Današnja številka obega 10 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev." 30.
NOVI CAS
V Gorici, 24. julija 1914.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dog ovoru.
Leto Y.
Katoliško narodni tabor v Št. Ferjanu.
Na tisoče ljudstva se je pret. nedeljo 19. t. m. zbralo v prijaznem Št. Ferjanu na velikem briškem taboru. Nad 2000 ljudi i/ vseh strani Brd je prihitelo na ta kato-liško-narodni briški tabor, ki se je vršil tako:
G. nadučitelj Likar pozdravi vse u-deležence in došle goste z geslom: Vse v. a vero, dom, c e s a r j a. Izraz sožalja iti udanosti Habsburški hiši.
Nato dobi besedo g. župan F r a n c Obljubek iz Kojskega, ki je v toplem govoru omenjal groznega zločina v Sara-jevern ter velikansko škodo, ki jo trpimo r;ivno mi Slovenci s smrtjo pok. Franca Ferdinanda. Nato predlaga naslednjo žalno in udanostno izjavo, ki se pošlje v roke c. pr. nam. svetnika v Gorico:
Preblagorodni gospod glavar in c. kr. tiamestništveni svetnik! — Slovenci, bivajoči med Sočo in obmejno reko Idrijo v Brdih, zbrani na briškem taboru v Št. Ferjanu u:ie 19. julija 1914 so storili pod vtisom najgršega zločina, izvršenega po roki človeškega izvržka nad prevzvišeno in preljubljeno osebo gospoda nadvojvode in prestolonaslednika Franca F e r d i n a n d a in njegove do groba zveste družice, vojvodinje Zofije Hohenberg, sledeči sklep, ki ga izročamo Vašemu Prebligorodju z uljudno prošnjo, da ga blagovolite sporočiti na Najvišjem mestu in biti pri Najvišjem prestolu tolmač srčnovdanih in pokornih čutil obmejnih Slovencev v Brdih, katerih ljubezen, udanost in zvestoba je nerazrušlji-va in gorečesrčria do Najvišje vladarske rodcviue, kakor tudi za blagor natn drago Avstrije, pod očetovskim vladarstvom lavnih Habsburžanov:
Slovenci, bivajoči med Sočo iti obmejno reko Idrijo, izrekajo svoje najglo-bokejše ogorčenje in stud nad nepopisnim groznim zločinom, za obsodbo katerega ni dobiti izraza; objednem izrekajo svoje "ajglobokejše srčno sožalje in sočustvovanje, brezmejno udanost in zvestobo do Najvišjega prestola in cele vladarske Hiše. —
Njegovemu Veličanstvu, prestvitlemu cesarju F. J. I. se v teh težkih in bridkih
urah globoko klanjajo vsi briški Slovenci in prosimo Boga, da nam preljubljenega in dcbrotljevega vladarja ohrani zdravega in čilega do najskrajnejše meje človeškega življenja na prestolu mogoče Avstrije v blagor avstrijskih narodov, posebno pa v varstvo in blaginjo obmejnih Slovencev v Brdih, katerih sreča, ponos in radost je le v okrilju slavnih Habsburžanov. —
Ta udanostna in žalna izjava je bila od celega tabora z velikanskim odobravanjem sprejeta.
Spomin na ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku pred 500 leti.
G. župan Obljubek nato govori o 500 letnici vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Spominja se tega dogcdka ves slovenski narod. Ta dogodek sega v dne naše narodne duše in srca. Tudi trn se danes v duhu obračamo v zlato preteklost nekdanje moči in slave slovenskega naroda na Koroškem. Obračamo se tja gor, kjer je slavni Habsburžan Ernest Železni iz spoštovanja do tisočletne tradicije prejel iz ust in rok slovenskega kmeta vladarsko oblast v slovenskem jeziku po starem običaju.
Nato našteva govornik krivice, ki se sedaj gode Slovencem na Koroškem, in poudarja, da je glavna odporna sila koroških Slovencev — slovenska duhovščina. Zato p:i jih povsod pritiskajo, te slovenske graričarje. Oni bijejo boj tudi za nas. Čc propade koroški Slovenec, se bo nemška povodenj vlila proti Adriji preko nas. In goriški Slovenci bi se morali boriti proti 2 sovragoma: Nemcem in Lahom.
5001etni spomin na našo preteklost naj poživi v nas vseh ljubezen do domovine, posebno pa naj poživi narodnega duha Korošcem, da bodo še bolj ljubili in branili svojo domovino, ki je bila nekoč tako slavna.
Govor poslanca Fona.
Burno pozdravljen govori nato vo-diteli S. L. S. na Goriškem državni in deželni poslanec svetnik g. Jož. F on.
Spomin na prvi briški tabor.
Spominja se prvega briškega tabora 25. aprila leta 1869., ki se je vršil v zapad-nih Brdih. Tedaj so bile žalostne razmere med nami. Na solkanskem županskem
uradu je bil laški napis »Podestaria«, in ni še dolgo, ko je slovenska občina v Gorah imela nemški napis »Gemeindeamt«. Po taborih se je porodil nov duh med Slovenci. Brda so od tedaj dalje pravi nepremagljivi jez proti laškemu navalu. Na teli taborih se je zahtevala tudi združena Slovenija.
Narodne razmere danes.
Danes je povsod na Slovenskem in prav posebno na Goriškem položaj mnogo boljši. Na Goriškem uradujejo c. kr. uradi popolnoma slovensko. Izginili so izmed nas tisti uradniki, ki so mislili, da bodo v uradih lahko sramotili naš slovenski jezik. Napredovali smo v šoli, v »Šolskem Domu« v Gorici se vzgaja na tisoče slovenskih otrok. Dobili smo slovensko gimnazijo. v kateri je ena tretjina dijakov iz Gorice. To kaže, kako se Slovenci v Gorici množimo.
Edina dežela, kjer Slovenci nazadujemo, je Koroška.Tam se gode neverjetne stvari. V naši ustavi nam je zagotovljen državni osnovni zakon § 19., ki jamči vsem narodom enakopravnost. Toda na Koroškem so postave za to, da jih Nemci teptajo. Koroški slovenski kmet je gospodarsko odvisen od Nemca. Ako držiš z Nemci, boš dobil podporo, če ne, pa nič. Nauk za nas: Okrepimo se gospodarsko, povzdignimo svoje blagostanje in gospodarstvo. Gospodarsko šibek narod mora priti v odvisnost tujca.
Kaka je nemška kultura.
Nemci nastopajo proti Slovencem v znamenju kulture. Oni pravijo: Le Nemci so izobraženi, Slovenci nimajo več kulture kot kak zamorec. Resnica je, da mi nimamo toliko učenjakov kot Nemci. Toda nas je en milijon. Nemcev pa nad 100 milijonov. Zato je razumljivo, da imajo oni več učenjakov in slavnih mož. Ali mi smo tudi že v srednjem veku imeli pesnikov in glasbenikov, ki so zlagali pesmi — seveda za Nemce. Nemci se danes po celi Avstriji uče računstva iz knjige, ki jo je spisal goriški slovenski učenjak iz Cerkna, Močnik. (Odobravanje).
Če pa oni tako nesramno pišejo n nas, povejmo jim še mi, kar jim gre. Naš kmet res ne zna igrati na klavir, pa tudi nemški kmet igra le na citre, kata r naš na harmoniko. Ko gre naš kmet trte
obrezavat, se gotovo ne obleče v flajdo in frak. Ampak tudi nemški kmet ne kida gnoja v cilindru. (Velika veselost.)
Bog nas varuj nemške kulture.
Slovenski kmet mnogo, mnogo presega nemškega kmeta v izobrazbi. Prav posebno pa velja to o goriškem kmetu, Nemški kmet niti primeroma ne bere toliko časopisov in knjig kot naš kmet, Izobrazba se meri po morali. Znano pa je. kakšna nemoralnost je doma med Nemci na Koroškem. V tem oziru stoji slovenski kmet na Koroškem mnogo višje ko nemški. Nikjer ni več žganjarjev, nikjer več bebcev, nikjer več nezakonskih otrok kot med Nemci na Koroškem. Na Koroškem imajo deželno postavo, ki urejuje razmerje med posli in gospodarji. In ta postava dovoljuje vsaki dekli, da sme v gospodarjevo .hišo pripeljati s seboj še enega svojega nezakonskega otroka. Dežela, ki mora sklepati take postave, naj se gre skrit s svojo kulturo! (Pritrjevanje.)
Pred leti je bil v Gorici in v goriški okolici poslanec Dobernig, ena najbolj brihtnih glav med koroškimi Nemci. Opazoval je življenje našega kmeta in se je pozneje izrazil: »Sram me je, da se Nemci tako malo menijo za svoje može. V goriški okolici sem videl v vsaki hiši sliko pesnika Gregorčiča ali Prešerna.« In dostavil je še besede: »Tak narod je čil, krepak in kreposten in bodočnost je njegova.«
Nemški tujci z »bauli«.
Medtem ko sicer drugod povsod na-predujmo, nazadujemo pa na državni železnici. Tam Slovencev ne pustijo do kruha. Kolportirajo iz severnih krajev k nam Nemce, ki prihajajo k nam s svojimi povezanimi »bauli«. Ti »baulači« tvorijo nem. most do Adrije, (Odobrav.) Nemci se opravičujejo, češ, da je železnica vele-važna za vojaštvo. Zanesljivi za to službo pa so le Nemci. Tako daleč torej so Nemci prišli, da nas Slovence sumničijo, kakor da mi Slovenci ne bi bili zanesljivi. Slovenec je zvest državljan! Slovenci so bili vedno zvesti. (Odobravanje.)
Nočemo velesrbske propagande!
Žalibog se pojavljajo danes med nami ijudje, ki dajejo povoda, da nas sumničijo. Ti ljudje se zbirajo okrog najbolj umazanega lista, kar se jih je kedaj tiskalo na Slovenskem, okrog »Dana«. (Res je!) Javno in brez obzirov pribijem, da je delovanje teh ljudi za Slovence naravnost pogubonosno. Diskreditirajo nas navzgo-raj, diskreditirajo nas med drugimi narodi kot nezveste ljudi. Kateri pameten človek more pač misliti, da bi Slovenci kedaj prišli pod Srbijo? Če bi, kar Bog ne daj, Avstrija izgubila Bosno in morda tudi Dalmacijo na Srbijo, bi Slovenci ostali o^ samljeni popolnoma in izgubljeni bi bili za vedno. Kajti Slovenci prav tako gotovo ne pridemo pod srbskega kralja, kakor ne pod ruskega carja ali albanskega kneza. (Smeh.) To delovanje, to srbofilsko delovanje ni v interesu našega naroda! Srbiji
ni mar za Slovence; ona bi se rada le širila,ampak na našo škodo. Če se res odcepijo Hrvatje od Slovencev, ostanemo Slovenci med Nemci in Italijani brez za-slombe. Tega pa ne more noben pameten Slovenec želeti. Mi moramo predvsem misliti na sé! Zato odklanjamo pogubonosno pisavo neodgovornih ljudi.
Naše stališče je jasno: Pravična Avstrija in v njej združeni Jugoslovani! (Odobravanje.)
Časi so resni! Imejmo pogum!
Resni časi so nastopili za Slovence. Mi smo se okrepili in Nemci danes sami priznavajo, da niso mislili, da ima slovenski narod toliko mioč. Združili so se sedaj naši sovražniki. Nemci in Italijani proti nam. Pa nič ne de! Jaz ne gledam črno v bodočnost. Ne jokajmo vedno, ampak delajmo! Boj krepi duševne in telesne sile. Boj je življenje. Poguma nam je treba, narodne zavesti, požrtvovalnosti. Na delo za slovensko pravdo!
Prijatelji! Nemec je rekel o nas goriških Slovencih, da smo krepki, krepostni in da ¡mamo bodočnost. Zatorej pa tudi živimo tako, da ostanemo zdravi, krepki, živimo nravnoi, živimo krepostno, živimo ,=o načelih naše vere, da ostanemo zdravi na duši in telesu! Samo tak človek je sposoben za boj! Kdor je v verskem oziru omahljiv, temu bo tudi narodnost malo mor, in postane lahko kmalu izdaji-ca. Ogibajmo se pijančevanja, zapravljanja, da bodemo tudi gospodarsko močni.
Križ in slovenska trobojnica nas pri-vedeta dc zmage! Le potem nam zašije sobice sreče in med narodi nastane ljubezen. Kot načelnik S. L. S. vas pozdravljam in kličem: Zavedni Brici, živeli! (Velikansko navdušenje.)
Govor poslanca Rojea. — »Vera in narodnost!«
Živahno pozdravljen govori poslanec č. g. Rojee o »veri in narodnosti«. — Po naravnem in božjem zakonu moramo svoj narod ljubiti in se potegovati za njegove pravice. Kakor smo dolžni delati za svoje izveličanje, dolžni smo tudi delati za blagor naroda. Pred vsem se potegovati, da se naša mladina izšola in izobrazi v slovenskem jeziku; zato tirjamo povsod, kjer prebivajo Slovenci — slov. ljudske šoie. srednje šole in vseučilišče.
Po božjem in naravnem zakonu tn-jamo, da gosposke občujejo z nami v slovenskem jeziku; povsod kamor pridete ali na glavarstvoi, ali v sodnijo ali davkarijo, povsod govorite le slovensko in tirjajte, da govore z Vami slovensko; ne bojte se nič; uradnik' so za Vas plačani in morajo Vas spoštovati. (Odobravanje.)
Dalje tirjamo odločno, da vlada vpo-števa politične in kulturne pravice slov. naroda doma in povsod.
Da pa te pravice tirjamo, ni še dovolj, ampak skrbeti moramo, da te pravice povsod izvojujemo. Napačno je, ako kdo misli, da je dovolj storil, ako za narod samo kriči. Za narodne pravice je treba tudi delati in trpeti, (odobravanje.)
Vzgled Ircev.
Poglejte tja na Irskio, ki spada pod angleško kraljestvo. Irci so narod, ki so pretrpeli skozi štiristo let neštevilnih in strašnih krivic. Zato ker so ostali zvesti katoliški cerkvi in niso hoteli prestopiti h luteranstvu, so jim vzeli premoženje in tudi veliko so jih pomorili zaslužili so si ime »narod mučenikov«. Toda glejte v bo-ju za svoje pravice so vstrajali in vse pretrpeli iz ljubezni do svoje vere. Ko> je p. -J 50 leti nastopil voditelj Danjel O Conel. da bi svojemu ljudstvu konečno izvojeval vse pravice, opazil je, da je v ljudstvu še veliko slabega, grde navade, pijančevanje itd. Kaj je storil? Najprvo je delal na to, da so izginile iz ljudstva grde navade, dalje je delal na to, da je ljudstvo opustilo pijančevanje ter da se je krepostno vzgajalo. In ker mu je ljudstvo zaupalo, ga je tudi obogalo in še le potem je šel O Conel na delo za narodne pravice, ki jih je tudi podpiran od krepostno pro-bujenega ljudstva izvojeval: in danes je Irska v prijetnem položaju, da dobi vse svoje pravice, za katere se je bojevala skozi štiristo let. — Po tem zgledu deluj-rno tudi mi.
Zato Vas poživljam, dragi zborovalci, da vzgajate svoje otroke v verskem duhu. da jim dalje vcepite narodnega duha in čuta, skrbite dalje, da sebe in svoje otroke krepostno dvignete, da izrujete iz svojega srca in iz svojih družin vse grde navade, pijančevanje. Le ako bodete utrjeni v katoliških načelih in krepostno živeli, bodete imeli moč in pogum, vstrajno delati, trpeti in se piotegovai za pravice slovenskega naroda v šoli, v uradu in na vseh poljih splošne omike.
Zato sklepam in Vas poživljam:
Bodite dobri katoličani, bodite dobri Slovenci!
Zahteve briških kmetovalcev.
G. župan O b 1 j u b e k nato v imenu briških kmetovalcev obrazloži položaj briškega kmeta. Brda so izključno trtorej-ska in sadjerejska pokrajina. Živinoreja je tu vsled pomanjkanja krme nemogoča. Zato je ves obstoj briškega kmeta na trti in sadju. Ta dva pa trpita vsled raznih škodljivcev. Filoksera in črvi uničujejo trte in drevje. Res je mogoče te škodljivce preganjati, a za to je treba denarja. Tega pa ni. Se celo pa ni mogoče ubogemu vinogradniku obnoviti po trtni uši uničenih vinogradov. Breobrestna posojila so prenizka in postopanje predolgo. Država in dežela bi morali bolj pomagati kmetu! Da se gospodarska nesreča, ki preti vi-norejcem in sadjerejcem po Goriškem, zlasti pa po Brdih, v kolikor mogoče za-brani, stavim ta le predlog:
Briški kmetovalci, zbrani na briškem taboru dne 19. julija 1914 v St. Ferjanti, sklenejo nastopno resolucijo:
1.) Poziva se c. kr. visoka vlada, da blagovoli potrebno ukreniti, da se državno breobrestno posojilo v svrho obnovitve po trtni uši uničenih vingradov vsaj podvoji. Fnako se naproša tudi deželna u-prava, da se deželni prispevek v ta namen podvoji.
2.	Visoko c. k. poljedelsko minister-stvo se naproša, da nakaže v vsakoletnem proračunu primerno svoto kot podporo revnejšim kmetom v svrho vničevanja škodljivega mrčesa na sadnem drevju; enako se naproša tudi deželna uprava.
3.)	Država naj, ker je tobakova tekočina njen produkt, ceno tej tekočini vsaj za polovico zniža za ono množino, ki se vporabi za pokončevanje škodljivega mrčesa na sadnem drevju.
4.)	Država in dežela naj revnejšim k metom in posestnikom dasta potrebne škropilnice in druge objekte, ki se potrebujejo pri škropljenju in žvepljanju trt in dreves.
5.)	Naši državni in deželni poslanci se naprošajo, da se zavzamejo pri visoki c. kr. vladi pa pri deželni upravi, da se zah-. teve v tej resoluciji vresničijo.
Ta govor priznanega kmetovalca in resolucijo so zborovalci z velikim odobravanju sprejeli.
Pozdrav slovenske katoliške mladine.
Cesarska in siovensko-hrvaška himna.
V imenu katoliške mladinske organizacije Orlov je govoril še dr. Č e s n i k in pozdravil briški tabor. Nato se je zborovanje ob velikem oduševljenju zaključilo. Pevci so zapeli cesarsko pesem: »Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!« Tisočglava množica se odkrije in poje našo avstrijsko himno. Nato zapojo pevci še »Lepo našo domovino«. Navdušenje je bilo velikansko.
Leonova družba v Ljubljani.
Lden najznamenitejših in najvažnejših odsekov, ki so lani o priliki veličastnega slovensko-hravškega katoliškega shoda \ Ljubljani imeli svoja posvetovanja, je bil piav gotovo odsek za znanstvo. Tu je imela »Leonova družba« svoj občni zbor. Tu je v kar čutni obliki prodrla zavest na dan, da moramo katoliški Slovenci z vsemi močmi gojiti pravo na temeljih resnice stoječe znanstvo proti poskusom slovenskega svobcmiseistva, ki izrablja laž in puhie ali nedokazane trditve, da ž njimi pod iiniio vede podira katoliško vero in moralo.
S svobodomiselstvom, z možmi, ki odkriio ali prikrito prisegajo na njegova načela, ni mogoče skupno delo. Če se je
kje poskušalo kedaj kako skupno delo, bili '■o liberalci in svobodomiselci tisti, ki so ti skupnosti skušali dajati vedno pečat svojih protikatoliških teženj. Dokaz za to nam podaja celo Ceril-Metodova družba. Povsod se je torej slovensko katoliško ljudstvo samostojno organiziralo, na gospodarskem, socialnem in političnem polju. Tudi na polju znanstvenega dela se je kot eden najlepših sadov lanskega velikega katoliškega shoda v Ljubljani sedaj osnovala samosvoja organizacija v »Leonovi družbi«, res kraljica med drugimi organizacijami,ki je svoj delokrog razširila in postala splošno književno društvo.
Izdajati hoče, kakor do sedaj, tudi v bodoče poseben znanstveni list »Čas«; gojila bo. ludi kakor do sedaj, resno strokovno znanstvo in izdajala bo strokovno-znanstvena ceia, Ker so ta največjega pomena za vso naiod .vo kulturo. Kot nove naloge je si:reje,a »Leonova družba« še gojitev leposlovja in poljudno-znanstvenih del. Njen namen je gojiti književnost v prospeh krščanske kulture«!
Vsi, ki so željni omike in izobrazbe, so vabljeni h pristopu. Vsi, ki se štejejo k izobražencem in se smatrajo za člane slovenskega katoliškega ljudstva, imajo odslej dolžnost »Leonovo družbo« — središče slovenskega katoliškega književnega delovanja podpirati vsaj s tem, da so njeni člani. Za letnino je določena res neznatna vsota K 6.—, tako da more biti član vsak količkaj zaveden Slovenec. Ustanov-nina (K 200) se lahko plačuje v obrokih tekom štirih let.
V smislu svojega programa hoče »Leonova družba« dati za !. 1915 svojim članom naslednja dela:
a) 1 zvezek znanstvene knjižnice (spisi P. Stanislava Škrabca);
b) 1 zvezek poljudno-znanstvene knjižnice; •
c)	1 zvezek leposlovne knjižice (prevod romana: Coloma, Malenkosti) in
d)	družbeno glasilo »Čas«.
V eni prihodnjih številk prinesemo še posebej oklic »Leonove Družbe«.
Domača in zunanja politika.
Zopet vojna nevarnost.
Avstrija te dni v Belgradu nastopi odločno ter bo zahtevala, naj Srbija stori vse, da se zatre velesrbska propaganda; da se kaznujejo krivci, ki so v Srbiji. Če Srbija tega ne bo storila, je Avstrija odločena, začeti tudi vojno. Nemčija in Italija sta se Avstriji popolnoma pridružili. Sedaj se pa ne ve, kaj poreče Rusija. Ena poročila trde, da bo Rusija ščitila Srbijo, dočitn drga poročila tega ne potrjujejo.
Današnja poročila pravijo, da bo odločitev še le 12. avgusta. Vendar je upati, da se vse mirno izvede, ker vojske ne želi nobena država. Toliko pa je gotovo, da se Srbija silno oborožuje in mobilizira. E-nako Črnagora. Toda tudi Bolgarska se baje oborožuje. Na meji srbsko-bolgarski in bolgarsko-romunski je bilo med vojaki že več prask, kar priča, da je razmerje zelo napeto.
Važna posvetovanja se vrše na Dunaju. Vojni minister Krobatin in načelnik gen. štaba Conrad sta se vrnila z dopusta
Francoski predsednik na Ruskem. Francoski predsednik Poncaire je obiskal ruskega carja in bil sprejet kot vladar. Vršile so se velike slavnosti, ki naj svetu pokažejo trdno rusko-francoskoprijateljstvo.
Slavje je motil velikanski štrajk delavcev po celi Rusiji. Samo v Peterburgu je stopilo v štrajk 100.000 delavcev.
V Italiji vlada mobilizira, toda rezervisti se neradi odzivajo in revolucionirajo. Baje se pripravlja nova stavka železničarjev.
Na Angleškem so imeli velikanske pomorske vaje. Kralj je sklenil, da brodovje do 15. avgusta ostane zbrano. To je sumljivo.
Srbi in Madžari. Madžari so veliki prijatelji Srbov. Oni vedo, da Velika Srbija pomeni tudi Veliko Madžarsko; Velika Hrvaška pa uničenje Madžarskih sanj. Zato Madžari nočejo reda v naši državi, ker vedo, da s tem le še bolj podpirajo velesrbsko propagando. Srbski voditelj iz Bosne Dimovič je bil te dni pri grofu Tis-zu v Pešti. Dejal mu je: »Mi (Srbi) smo Vam (Madžarom) zvesti ko psi.« Zanimiv izrek.
Bolgarski listi o Srbih in sarajevskem zločinu. Eden najbolj protiavstrijskih listov v Bolgariji »Mir« piše o Srbih:
Niti od daleč ne mislimo braniti tiran-stva nad katerimkoli narodom. Samo prosimo, da primerjate avstrijsko »tiranstvo« v Bosni s pravim srbskim tiranstvom v Macedoniji. V Bosni imajo Srbi svoje cerkve, šole, stranke, časopise, ki oznanjajo velikosrbsko idejo; Srbi smejo nositi narodne znake in izobešati narodne zastave. A v Macedoniji ne samo da niso dovoljeni bolgarski časopisi in zastave, ampak celo vse bolgarske cerkve in šole so ugrabili Srbi, in največji zločin je, ako se kak macedonski Bolgar imenuje Bolgara. Primerjajte torej avstrijsko »tiranstvo« v Bosni s srbsko »svobodo« v Macedoniji. Seveda mi iz tega ne bomo izvajali srbskih posledic in ne bomo trdili, da imajo Macedonci večjo pravico do umorov. Poudariti hočemo samo to, da se Srbi ne morejo pritoževati nad avstrijskim »tiranstvom«, dokler sami izvršujejo najkru-tejše tiranstvo v Macedoniji in naj nikar ne pričakujejo, da bodo Slovani opravičevali njihove zlčine, češ da so v interesu slovanstva. Slovanstvo stoji visoko nad izdajstvom in zločini.
Srbski četaši v Bosno. Pred več dnevi je bilo citati, da je general Potiorek pohvalil četovodjo Boseja od obmejnih lovcev, ker se je poslužil orožja z veliko odločnostjo in hladnostjo. Zdaj se izve, da je 7. t. m. skušala pri Novakovičih oborožena srbska četa prekoračiti mejo in da io je Bosejev oddelek streljaje zapodil nazaj.
Baje so na več krajih Avstrije neznanci hoteli razstreliti smodnišnice. Doslej se jih pregnali, a ne še ujeli.
Napadi na vojaštvo v Bosni. Iz Neve-sinja poročajo, da je na poti iz Gačke napadlo šest ljudi vojaški avtomobil. Vojak, ki je vodil avtomobil, je streljal. Strele je čula neka bližnja vojaška patrulja, ki je prihitela v bližino ter aretovala napadalce.
3ii ste žep mali naročnino?
Novejše vesti.
Avstrijska nota že izročena Srbiji.
Odgovora zahteva do sobote zvečer.
V četrtek dopoldne je bila izročena v Belgradu avstrijska nota. Dunajski politični krogi pričakujejo z velikansko napetostjo in mrzlično nervoznostjo obvestila o vsebini te note. Po Dunaju se razširjajo silno pesimistične vesti. Pripoveduje se, da je vsebina avstrijske note jako dalekosežna in da bo razrešitev av-strijsko-srbske krize jako težavna, ker vsebuje baje nota take zahteve, v katere bi Srbija silno težko privolila. Razvoj dogodkov bližnjih dni je zavit v meglo. Kako se razvije položaj, je povsem nejasno. V vseh evropskih prestojnicah se danes jako resno razpravlja o nastalem mednarodnem položaju in na čelu pesimistov in svarilcev stoji tudi danes Anglija s svojimi časopisi, ki se pečajo z avstrijsko-srb-skim konfliktom na jako značilen način.
Nota zahteva, naj kralj Peter v povelju na armado obsodi velesrbsko propagando, naj se razpusti »Narodna Obrana, odpuste častniki, ki so sokrivi umora prestolonaslednika. Priložen je tudi zapisnik preiskave, ki se je doslej izvršila.
Uradno poročilo o preiskavi.
Kazenska preiskava proti Gavrilu Principu in tovarišem, zaradi 28. junija izvršenega zavratnega umora, odnosno sokrivde umora, ki se vodi pri sarajevskih sodišče je dognala:
1)	Načrt, umoriti nadvojvodo Franca Fedinanda za časa njegovega bivanja v Sarajevu, so skovali v Belgradu Gavrilo Princip, Nedeljko Čabrinovič, neki Milan Ciganovič in Trifko Grabeč s pomočjo majorja Voje Tangosiča.
2)	Šest bomb in štiri browning pištole z municijo, katerih so se poslužili hudodelci kot orodja za svoj načrt, sta preskrbela in izročila Principu, Čabrino-viču in Grabcu v Belgradu neki Milan Ciganovič in major Voja Tangočič.
3)	Bombe so ročne granate, ki so iz orožarne srbske armade v Kragujevcu.
4)	Da se zagotovi uspeh atentata, je poučil Ciganovič Principa, Čabrinoviča in Grabca v ravnanju z granatami in jim je pokazal v nekem gozdu pri strelišču v Topčiderju, kako se strelja z browning pištolami.
5)	Da je bil Principu, Čabrinoviču in Grabecu omogočen prehod čez bosensko-hercegovinsko mejo in omogočeno vtiho-tapljenje njihovega orožja, je Ciganovič organiziral čisto tajen prevozni sistem. Prehod zločincev z vsem orožjem v Bosno in Hercegovino, so izvedli obmejni stotniki iz Šabca (Rade Popov i č) kovnice, kakor tudi carinski organ Radivoj Grbič iz Lovnice s pomočjo več drugih oseb.
Kriza je stopila s tem v resen položaj.
Iz naše oganizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Komen. Nedeljska ponovitev »Krivo-prisežnika« in burke »Dežnik« se je dobro obnesla. Enako tudi tamburaški in pevski zbor! Občinstvo je hvaležno za take prireditve in nosi vesele in dobre utise od kat. slov. izcbr. društva na svoj dom. Prisrčna hvala vaditeljem in prirediteljem!
Tevče. Kat. Slov. izobraževalno Društvo v Tevčah namerava prirediti dne 9. avgutsa svojo prvo veselico. — Vspo-red naznanimo pravočasno. — Odbor.
Naša mladina.
Podzveza Orlov za Goriško naznanja vsem odsekom, da se letošnje veiiko s',uv~ lje v Šempetru v znak žalovanja nad smrtjo prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda ne vrši. Okrožja naj prirejajo mladeniške tabore, združene z manjšimi nastopi.
Dornberg. V zadnjem »Novem Času« je bilo naznanjeno, da bode 2. avg. v Dornbergu okrožni nastop Orlov. Ker pa bo v Šentpasu okrožni nastop, zato -e bo vršil v Dornbergu le odsekov n a-stop. I i temu pa so povabljeni vsi odseki cele Goriške in tudi »Vipavsko okrožje«. Nastop pa se ne bo vršil 2. avg., kakor je bilo naznanjeno, ampak 15. avgusta t. 1. Na zdar!
Št. Ferjan. Odsek »Orel« v Št. Fer-janu napravi v nedeljo toje 26. t. m. zlet k sv. Gendri. Zbirališče točno ob 6h zjutraj na Sovenci. Zleta se udeleži tudi tam-buraši. Vabimo tudi mladeniče prijatelje naše organizacije, naj nam se pridružijo. Orli naj pridejo v civilu. Predsedn k.
Zadružništvo.
Kamno pri Kobaridu. Podpisano na čelstvo tuk. »Kmečke hranilnice in posojilnice« naznanja, da se vrši v nedeljo dne 2. avgusta t. I. ob 3. uri popoldne v žu|)-nišču redni icibčni zbor s sledečim dnev nim redom: 1) Poročilo načelstva in nadzorstva; 2) Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913; 3) Volitev načelstva in nadzorstva; 4) Slučajnosti. — Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom, drugi občni zbor, ki bo splek-čen ob vsakem številu navzočih članov.
Načelstva
Čepovan. V zadnji štev. »Novega Časa« je bilo objavljeno, da bode občni zbor naše hranil, in posojilnice dne 29. jul. Pravilno bi moralo biti: Občni zbor b de 26. jul. pop ob 3. uri v posojilničnih prostorih.
Prvačina. Redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice reg. zad. z neomejeno zavezo v Prvačini« bo v nedeljo 9. avg. t. 1. popoldne ob 4. uri v društveni liiši. Če bi ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje pri vsaki vdeležbi. Odbor.
Strašna nesreča v Gorici — Eksplozija v pirotehnični delavnici g*. Makuca. - Tri osebe mrtve.
V sredo okrog zvečer se je začni po Gorici in bližnji ter tudi v daljni okolici močan pok. Nihče ni vedel, kaj to pomeni. Naenkrat pa si je raznesla po Gorici grozna in pretresljiva vest: Delavnica g. Makuca je epsklodirala, Makuc sam je mrtev ter ž njim še ena ali 2 osebi! Kdo bi mogel verjeti to strašno novico! Toda bila je žalostna istina!
Fksplozija.
Bilo je okrog "47, ko je nenadoma strahovit pok pretresel vse. Takoj na to je letelo po zraku lesovje in kamenje. U-Činek eksplozije je bil tako strašen, da ie Makučeva delavnica popolnoma izginila. Ostal ie sicer kup očrnelega kamenja, a delavnice ni več. Bližnje hiše so vsled eksplozije grozno trpele. Na hiši Makučevi je vrglo na eni strani ven vsa okna in omet. V hiši g. Nanuta je popadalo na tla vse. Razbita so okna tudi po drugih hišah v bližini. Lesovje je letelo daleč okrog po travniku. Celo na strehe dalje oddaljenih hiš je letelo lesovje in kamenje ter pobilo mnogo opeke. Mimo hiše g. Nanuta je priletel velik kos železa, odtrgan od motorja. Letel je nad 100 m daleč. Prvi hip je vse onemelo. Kmalu pa je prihitelo vojaštvo in mnogo ljudstva. Prihiteli so tudi gasilci ter policija. Vse se je spraševalo: Kdo je mrtev?
Mrtvi so: Makuc, njegova žena Ivanka ;n mehanik Koinel.
Še ko so gasilci prišli na kraj nesreče, je bilo več manjših eksplozij. Po krajšem kopanju izvlečejo izpod razvalin 2 moški trupli, v katerih so spoznali: Ferdinanda Makuca in Rudolfa Komela. Maku.: je imel na prsih globoko do srca odprto rano. Drugače pa ni bil dosti razdejan in spremenjen. Rudolfu Komelu pa je odneslo gorenji del lobanje. Vse se je pa iz-praševalo: Kje je Ivanka, žena Makučeva? Dolgo je niso mogli najti. Slednjič najde nekdo kakih 10—15 m proč od kraja nesreče žensko glavo, ki je bila nekoliko obtolčena, sicer pa ne zelo poškodovana. Bila je pri vratu od telesa z velikansko silo odtrgana. Jasno je bilo, da je i mrtva tudi žena Ivanka. Takoj nato naj-| dejo nekoliko dalje še njeno truplo, in sicer trup, k: se ga je držala še desna noga in ena roka. Oprsje in trebuh je bilo grozno razmesarjeno*. Na drugi strani proti dornob. vojašnici so našli del pljuč. O krog 9h je prišel mrtvaški voz in odpeljal trupla in kose trupel v mrtvašnico.
Komisija, ki je bila v sredo zvečer takoj na licu mesta, je v četrtek svoje delo nadaljevala. Izgrebli so iz razvalin še nekaj drobovja in srce nesrečne žene. \
s
teku dopoldneva so našli še levo nogo. Ene roke pa ni bilo mogoče najti.
Vtis te grozne nesreče je bil strašen. Nihče ni mogel pojmovati tako velike nesreče.
Kako je nastala eksplozija?
Kako je nastala eksplozija, tega seveda nihče ne bo mogel dognati. Priče so mrtve. Častniki saperjev, ki so bili navzoči pri komisiji, so dejali, da take eksplozije še niso videli nikdar in da takega u-činka ne napravi navaden smodnik. Nekateri trde, da je pok. Makuc imel smodnik lastne iznajdbe. Oni pa, ki so bili g. Makucu bližji, pravijo, da je to že star i stvar. Morda je nesrečo povzročila velika naglica. G. Izidorju Nanutu je še v sredo opoldne pravil rajni Makuc, da ima silno delo ter da tnora 400 topičev takoj napravili in odp^siati. Drugi nam poročajo, da je imel za Celje naročenih celih 1100 tepičev, ki bi jih bil moral kmalu odpo-slati. G. Nanut je videl v delavnici opoldne že pripravljen zaboj za topiče. Delo se je zakasnilo baje, ker ni pravočasno dospel potrebni materija!.
Neki učitelj z dežele je v sredo zvečer ob Vz7 prišel k Makucu naročit 10 topičev, ki naj bi jih dobil v četrtek zjutraj. G. Makuc je dejal da bo takoj izvršil naročilo, a sedaj mora pripraviti s m o d-n i k.
Dotični učitelj je odšel domov in ni nič slišal o eksploziji, ki se je zgodila kmalu za njegovim odhodom. Danes zjutraj pride po topiče, a ni bilo več ne Makuca ne njegove delavnice.
Glavarstvo je g. Makucu naročilo, naj da svojo delavnico radi varnosti predelati. Zid. mojster g. Nanut je že izvršil vse načrte in v sredo popoldne bi jih bil Makuc moral nesti na glavarstvo. Ker ni imel časa, tega ni storil.
O žrtvah eksplozije.
Rajni Makuc Ferdinand je bil star 36 let, njegova žena pa 26 let. Poročena sta bila 9 let. Otrok nista imela; a njun zakon je bil pravi vzor lepega in vzglednega krščanskega zakonskega življenja. Bila sta oba vzgledna katoličana. Vsaki teden sta bila pri sv. zakramentih, večkrat v tednu v cerkvi. Nikdar nista skrivala svojega prepričanja. Vrhutega sta oba bila zavedna Slovenca. Žena Ivanka jc bila h..i kavarnarja Lebana na trgu sv. Antona. Bila je stasita in lepa ženska, vzgledna gospodinja. Vedno je pomagala možu v delavnici. Pridobila si je v pirotehniki že veliko spretnost. Ko sO' jo vprašali, če se zaveda, kako nevaren je posel njenega moža, je odgovorila:'»Dobro se zavedam, a želim, če se njemu kaj zgodi,da umrent jaz ž njim.« Njena želja se je izpolnila.
Rajni Komel Rudolf zapušča vdovo s 3 oti očiči, katerih 1 je star komaj par mesecev.
Kaj pripoveduje oče ponesrečenega Ferdinanda?
Ubogi mož je v sredo šel polivat na vrtič svoje hiše v ulici Mattioli, ko začuje strahovit pok. Pogleda kvišku in zagleda
leteti po zraku tratnovje in kamenje: »Takoj sem vedel, da je moj sin m r t e v.«
Sestra g.čna Fliza, ki je voditeljica tia »Šol. Dontu«, je omedlela, ko je izvedela, kaj se je zgodilo z bratom Ferdinandom. Sedaj ubožica leži. Druga sestra gdč. Pavla je tudi učiteljica na »Sol. Domu« ter prednica dekliške »Mar. Družbe«. — Ubogi oče pa je član moške »Mar. Družbe« v Gorici.
Sploh je cela družina lep vzgled pravega krščanskega življenja. Živeli sta obe družini med seboj v vzgledno lepem soglasju. Zato je udarec za ubogo družino, posebno za stariše toliko hujši. Tolaži naj jih pa zavest, da sta Ferdinand in žena 1-vanka bila katoličana ne le v besedi, ampak tudi v dejanju in da ju je ljubi Bog gotovo nagradil za vsa obilna dobra dela.
Naj bo cenjena družina Makučeva prepričana, da ga ni, ki ne bi globoko sočustvoval ž njimi. Naj prejmejo tudi od nas izraze najglobokejšega sožalja. Pokojnikoma pa doaeii ljubi Bog večni mir in pokoj pri Sebi!
Kaj pripoveduje dekia?
151etna dekla Pav. Sobanova pripoveduje, da je gospodar komaj 10 min. pred nesrečo prišel v kuhinjo in tam naročil, naj brž skuha večerjo. To je tudi skuhala. Ravno je hotela iti poklicat k večerji, ko se je vse streslo in se na njo usul omet od stropa, vrata od kuhinje in sobe ter okna so padla po tleh, posoda je zaropotala in nekaj ji je prišlo čudnega ter je omedlela. Pes, ki je bil ž njo v kuhinji, je seveda skakal, ko divji, kar je najbrže deklico zbudilo. Dekle nato skoči po koncu in hiti proti delavnici. Tu vidi, da je ni več in o gospodarjih nobenega sledu. — Tu jo je našel g. Nanut in odvedel k starcem g. Ferd. Makuca.
*
Trdi se po Gorici, češ, da Makuc ni bil zavarovan. Toda to ni res. Za življenje ga res ni hotela zavarovati nobena zavarovalnica; a drugače je zavaroval poslopja, posebno pa dragocene s t r o-j e. Bil je mož preveč trgovskega in praktičnega duha kakor da bi bil kaj takega opustil.
Pogreb nesrečnih žrtev se je vršil danes dopoldne ob lOli na mestnem pokopališču.
Naj počivajo v miru!
Slovenska gimnazija v Gorici.
Slovenska gimnazija v Gorici ima za seboj prvo šolsko leto. Iz izvestja, ki ga je izdalo vodstvo, posnemamo, da je bilo koncem šolskega leta na zavodu 345 u-čencev in 17 učenk-privatistinj. Po biva-iišču starišev je bilo pristojnih v Gorico 105 učencev in 9 učenk. (Na italijanski gimnaziji je bilo iz Gorice 110 učencev in J 2 učenk.) Učni uspeh je prav povoljen, kajti 4/5 dijakov je sposobnih za vstop v višji razred. Poleg obveznih predmetov, med katerimi je tudi telovadba, se pouču jejo neobvezno petje, risanje, slovenska stenografija in italijanščina. V italijanskem kurzu, ki traja 4 leta, se poučuje
0	ure na teden. — Dobro je pri ljeno za pouk nemščine, ki je vezen, kajti v vseh razredih se po nemščina po 5 ur na teden. Vseh i dov je bilo 9 in sicer 3 prvi, 3 drugi, tja in 1 četrti razred. Poleg interen nega vodje je delovalo na zavodu 8 i sorjev in gimnazijskih učiteljev, učiti lovadbe, šolski zdravnik, 5 namesti čiteljev, 4 stranski učitelji, šolski slu pomožni sluga. Zavod ima že prav zbirke učil in tudi knjižnica je lepo rastia. Nekatere knjige ne spadajo v ško knjižnico! Pri zavodu je podpori log »Simon Gregorčič«, ki je že v p letu svojega obstanka razvil prav t nosno delovanje. Zanimiv je izkaz d kov, ki dokazuje, da so podpirali skoro izključno somišljeniki SLS. Z in dijaštvu bi bilo v korist, če bi pristaši nasprotne stranke na tem nekoliko tekmovati! Hvale vredna j sel, da hoče zalog v prvi vrsti pod sinove kmetskih starišev. - Gimna: izvestje prinaša na prvem mestu k spis prof. Ipavca o ustanovitvi slovi gimnazije / Gorici. Tu se na kratko,
1	aj lapidarno opisuje, kako so se g Slovenci borili in prizadevali, da bi svojo gimnazijo. V odločilni stadij jt pil ta boj 1. 1910., to se je osnoval » torij za slovensko zasebno gimna \so lepo zasnovano akcijo so gladk vedli poslanci S. L. S. Poročilo pr p a v c a našteva vse korake posl. F ki jih je storil za slovensko gimnazij se nam zdi potrebno poudariti, ker je" goriški list pisal, da so tudi drugi del. slov. gimnazijo. Ni še pozabljeno, c dotični list grdo nastopil proti omei mu kuratoriju in da bi bil prepreči delo, ko bi bil imel dovolj vpliva lastne somišljenike. — Se nekaj glede štorov. Gimnazijsko vodstvo samo darja, da nikakor ne odgovarjajo dot zdravstvenim predpisom, a človeka i sveta jeza, če primerja te prostore 2 mi, v Katerih je nemška gimnazija, i nec R o j e c je že stavil raditega v c nem ¿boru interpelacijo, a ker je bil zbor zaključen, vlada še ni odgovori njo. Mi zahtevamo za svojo gimi ravno tako dostojne prostore kakor ina nemška! —
Novice.
t Kurai Franc Kodrlč. V torek 111. je na Trnovem umrl ondotni kui g. Franc K o d r i č po dolgi, mučni t ni. Rojen je bil 14. nov. 1855 v Riher1 gu in v mašnika posvečen 8. sept. 1. Dolgo vrsto let je služil na Trnoven novcem in vsem, ki so ga poznali, bt gi mož os ta i v trajnem spominu! Pit je bil danes dopoldne. Mir in i>okoj 111 vi duši!	1
Za župnika v Sv. Križu je bil rek investiran č. g. Ivan Rejec, t1 župni upravitelj v Ajdovščini.
Nova maša v Cerknem. Iz Cei Dne 11. t. 111. je pel dični naš rojak
J
6
vomašnik Ciril S e d e j svojo prvo sv. šo v knezoškofijsk. kapeli v Gorici, a je vstregel splošni želji dragih svojih akov, je daroval drugo slovesno .dari-./ sv. maše v domači župni cerkvi v ne-.jo 12. t. m. Da znajo Cerkljani ceniti loko čast katol. duhovnika, je pokazai sd vse sijajen sprejem g. novomašnika v 3jo sredo. Po vsi vasi razobešene šte-sne zastave in veselo pritrkovanje far-Pi zvonov je napovedovalo izredno slavlje J' četi tega mašnika iz častivredne kmeč-- hiše, med katerimi je sedanji vladika X:svetli knez in nadškof goriški. Ko se peljal č. g. novomašnik s svojci ožj,mi *bjimi sorodniki in vlč. g. dekanom z sčern. avtomobilom iz Gorice, ga je zelo )jazno in veselo sprejela vsa vas. Go-bd župan in vsi občinski starešine so [ojemu rojaku iskreni čestitali na visoki "sti, nakar se je novomašnik ves ginjen 1 nepričakovanem sprejemu vsem pridno zahvalil ter obljubil darovati Ligo sv. mašo za Cerkljane. V lastnem Voru iz prižnice je voščil drugi dan lojim rojakom mir in ljubezen v Kristusu 1 kot kmečki sin prosil Vsemogočnega 1 naj blagoslovi delo in žulje svojih ro-tov - : nakar je podelil vsem zbranim v rkvi svoj novomašnik blagoslov. Z is-ono željo — naj bi mnogo, mnogo let pesno deloval v službi Gospodovi — iimo g. novomašniku trdnega zdravja in lne zadovoljnosti v novem svojem sta-- ter kličemo: Bog blagoslovi trud in lo njegovo — v čast božjo in dušno eličanje izročenih mu ovčic. Duhovske vesti. Nastavljeni so čč. gg. vomašniki: Jož. Jug za drugega kap-la v Gorici; Peter B u t k o v i č za kap-la v Kamnjah; Ciril S e d e j za kaplana Rihenbergu; Štefan P a j n t ar za druga kaplana v Cerknem. Č. gosp. k. S e d e j, doslej drugi kaplan v Cerk-m, postane prvi kaplan; č. g. A. P i-> t, doslej prvi kaplan v Cerknem, je i-movan za župnega upravitelja na Bu-vem; č. g. Ant. P u t a r, župni upravi-j na Bukovem, je imenovan za vicedi-ktorja, bibliotekarja in ekonoma v centr. menišču v Gorici. — Ostale izpremem-, ki jih bo več, se še izvrše. Sprejemanje gojencev v knezonadško-«ko VVerdenberško semenišče. Tudi v ihodnjem šolskem letu 1914/1915 se bo-• sprejeli gojenci v notranjo pripravniku. nadškof. Werdenberškega semeni-a. Izjemoma se bodo sprejeli tudi dijaki šjih razredov, če čutijo poklic k duhov-emu stanu. Prošnje, opremljene s po-;bnimi spričevali, naj se predložijo kne-nadškofijskemu Ordinarijatu do 1. av-sia t. 1. Natančnejša pojasnila se dobe i domačem dušnem pastirju.
»Alojzijevišče« v Gorici. Učenci, ki le Piti sprejeti v v Alojzijevišče«, naj ožijo prošnje do 15. avgusta; priložijo j: krstni list, dve zadnji šolski spriče-ili, zdravniško spričevalo (v šolsko ra->, koleka presto), priporočilo dušnega stirja in, ako želijo kake olajšave planili pogojev, utaožni list. Dečki morajo leti najmanj 9 let ter biti sposobni vsto-
piti vsaj v 3. razred ljudskih šol v Gorici. Natančneje podatke daje vodstvo.
Uršulinski zavod z zasebno ljudsko in meščansko šolo v Gorici, Nunska cesta štev. 6. naznanja: Notranja ljudsko - meščanska nemško-slovenska in vnanja ljudsko-meščanska laška šola s pravico javnosti. Glasba in slikanje; francosko poučujejo rojene Francozinje. Na željo se pripravljajo gojenke k vsprejemnem izpitu za učiteljišče, k zrelostnem izpitu za vrtnarice, za učiteljice ročnih dei. Dosežejo se dobri učni uspehi.
Zelo obširno novo poslopje ima zdravo lego ter odgovarja vsem higijeničnirn zahtevam. Ima igrališče, vrt, kopelji, električno razsvetljavo itd.
Za gojenke se skrbi vestno in točno. Pri zmerni ceni imajo dobro hrano.
Več se izve pri vodstvu uršulinskega zavoda.
Smrtna kosa. V pondeljek dne 20. t. m. je umrl tukaj občeznani Martin Jazbec, star 86 let in 9 mesecev, oče župana ko-menske ¡občine Vinkota Jazbec. Bil je glo-bokoveren in svojo 6 mesecev dolgo bolezen, med katero je pogostokrat prejel sv. zakramente, je udano prenašal. Bil je kremenitega značaja in prav skrben gospodar. Rajnikov dom — njegova klet, njegov vodnjak, njegova polja in vinogradi kažejo njegovo železno pridnost in vstrajnost. Med tukajšnjim ljudstvom je prišel že v pregovor njegov težki »pi-kon«, s katerim je obdeloval svoje vinograde. Svetila mu večna luč!
Sesljan: V torek je umrl Vinko Alfred Szapary, sinček Nj. ekscelence, grofa Miroslava Szapary, avstr. ogerskega poslanika v Petrogradu. Dragi ostanki o-četovega ljubljenčka se prepeljejo v sredo po železnici v Hasberg in bodo pokopani v knežjem grobišču Windischgraetz-overn.
Iz Jageršč. Nihče ni pričakoval, da bode naš prvi ključar, g. Janez V o n č i-n a, sredi najhujšega dela, po kratki, komaj 24 ur trajajoči bolezni, odpoklican. V marsičem ga bodemo težko pogrešali. Kot ključar je bil vesten, kot nadzornik posojilnice v Šebreljah v malenkostih natančen, kot gospodar na svojem domu vzoren, ki je znal s svojo štedlji vestjo svojemu premoženju pridobiti ugled pred svetom. — Pokojni g. ključar Janez Vončina je bil veščak v kmetijstvu. Zato je dobro napredoval gmotno. Za svojo osebo skromen, je znal skrbeti za svojo družino. Kctt spreten voditelj svoje kmetije je užival priznanje ter tudi drugim rad pomagal z dobrim nasvetom. Bil je kot redka izjema v naših hribih družabno dobro razvit mož, ki je bil družbi zelo zanimiv. Škcda, da je tako hitro odšel, komaj 46 leten mož! Njemu časten spomin, družini naše sožalje!	____
Tombola v Št. Ferjanu se je izvršila v splošno zadovoljnost, čeprav je bilo malce zamude. Čujemo pa, da so se pri tej priliki prodajale razglednice z nemškim besedilom, lo m prav! Mi imamo sani» dovolj lepih tazgiednic, ni nam segati po
tujih izdelkih. 1 o omenjamo zato, da sc taka napaka nikjer več ne pripeti.
Pomotoma so bili izpuščeni naslednji maturanti nemške gimnazije, ki so napravili maturo z dobrim uspehom: Bre-z i g a r Albin, B r u m e n Albert in Č e-b o k 1 i Andrej.
Za 1. hrvaško romanje v sv. deželo
dne 1. sept. 22.¡9 t. 1. je še nekaj prostorov praznik, blovencev bo dosti zraven. Kdor se želi udeležiti romanja, naj se do 15. avgusta priglasi na naslov: Vodstvo 1. hrv. romanja v Zagrebu, frančiškanski samostan, ali pa: P. Jeronim Knoblehar, frančiškan, p. Brezje Gorenjsko.
Pogrešajo slaboumnega fanta. Pogrešajo že od petka pred sv. Petrom in Pavlom slaboumnega Antona Huma r, 25 let starega, iz Bat. Fant je velike postave, plavolas, zelo plašljiv, bos in brez ka-mižole. — Od doma je tekel za nekim vozom uo Solkana, kje je izginil vozniku izpred oči. Kdor bi vedel kaj o njem, naj blagovoli javiti takoj županstvu ali orožmševu.
Poročila sta se dne 8. t. m. Jožef F u r 1 a n iz Svinjega, občina Šmarje, vrl naš somišljenik, z gospodično Viktorjo P a 1 j k, članico Marijine družbe iz Vel. Zabelj. Bilo srečno!
Goriški rojak — našel nesrečno smrt na tujem. V Saalfeldnu je delal na železniški progi 201etni Fran B i t e ž n i k iz Grgarja. Kar pridrdra brzovlak iz Zeli ani See ter ga vrže s tira kake 3 m daleč. Po 6. urah je revež izdahnil. Pokopali so ga v tuji zemlji. N. p. v m.!
Dva poizkušena samomora. S Krasa: Pred tremi tedni si je hotel nekdo v Komnu vzeti življenje s tem, da je pil raztopljen vitrijol. Pomoč domačega zdravnika in tržaška bolnišnica sta mu rešila življenje. — V Preserjah pri Komnu si je pognal v glavo par krogelj iz samokresa Ivan Pipan, orožnik v pokoju. Poiskusil si je prikrajšati življenje vsled obupa in neozdravljive bolezni — a vkljub novi bolečini bo vendar kmalu zaceljena njegova glava. Bog daj takim nesrečnežem pravo pamet in pravo pot k verskemu življenju, ki je edina tolažba v bolezni!	_
Poštni direkciji: lz Kromberga. Zvedeli smo, da pismonoša, ki raznaša pisma po Grčni, agitira proti »Novemu Času« in vsiljuje ljudem protestantovske brošure. Opozarjamo slavno poštno direkcijo prav resno, naj dotičnega svojega uslužbenca primerno poduči! Za sedaj naj ta opomin zadostuje, če pa ne bo to pomagalo, bomo napeli drugačne strune.
Utonil je v nedeljo 29. t. m. v Soči pri Strašicah pri kopanju vojak 10. topni-čarskega bataljona, po imenu Šumi. Kopal se je v družbi treh drugih tovarišev, ki pa niso opazili, kdaj je izginil pod vodo. Menili so, da je šel na suho. Ko so hoteli domov, so ga pogrešili. Truplo so našli še-le včeraj.
Občinske volitve v Devinu. Iz Devi-na: V soboto smo imeli občinske volitve,
pri katerih je zmagala Slov. Ljud. Stranka v vseli razredih. Čast možem, ki se niso dali omajati ne z obljubami, ne z grožnjami in ne z denarjem!!! Kako je z absolutno narodnostjo v liberalni stranki, so jasno pokazale volitve. Nezaslišano!
Preiskave v slovenskih liberalnih društvih je izvršil dr. Casapiccola popolnoma na svojo roko, brez vednosti svojega šefa g. okr. glavarja. Kaj je dr. Casapiccola i-skal tu, ni znano, ali bombe, ali le tajna pisma. Vsekakor je on kakor nalašč mož za take preiskave. Ne zna namreč niti toliko slovensko, da bi ločil slovenščino od japonščine. In tak mož vendar ne more biti na mestu kot polic, komisar v Gorici. Predsedniki liberalnih društev, potem razni liberalni poslanci so poslali na mini-sterstvo pritožbo proti dr. Casapiccoli. To brzojavko je podpisal tudi dr. Gregorčič. Sedaj poročajo, da utegne priti iz Trsta komisar, ki zna slovensko. Upajmo!
Dr. Casapiccola — s pasjim bičem! Čisto na kratko hočemo podati dogodek. Dr. Casapiccola je v nedeljo šel s svojima psoma na sprehod v Pevmo. Eden psov ni imel nagobčnika, kar je policijsko kaz-njivo. V roki je dr. Casapiccola imel pasji bič baje iz volovske žile, ki je tudi prepovedan. Pred Komavlijevo krčmo se psa spopadeta z domačim psom, ki je imel nagobčnik. Casapiccola vzame bič in začne tolči po tujem psu, ki je imel nagobčnik. Gospodar pride iz hiše z neko metlo in odriva proč Casapiccotovega psa. To pa je. g. dokt. zelo razburilo. Udaril je Ko-inavlija 2 krat tako, da je skoraj onemel. Sin to videč skoči očetu na pomoč. Tudi njega Casapiccola tako udari, da se fant opoteče ter skoro izgubi zavest. Ko je to videla hči, se je onesvestila. Ljudje so bili ogorčeni; a so se obnašali dostojno. Dr. Casapiccola jo je sicer hitro odkuril, a zgodilo se mu ni nič žalega. Sin umoril očeta. Morilec se usmrtil v ječi.
Iz Vidma poročajo, da se je morilec Ferdinanda Kosa iz Njiv (Rezija), sin A-lojzij v ječi usmrtil. Svojega očeta je umoril že meseca maja med spanjem. Hladnokrvni morilec je očetu sam napravil mrtvaško krsto ter ga potem pokopal. Ko so ga sosedje vprašali, kaj počenja, je odgo-goril: »Pripravljam balo svojemu bratu Petru.« Ta se je imel tisti dan poročiti.
Prijet ponarejalec denarja. V Kormi-tiu so aretirali oržniki regnikola To-tnassina iz Tarčenta, ki je osumljen, da je ponarejal avstrijski denar. Tomassina, ki so prepeljali v zapore sodišča v Gorici, so zaradi istega zločina zasledovale tudi italijanske oblasti.
Poskušen samomor vojaka. Z 2. nadstropja vojašnice na Travniku se je vrgel korporal 47. polka neki Č e h s Štajerskega. Čudno, da si ni ubil.
Trupli nepoznanih morilcev. V bližini Nabrežine so našli dve trupli in sicer eno moško in eno žensko, ki ste ležali že več časa mrtvi med nekimi borovci. Trupli so pokopali ne da bi se ju moglo identificirati. Neznanca sta se namreč zastrupila z lizolom.
Pri kopanju je utonil 20. t. m. v Zagi pri Bovcu finančni stražnik Loganic. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil pod vo do. Našli so ga še-le čez 1. uro.
Velika nesreča se je zgodila 15. t. m. v Terzu pri Červinjanu. Ko je predp. pri-drdral tja vlak, ki vozi iz Červinjana v Gradež, so se splašili voli nekega voznika. Vlak je voz razbil, enega vola razmesari! in ubil, dva vola pahnil v bližnji jarek, kjer sta se vtopila, gospdarja vrgel daleč v stran in tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v bolnišnico, njegovega 91etnega sinčka pa ubil razsekavši mu glav©.
Vabilo
na
LJUDSKI SHOD v nedeljo 2. avgusta ob 4. uri pop. na dvorišču gostilne g. Vuga pri Sv. Luciji.
V s p o r e d:
1)	Velika Avstrija.
2)	Jugoslovansko vprašanje v Avsrtiji s posebnim ozirom na Goriško.
Na shodu bo govoril tudi g. drž. in dež. poslanec Jos. F on.
SI. kat. pol. in gospod, dr. za tolm.. okraj.
Trst in Istra.
Državna podpora v Koperskem okraju. Ministerstvo za javna dela je določilo sledeče podpore:
1)	za most čez potok Račica pri Bu-zet-u kron: 1000;
2)	za cesto iz Doline čez Prebeneg do erarne ceste pri Črnemkalu in podaljšanje do Podgorja kot prvo rato kron: 30.000. Stroški preračunjeni kron: 136.000. K temu prispeva država kron: 98.000.
3)	za napravo nove ceste Koper-Van-ganeli-Babiči - Truške - Tersek kot prvo rato kron: 50.000. Preračunjeni stroški za to cesto znašajo kron: 380.000. Država je dovolila podpore kron: 228.000.
4)	za cesto v dolini Oltra pri Kopru kot II. rato kron: 23.000. Preračunjeni stroški kron: 86.000. Država prispeva kron: 43.000.
5)	za napravo komunikacije med dolinami Rižano - Dragonja in brežinami isterskega Krasa in napravo ceste. Dekani - Sv. Anton - Truške kot sedmo rato kron: 30.000. Preračunjeni stroški kron: 278.000. Država prispeva kron 158.000. Kako potrebno je tedaj, da bi deželni zbor Istre deloval, ki bi dovolil k navedenim stroškom še, svojo podporo. Le na ta način se ta javna dela izvrše.
Jelšane. 7acnji čas vznemirjajo nesreče naš j far • v> moumii klub alpski je imel pred tedni dirko čez Jelšane. En avtomobil je povozil nekega otroka, ki se zdaj nahaja v bolnišnici v Reki. — V
zadnjih dveh mesecih smo ime I i t.r i p o ž a r e, vse po noči. — Dne 17 t. m. je ubila strela posestnik Martina Surina na Pasjaku. Kosila sta sinom, naenkrat udari strela in oba st padla omamljena na zemljo. Ko se je sir zavedel je hitel k očetu, ta pa je bil 'h mrtev. Pokojni je bil dober mož. i Umrla je Pavla Frol, članica naše Ma rijine družbe. Prav pridna deklica. Pogo stokrat je nastopala kot igralka na odr 1 in je igrala izvanredno dobro. Goreč' družabnico bo Jelšanska Mar. družba ja ko pogrešala. Prav lep pogreb je imela.
O priliki abiturijentskega sestanka Trstu sodeluje iz prijaznosti pri odmori ■ in med komerzom nabrežinsko-svetokriž ki tamburaški zbor. Ob enem tudi nazna njamo, da se napovedana sv. maša, dne 1 avg. vrši ob 7h in ne ob 7. in pol uri, ka kor je bilo prej rečeno. Predprodaja vs topnic in sedežev za predstavo je v trgo vini »Kat. tisk. društva« v Trstu. — Prir odbor.
Sv. Ivan pri Trstu. Našo mar. druž bo zadel je hud udarec Marička Godi n a, občeznana, in spoštovana, vsaletn uzorna članica, in od ustanovitve I. 190. naprej, marljiva odbornica naše družbi je v pondeljek, 20. t. m. po kratki, a hud mučni bolezni previdena z vsemi sv. za kramenti v mestni bolnišnici v Trstu milno, in sladko v Gospodu zaspala. — Na preljubljeni kaplan č. g. Jožef G 1 a ž a je premeščen za mestnega kaplana k S\ Antonu nov. v Trst, na njegovo mesto p pride k nam novomašnik č. g. Virgil Š č e k. Obema želimo obilno blagoslov Božjega v njunih novih službah.
Sestanek Sodal. Ss. Cordis Jesu Trstu bo mne 30. julija 1914 v Bazovk ob 10. in pol ure.
Steckenpferd-
lilijnomlečnato milo
prej ko slej neutrpno za oskrbo polti in lepote. Prl-inana pisma.	p0 80 h poviod.
^^^mmmmmmmmmmmmmmmss.
Dopis iz Mirna.
Tako torej, ljubi »Novi Čas«! Princ sel si nam zadnjič zanimivo novico, da j c. kr. okr. šolski svet imenoval g. Alojzij. Urbančičaza učitelja v Mirnu.
Menili smo mi, ki nimamo doktorske ga razuma, kakor sedanji g. šolski nad zornik, da je izključeno zopetno imenova nje tega moža za učitelja v Mirnu. Menil smo, da ne bode treba o tem nikdar ve besede spregovoriti in tudi peresa pomo: čiti; kajti nam je res žal, da smo primora ni o tem zopet javno govoriti in pisati. Z. vse to pa naj se zahvali prizadeti najprvi samemu sebi, potem našemu krajnem šolskemu svetu in slednjič tudi c. kr. oki šolskemu svetu v Gorici.
Začnimo: Prvi vzrok tega imenova tija je g. Urbančič sam. Njegova želja priti v Mirn je zato tako veliko, ker n ga kraja na svetu, kjer bi mu bilo mogoč tako se košatiti, kakor ravno v Mirni
s
To pa zato, ker ni nikjer tako nesposobnih liberalcev, kakoršni so tukaj. Nezmož-
<	ni so za vsak javni nastop. Še nezmožnej-ši pa so za vsako druge delovanje, katerim bi se mogli vsaj navidezno ponašati.
Naravno, da si želi navihani g. Urban-t čič te nezmožne takozvane »napredne« družbe, katera se mu mora hočeš nočeš , pokoriti.
Drugi vzrok je seveda ,kakor smo : rekli, večina članov našega krajnega šol -i skega sveta. To je družba ljudi, katerih i večina, je prepričana, da je naredila najbolj pametno delo s tem, da je predlagala tega človeka g. Urbančiča za učite-; Ija v Mirnu. Ti možje, ki so to storili, so imeli pred očmi v prvi vrste le svojo li-
<	beralno družbo, kateri manjka glava t. j
1 poveljnik. Za to glavo se jim je šlo in nič drugega.
Sicer pa oba vzroka, katera smo do 1 zdaj navedli, so stvar g. Urbančiča in na-' ših liberalcev, radi česar pa jim niti ne , zamerimo, ako si po svoje pomagajo iz ■ mlake.
Druga stvair pa je to, da je c. kr. okr. šolski svet to imenovanje izvršil. Kaj mislijo gospodje, da smo mi samo zato tukaj, da bodemo kašo, katero so skuhali, kar tako pojedli? Se varate! S čim neki ste to imenovanje vtemeljili in s čim je o-pravičite? Na odgovor gospoda!
Mi pa, čeravno ne poznamo tako dobro šolske postave, kakor gg. okr. šolska nadzornika Finžgar in dr. Pavlin, smatra-
mo g. Urbančiča za nemogočega. Prizadeti gospodje dobro vedo. kaj menimo. Zato se tudi izgovarjati ne bodo mogli. Le čudimo se, da je kaj takega mogoče.
Zato protestiramo proti temu imenovanju z vso odločnostjo. Poskrbeti, hočemo, da s tem imenovanjem ne bode bavii samo še deželni šolski svet temveč še kdo drugi. Stvar naših poslancev bo, vprašati naučnega ministra, kaj o tem imenovanju sodi.
Stvar naša bo pa tudi pojasniti zadevo najnatančnešse na vseh mestih in o-značiti tudi tiste, ki gospoda Urbančiča silijo v Miren. Gospodje, ne pojde tako! To za danes!
Dar
•o vi.
»Alojzijevišče«: P. n: gg. Ignacij Le-ban župnik 10 K; hranilnica in pos. v Ri-hembergu 25 K; Pirec Valentin, župnik 5 K; mons. Janez Kolavčič, apost. pioton. 20 K; Rejec Ivan, župnik 16 K; Štolfa Ivan vikar 5 K; S. O. Avče 10 K; Kovačič Ivan, župnik 8 K; Matelič Alojzij, župnik 50 K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 5 K; Rutar Anton, župni upr. 5 K; Štanta Vinko, župni upr. 2 K; Solkanska župnija 35 K; Marušič Alojzij, trgovec v Opatjemse-lu 10 K; hranilnica iu pos. v Cerknem 20 K; Cigoj Leopold, župni uprav. 3 K; hranilnica in posojilnica v Biljani 80 K; I. I. 5 K; Filipič Alojzij, vikar 2 K. Bog plačaj!
Novi čas prihodnjega tedna.
26.nedelja:	8. pebink. N e d. ev. O
krivičnem hišniku. — Sv. Ana, mati Dev. Mar., patrona župne cerkve v C e r-k n e m in B a t u j a h, vikarijske cerkve na O r a h o v e m, pokopališke kapele v Kanalu ter cerkvice v Rožnidolini.
27.	pondeljek: sv. Pantaleon, mučenik, umrl 1. 305 v Nikomediji.
28.	torek: sv. I n o c e n c i j, papež umrl 1. 417.
29.	sreda: s v. M a r tal, dev.
30.	četrtek: sv. A b d o n in S e n e n, mučenca umrla I. 250 v Rimu.
31.	petek: sv. Ignacij L o j o I a n-s k i, spozn., ustanovitelj jezuitskega red i, umrl v Rimu 1. 1556.
Avgust — Vel. Srpan.
1.	sobota: Vezi sv. Petra, a p. —
2.	nedelja: 9. pobink. P o r c i j o n k u-la. —
LOTERIJA.
15. julija 1914.
Trst..... 71, 75, 50, 87, 20.
18. julija 1914. Dunaj .... 23, 73, 79, 19, 69. Gradec 21, 10, 37, 77, 71.
Kl I
? Gorici
Najnovejša in o d a v rožicah, kakor vse vrste blago se prodaja po čudovito nizki ceni.
Največja izbera novosti.	Pregrad & Černetič.
Ljubljanska kreditna banka p^užnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
Delniška glavnica K 8.Q00.Ö0Ö Rezervni zakladi „ 1,000.000
Vloge na knjižice po 4' 20|0 v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni ne papirje. Srečkena obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma.
Podpisani naznanjati, da sem se preselil z mojo krojaško delavnico i/, ulice Vetturini št. 3 v Križno ulico (Via Croce) št 8, nasproti «Šolskega doma» ter se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in dežele za nadaljna in obilna naročila.
Z velespoštovanjen
FRANC PLEČNIK,
krojaški mojster.
RAZPIS SLUŽBE
občlnskinskega tajnika
V Cerknem se raspisuje in sicer z letno plačo 1000 Kroti, služba obč. tajnika. Pro silec mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika, prednost imajo oni, kteri so tajniško službo že opravljali, in naj prošnji priložijo dotična spričevala in jih je vložiti do 30 julija 1914 na podpisani urad.
ŽUPANSTVO V CERKNEM
dne 13. julija 1914 Župan:
J. ERŽEN.
V'n motno, zavreto, se popravi kako III J tudi odvzame duh po piesni aH mufl. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Novega Časa".
Termalna radioaktivna
— — kopelj Kneza Auersperga — — Kranjske Toplice.
Železniška postaja Dolenjsko Straža - Toplice Akr.iloterme z 38 stop. C., eez 30.000 hektolitrov termalne in radioaktivne vode na dan, veliki vodni nabiralniki, posebna kopališče, kopališča o močvirju, elektroterapija, masaža, sobe urejene z vsakim kon-fortom, imenitna restavracija.
Priporočljivo za zledeče bolezni: reumatizem, kostoboli, neuralgija, neurastenija, histerija, ž. nske bolezni itd. itd.
Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča.
Sezona od I. maja do 1. oktobra.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo" urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu".
NANUT
mizaRstv
odliftovano z električnim mehaničnim obratom
^JVTJ. CEJ^JvrnOj
GORICA TRŽAŠKA CF<=™ ^ l8-
zdeluje: Cerkveno oprave--—
klopi, spovednicc, klečalnike.---—
Stavbena dela okna vrat —--—
Zaloga pohištva omare, mize, ostenje, stolice, okvirje, blazine in šuste- — — — — Zaloga: Strugarskih in rezbarskih izdelkov. —----— —--
And. & Fran Volarič
sobna in dekorativna siikarja se priporočata siavnemu občinstvu v mestu in na deželi za vse v to stroko spadajoča dela.
Via del Ospitale št 10
GORICA.
zoouziiravmšli m mmmi{\ aleije
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju Qd 9. ure dop. do 5. ure pop.
Edina, večkrat odlikovana slovenska t rdka na Tirolske in,
se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov
itd. itd. itd.
*
Velikanska zaloga,^ kri-pel bre/10g'a vsakovrstnih slTk v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
Cenike pošilja zastonj in franko
KONRAD SKAZA
umetni atelier za vsa cerkvena dela. S -Ulrich Grodeu Tirol. -
Stalen postranski zaslužek £uSe™t
kega stanu, le z djmačim delom ! Zasluži se mesečno najmanj 80 K. Popolnoma nova ¿tvar Ponudbe, katerim je treba priložiti 60 vin v znamkah, na INSTPUT HE1SER, Dunaj VI., Magdalenenstr. 8.
IZIDOR
avtorizovaaa stavbena tvrdka'
* GORICI
u Ica Adehide Ristori št. 5
se priporoča p. n. občinstvu za vsa1 stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne' načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah.
Frane
paser v Cerknem
se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: moštrance, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje.
Sdliina tzvršitevl — Zmerne cene! M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo briv-nico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.




:
i
>
Vsakdo mora zadeti!
400 000 in 200 000 frankov znašajo glavni dobitki
TURŠKIH SREČK.
6 žrebanj vsako leto ! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
475*000 oziroma 3Y5'000 kron, ozit. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk. 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto : Prihodnje žrebanje 1. avgusta Mesečni obrok od K 4 - naprej. — Za cenjene naročnike določene so
nagrade in premije 1 Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
Valentin Urbančič, Ljubljana O.


i—" u i» »i u ■	» '	— iV 1) * <**> — '« '
= Velika naloga E E pisarniških, šol- z

Pur gaj, Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila, cena vez. K 2 80 (po pošti 30 v več).
Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000 cena K 1.30 vez. K 2 (po pošti 20 v več).
Pleivveis-Kalinšek, Slovenska kuharica cena =	=
okrajšana izdaja vez. K 3.60 (po pošti ; skih in vseh v to l 30 v več); velika izdaja s slikami K 6 (po =
pošti 30 v več).	= stroko spadajočih =
Naša zdravila in njih uporaba v domačem - _--- J=
zdravljenju, cena K 1.20, vez. K 1 80 (po pošti 20 v več).
„Zelišča V podobah". Cena 60 vin. Ta knjižica precočuje domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sebi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor bo s to knjižico v roki iskal zdravilnih želišč, katerih ne pozna, jih bo brez težave spoznal in našel.
IIIII II IDIIIfll 1111IIIK > t ......
S - - potrebščin = - - itd. itd. itd.
Šolske potrebščine
na debelo in drobno
priporoča
Kniipa Kat. Tisk. Društva
v GORICI
(Uloiitova liiša) =r=
■ 11111111 ■ 111111 ■ 11 ■ 111111111
v* .MV0'
^ V ,

min n M i nun M m i M i
Knjiga uradnih vlog.
D o 1 ž a n Knjiga uradnih vlog. - Cena 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 vin. več. Prinaša največjo izbiro sodnih vlog za vse prilike. Knjiga navaja poleg vlog v iz-venspornem sodnem postopanju (varu-štvo, skrbstvo itd.) tudi obrazce vse navadnih civilnih tožb, ki spadajo v področje okrajnih sodišč. Obrazložene so tudi kazenske vloge in silno stroga določila glede poslednje volje (oporoke), katero pojasnujejo mnogi vzorci. Knjiga, ki bo vsakemu, ki ima opravila z javnimi oblastmi, dobrodošla, se dobi v knjigarni „Kat. diskovnega društva v Gorici (Montova hiša).
Raznovrstni kipi,
-	- - n. pr.: - - -Presv. Srce Jezusovo, Lurška mati
-	Bošja, itd. itd. -od 20 cm dalje.
-	- Vsakovrstne - -druge devociona-
-	- - - lije. - - - -
Ravnokar je ^ izšla knjižica
.Zločin v Sarajevu'
ki jo krasi do 30 lepih, deloma umetniških slik. V knjižici je natančen opis vseh na tragičen umor se nanašajočih dogodkov. — Posebej opozarjamo ra krasne portretne slike pokojnih žitev nadvojvode FRANA FERDINANDA in soproge ZOFIJE vojvo-dinje Hohenberg, ter njunih treh otrok.
Izvod stane 1 o vin., po polti io vin. ve Naročila sprejema in izvršuje poštno obratno:
Knjigarna kat. društva v Gorici
(Montova hiša).
1
SIP	& «ž	
	¥1 .-. --V?