.,-Jri ,„.:„. ..... ge • ¦------------------------------ *Kum pripoveduje. uma Dijo so poznali po vsem našem kraji kot posebnega pripovedo-valca lepih in poučnih pripovedek, katerih se je, kakor je satn po-vedal, naučil med narodom, potujoč kot trgovec od vasi do vasi, od mesta do mesta. A pripovedoval je najraje otrokom, ker je bil malo ne vsem otrokom v vasi krstni kum (boter.) Star preko 60 let, znal je vsako svojo pripovedko tako zasladiti z vsakovrstnimi dovtipi, da smo ga otroci raje poslušali, nego li Bog zna koga druzega. Bil nam je kum flija prvi in najdražji prijatelj za stariši in učitelji. Nekega zimskega večera smo se otroci drsali po ledu. Bilo je mrzlo in mokro vreme. Pa kaj je to otrokom? Tako mladi, kakor smo biJi takrat mi, rekel bi kakor mladi levi, ustrašili se nismo najhujšega vremena, kamo li da bi se bali one slabe kukove zime! Ej koliko vcselja, kadar smo leteli po polzkem ledu kakor drobne lastovice po zraku! Bavno smo se bili do dobrega izpotili, da "reče jeden izmed nas: rEj tovarisi! ali ne vidite, da pride kum Ilija? Gorje nara, ako ne nehamo takoj drsati se; poznate ga, kako je hud! Bolje je, da mu gremo naproti in ga lepo pozdravimo . . ." Takoj grerao vsi pred starega Ilijo, a on nas vže iz daleč tako-le pozdravi: „0 vi neumni otroei! ali ne vidite, da je danes jako nevarno vreme: mokro je, in veter piha . . . Danes bi bilo bolje, da bi ostali doma, in delali, bodi si kaj koli. a ne tukaj dneva gubili. In če se še prehladite, obolite? Ha, kaj pa potem? Ej, ej koliko denarja bi poteklo iz žepa vaših starišev za vaša zdravila! In 6e bi vže bilo za kaj, a to samo za vašo ne-premišljenost in bedastočo! Ta posel ni za vas, otroci! Varujte denarjev svojih starišev! Da! zdaj vam je lahko tako delati, ali kadar bodete živeli o svojem kruhu, kadar vatn ne bode od nikoder podpore, a od vseh strani zlo — ej takrat se bodete spomneli besed starega kuma Uije — spomneli se jih bodete borme!" r ¦ ¦ „ Ali dragi kum, Ilija! ne jezite se, prosimo vas. Povejte nam raje kako lepo pripovedko, vi zuate tako lepo govoriti, da vas je milina poslušati," reee Markee, sin vaškega župana, poljubivši roko starcu. „1 pripovedal bi vam rad, ali je vže pozno ; večerja doma je vže gotova, ia izhladila bi se, ako bi me ne bilo dolgo. A tukaj tudi ni kraj za to, da bi pripovedoval: na mrazu in vetru. Jutri, otroci, jutri! Jutri pridem k Markčevim starišem po opravkih, in bodi si, da vaui tudi kaj lepega povem o tej priliki. Zatorej jutri, otroci, jutri pridite k Markcu." „0 hvala vam lepa, dobri kum! Prišli bodemo vsi, da vas poslušaino. Z Bogom, kum! Lehko noč!" Druzega dne smo prišli zgodaj v županovo hišo, da bi slišali kuma pripovedovati. Kum je vže bil pri županu, s katerim se je dolgo nekaj po tiho razgovarjal, nekaj dokazoval in zatijeval . . . Mi otroei, v sprednjej sobi, gle-dali srao na \Tata, katera se zdajci odpro in Ilija stopi na prag, podavši roko očetu žiipanu. nZ Bogom, kum Uija, z Bogom!" rečejo Markčev oee. BZ Bogom, Marko; ostani zdrav, dokler se zopet ne vidiva," re&e Uija. ter hoče, da bi šel; ali jeden naših tovarišev zakliče: »Glejte ga, glejte! kum 2*7 Ilija nain otide. Dija dragi! mi smo tiikaj. Spomnite se, kaj nam ste vČeraj obljubili. Povejte nam poprej kaj lepega, in potlej idite v imenu božjent; ! Vsakako nam poprej morate kaj povedati, saj nam ste obljubili!" — „Glej, glej, skoraj bi bil pozabil! I nu ker sem obljubil, ni drugačd, moram vam kaj povedati. Pa idimo v sobo, ondu hočem, da me poslušate, ker ste dobri in pridni otroci." Tako je dejal flija in šel z nami v gorko sobo. Ali komaj srno stopili v sobo, slišali smo zunaj pred bišo žalostea krik: »Huhuhu! mraz je! huš, huš, huš! Beži Jerko, beži, mraz je . . . huhuhu!" V sobi stno se otroci na' tiho posmehavali temu vpitju, ali kum Ilija nas je ostro pogledal ter dejal: BV stran otroci s smehom in šalo! To je Jerko, nori in nesrečni Jerko. Ali morda ne veste, zakaj je nor? BNe, kume dragi, ne vemo!" zavpili smo otroei vsi iz jednega grla. rDobro. Zatorej poslušajte in ne pozabite, kar vam bodem povedal. BiJo je v prvi dan meseca januvarja 1841. leta; noč je bila jasna Jn lepa, nebo polno svitlih zvezdic. Ona hiša tam, kjer stoji zdaj naša šola, bila je one noči sijajno razsvitljena, in iz nje je odjekovala naša domača godba. V hiši je bilo vse veselo in radostno. In kaj bi ne bilo? Naš gospod župnik so malo poprej krstili novorojenčka: sina bogatega mlinarja Nikoliča, ki je bil lastnik rečene hiše. 0 otroci, bogatin mlinar je hotel, da ves svet zna za njegovega sina. Otroka so krstili na imč: Jerko. Vesel je bil Nikolic, a še bolj vesela je bila njegova žena Marta. Oba sta mislila, da bode Jerkp jedenkrat velik gospod. Zatorej so gosti Nikoličevi pozdravili dete Jerka, kakor bodočega gospoda, in NikoJie se jim je zahvalil: rda bi Bog dal!" Za nekaj časa je naskla v mlinarjevej hiši zopet tisina — veseli gosti so se razsli vsak na svoj dom. Tako je vsaki dan potekal v veselji, in Jerko ,je zvršil domačo ljudsko šolo. In kaj zdaj? Kdo bi se dolgo poraišljeval? druzega ni storiti, nego da gre Jerko v Zagreb v dijaške žole. In Jerko je otišel. Učil se je dobro, bil vedno med prvirai dijaki — ali nesreča je hotela, da tudi on zaide v slabo tovarištvo, uda se vinu in Bog si ga vedi, komu še vse. Ubogi oče o vsem tem ni vedel ničosar, ter je vedno pošOjal sinu novee v Zagreb, kolikor jih je hotel. ,,Ej ne srdi sc, žena; sin v osinein razredu latinskih šol potrebuje mnogo novcev." Tako je tolažil Nikolič ženo Marto. kadar mu je začela oponašati, da sinu tolike novce pošilja. nBodi, kakor ti praviš," reče Marta, ali meni se vse tako dozdeva, da te stvari niso v pravem redu; saj ti sam znaš, da nam .Jerko nekaj časa sem zelo redkoma piše, in še takrat druzega ne piše nego: Oče, mati! pošljita mi novcev; mnogo novcev potrebujem! Meni se zdi, kakor da bi obnorel najin sin Jerko." »Molči, Marta, molči! vse bode drugaee, kadar najin sin zvrši šolske nauke," reče Nikolič ia otide za svojim poslom. Tako je bilo in čas je naglo potekel. Marta se je nekaj prehladila, obolela in obležala. Nikolič je ostal sam, da gospodari, Kod hoče zdaj si-romak ? Dela polno na vse strani, a samo dve roki za delo. Pokliče zdravnika k ženi, naj bi jej pomagal — in pomagaJ jej je: Marta je umrla! Prišel je Jerko iz Zagreba k materinemu pogrebu. Niti zajokal ni. Srce inu je otrp-nelo, izgubil je vse otročje čuvstvo. Umorilo ga je vino in zlo tovarištvo! — 2* 28 Zakopali so Marto, a oče reče sinu, ko sta se vračala s pokopališča domov: nSin! kaj je tebi? Ves si se izpremenil, bled in suh si kakor kak starec, a stopil si &e le v 20. leto svoje dobe. Povej mi, sin dragi, ali si bolan, ali kaj ti je?" rNisem bolan ne; a to je, ker se preveč učim. Popravil se bodem, kadar zvršim šole . . .' Nepoprašujte me dalje. Jutri otidem v Zagreb — moram, moram v Zagreb!" tako je dejal Jerko očetu in otišel v svojo sobico. Druzega dne je šel Jerko v Zagreb. Sel je veselo, kakor bi mu bil Zagreb rojstni kraj, a ne naša domača vasica. Bog moj, čudnega človeka! Morda je imel kak poseben, nujni opravek v Zagrebu? Da, da! družbo — vino! Varujte se otroci tega kakor perečega ognja. Zlo onemu človeku, ka-terega imata v svojih pesteh ta dva gospodarja: vino mori pamet, a slaba družba uničuje telo in življenje. Tako je bilo tudi z našim Jerkom. — Necega dne dobi Nikolič list iz Zagreba, v katerem mu neznan človek svetuje, da naj pride v Zagreb in si poišee sina. Šel je Nikolie v Zagreb in našel Jerka • v — bolniei. j rBog moj! Ali je raogoče? Moj sin .Terko je zblaznel?" vzdihoval je Nikolič, gledajoe sina v prepadlo liee. rTak6 je!" rekel je zdravnik ter še pristavil: nVzemite ga s seboj domov na kmete, raorda mu pomaga eist zrak in pa vaša nazoenost. Jaz vam dru-zega svetovati ne znarn in ne lnoreni. Varujte ga in pazite, da ne pride do vina. Vino ga je umorilo in slaba družba." „0 nesrečni sin! zakaj si ostmpil svoje. in tudi oeetovo srce s svojo lahkoumaostjo. 0 Bog, kaj moram gledati: svojega norega sina! To je prevee za postaranega očeta. Joj, joj, to bode moja smrt!11 jokal je npsrečni oče na vozu poleg svojega sina Jerka; a ta je z globoko udrtiini očmi zijal vanj, časi se grozovito nasmehnil, ter potem zopet prav ljubeznjivo očetu kaj pri-povedoval: ,,Ha! ha! ha! to je bilo veselo!" blodil je Jerko. nJaz in mi vsi smo bili pijani! Ha! ha! ha! kako sladko je vino in kako vesela družba! Vino, . vino. vino! Vsi smo imeli novcev, jaz sem imel mnogo novcev!" — In zopet je omolknil Jerko, nagnil glavo ter gledal pred se dolgo in dolgo kakor nem. — Tako rni je pripovedoval Nikolič, ko je prišel domov v našo vas. Jerko ni poznal nobenega človeka, njemu je bilo vse tuje. časi je prišei med ljudi, ali poznal ni uikogar. Govoril je vedno le o vinu, knjigah, materinem grobu, govoril o vsem, ali nerazumljivo, neumno! — Nikolič je od prevelike brid-kosti obolel in obležal. Po dnevi sem bil jaz pri njem. Poklical sem tudi Jerka, ker sem mislil, da se opameti — ali zaman je bilo vse! Jerko je ostal blazen (nor), ali miren . . . Bila je zelo viharna, rarzla noč. Naša vas je bila kakor izumrla: povsod tišina, nikjer na ulici živega človeka. Najedenkrat zazvoni plat zvona, in v tem bipu se razleL a glas po vsej vasi: ogenj! ogenj! Naša požarna straža je bila takoj na mestu, ali prepozno: Nikoličeva hiša je bila vže vsa v plamenu! BKje je Nikolič?" zavpijem jaz, ter hočem v gorečo hišo ponj, ali krepka roka našega kovača ine zaustavi, rekoč: Bodi večni mir in pokoj sosedu Ni-kolieu, ki je zgorel v lastnej hiši! Dosti, da se je ponesrečil jeden človek, 29 čuvaj samega sebe, ter se ne podajaj v nevarnost, ker Nikoliča tako ne moreš več oteti." rKje ,je Jerko?" zavpijem drugič, da se je razlegalo daleč na okolo, kakor bi gromelo. BHuhuhu! Mraz je bil, mraz. Huš, huš, huš! Zdaj je gorko, gorko!" jecljal je Jerko iz daleč ter je hotel naravnost v ogenj, ali jaz ga hitro po-padem in odnesem v svojo hišo . . . Nihee ni mogel ognja pogasiti. Zgorelo je vse do golega zidovja, na katerem se je pozneje dozidala naša ljudska šola. Kdo je zažgal hišo? Kako to, da je Jerko ostal živ? Zakaj je pri ognji vedno krieal: raraz je bil, mraz, a zdaj je gorko! Tako smo vprašali drug druzega, in končno sklenili, da ni nihče drug zažgal hiše nego nori Jerko ... Je li to res ali ni res, tega še danes ne ve nihče. Vsakako je eudno. da ni tudi on zgorel z očetom. Od Jerka ne more nihče zvedeti kako in kaj, ker on vedno blodi, beži zdaj ua pokopališče, zdaj v šolo, zdaj zopet po vsej vasi, ter vpije: Huhuhu, mraz je itd. Jaz sem ga vzel k sebi. Oasi se mu pamet nekoliko razvedri, in v teh trenotkih govori dobro, ali o ognji, materi in očetu ne zine nikoli besedice! . . . Glejte otroci, to je nesrečen člo-vek, na katerega vse gleda, vse se mu ameje; ali to ne gre, ljubi moji! . Obžaluj ga vsaki, kdor ga pozna, ker vino in slaba družba ga je dovedla do tega, da je zblaznel. — Zdaj vam je znana povest o norem Jerku. Zdaj znate zakaj je zblaznel. Varujte se vi otroei tacega življenja, in Bog vas bode va-roval. In zdaj, otroci, z Bogom! Malo poprej sem govoril z županom zaradi Jerka. Poslali ga bodemo v Zagreb v bolnico. JVIorda se ozdravi tam, ali težko! Najbolje bi bilo, da ga dobri Bog vzame k sebi . . . Otroci! vsi, dmg za drugim pridemo jedcnkrat k Bogu, ali za Jerka bi bilo bolje danes, nego li jutri; siromak je velik, in za njega ni svet. Otroci, z Bogom!" — JL Bogom, kum Ilija! Hvala vam, lepa hvala za pripovest o Jerku," . zavpili so otroei za odhajajočim kumom ter se podali vsak na svoj doin. (lz hrvaSHne prevel Iv. T. )