Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine
»OBRTNI VESTNIK« ' 1 izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno	Din 40"— polletno	Din 20’— posamezna številka . Din 2'—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatislci dovoljeni le z navedbo vira.
	UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9.	Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVIII. LETNIK.	V LJUBLJANI, DNE 15. OKTOBRA 1935.	ŠTEV. 10.—11.
Revija naše moči in dela
Izredno dobro uspeli občni zbor Zveze obrtnih društev v Celju — Slovensko obrtništvo za svoje upravičene težnje izstopa iz obrambe v napad
Letošnji občni zbor naše najmočnejše prostovoljne obrtniške organizacije je pokazal polno samozavest in visoko sposobnost našega obrtništva. V dvorani Obrtnega doma v Celju se je v nedeljo, dne 6. t. m. vršil občni zbor Zveze obrtnih društev za j Dravsko banovino. Dvorano so napolnili de-legatje vseh članic Zveze, prisostvovali so tudi zastopniki hrvatskih obrtniških društev in velike večine obrtnih združenj, med njimi g. Rozenberg in g. Šlegel iz Zagreba. , Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je ! zastopal g. dr. Pretnar iz Ljubljane, v za- j stopstvu g. bana pa sreski podnačelnik g. j dr. Svetina, prisotni so bili zastopniki ; Okrožnih odborov ter zastopniki tiska.
Predsednik g. Rebek je v zbranih besedah orisal delo Viteškega kralja Aleksandra I., čigar spomin so prisotni stoje poča- ! stili. Odposlana je bila brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., ministru za trgovino in industrijo g. dr. Vrbaniču, notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ministru brez portfelja, g. dr. Kreku ter banu g. dr. Natlačenu. Umrlih članov: Frana Kavčiča, Filipa Pri-stoua, Drago Bernardi ja ter Frana Rebeu-schegga se je g. predsednik spomnil v lepem nagovoru. Svoje pozdrave so sporočili z daljšimi nagovori zastopnik g. bana g. 'dr. Svetina, prav toplo pozdravljen naš dolgoletni sodelavec iz Zagreba tovariš Rozenberg ter v zastopstvu Zbornice obrtni referent g. dr. Pretnar. Nato je predsednik g. Rebek podal
predsedniško poročilo,
povdarjajoč v jedrnatih besedah težave, s katerimi se je boriti današnjemu obrtništvu: »Položaj obrtništva je skrajno slab, izčrpalo je vse svoje sile, ter stoji brez sredstev takorekoč na cesti. Število obratov v treh letih je neverjetno padlo, skušali smo se prilagoditi spremenjenim prilikam tako, da smo zmanjšali režijo, toda brez prave koristi, kajti kmot kot naro.čnik obrtništva
Kot smo že javili, pripravlja Obrtniško društvo v Ljubljani modno revijo, na katero opozarjamo posebno obrtnike oblačilne stroke. Želimo, da se te revije udeležijo posebno mali obrtniki, katerim je prav za prav namenjena. Vsa navodila dobite v tajništvu Obrtniškega društva.
Poziv sodelavcem pri modni reviji!
Na inicijativo Obrtniškega društva v Ljubljani, sporazumno z Udruženjem kro-jučev in sorodnih obrti (krojačice, kroja-
je izostal. Naša pokrajina se razlikuje v bistvu od drugih v naši državi ter je v veliki meri odvisna le od obrtniškega stanu. Res, da je kmet največji gospodarski faktor, ne moremo pa pri nas v Dravski banovini govoriti o agrarstvu. Obrtnik in kmet sta povezana med seboj, oba kmetujeta; toda do-čim je kmet toliko na boljšem, da mu ostane še vedno rešitev na svoji lastni zemlji, je obrtnik kot važnejši faktor popolnoma nezaščiten. Na ta način je pokrajina zapisana absolutni propasti.
Kakšni so naši pogledi na notranje politične prilike? Smo za brezkompromisno narodno in državno edinstvo. Svojo rešitev vidimo v nadstrankarski borbi, roko v roki za skupni gospodarski procvit in napredek stanu države in naroda. Poleg nacijonalne zavesti nas vodijo tudi skupni gospodarski interesi.
V našem pokrelu smo zavzeli solidno ; enotno stališče, ter hočemo kot pozitivni ! delavci usmeriti svoje delo v izboljšanje I lastnega položaja. Kakor zahtevamo na eni I strani nedeljivost države, nam bo na drugi strani dobrodošla čim širša avtonomija banovinskih edinic. Vsaka pokrajina naše obširne lepe domovine ima svoje posebnosti v gospodarskem pogledu, kot sem omenil naša banovina ne išče svoje rešitve v agrarstvu. Zato opravičeno zahtevamo od odgovornih činiteljev, da posvečajo večjo pozornost in nudijo podporo vsem produktivnim silam v državi, ne samo kmetijstvu, temveč tudi obrti, trgovini in industriji.
Kriza izvira iz kmetijstva. Napredek kmeta je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev: obrtništva, delavstva, industrije in trgovine. Dočim se bo socijalni položaj delavstva in ostalih faktorjev polagoma izboljšal bo obrtnik, ki igra nnjvečjo vlogo v socijalni in gospodarski strukturi naroda, polagonia shiral. Zadnji čas je in ponovno opozarjam, da merodaj-
Ljubljani
či, krznarji, čevljarji, rokovičarji, dežni-karji, torbarji, izdelovalci perila itd.), v Ljubljani, se izvede v dneh Obrtniškega tedna, t. j. od i. do 8. decembra t. 1. modna revija. Pozivamo vse obrti oblačilne stroke, da se v svesti si svoje stanovske zavesti, udeležijo te revije. — Ta poziv velja vsem obrtnikom v območju mesta Ljubljane. Zadnji dan prijave je 25. oktober t. 1. pri Združenju krojačev in sorodnih obrti, Sv. Petra nabrežje št. 19.
ODBOR.
ni faktorji obrnejo več pozornosti našemu vprašanju.
Zaposlitev je padla od 66 do 80 odstotkov. Cene izdelkom so padle, dočim so se cene surovinam zvišale. Če je sploh kaj zaslužka, tedaj je tako minimalen, da se ne izplača o njem govoriti.
Javne dajatve onemogočajo napredek. Radi skrčenja zaposlitve in zaslužka ne zmore več obveznih dajatev, ni čuda torej, da je beg iz legalne samostojnosti na dnevnem redu. Kot primer naj navedem, da se je svoje samostojne obrti v zadnjih treh letih odpovedalo 6000 obrtnikov.
Neobhodno je potrebna izvedba pavša-lizacije po predlogu Zbornice za TOI, t. j. pavšalno obdavčenje s pridobnino vred naj se splošno zniža ter razdeli po kategorijah z ozirom na obseg obratovanja in številu zaposlenega delavstva.
Socijalne dajatve za zavarovanje delavstva so postale preobčutne in v številnih primerih za obstoj poedinih podjetij naravnost katastrofalne. Nujno je potrebno znižati ta krvni davek, po možnosti naj se izvrši decentralizacija OUZD.
Obrtništvo bolestno krvavi radi bohot-1 no razpasle nelojalne konkurence zlasti s j strani šušmarstva, dalje radi favorizacije trgovskih industrijskih velepodjetij Bat’a, j Tivar itd. Nelojalno tekmovanje, plačeva-i nje pomožnega osobja, prekomejno število j vajencev ter neplačila javnih dajatev so j točke, ki nam povzročajo skrbi v lastnih vrstah. Uvesti je rigoroznejše postopke, na ta način, da se minimalizirajo delavske mezde, določi število učencev ter uvede strožje mere pri mojstrskih izpitih. Samostojnost ; mojstra naj bo dosežena s 25 leti ter tako, j da bi po klasifikaciji, ki jo je prejel pri I mojstrskem izpitu imel pravico do vajencev. J Delo v kaznilnicah in samoupravnih delav-! nicah naj se ukine, isto delo v lastni režiji, ki odvzema obrtnikom zaposlitev. Obrtništvo odločno odklanja v obrambo svojih pravic in usposobljenosti zahteve inženjer-jev in arhitektov t. j. inženjerski zakon. Hočemo načrt sami redigirati.
Za uspešen razvoj obrtništva naj se uvedejo ceneni krediti, zajamči izterljivost terjatev.
Obrtni stan je tudi drugače ozko povezan z nsodo drugih stanov. Tako je z redukcijo uradniških plač kupna moč konsu-menta še bolj padla. Upravičene zahteve uradnikov smo tudi mi podprli. Nanizal sem torej naš gospodarski položaj, ki je postal nevzdržljiv. Da se ta izboljša, zahtevamo oživotvorjenje gospodarskega sveta, ki pa naj se ne sestavi iz politično strankarskih vidikov, potem se bo šele vodila prava gospodarska politika.
Kje je naš državni gospodarski program, zveza z morjem, javna dela, ureditev cest itd. Čaka nas mnogo dela in žrtev, tudi mi iščemo sodelovanja s temi konstruktivnimi silami. Malodušja ne sme biti ined nami.
————■—■■■ii—■■■■■■rmii umili iii—h
Modna reviia v
Dobro vemo, kaj hočemo ter stopamo zato iz obrambe v napad proti vsemu, ki ovira naš gospodarski, kulturni in socijalni napredek, pa naj se pojavi v katerem koli uradu, ustanovi ali društvu. Vse, kar je napačno mora pasti, kar je nezdravo mora prenehati.
Gremo v boj proti vsem napakam in nezdravim pojavom kajti nadaljevati tako bi kazalo iti v propast. Ta boj je treba dobo-jevati tako dolgo, da bo izvojevan popolen uspeh. Uničiti moramo svojega nasprotnika, t. j. vsakega, ki preprečuje naš uspeh.
Izvajanja gospoda predsednika so žela dolgotrajno in živahno odobravanje. Nato je sledilo obširno
tajniško poročilo
g. Ferjančiča, ki je nudilo zborovalcem popolno sliko dela in uspeha s strani Zveze. S tem, da se je prenesel čudež v Ljubljano, je nastalo v Zvezi novo življenje. Niti eno vprašanje ni šlo mimo Zveze, ne da bi ta zavzela svoje potrebno stališče, ki naj bo v splošno korist celokupnega obrtništva. Zve-zino opravilo je in mora biti, da zbere in organizira vse zdrave obrtniške sile. Z. O. D. Dravske banovine. V Celju je imela 14 organizacij, dočim šteje sedanja Zveza 30 organizacij. 5 edinic je na novo ustanovljenih: Škofja Loka, Gorenja vas, Domžale, Moravče, Kranj, 10 nadaljnjih pripravljalnih odborov Obrtniških društev se pripravlja, da stopi v kolo Zveze obrtnih društev. Vidna sila, ki je družila članice Z. O. D. in je dajala tudi enotnih smernic v vseh perečih vprašanjih. Ob priliki državnozborskih volitev je naše obrtništvo jasno in odločno izpovedalo svoje zahteve, da mora tudi slovenski obrtnik v državni skupščini imeti svojega zastopnika.
Obsežno polje udejstvovanja pri naši Zbornici, ki je Zvezi poverjeno, bo šele v pravi luči pokazalo, da ima Zveza polmo pravo do obstoja. Mislim, da morem upravičeno smatrati Zvezo kot prostovoljno obrtniško organizacijo, ki ima svoj jasen in točen gospodarsko-obrtniški program, kot delavno edinico, kjer se skristalizirajo vsa načela za katero morajo nato odgovorni Zvezini predstaivniki skrbeti, da pridejo v gospodarsko življenje. V zvezi s tem naj opomnim, da se Zbornici očita, da ni bila dovolj pozorna na § 9 Obrtnega zakona. Očita se v zadevi Bat’e in Tivar. Nasprotno pa je res, da je prav ona dala inicijativo za konference in debate pri ministrstvu in Banski upravi je celo za svoj okoliš dosegla, da se Bat’i ne izda dovoljenje za po-pravljalnice. Prav v zadnjem času je Zbornica posredovala v primerih neopravičenih visokih cen in takih industrijskih izdelkov, ki jih obrtnik potrebuje, ter se vodi akcija, da se zloraba kartelov v take namene onemogoči.
Zveza kot odgovoren faktor nosi tudi za obrtniško politiko naše centralne gospodarske korporacije vso odgovornost.
H koncu naj predvsem ugotovim, da je treba naše širše vrste rigorozneje informirati o naši gospodarski politiki. Zgolj radi neinformiranosti popuščajo naši ljudje, ker se ne zavedajo škodljivosti nasprotnega programa. Prirojen narodov nagon je sicer zdrav, vendar je v sedanjih težkih časih, ki jih preživlja obrtništvo, kaj lahko vnesti razdor in neslogo. Sklenilo se je, da se bodo vršili širom banovine v ivsakem večjem kraju obrtniški tabori.
Današnja Zveza je pri nas brez dvoma že jak faktor na obrtniškem polju. Vendar pa uspehi, ki jih je do sedaj dosegla, nas ne smejo preslepiti. Naša čisto obrtniška za-
vest, v katero najmanje dvomim, mi pravi, da bo šlo delo krepko naprej in dvignilo Zvezo na ono stopnjo, ki ji pripada. Naši bratje Hrvati imajo vzorno organiziran Sa-vez hrvatskih obrtnikov, Bratje Srbi še večji Glavni Zemaljski savez zanatlijskih udruženja, prepričan sem tudi v zavest slovenskega obrtništva, da ne bo prepustilo nobene prilike in se branilo žrtev za pro-speh Zveze. Zveza obrtnih društev mora postati vsem našim organizacijam cilj hotenja slovenskega obrtništva.
Glede nove uredbe o zaščiti kmetov je poročal častni predsednik Zveze g. Zadravec in je ugotovil, da uredba ne eliminira terjatev obrtnikov iz kmetske zaščite, da ne predvideva zaščite obrtništva, ki bo prišlo na ta način v še hujše stiske. Te in slične neprilike silijo današnjega obrtnika, da ne neha z borbo preje, dokler se tudi obrtniški dolgovi ne izvzamejo iz kmetske zaščite. Doseči je treba tudi to, da se obrtnik zaščiti z znižanjem obresti in dolgoročnega odplačila odnosno razdolžitve obrtništva.
Sledil je referat g. predsednika Rebeka o socijalnein zavarovanju obrtnika, o katerem bomo še na drugem mestu poročali.
Gospod Iglic je idejno orisal delo obrt-i niške organizacije ter je za svoja izvajanja žel živahno odobravanje.
Nato so bile volitve v dopolnilni odbor, v katerega so bili izvoljeni gospod Miloš Hohnjec iz Celja, Matej Miklavčič iz Gorenje vasi, Otmar Colner iz Kranja, Ivan Kristan iz Slovenjgradca, Ernest škof iz Kamnika, Janez Vrečar iz Domžal ter Blaž Vehovec iz Moravč.
Prečitani so bili predlogi za zboljšanje obrtništva ter je bila sprejeta resolucija, ki jo radi važnosti podajamo v celoti.
R e s o 1 n> c i j a :
Na občnem zboru zbrani delegati Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, vseh Okrožnih odborov obrtniških združenj ter samih obrtniških združenj, ki se vrši dne 6. oktobra 1935 v Celju so izdali po obširni in izčrpni razpravi naslednje resolucije.
Obrtništvo dravske banovine ugotavlja, da je položaj obrtnika, ki je temelj nacionalne produktivnosti in glavni steber akcije za gospodarsko osamosvojitev države, danes v tako kritičnem položaju, ki ogroža ne samo njegovo eksistenco temveč tudi z njim vred preti zrušiti tudi zdrave temelje našega gospodarstva in nacionalnega razvoja. Obrtniški stan po svoji številčnosti, večji produktivni sili in narodnem značaju pomeni enega glavnih stebrov gospodarskega družabnega reda in države.
Da se obupni položaj olajša ter ustvarijo pogoji za sanacijo težko prizadetega obrtniškega gospodarstva ter s tem omogoči temu važnemu narodnemu sloju in njegovim produktivnim silam znosen obstoj in zdrav napredek — smatra zbor, da je nujno potrebno pokreniti sledeče:
I.	Izvesti je treba olajšanje davčnih bremen, ki jih obrtništvo ob skrčenju svoje zaposlitve in zaslužka v sedanji višini ne more več vzdržati, kar dokazuje ogromno število obrtnih odjav, ki so pri skupnem številu okrog 20 tisoč obrtništva dravske banovine tekom zadnjih treh let okrog 6000. Neobhodno potrebna je izvedba pavšaliza-cije pridobnine po predlogih, ki jih je stavilo slovensko obrtništvo in zbornica za TOI v Ljubljani tako, da pavšalna obremenitev s pridobnino v splošnem zniža ter da bo razdeljena po kategorijah z ozirom na obseg obratovanja in se po številu zaposlenega delavstva razširi na vse kraje brez
razlike. Zlasti, kolikor se vzdrži ocena dohodkov po davčnih in reklamacijskih odborih, se mora predvideti tako zastopstvo gospodarskih slojev in zlasti obrtništva, da bo omogočena objektivna ocena ter se bodo vpoštevale obstoječe kritične razmere, v katerem se nahaja celokupno slovensko obrtništvo in obrtnik poedinec.
II. Socijalne dajatve za zavarovanje delavstva so postale tako občutne in v številnih primerih za obstoj podjetij naravnost katastrofalne, da je nujno potrebno njihovo znižanje, obenem je v interesu var-
, čevanja in pravilnega gospodarstva z do-j nosi socijalnih dajatev, kakor tudi ekspe-; ditivnega in koristnega poslovanja delav-■ skih zavarovalnih institucij. V korist delav-! stva je nujno potrebno, da se izvede čim j obsežnejša decentralizacija socijalnih zavo-; dov in čim obsežnejša autonomija Okrož-; nih odborov za zavarovanje delavcev.
III. Obrtništvo bolestno krvavi vsled bo-I hotno razpasle in nelegalne konkurence, j zlasti s strani šušmarjev in nelojalne kon-I ko renče nekaterih trgovsko-industrijskih j velepodjetij, kakor so Bat’a in Tivar, dalje j konkurence kaznilnic in sličnih institucij, i Zato zbor zahteva čim strožje ukrepe proti
šušmarstvu in uveljavljanju tozadevnega zakona, kakor ga je izdelal kongres zbornic v Skoplju, obenem pa tudi ukrepe, ki bodo nam onemogočili poslovanje Bat’i in Tivarju ter sličnim velepodjetjem, ki se še pojavijo in ki ženejo tisoče nacijonalnih obrtniških eksistenc z njihovimi družinami in delavstvom v obup in v gospodarsko propast. Ukine naj se vsako delo po naročilu v kaznilnicah in sličnih zavodih.
IV. Delo v lastni režiji po državnih delavnicah ter s strani samouprav, kakor tudi privatno delo v lastni režiji odvzema obrtništvu zaposlitev in zaslužek ravno v seda-
: njih najbolj kritičnih časih pomanjkanja | naročil in dela, ki bi ob visoki obremenitvi : z javnimi dajatvami, s takimi deli vsaj nekoliko izravnal ogromni izpad zaslužka. Za-i to zbor v interesu zaposlitve obrtnega stanu pa tudi v interesu države in samouprav, ki so odvisne pri svojih davčnih virih od ; plačilne sposobnosti obrtništva, zahteva, da j sc oddajo javna dela in dobave v čim širše J brezposelnemu obrtništvu in da se prepreči j privatno delo v lastni režiji.
V. V zaščito svojih pravic do dela, ki i si jih je pridobilo legalno, s tradicijonalni-i mi običaji in s svojo usposobljenostjo obrt-| ništvo odločno odklanja omejevanje svoje-: ga delokroga, ki ga skuša dbseči najavljen | zakon o pooblaščenih inženjerjih in arhi-i tektih. Zbor zahteva, da se da ta zakonski ' načrt pred redakcijo v izjavo gospodarskim
zbornicam in vodilnim obrtniškim organiza-| cijam ter da se iz tega zakona izloči vse,
! kar bi jemalo obrtništvu njegove pravično i in pravilno pridobljene obrtne pravice.
VI. Zbor smatra, da je za uspešen razvoj in gospodarsko uspevanje obrtništvu nujno
I potrebno, da se omogočijo ceneni krediti, i da se zajamči izterljivost terjatev za izvr-| šeno delo in dobavljene izdelke in da sc iz-! vede zaščita obrtnikov, ki so ostali zadolženi kljub smotrenemu gospodarjenju le po brezvestnih dolžnikih. Zato se zahteva, da zavodi, ki so .namenjeni kreditiranju obrtništva, olajšajo pogoje za kredite tako v pogledu plačila kakor tudi v pogledu obrestne mere, dalje da se kmetska zaščita izvede tako, da bodo izvzete terjatve obrtništva brez ozira na to, kdaj so nastale in da se končno omogoči s posebnim zakonom tudi zaščita zadolženih obrtnikov tako, da bo med drugimi omogočeno odplačevanje dolgov v teku daljšega razdobja ter da se
uredi obrestovanje dolgov po znosnih obrestih.
VII.	Zavarovanje bolnega, ponesrečenega in onemoglega obrtništva je vprašanje, ki se mora nujno rešiti tako, da bo ob znosnih prispevkih imel obrtnik primerno zdravljenje in preskrbo v slučaju bolezni, nezgod, onemoglosti ali starosti, njegovi svojci pa v slučaju njegove smrti. Ta akcija naj se za poedine zavarovalne panoge izvede postopoma v skladu s plačilno zmožnostjo obrtništva.
Vlil. Vzgoja obrtnega naraščaja je temelj bodočemu razvoju obrtništva. Zato se zahteva tako zaposlitev vajencev, ki bo v skladu z možnostmi bodoče zaposlitve ,v poedinih strokah in z nalogami temeljite strokovne vzgoje, zahteva se zato čimprejšnja uvedba primernega številčnega razmerja vajencev napram številčnemu razmerju pomočnikov in potrebami dotične stroke, obenem pa se opozarja pristojne činitelje, da nudijo obrtnemu nadaljevalnemu in strokovnemu šolstvu sploh materijal no pomoč v večji meri, kakor dosedaj, zlasti pa je nujno potrebna izdatna finančna podpora s strani države.
IX. Obrtni stan je ozko povezan z usodo drugih stanov, ki mu nudijo delo in zaslužek, zato zbor resno opozarja merodajne činitelje, da delajo na to, da s svojimi ukre-
V soboto dne 5. oktobra t. 1. se je vršila v Celju konferenca Okrožnih odborov obrtniških združenj. Konferenca je eno-dušno odobrila dosedanje delovanje Okrožnih odborov in podala smernice bodočega delovanja, ki bo šlo vedno za tem, da se dvigne nivo naših obrtniških organizacij in da se dosežejo za našega obrtnika vse pravice, ki mu pripadajo. Konferenca je tudi obsodila delo hujskačev in razdiralcev naših obrtniških vrst, ki jim ni do stvarnega in pozitivnega dela, temveč gre njihovo delovanje le za tem, da sejejo razdor v naše strokovne obrtniške organizacije. Na omenjeni konferenci je med drugimi podal 'tajnik okrožnega odbora v Mariboru g. Julij Novak referat o nelojalni konkurenci med obrtništvom, ki ga v naslednjem v celoti prinašamo.
Poleg šušmarstva in konkurence industrijskih izdelkov je brezdvomno nelojalna konkurenca med naj večjimi škodljivci našega obrtništva. Pred vojno in še nekaj let po tej, dokler je bila pridobitna konjunktura na višku, se skoro ni poznalo besede nelojalna konkurenca, pojavlja se posebno v zadnjih letih v tako veliki meri, da resno ogroža ves obrtniški stan. Vzroki pojavov nelojalne konkurence so različni, predvsem pa ga je iskati v današnji gospodarski depresiji, ki zadeva najobčutnejše posebno malega človeka, med katere moremo prištevati po veliki večini tudi naše rokodelske obrtnike. Zaslužka ni več ali pa je tako majhen, da ne zadošča niti za najskromnejše preživljanje naših rokodelskih obrtnikov, kaj še, da bi mogli s tem nositi javna^bremena in druge dajatve. Eksistenčni boj zavzema take ostrine, da se ne vprašuje, na kak način in po kakih metodah si hoče nekdo priboriti košček kruha. Temu boju podlegajo zlasti nezavedni obrtniki, ki v borbi za zaslužek malo ali nič ne razmišljajo o tem, ali z nelojalno konkurenco ne uničijo sebi in svojim tovarišem obstoja. Ali ne le, da gospodarsko slabijo sebe in svoje tovariše,
pi pojačajo kupno moč konsuinenta: kmetu, uradnika in delavca.
X. Napredek obrtništva in uveljavljanje njegovih zahtev je odvisno od jakosti itn; solidarnosti njegove stanovske organizacije. Zbor zato smatra, da je treba prisilne in prostovoljne organizacije obrtništva okrepiti in poživiti ter zastaviti vse sile, da se bodo ščitili življenjski interesi obrtnika ter dvignila njegova produktivna sila, kakor tudi vpliv na odločanje v gospodarskih, soci-jalnih a tudi političnih stvareh. Poziva se zato obrtništvo, da se čim tesnejše oklene svojih strokovnih in stanovskih organizacij ter s svojim aktivnim smotrenim in požrtvovalnim sodelovanjem omogoči svojemu predstavništvu uspešno delo in borbo za njegove stanovske in gospodarske interese.
Zbor zato odločno odklanja način udejstvovanja gotovih obrtniških organizacij, ki se izživljajo samo v razdvajanju obrtništva in demagoškem, razdiralnem delu, ki je tekom nekaj let toliko škodovala obrtništvu, ni mu pa prineslo na drugi strani prav nobenih koristi. Zbor zato resno in glasno kliče vse obrtništvo k složnemu, skupnemu delu v krepki in enotni fronti celokupnega obrtniškega stanu.
Prihodnji občni zbor se bo vršil v Mariboru.
izpodkopavajo ugled svojega rokodelskega stanu, ker z nemogočimi cenami ne morejo nuditi prvorazrednih rokodelskih izdelkov.
Obstoječa gospodarska kriza sili k zmanjšanju konzuma in prebivalstvo se omejuje le na najpotrebnejše. Pri tem zmanjšanju potrošnje je število obrtov preveliko, pa navzlic temu se prijavljajo novi obrti in če že stari obrtniki nimajo zaslužka, tem manj ga morajo imeti oni, ki si na novo ustanavljajo svojo samostojnost v rokodelskih poklicih. In tako so prav mladi mojstri, ki za vsako ceno hočejo pridobiti naročnikov in odjemalcev oni, ki z izpodbijanjem cen lovijo svoje stranke. Njim ni toliko na tem, da si s solidnim delom pridobijo ime in se dostojno uveljavijo med svojimi stanovskimi tovariši, marveč, da si hočejo samo za vsako ceno pridobiti nekaj zaslužka. Tu zopet naletimo na pomanjkljivost zakona o obrtih, v katerega se je po prizadevanju delavskih organizacij in na pritisk ministra za socialno politiko in narodno zdravje vtihotapilo vse polno določb, ki so v kvar delodajalcem. Naš zakon o obrtih je napravljen po načelu, da se čimbolj omogoča udejstvovanje v rokodelskih obrtih in so na stežaj odprta vrata vsakemu. To vidimo pri določbah o vajencih in sicer predpisih glede pomožne-gu osebja. To navzlic temu, da se je pri delih za obrtni zakon že močno spremenila konjunktura v neprilog rokodelskih obrtnikov vsled naraščanja in carinske zaščite industrije. In tako je pogrešila določba v zakonu o obrtih, da mora pomočnik že po izvršeni triletni dobi opravljati mojstrski izpit in vsak, ki ima mojstrsko izpričevalo v žepu, že hiti na obrtno oblast s prijavo samostojnega izvrševanja obrta in tako more vsak pomočnik z dovršenjem polnoletnosti, to je že z 21. letom postati samo- i stojen mojster. Kako naj tak pravilno in upoštevaje vse gospodarske vidike pravilno izvršuje dotično obrt.
Toda ne samo med rokodelci tovariši se širi nelojalna konkurenca, to napravljajo
pa vsem rokodelcem državne ustanove, kaznilnice, zavodi, delavnice in slični zavodi samoupravnih ’ teles. Ti morejo, ker ne plačujejo nobenih davkov, ampak jih s temi vzdržavajo občani sami, lahko izvrševati rokodelska dela v svojih delavnicah za sramotno nizke cene. Proti tej konkurenci smo brez vsake moči.
Brezštevilni so primeri najbolj umazane konkurence med tovariši samimi. Skoraj ni stroke, ki bi bila pri tem izvzeta, pa naj bo to gradbena, prehranjevalna, oblačilna ali katerakoli druga. O vsem tem se razpravlja na skupščinah naših združenj in navajajo skoraj neverjetni primeri naravnost ogabnega konkurenčnega boja. Objektivnemu opazovalcu tega boja se naravnost vsiljuje vprašanje, so li te navedbe resnične in odgovarjajo dejstvom. Toda vse te navedbe so podprte z neizpodbitnimi dokazi.
Vzemimo pred vsem gradbeno stroko. Tu se dogajajo najgrše stvari. Pooblaščeni mojstri iz najoddaljenejših krajev dajejo svojo firmo šušmarjem, da za nizko ceno v dotičnem kraju izpodrivajo svojega tovariša in ga na ta način spravljajo ob vsak zaslužek. Pri zasebnih in javnih delih si naravnost neverjetno konkurirajo in popuščajo na proračunske cene do 30% in ne računajo s tem, da tega dela za ponudbeno ceno izvršiti ne bodo mogli, če se bodo hoteli ravnati po proračunu in uporabljati dober materijah In tako bi lahko navajal še več primerov umazane konkurence iz gradbene stroke.
V prehranjevalni stroki ni nič boljše. Y tej stroki se bije boj na nož in niso poe-dini slučaji, da prodaja mesar meso izpod cene, ki jo zahteva žival pri nakupu. Nasprotno zopet lovi pekovski mojster svoje odjemalce s popusti, ki znašajo tudi do 40% prodajne cene. In čeprav je krošnja-renje z živili pp zakonu prepovedano, se vendar to vrši v veliki meri ne samo v mestu, marveč tudi na deželi in vsiljujejo se živila v najmanjših količinah in pritožbe tovarišev eden proti drugemu so na dnevnem redu.
Kaj šele v oblačilni stroki! Tu si zopet | izpodbivajo cene do brezmiselnosti. Naročniki hodijo izpraševat od mojstra do mojstra, za koliko mu bo napravil obleko ali | obutev in največkrat tudi z izmišljenimi cenami drugih tovarišev. Za obleko, za katero napravo bi se moralo zahtevati povprečno Din 300, jo napravljajo ti mojstri za Din 150. Pravtako je s čevljarji. Pri čevljarjih je tvrdka But’a najboljši vzgled nelojalne konkurence. Le poglejmo si njene izložbe s kričečimi reklamami, kakor so »popravljamo pete dva dni zastonj«, »dajemo od 14. do 20. t. m. za vse izdelke 10 odstotkov popusta«, »dajemo že vnaprej vse zaostale čevlje v prihodnjem mesecu 10% ceneje« itd. Tvrdka Bat’a deli med našo deco v početku šolskega leta urnike, ravnila, poštevanke in slično ter se pri razdeljevanju teh reklamnih predmetov poslužuje v mnogih primerih tudi šolskih uprav. Ali je ob takih razmerah potem čudno, če se najdejo čevljarski obrtniki, da izgubijo stanovsko zavest in svoj ponos in se poslužujejo raznih časopisnih reklam, letakov, s katerimi naznanjajo svoje nizke cene in izpozabljajo se celo tako daleč, da blatijo svoje sosede-tovariše in odgovurjajo svoje naročnike od njih in prigovarjaje k sebi s tem, da jim predočuje svoje umazane cene.
V oblačilnih strokah pa je najnelojal-nejši konkurent trgovec konfekcijskih izdelkov, ki ponuja svoje ničvredno blago in izdelke po izložbah za neverjetno nizke cene. Kupujoče občinstvo v silni zmoti, da je konfekcijsko blago enako vredno roko-
Konferenca Okrožnih odborov
Nelojalna konkurenca med obrtništvom
delskim solidnim izdelkom, si ali nabavlja te izdelke v trgovinah ali pa zahteva od mojstra, da mu napravi obleko in obutev tudi po teh cenah. Ta konkurenca se občuti tolikanj težje, ker že vsak trgovec z mešanim blagom ali najmanjši branjevec hoče ne samo prodajati konfekcijske izdelke, ampak jili tudi sam izdelovati.
Pri tem je treba izpregovoriti tudi besedo v splošnem o trgovcih, ki se poslužujejo prikritih podeželskih obratovalnic. Tu so zaposleni ponajveč šušmarji, ki delajo od zore do mraka in z opoldanskim počitkom samo v toliko, v kolikor je potreben za obed. Ker ti obrati niso prijavljeni, jih ne more nadzorovati inšpekcija dela, ki sicer kaj rada pregledava delavnice naših rokodelskih obrtnikov in jim radi malenkostnih nedostatkov nalaga občutne globe.
V kovinarski stroki je položaj sličen. Tudi tu napravlja trgovina obrtništvu nepotrebno konkurenco. V trgovinah z železnino se danes kar na veliko izdelujejo predmeti, ki spadajo v ključavničarsko ali mehanično stroko. Razni prodajalci elek-triških ali radijskih aparatov imajo svoje mehaničarje, ki opravljajo razna popravila, pa tudi nove instalacije. Naši mizarji zopet tožijo, da jim napravljajo razne starinarne najgršo konkurenco. Imetniki starinarn navadno ne prodajajo samo starinskih izdelkov, marveč, dajejo napravljati nove izdelke pri šušmarjih. Glede trgovcev s pohištvom pa velja isto, kar sem povedal že glede trgovcev s konfekcijami.
Odveč bi bilo navajati vsako stroko posebej, dovolj je omeniti, da se je celo v urarski stroki pojavil mojster, ki je prodajal steklo za ure po 1 Din, čeprav ta faktično stane več. V časopisju objavljajo trgovci z zlatnino, da kupujejo zlato po 28 Din, če pa so s tako reklamno notico privabili koga v svoj lokal, pa imajo vse polno izgovorov za ponujano zlato in plačajo največkrat le polovico obljubljene cene. Urarskim mojstrom napravljajo s tem občutno konkurenco, ker si vsled tega ne morejo pridobiti za svojo stroko potrebnega zlata po solidnih cenah.
In kaj naj rečemo, če se najdejo brivski mojstri, ki vabijo z napisi, da brijejo po 2 Din.
Kako je vse to mogoče! Odgovor na to vprašanje ni težak. Že preje smo rekli, da mojster, ki prodaja svoje izdelke za sramotno nizke cene, ne razmišlja o tem, koliko je plačal za sirovine, koliko mora plačati najemnine za lokal, koliko plačuje svojemu pomožnemu osebju, koliko znašajo davki in socialne dajatve, zavarovanje, amortizacija ustanovne glavnice, obraba strojev, orodja in inventarja. Na vse to ne misli, kakor tudi ne misli, koliko izdatkov mu povzroča vzdržavanje rodbine. Knjig, ki bi mu podajale dnevno jasno sliko o stanju njegovega obrta, ne vodi, kakor tudi ne napravlja polletno ali tudi letno inventure in zategadel ne more presojati ali njegovo obrtniško podjetje napreduje ali nazaduje. Ker mu vse te izdatke ne pokrivajo zaslužki, nastaja neizogibna posledica, da ostaja dolžan najemnino, pomožnemu osebju in vse drugo. V kratkem času zabrede tako v dolgove, da mu iz teh ni več izhoda in prenehati mora s svojim rokodelskim obrtom in postati iz mojstra zopet pomočnik ali iskati si zaposlenosti v kakem drugem poklicu. Taki primeri izgube samostojnosti vsled nepremišljene in kvarne konkurence svojim tovarišem niso redki. Ti brezvestni rokodelski obrtniki pa ne pomislijo, koliko škode so z umazano konkurenco napravili svojim tovarišem v dotičnem kraju, ki so bili vsled takega ravnanja tudi primorani vsaj deloma prilago-
diti cene konkurenci, ki jih pa je pozneje težko zopet normalizirati.
Za pobijanje nelojalne konkurence imamo sicer zakon z dne 4. aprila 1930., toda ta zakon je prav za prav le na papirju in nima praktične vrednosti in najbrže tudi ni dovolj poznan obrtništvu, da bi se ga v danih primerih posluževalo.
Kako naj zajezimo nelojalno konkurenco:
1. s strogim izvajanjem predpisov zakona o obrtih,
2. zakon o nelojalni konkurenci naj se novelira in pri tem upošteva želje obrtnikov,
3. obrtni zakon naj se spremeni v tem, da se k mojstrskim izpitom pripuščajo pomočniki šele po šestletni prestani pornoč-
S splošnim razvojem človeštva se kažejo tudi nove potrebe in naloge. Niso še daleč časi, ko je živelo obrtništvo v popolnoma drugih razmerah kot danes. Še je ljudi, ki se spominjajo na čase, katerim pravijo sodobniki, da so bili zlati. Stopnja gospodarske proizvodnje je bila še zelo primitivna, skratka priprosta. Ta proizvodnja je običajno služila le za domačo potrošnjo. Tržišča so bila še nerazvita, a konkurenca dokaj slaba. Denarstvo je bilo nedovoljno razvito, zato pa tudi ni moglo biti tako iz-nenadnih in večjih ekonomskih potresov. O konjukturi in krizi v današnjem smislu se še ni znalo. Vse to je hočeš nočeš vplivalo, da iznenadnih, večjih sprememb v imovinskem stanju obrtnikov — kot posledica gospodarskih sprememb — ni moglo biti. Četudi pa je nastal zastoj v delu, ni to moglo dovesti do katastrofalnih posledic za obrtnika, kajti samo življenje je bilo ceneno. Kulturno življenje obrtništva je bilo na mnogo nižji stopnji kot danes, tako, da se je moglo v takih — zlatih — časih živeti brez intervencije države v pogledu socialne zaščite. Iz teh razlogov je jasno, da se v takih prilikah ni mislilo na socialno zavarovanje obrtnika in moglo se je mirne duše prepustiti obrtnikom, da se sami brigajo o sebi in o svojcih.
Poudariti pa moram, da že tedaj je bil zelo razvit čut tovarištva, kajti dokazi so, da kar ni zmogel poedinec v slučaju kake izredno težke gospodarske neprilike ali kakega izrednega slučaja, so napravili vsi skupno — kolektivno!
S časom pa se je pričelo gospodarsko življenje razvijati: s pojavom industrije in izumi strojev so prinesli seboj nova vprašanja, pred katerim stoji danes naše obrtništvo.
Ta vprašanja so:	kreditno vprašanje,
proizvodnja ne samo za naročilo, temveč tudi za trg, občutljivost v pogledu konjunkture in krize, vprašanje kalkulacije, knjigovodstva, t. j. trgovska naobrazba obrtništva, kot tudi vprašanje racionalizacije obrtniških podjetij. Vsa ta vprašanja pa so pripomogla, da je večji del obrtništva postavljen spremembam konjunkture in v obče gospodarskih prilik in vedno je več onih, ki morejo priti v zelo težke položaje.
Obrtnik vsled opisane težnje današnjih dni, kateri dela v največ slučajih z enim pomočnikom in enim vajencem, v današnjih težkih prilikah konkurence, ko dem-ping ni več redkost, si ne more več prihraniti toliko, da bi mogel celo misliti tudi na zavarovanje o vseh svojih oblikah.
Primeri, ki so tudi vam znani, so danes česti in žalostni pojav, da mnogi mali obrtniki, po dal jši bolezni ali vsled nesrečnega slučaja, ali obnemoglosti ter izgubivši kaj
niški dobi, za pridobitev orbtnega pooblastila je potrebna starost najmanj 25 let,
4. v obrtniških tečajih in predavanjih ter obrtno-nadaljevalnih šolah naj se posveča več pozornosti kalkulaciji za obrtniške posle,
5. dviganje in utrjevanje stanovske to-variševske zavesti med obrtniki,
6. izda naj se čimprej uredba o minimalnih delavskih mezdah.
S tem bi se kolikor toliko zajezilo nelo-jalno konkurenco, toda tega izrodka naših današnjih gospodarskih razmer iztrebiti ne bomo mogli, dokler ne bo imelo naše obrtništvo pred očmi in se ravnalo samo po načelu, da mu je le v skupnosti in složnosti mogoč napredek in obstoj.
kmalu svoj mili ali ničev prihranek, pridejo v breme občine.
Usoda doseže na žalost tudi svojce obrtnikov in mnogokrat sc tudi zgodi, da po smrti ali nezgodi so vsi vrženi le na milost in nemilost ulice.
V naši državi so že zavarovanci delavci, privatni nameščenci in lekarnarji.
Druge države nam morajo z ozirom na obrtniško zavarovanje nuditi le novega poguma, da se v resnici oprimemo z vsem elanom končne izvedbe tudi našega zavarovanja. V Danski, tej najnaprednejši državi je možnost za samostojne gospodarje, da se zavarujejo v sklopu delavskega zavarovanja, ali samo za slučaj bolezni in nesreče. Starostno rento izplačuje občina in država vsakemu državljanu po 62. letu starosti, če ta nima dovoljnih svojih sredstev za vzdrževanje.
Portugalska je uvedla obvezno zavarovanje za vse osebe od 15 do 75 let.
V Nemčiji imajo neobvezno obrtniško zavarovanje.
V Poljski, Belgiji, Italiji, Bolgariji, Madžarski in Čehoslovaški obstoji takisto možnost prostega zavarovanja za obrtnike, trgovce in kmete, v kolikor njihov dohodek ne prekaša po zakonu določene gotove vsote.
Kot se vidi iz vsega tega in posebno po vojni, se polaga vedno več pažnje socialnim prilikam in socialni politiki srednjega stanu. Vsevedno se ukazuje nujna potreba v celem svetu, da se srednjemu stanu, prvnstveno obrtnikom, pomaga in da se zaščitijo. Tudi naša država ne bo mogla biti še nadalje osamljena.
Na vse zadnje pa bi državi, ki gre v resnici za tem, da ima soliden srednji stan, kakor tudi za samouprave, zavarovanje obrtništva bi značilo le odklanjanje skrbi za one, ki so brez strehe, obnemogle in brezmočne ljudi, kajti za vso to brigo bi sprejele nalašč za to ustanovljene institucije.
Razgovor o nepotrebnosti tega zavarovanja mislim, da sploh ne moremo resno vzeti, kajti nujnost in potreba po takem zavarovanju sta na dlani. V nadaljnem gre le za formelno obliko, ki naj zadobi bodoče obrtništvo zavarovanje!'
Kakšno zavarovanje: obvezno ali neobvezno? Ako bi se morda ogrevali za neobvezno zavarovanje, tedaj bi se prav gotovo bogatejši obrtniki temu ne odzvali. Zavarovali bi se samo oni, kateri od zavarovanja pričakujejo največ koristi. S tem pa bi bil podan rizik samemu zavarovanju, a če bi moglo obstojati, tedlaj bi bilo zelo drago. Pri neobveznem zavarovanju bi se pa zgodilo, da bi se zdravi in bogati obrtniki ne zavarovali, a bolne in obnemogle bi zavod vsled prevelikega rizika sploh ne mogel
Socijalno zavarovanje obrtnikov
sprejeti v zavarovanje. Na ta način bi bil rezultat takega zavarovanja ničev!
Nadalje se nam postavlja vprašanje, za katere slučaje je treba predvzeti obvezno zavarovanje obrtnikov. Ali za vrste: za slučaj bolezni, nesreče, obnemoglosti, starosti in smrti ali samo za neko vrsto od teh?
Mislim, da mi ni potreba obširneje razpravljati, da je za enkrat največja nujnost le za zavarovanje za slučaj nesreče, obnemoglosti, starosti in smrti, seveda pa združiti v eno vrsto zavarovanja v tako zvano pokojninsko zavarovanje obrtništva. Tako nekako kot je z zavarovanjem privatnih nameščencev v Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Znano pa je, da pri delavskem zavarovanju vse te oblike zavarovanja niso združene v eno samo zavarovanje, kar pa izhaja že iz samega načina življenja in položaja delavca v produktivnem procesu, kateri je popolnoma drugačen od obrtnika.
Temu odpre nova vrata zopet vprašanje:	kdo mora biti vse zavarovan? Brez
dvoma je, da mora biti topogledno postavljena tudi gotova meja. Ali se naj v zavarovanje sprejme tudi one obrtnike, ki so prekoračili 65. leto starosti? Z ozirom na to, da bi bilo število starcev od 65 let naprej vse vedno večje in da bi dober del teh takoj odpadel na škodo zavarovanju, zato izhaja, da je treba tudi o tem striktno voditi račun!
Iz vsega tega sledi, da ne bi bilo posebno v prvem začetku priporočljivo sprejemati v kombinacijo osebe, starejše od 65 let. Za naše prilike bi bila prav za prav meja pri 60 letih dovoljna. Vsled tega bi bila torej obvezna zakonitev zavarovanju za vse one obrtnike, ki izvršujejo svojo obrt in to do dovršenih 60 let.
Nadalj na vprašanja o razdelitvi oziroma o uvrstitvi posameznikov v morebitne zavarovalne razrede, je za enkrat še težko govoriti, preden se ne izreče sodba o prin-cipielnih vprašanjih samega zavarovanja našega celotnega obrtništva.
Za obravnavo nam ostanejo le še nekatera ostala vprašanja in sicer, na kak način bi se delež posamezniku pobiral: ali potom davčnih uprav, ali s pomočjo obrtniških združenj? Da nam je zadnja rešitev simpa-tičnejša, ni treba, da še podrobneje ugotavljam.
Potrebno je pa tudi, da ugotovim, da pričakujemo od države, posebno v začetku, da bo priskočila s svojo pomočjo in krila nekoliko izdatkov. V to sem prepričan, da smemo verovati, kajti 200.000 obrtnikov, kot nas je približno v naši državi, predstavlja večino srednjega stanu. Če je že tako v inozemstvu, kjer je obrtništvo gospodarsko sposobnejše, da doprinese mnogo večje obveze, tedaj je pričakovati sigur-nejše še pri nas, ker živi naše obrtništvo v zelo težkih prilikah.
Preidem na zadnje vprašanje, ali ne manj važno: kdo bo pri nas nositelj socialnega obrtniškega zavarovanja? Ali kje bi mogli to zavarovanje izvesti? Ali naj bo to skupno z delavskim zavarovanjem, ali v avtonomnih ustanovah, nezavisno od delavskega zavarovanja? Prvotno so vladala med celokupnim obrtništvom Jugosluvije v tem deljena mnenja. Resolucija s kongresa novembra 1. 1929. pa že stavlja zahtevo o uveljavljanju zakonu o socialnem zavarovanju obrtništva, katero naj izvedejo posebne avtonomne ustanove pod upravo posebnih obrtnih odsekov odnosno obrtnih zbornic.
Razlogi, ki govore za ločeno zavarovanje od delavskega, so v glavnem zapopade-ni v tem, da obstoja razlika med obrtnikom in delavcem prvenstveno v pogledu plače
— zaslužka, položaja in življenjskega standarda, ta je pri obrtniku drugačen od delavskega ter ima tudi druge brige in skrbi. Poleg tega važnega pa pojem invalidnosti pri delavcu se ne strinja s pojmom pri obrtniku, zato pa tudi zavarovanje v slučaju invalidnosti pri obrtniku ne more biti na isti osnovi kot ono delavsko zavarovanje. Obrtniško zavoravanje skratka predstavlja poseben sistem zavarovanja, njega se nikakor ne more mešati z delavskim zavarovanjem.
Poznano je, da je rizik pri delu delavca mnogo večji kot pri obrtniku. Delavec — kot je v večini slučajev — je še neuk, slabo kvalificiran. Pri njem se češče javljajo slučaji nesreče, obolenja in obnemoglosti za delo, kar ni v taki meri pri mojstru-obrtniku. Obrtnik je strokovnjak v svojem poslu. Samostojen je pri delu. Kolikor pa še sam dela, je njegov posel višje vrste. Zato pa je tudi rizik za opasnost nesreče pri delu veliko manjši, kot pri delavcu. Obrtnik ima tudi več možnosti, nege in zdravstvenega očuvanja kot delavec. Vse to pa jasno pokazuje, da obrtnikom, če bi bili zavarovani skupno z delavci, bi manj koristilo zavarovanje kot samim delavcem, a obveznosti bi bile za obrtnika pa še toliko večje.
Zelo važen moment, ki govori v prilog samostojnega zavarovanja in tudi ta, da obrtnik noče biti majoriziran v skupnih upravah s strani delavca. Ker se pa pri tem opravlja z velikimi vsotami narodnega gospodarstva, je obrtništvo absolutno intere-sirano, da sodeluje, znano pa je, da se na organizacijo in upravne organe delavskega ziivarovanja gleda z nezaupanjem in s tem prav gotovo ne bi bila redka tudi navzkrižja v morebitnih skupnih upravah ta-
ko delavca kot obrtnika. V kolikor mi je znano, ni v nobeni državi spojeno zavarovanje delavcev in obrtnikov. V Čehoslova-ški pa imamo sicer obvezno zavarovanje obrtništva skupno s kmeti, trgovci in indu-strijalci, a v to posebnih in samostalnih ustanovah.
Naš zaključek naj bi torej bil, da je zavarovanje treba izvesti v zato posebnih ustanovah. Samo organizacijo pa je treba poveriti ustanovam, v katere bi naš obrtniški stan imel polno zaupanje. Poleg vsega tega bi tako samostojno obrtniško zavarovanje, izvedeno v posebnih ustanovah, delalo z mnogo manjšimi stroški od vseh drugih zavarovalnih ustanov v državi, kajti dobrim delom bi bilo opravljeno od samih obrtnikov, kateri bi smatrali tako delo za častno, altruistično!
Gospoda! V tem kratkem referatu sem iznesel bistvene točke obrtniškega zavarovanja. Namen, ki sem ga imel s tem, je bil le tu, da prične slovenski obrtnik znova misliti na resnično potrebo tega vprašanja, a to v taki meri in toliko časa, dokler se ta naš program — ne uresniči! Izognil sem se prvenstveno predlogu glede obveznosti, ker hočem poudarjati predvsem potrebo, da o tem razmišlja najprej obrtništvo po svojih organizacijah širom banovine, nato pa naj bi Zveza O. D. sklicala znova konferenco z edinim dbevnim redom in kateri naj bi se konkretneje zavzelo stališče k vsem tem vprašanjem. Istočasno pa mislim, da današnji zbor sklene in da nalog ožjemu Zvezi-nemu odboru, da ima socialno zavarovanje stalno pred očmi in ga obdela v resnici tako kot to zahteva interes slovenskega obrtništva.
Po obrtniškem svetu
Avstrijski slikarji v borbi za svoj obstanek. Zadruga sobnih in dekorativnih
slikarjev na Dunaju je na svoji letošnji skupščini soglasno sklenila znižati cene v slikarski stroki na minimum. Do tega sklepa je zadrugo napotilo dejstvo, da bi se na ta način najuspešnejše pobijalo šušmar-stvo, ki se je v zadnjem času v slikarski stroki zelo razpaslo. (In pri nas? op. ur.)
Ureditev šolstva in izpitov v Nemčiji. O novi ureditvi šolstva in izpitov je razpravljal predsednik rokodelskega instituta v Nemčiji ter je med drugim izvajal: »Danes ne zadoščajo več stari načini in prejšnje enostavne zahteve izpitnih sposobnosti. Izpitne komisije se na novo postavljajo in zasedajo po najsposobnejših osebnostih. — Uspeh tega zboljšanja se je pokazal pri vajeniških, pomočniških in mojstrskih izpitih. Nastalo je novo obsežno strokovno šolstvo. Kalkulacija in knjigovodstvo sta važna izpitna predmeta, istotako državoznan-stvo. Dobro precenjeni vmesni izpit med učno dobo naj pokaže zmožnost poznejšega popolnega strokovnega izobraževanja. Ta izpit, ki se že splošno uvaja, pokaže tudi pravo zmožnost učnega mojstra.«
Tudi v Švici prede čevljarjem trda. — V švicarski čevljarski obrti je nastala v zadnjih desetletjih občutna sprememba. — Število čevljarjev brez pomočnikov je naraslo od leta 1905 do 1929 za okroglo 1200. j Mali čevljarski obrati z 1—4 pomočniki so | se skrčili v isti dobi za povprečno 400 obra-i tov. V istem času se je povišalo število čev-. Ijarskih tovarn od 29 na 30, kjer se je število zaposlenega delavstva dvignilo od 7000 1 na 11.000. Čevljar ni več čevljar po
Ali ste 2e poravnali naročnino!
meri, nego čevljar-krpar. Malim čevljarjem pa sploh ne pride pod roko nov čevelj. — V pogledu krize se pokaže stanje čevljarske obrti v nastopnih obratnih številkah, ki jih navaja statistični urad mesta Ziirich. Od 210 malih čevljarskih obratov ima 34 obratov mesečnega prometa okoli 470 frankov, ostali povprečno okoli 390 frankov. Samo 7 ima mesečno 1000 frk. Tri petine ne doseže niti mesečnega prometa 400 frankov. V splošnem je promet čevljarjev padel od 10—30%. Pri mnogih pa znaša padec prometa celo 50%. Večina ziiriških čevljarjev doseže komaj 2000 frankov letnega dohodka, mnogi pa komaj 1000 frankov.
Tudi na Poljskem ni nič boljše. Poljski čevljarji preživljajo največjo krizo. Zveza zbornic je postavila posebno komisijo, da ugotovi dejanski položaj. Tudi na Poljskem je preveč tovarn za čevlje. Ogromna večina čevljarjev je popolnoma ob svojo eksistenco. Omejitev tovarniške produkcije ter stroga prepoved uvoza čevljev bi položaj izboljšala.
Kreditna pomoč italijanskim obrtnikom. Ravnateljstvo italijanske rokodelske federacije javlja, da prično v kreditnem oddelku »Enapi« (izvršujoči organ federacije) pomagati rokodelskim obratom z mnogo ugodnejšimi pogoji kot so običajni pri bankah. Obrestna mera se izdatno zniža. Diskontacija trgovsko običajnih papirjev z dospelostjo 4 mesecev — preje 6, sedaj 4%. Posojila do 8 mesecev — preje 6.25, sedaj 4.25%. Posojila preko 8 mesecev, preje 7, sedaj 5%. Običajno provizijo od 0.25% za podaljšanje posojil za vsake 4 mesece, so ukinili. (Kakšne razmere so pri nas? Kaj počne naša Zanatska banka? Op. ur.)
Obvestila
Mestno poglavarstvo Ljubljana.
VSEM OBRTNIKOM!
Na prošnjo obrtniških združenj je gospod predsednik odredil, da bosta vršila v mestu obrtno policijo g. Čigon in Arzenšek Štefan. Uprave združenj se vabijo, da se v danih primerih obrnejo na Mestno poglavarstvo, ki bo po imenovanih dveh dejanski stan uradno ugotovilo in vse nadaljno ukrenilo.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1935.
Dr. Rupnik, 1. r.
V Vajeniškem domu je v ponedeljek predaval predsednik Obrtniškega društva g. Rebek o življenju in mučeniški smrti vzvišenega kralja Aleksandra I. Ujedini-telja, združeno s skioptičnimi slikami. — Istotam pa bo v ponedeljek 21. t. m. predavanje g. dr. Brileja o bratski Bolgariji. Obrtniki, pošiljajte svoje vajence k tem predavanjem! Predavanja bodo redno vsak ponedeljek.
Sreski cestni odbor v Ptuju je prejel od kr. banske uprave po posredovanju Zbornice na pritožbo mestnega tes. mojstra g. L. V. iz Ptuja, naslednjo rešitev:
»Po določilih § 47. obrtnega zakona se dela, ki spadajo v obseg gradbenih obrtov, ne smejo opravljati ne za svojo potrebo, ne v lastni režiji drugače, kot ob dejanskem in neposrednem vodstvu pooblaščenega graditelja, odnosno mojstra, razen če gre za manjše navadne zgradbe na kme-
Opoznrjamo vse tovariše in tovarišice, ki še niso poravnali za Obrtniški koledar dolžne vsote 12 Din, da to takoj store. Za stroške je plačati 2 Din, torej skupno 14 dinarjev. — Apeliramo na stanovsko zavest uvidevnega obrtnika, ki ve, da ima od s>oje organizacije koristi!
KROJAČI! Na mnoga vprašanja od strani krojačev, ali bom izdal tudi moško krojno knjigo, sporočam, da bo moška knjiga zšla prihodnjo spomlad. One, ki so knjigo že naročili, bom obvestil takoj, ko izide. — Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križevniška ul. 2./I.
Zaloga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d. STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
Avgust Agnola
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10
Račun poštne hranilnice 10.940. — Tel. 24-78
Kreditno druStvo
tih, za katere se ne dajejo gradbene dovolitve, ali pa neznatna popravila in predelave. V danem primeru je šlo sicer res samo za popravilo lesenega mostu vendar pa delo ni bilo tako neznatno, da bi se smelo vršiti brez nadzorstva upravičenca z obrtno pravico. Po § 9/3 obrtnega zakona ve-; ljajo tudi za državo in javna samoupravna telesa predpisi obrtnega zakona, če izvršujejo kako obrt.
To v vednost in ravnanje v bodoče.
G. Pičnian Lovro na Štajerskem. Pič-manu in njegovim apostolom se je o priliki njih prvega uradnega paseta kaj slabo godilo. V Ormožu kakor tudi v Središču ob Dravi so vsi navzoči obrtniki soglasno odklonili borbo za ločene zbornice ter nato izvzemši treh nerazsodnih zapustili zborovanje. G. Pičman se je sploh zelo klaverno
izmikal in na postavljena vprašanja, ki so mu jih slavljali naši zavedni obrtniki, odgovarjal, da ni — pripravljen!
Oddaja krovskih del pri adaptaciji objektov vojašnice v Slov. Bistrici se bo vršila potom ofertne licitacije dne 28. oktobra pri referentu inženjerije Komande dravske div. oblasti v Ljubljani.
Istotam se dobe pogoji za oddajo električne instalacije v zgradbi elektrarne dravskega intend. skladišča v Ljubljani potom ofertne licitacije dne 29. oktobra t. 1.
Istotam tudi dobite pojasnila za adaptacijo kopalnice in pralnice v vojašnici Kralja Petra I. v Ljubljani, ki se bo oddajala potom ofertne licitacije dne 30. okt. — in adaptacija objektov vojašnice Vojvode Mišiča v Ljubljani, ki se bo oddajala na ofertni licitaciji 2. novembra t. 1.
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična posojila, kredite na tekoči račun, posojila in zastavo državnih vrednostnih papirjev do najvišjega zneska Din 250.000- — .
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno in pismeno pri:	TELEFON	ŠTEV.	30-20
ŽANATSKI BANKI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.,
PODRUŽNICI V L3UBUANI
KRIZE BO KONEC
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG
Zaupajte Vaš denar
MESTNI MILNICI UNUSKi
I
ki izplačnje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuj
4 do 5%
Vloge nad 400,000.000 Din.
Rezerve 14,600.000 Din.
e po
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebamjin tvrdkam
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.