pi'Î Medvodah, Šmarje pi'i Giosupljn, Ljubljana (mesto) IT. di'žaviia gimnazija, Iška Vas. — Vrhnika: Borovnica, Pre.serje, Vi'hnika. — Litija; Řtanga, Zagorje, Vače, Poisnik, Litija, Moravče. —■ Vi.Šnja Gora: Višnja Gora, Řt. Vid, Krka. — Idrija: Črni vih, Idrija, Ííiri. — Lož: Lož, Babino Polje. — Logatec: Rovte, Spodnji Logatec, Platiina. — Cerknica: Žílce ]>ri At. Vid», iiegunje. — Radovljica: Boliinjska Bistrica, Bled, Kropa, Bohinjska líeía. Srednja vas, Begunje. — Kranjska Gora: Jeseince, Dovje. Naielstvo tukajšiijega poizvedovalnega mesta je prev^iel g. i'iaiol Gol i a, C, kr. davčni asistent pi-i okrajneai glavarstvu tu, ki bo sprejemal vprašanja vsak dan od 12. do 1. ure na svojem stanovanju v Riidolfovein, Glavni trg št, 45 (Bergmannova hiša). Pi-i i)i.sinenih kakor nstmoiiili povpraševanjih so poti'ebni sledeči zelo natančni podatki : 1. Od vojnih vjetnikov in pogrešan-ccv: a) Krstno itue in priimek, b) stojnija, C) vojaško krdelo, d> rojstno leto ali starost, e) rojstni kraj (obňiiia, politični okraj in dežela), f) jii'istojen (občina, jio-litiČni okiaj in dežela), g) kraj in dan zadnjega obvestila, li) od kedaj pogrešan in i) v kateri deželi. Od povpi-aševalcev: a) Ivrstno ime in i)riiinek, b) ljivali.sče, c) hišna številka, d) politični okraj, e) dežela. 2. Pri civilnilt intei'nirancih: a) Krstno ime in priimek, b) rojstno leto ali starost, c) rojstni kraj (občina, politični okraj in dežela), d) ki'aj in dan zadnjega obvestila in f) pogrešan od kedaj. Od povpi'ašcvalcev: a) Krstno ime in priimek, b) bivališče, c) hišna številka, d) politični okraj in c) dežela. Vprašanja naj se ponove še-le po jireteku treh mescev. Na vprašanja tiied tem časom se ne bo o/ji'alo niti pri cen-tialnih ijoizvedovalnih mestih na Dunaju in v Ljubljani, niti tukaj. Odgovoi'i, došli od centi'atnega poizvedovalnega mesta Dunaj—Ljubljana, se bodo vpraševalcem takoj na pi'itiieren način naznanili. Noč v strelskem jarku. 1'iátí kitdet AbKťi; Jlal. Prebudi me močno trkanje na vratica moje podzemske sobice. ■Majhna je ta sobica, nizka in tesna, vendar prostorna dovolj, da daje zavetišča dvem skromnim osebam, poj'očnikn B. in meni. Tuili meblovana je naša sobica, skoro bi rekel, — elegantno. Iz kosa deske in štirih kolcev zbita mizica, okoli nje dva boi'ova štoi'a za sedeže, (lec, — ja, tudi stoletno, od rje razgrizeno ])ečico smo nekje iztaknili in jo ki'atkomalo okii-l)irali za svoj „salon", — to so predmeti, ki Človeka takoj zbodejo v oči, ko po krvavem trudu in naporu ))ririne svoj kadaver v ta začaran grad. Našel se je ttjdi nekje kos šipe, primei'iia luknja v vi'atih in — okno je gotovo, na katerem tudi zastor ne jnanjka, ki sestoji iz celega že precej starega žepnega i'obca. Tla imamo tlakovana, livaia liogti in naši lirovijanliiri, z nekaj strolmelimi jelovimi deskatiii. Razumljivo je, da so ila kar posejana z luknjami, ki služijo za nhod in izhod našim dnevnim gostom — ri]išim in poilgiinam. Na obeh straneh uhoda se nahajate naši postelji: po tleh malo di'e-vesne volne, preko nje piegiiijen šotornik, vih tega dve „deki" in celi naš krevet stoji pi'ed vami. Toda pustimo sedaj to pusto opisovanje, ker pri natančnejšem jireiskovanju bi odkiili tu še druge vrste staiiovalce, ki pa niso za nežno oko omikanega človeka. Kaj tacega je pač samo za barbai'e . . . Lepo se živi v tem našem stanu, kadar je — lepo vieme. Kadai' pa se nebo solzi, se tndi sti'eha naše stanice ne moic zdižati, kar v curkih ji teko nn'zle solze in oblivajo jnesrečne stanovalce... Tak je na.š stan tu goi i pred Asiagom. Tako prijetno je vabljiv in „hinterlaiidovci" nas gotovo zavidate zanj ! Močno ti'kanje toraj me je prebudilo tisto noč, «Kdo je?« „Ustani ! Dienst. . Brž planem iz postelje, si pomanem oči, vi'žem fes na glavo, pripašem pas z bajonetom, pograbim močno, okovano gor-jačo, ki se je pač izkazala za najboljše ročno oi'ožje, i Iiajdi ven v temno noč..,! Morda bo kd(t začudeno vi)rašal; „Kdaj lia seje oblekel, umil in poČesalV''-Teiiui v pomirjenjc Tuoram še dodati, da tukaj gori nimamo navade slačiti se in oblačiti. Umivanje in ])a ťriziira, — to pride komaj vsako nedeljo na vrsto, ker prestrežene nebeške kajjlje ne zadostujejo za razkošnost vsakdanjega umivanja , . . Zunaj me čaka tovailš S,, ki je imel dosedaj službo. „Koliko ima sati, bi'ate?" „Sad uprav ima dva." „Ima li šta novoga?" „Ntjna ništa osobitoga; Taljan radi kao obično, vrta i mina. Od desete kompanije ima jedno patrolo vani i nasi „postni" na desnom krilu, zato ne smiju pucal.i." Pritijiala in pritavala sva do njegovega stana. „Zdravo, brate!" „Zdravo 1" In izginil je v svojo sobico. Čul sem se nekako kolebanje po sobici in potem padec, kakor kadar se kdo zvali truden in iznntčen na posteljo. Potem molk in tihota . . . Taval sem napi'ej in tipal s palico kakor slepec. Nebo se je převleklo s Čino-sivimi oblaki in pričelo je rositi. Žalost v naiavi je uplivala tudi na mene iu polastile so se me žalostne, domotožne misli . . . „Kje si, preljuba Belokrajina, kje si ti, prelepa rodna vasica, kje ti, stai'i ki'ov mojih očetov. Daleč, daleč, kakor pri'avljična dežela ste in nedosegljivi mojim upom... Ah lepo osvežujoče zelenje, duhteče cvetje se Šopiri tajn, — tu pa se razteza untva puščava, řlivljenje vlada tam in radost — tu pa se nam režita v obraz smit in bridkost . . (Kon,.« prihodnjií.) Raznotero. Pazite na zobe! Neki stari ženici se je pripetilo to-le: Dolgo Časa je že tožila, da je mogla kakšno kost imeti v vratu, ker je čutila vedno nekaj trdega. Končno so ženo operiiali. Našli so v meso zai'asle štii i ponai'ejene zobe. Ženico je pi'ed kacimi 16 leti zadel mrtvoud in taki'at so ji izginili tudi zobovi. Srečna iznajdba. Listi poročajo, da je iznašel neki Avsti'ijec podplate, ki so volnejši in trajnejši nego tiavadni usnjeni podplati. Tudi zgornji del čevljev se bo mogel izdelovati iz mnogo titiejšega bhiga nego je usnje. Da bi ta koristna iztiajdba ne bila le ))reveč atiieiiška! Karte za tobak. K"ukor jjoročajo listi, se bodo upeljale v kiatkem Času tudi karte za tobak v vseh avsti'ijskih deželali. Na kadilca ho lirišlo na teden 25 cigaret ali pa K) smodk. Nekadilci ne dobijo tobaka. Mtiožina tobaka za pipe še ni določena. 'Po bo gotovo pi'aviČna upeljava. Tako odpad(!jo mnogobrojne protekcije po (obaČnicali. Amnestlja'za vojake. Cesarje odredil: 1) V.sem vojaškim osebam, ki so pred 17. avgustom 11117 bile obsojene od vo-jaškili sodišč v zapor ali jeČo in so sedaj kazen piekinile ali odložile, se kazen ozir. del neizvi'šene kazni odpusti, če so se })o obsodbi pi'ed sovi'ažnikom tako hrabro obnašale, da se laliko njihova krivda smatra za popravljeno. Če ta jiogoj nastopi, odločuje pristojni poveljnik, ki je nastopil v sodbi ))rve instance. 2) Vsem vojaškim osebam, ki so bile ju'ed 17. avgustom 1917 obsojene od vojaškega sodišča zavoljo pie-stopka, se kazni odpuste. Ta določba pa ne velja za kazni vsled navijanja cen. 3} Vse te amiiestii'ane osebe zadobijo zopet vse pravice in službe, ki so jih izgubile Vsled obsodb, ter siticjo zopet v javne zastojie voliti in voljene biti. 4) Vojno ministrstvo se pooblašča, ila sme predložiti posebne predloge za poiniloščenjc za take, ki amnestije niso deležni, ki pa so take milosti vredtii. i'i'istojni poveljniki nabojiŠČu in moj'ju naj se v iiaveilenetii smislu poslužujejo podeljenih jim tiiilostnih pi'avic. 5) Pred 17. avgustom 1917 izvršene in Še ne ali popolnoma izvršeno disciplinarne kazni se odpustč. Glavni dobitek si je zaželel. V neki menjalnici na Dunaju je poskusil neki slepai' s ponarejeno srečko zadnje državne dobrodelne loteiije izvabiti glavni dobitek za 2n().(K)0 kron. Lastnik tiienjalnice si je sicei' srečko dobro ogledal, a ni našel ni-kakega znaka, ki bi kazal, da ni pristna. Iz previdnosti pa vendar ni izplačal glavnega dobitka, nego je dal prinositelju srečke le poti'dilo in mu naroČil, naj jiride jio denar čez nekaj dni. 1'oslal je potem srečko na u])ravo državtie loterije in tam so iriu pojasnili, da je srečka pač pristna, samo Šlevilka na njej da je ponarejena in sicer mojstrsko. Lastnik prave sj'ećUe se je med t.em Že oglasil in je dobil glavni dobitek. Lahkoverna ženska. K neki perici na Dunaju je prišel mlad, čedno oblečen mož in rekel, da je policijski agent in da mora pregledovati baidiovce. Žena nm je predložila devet stotakov \u „iiolicljski agent" je s pretvezo, da mora iiesti ta denar na policijo, a da ga žena lahko že jiopoldne nazaj dobi, pohasal laidiovce in odšel. Ko je pi'išla lahkoverna žena na policijo, je tam izvedela, da je bila ogoljufana. Razvedrilo. Med posli. Anka: „Slišim praviti, da te je profesoi', ki si pri njem služila, poročil, — ali si zadovoljna?" — Mici : „Pa'še kako! Celo plačo mi daje vsak mesec, kakor pi'cj!" Pri vojakih. Podčastnik: „No, Lužai', le korajžno plezajte! To naj vas nič ne moti, da ste z opico v žlahti!" Napredek. Oče sinu, ki je vajenec pri Čevljarju: „No, kako je, ali kaj napreduješ?" ' — Sin: „Kajpak! Sedaj se smem že smejati, če mojster mojega tovariša klofuta!" Pred sodiščem. Zločinec za-se: „Pri prvi obravnavi se je moj zagovornik jokal, pri dru^i sem se jaz, pri tretji sva jokala oba. Radoveden sem, kaj bo danes!" Verjetno. Sodnik: „Ali vam je trgovec, kjer ste ulojiiili, osebno znan?" — Zatoženec: „Ne; le po imenu — kupčeval Ž njim še nisem nič!" Prazen prepir. A: Zakaj-se pa sestri zopet kj-egate?" — li: „!. 2) Predložitev računov. 3) Poročilo nadzorovahiega odseka in razsodišča. 4) Prememba pravil v zmislu ccsai'skc naredbe z dne 4. januarja 1917, di ž.zak, št.G. 5) Volitev načelništva. (i) Volitev nadzorovalnega odseka. 7) Volitev razsodišča, S) Razni i)i'edlogi in sklei>i. Gg, delodajalci in delojemalci se vljudno vabijo glede točke 4, dnevnega i'cda, da se v lastnem interesu iionoštevilno udeleže občnega zbora. Ako hi ne hil občni zbor po pravilih ob 1. uri sklepčen, vi'šil se bode eno ui'o pozneje pi i vsakem številu došlih delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudoltovem. 1'etrič ilakso I, r. t. č. naCchiik. Kupi se malo posestvo hiša, hlev in njiva; vrednost do 4000 K. Pismene ponudbena: Ana Jarc, l->ol-Podboršt 1, Miinapeč. 01-2-2 Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan aii v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: : s J. POGAČNIK : : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.