200. številka Ljubljana, v petek 2. septembra 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman a« svstro-ogrske dežele aa vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanj« na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 29 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje jdaiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoeujatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila se pladnje od peteroetopne peti t-vrste po 19 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po a h, de se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavold CrankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — U radništvo in upravnlatvo je v Knaflovih olicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličju. H Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne številke po IO It. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 8&. ii1 „Tudi na Kranjskem." Članek o narodnostnih in jezikovnih razmerah na ljubljanskih ljudskih Šolah, ki smo ga priobčili pod gorenjim naslovom, je obudil splošno zanimanje v slovensko mislečih krogih. Vse pretresuje deplacirane z neovrŽnimi dokazi podprte navedbe tega članka in se bavi s vprašanjem, kako naj se ta razmere premene in ksj naj se v to svrho stori in vse priznava, da je narodnonapredno časopisje storilo velesaBluino delo, ko je razkrilo in pojasnilo te razmero. Toda, izrazili smo se nekoliko presploino. Klerikalcev ni med tistimi, ki se za to stvar zanimajo. Škofov list je pač v v Binočni številki priobčil vodeno notico, v kateri omenja to stvar, ali ne zaradi stvari same, ne zaradi sioven&ke koristi, nego samo zaradi svoje strankarske koristi. S stvarjo samo se škofov list neče bavit**, vprašanje o narodnostnih razmerah mu je tako zoprno, da niti določno ni hotel povedati, s čim se je bavil dotični članek, kaj je bilo v njem razkrito in pojasnjeno. »Slovenec« je ta članek dal samo povod, da je spet malo zabavljal na tiato preklicano slovensko-nemško zvezo, vsled katere ne more na kranjskem priti klerikaliiem na krmilo. Glasilo tiste stranke, ki je na nemškem shodu v Reznu pristopila Črni internacijonali, piše: »Ali je zato potrebna slovensko - nemška zveza, ali zato leže slovenski liberalci v prahu pred vlado ? ,Ce vidijo, kaj se godi na Kranjskem, naj izvajajo konsekvenoe« »Slovenca« moramo nekoliko poučiti očivldno je, da njegov spomin peša. Naše stranke ni ta iveza v borbi za slovenske narodne koristi nikdar ovirala. Dokaz tega je deželni zbor, v katerem so, o d k a r o b -stoji slovensko-nemška zveza, vedno edino in samo slovenski liberalci zastopali na- rodne koristi, medtem ko so klerikalci vsdno igrali samo vlogo m u t a s t i h statistov, če že niso direktno nasprotovali. Prav v boju za slovensko šolstvo se je pokazalo klerikalno breidomo-vinstvo. Koliko let bo klerikalci nasprotovali odpravi tistega sramotnega dajanja letnih 600 gld. za vzgo-jevanje brezznačajnoBti med ljudskimi učitelji in vdali so se pritisku napredne stranke le z največjo nevoljo in samo zaradi tega, ker so bile nove volitve pred durmi. In kdo je nasprotoval s vso silovitostjo prizadevanju napredne stranke, da se ljudske šole t Ljubljani poslovenijo, kdo se je zavzemal za take »utra-kviatične« šole, kot so bile poprej in so še danes na Koroškem ? Slovenski klerikalci! Koliko let je ie tega, a »Slovenesu« se še vedno toži po tistih »utrakvističnih« šolab, čeprav lahko vsak dan vidi, koliko je slovenstvo v Ljubljani pridobilo s tem, da se je naredil kone« prejšnjim ljudakošolskim razmeram. Kako gore klerikalci za slovensko šolstvo, to pričajo germaniiacijski zavodi naših nun, to priča dejstvo, da je dr. Žitnik nekoč v dež. zboru omenil poneinšeno ljudsko šolo v Zagorju potem pa priznal, da je omenil ta dogodek samo iz nagajivosti, torej ne zaradi stvari same. Narodno-napredna stranka je v trdem večletnem boju proti klerikal cem in Nemcem dosegla, da smo dobili v Ljubljani slovenske šole. Najboljša priča, da nas »zveza« z Nemci prav nič ne ovira v borbi za slovensko narodno korist, je prav to, da je napredno časopisje sprožilo novo akcijo glede ljudsksga šolstva v Ljubljani, če bi nam »zveza« z Nemci količkaj vezala roke, bi prav gotovo ne bili pojasnili vladajočih razmer in bi ne bili začeli z razkrivanjem dejstev, nego bi bili molčali, kakor molče klerikalci. Mi s temi razmerami nismo zadovoljni in zato Brno o njih podučili občinstvo; klerikalci so s temi razmerami zadovoljni in zato nečejo cnjih niti govoriti. Sicer pa to nikogar ne bo presenetilo, saj ve že ves svet koliko je vredna narodnost črne internacijonale. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo generala Saharova. General Sabarov poroča generalnemu štabu z dne 31. pr. m: Današnja noč je bila mirna. Do 6. ure zjutraj se ni niti na naši, niti na japonski strani streljalo. Po došlih poročilih ima Kurokijeva armada v taboru pontone, s pomočjo katerih namerava prekoračiti reko Tajoi. Danes je neki voj te armade pri Nakanu in Kankvantunu prekoračil reko. Ob 5. uri zjutraj so naše patrulje opazile, da je ena sovražna divizija z artiljerijo in konjenico pasirala brod. Japonci so prodirali v dveh oddelkih, in sicer proti zapadu in v smeri proii rudokopom v Jantaju. Voji, ki so že prekoračili reko, so postavili straž*, da bi ščitile prehod drugih vojev preko reke. Med sprednjimi voji se je danes vnela ljuta bitka, ki je trajala od OBine ure zvečer do polnoči. Nato je nastal popolni mir. Tudi včerajšnja bitka se je končaia s polnim našim uspehom. Mi smo obdržali vse svoje pozicije. Sovražnik nas je opetovano na-pal in se večkrat že polastil naših sprednjih utrdb, a vsikdar smo ga z bajoneti zopet pregnali. Sovražnikove isgube morajo biti izredno velike; naše še niso dognane, a so brez dvoma tudi precej velike. Med ranjenci se nahaja tudi generalmajor Nrozov-s k i. Tudi general baron Stakelj-berg je bil ranjen, a je ostal v bojni vrsti. Zaplenili smo veliko množino japonskega orožja. Bitka pred Liaojangom. »Lokalanzeigerju« se poroča is Liaojanga: V ponedeljek je artiljerij- ski ogenj ponehal šele okoli 8. ure zvečer. Zjutraj je sovražnik stopil v močno ofenzivo proti 3. armadnemu koru. Tu niso Japonci dosegli niti na j man jše ga uspeha; dasi ■ O naskakovali z največjo energijo ruske pozicije, vendar jih je vrgel nazaj sprva 23., kasneje pa 2 4. polk, in sicer z bajonetom. Najzadnje imenovani polk je na ta način odbil šest japonskih navalov. Dve japonski kompaniji ste bili od glavne armade odrezani; umaknili stese nedaleč od ruskih pozicij v neko staro redu t o, kjer so jih opazili Japonci in misleč, da so Rusi, jeli sprva s topovi, kasneje pa tudi s puškami streljati nanje. Usodepolna zmota je bila t or e j kr i va, d a so Japonci sami do zadnjega moža uničili dve svoji kompaniji. Od 4. ure naprej so Japonci osredotočili ves ogenj proti oddelkom na jugu, d a b i pod zaščito tega ognja obšli rusko levo krilo. Videlo se je, kako se je voj za vojem pomikal proti vzhodu. Da bi Japoncem preprečili ta manever, so Rusi odposlali na isto stran eden polk in eno baterijo in so s topovi in puškami prisilili Japonce, dno se v popolnem neredu umaknili in zapustili vse svoje zavzete pozicije. Kasneje so Japonci osredotočili ogenj zlasti na južno fronto in na tretji kor. Brez števila krogel je frčalo po zraku. Ruske izgube še niso dognane, vendar pa po došlih podatkih ne bodo posebno velike. Največ so trpeli oni oddelki, ki so se udeležili boja z bajoneti. Nov energičen napad se pričakuje v torek, ker se zdi, da se bojev dne 29. pr. m. še ni udeležila Kurokijeva armada. V ruski armadi vlada velikansko navdušenje. Rusko brzojavno agentstvo pa poroča iz Mukdena: V pretekli noči je vozil mimo Mukdena poseben vlak z ujetimi Japonci proti severu. Priča kuje se še drugi vlak. Japonoi so naskočili opetovano ruske policije z bajoneti, a so bili odbiti na seli fronti. Sovražni kove isgube so velike. Rusi so zaplenili 40 japonskih topov. Tudi poročila iz Londona niso ugodna za Japonce, dasi skušajo japonske neuspehe po možnosti previdno prikriti Po teh poročilih se je pričela ljuta bitka v torek zjutraj ob zori. Japonoi so morali vzdržati več ruskih bajonetnih napadov, dočim so sami do 4. ure popoldne večinoma samo s topovi obstreljevali ruske pozioije. Do tega časa je divjala bitka večinoma južno in jugovzhodno od Liaojanga; sedaj se je koncentrirala proti črti, kjer so Japonci prodirsli. Na cesti iz Fengvangčenga v neposredni fronti pri Hiaofaniumu so Japonoi z vso trdovratnostjo skušali zavzeti neki grič. Dasi so Rusi ves ogenj koncentrirali tjakaj, vendar so japonski voji še večkrat ponovili ta poskus. Težak artiljerijski ogenj, ki je trajal celi dan do 7. ure zvečer, ni donesel nobeni strani zaželjenega uspeha. Vendar pa se zatrjuje, da so Rusi pri Venčušanu odbili vso japonske napade. Druga londonska poročila pa pravijo: V torek se je vnela obupna bitka pri Liaojangu. Cela južna fronta je zavita v bel dim, topovi grme ogluŠ-ljivo. Množica ranjencev se že nahaja za bojno vrsto, več topničarjev je bilo raztrganih na kose in topovi so pokriti s svežo krvjo. Japonska pehota je prodirala po železniški progi, toda Rusi so dobili v kritičnem tre-notku pomoč in so ustavili japonsko prodiranje. Ruske pozicije obkoljujejo v polkrogu Liaojang. Japonski poskusi, obiti ruako krilo, so bili brezuspešni. Vsa poročila, celo iz Japoncem prijaznih virov, se torej strinjajo v tem, da je jela Japonce vojna sreča, ki jim je bila doslej še vedno zvesta LISTEK. Na poti. J o s i p K n a f 1 i C. Ponoči na samotni cesti sem došel nekoč moža, ki je peljal za seboj prazen ročni voziček. Pridružil sem Be mu in skupaj sva korakala potem dolg kos pota. Bil je moj drug majhen star kmet, čigar život se je močno nagibal k zemlji, ki je po njej trudno in težko stopala njegova noga. Obraz je imel obvezan z rdečo ruto, tako da ni bilo videti od strani drugega nego konec nosu in vivčka, katerega je zdajpazdaj vzel iz ust, da je silno se daveč in dušeč, kašljal . . . Siromak na prvi pogled! Povedal mi je, da je iz bližnje vasi, da je spremil na postajo sina, ki gre v Ameriko, in da se vrača zdaj domov. Na vozičku da sta peljala sinovo prtljago; — ni bilo veliko ne težko, toda pot je daleč in vosi se le lože nego nese . . . Moža je trla bolest — bolest ločitve — in njegovo srce se mi je odprlo. Z ginjenim glasom mije pravil, kako težko da je bilo sinovo slovo ... in potem je zrl s solznimi očmi nemo in dolgo na zvezdnato nebo. Gotovo si je predstavljal v duhu, kako tudi njegovega sina bledi obraz zdajle iz okna vagona gleda gor k zvezdam, dočim mu lega na srce neskončno težka bridkost; gleda k zvezdam, kajti one so še iste znane, tople in prijazne, ko je vse okoli njega že tuje in mrzlo . . . Cesta se je belila v ravni, nepremični črti pred nama, a na obeh straneh se je raztezala ravnina, ki je na njej brlel svit nočnega neba; v mrtvi tišini pozne jesenske noči je ležala, in samo monotoni, topi najin korak je odmeval na njej. Vprašal sem: »Zakaj odhaja sin tako daleč? Je pač trda sila, ki ga žene ?« »Oh, sila, sila!« je zajavkal starec. »Kaj drusega naj bi ga gnalo od doma? Zadovoljen bi bil doma z najslabšim, samo če bi se dalo kako živeti. A pri nas se niti živeti ne da. Pri nas, ho!« — gorostasen kašelj je navalil nanj, in ko je srečno zopet dobil sapo, mi je razburjen razkladal: »Pri nas, vidite, je tako — je tako, da gre vse hkraju. Ravno tako je, kakor bi vse umiralo; ljudje umiramo, umira živina, polje, hiša in vse umira .. . Tu, vidite, nas je na domu pet, pa nobeden za nobeno rabo: vse bolno in za nobeno delo. Jaz sem star in ves nadležen, kaj naj jaz Še napravim! Siromak nisem več za drugo kakor za v zemljo . . . Potem je tukaj sestra moje rajnice; oh! to je taka sirota, da je ni večje pod nebom — kaj bi pravil! Sama sebi je napoti, bolj nego nam drugim. In MariČka, moja hčer, kaj vem kaj je ž njo! V Trstu je služila dve leti; pa je prišla domov in zdaj se suši kakor sadika, ki jo je kaj izpodjedlo. Ne toži nič; samo tiho se skriva po kotih in hira . . . Kaj vem, kaj ima! In tudi Tone, drugi moj sin: Bil je pri premogarjih na Nemškem; pa je kmalu zopet prišel nazaj, bolan, in zdaj polega okoli in pelin žveči, pa zelen je bolj in bolj. Danes ali jutri ga pobere jetikr, vsak to pravi. Pavle, najmlajši, ta je zdrav — pa kaj zmore otrok pri hiši! Štirinajst let je komaj star ... In tako je pri nas eel špital, a ni ga, ki bi kaj delal iu skrbel. Zato gre z nami vred vse v nič: živina, polje, poslopja ... oj Bog se usmili tega gorja, še trde skorje kruha ne bo kmalu več pri hiši! — France, ko je prišel od vojakov, on je pograbil z obema rokama; gnal se je noč in dan, delal je res za nas vseh šest, kar da mu niso roke odpadle, a nazadnje je stopil pred me: ,Oče!' je dejal. ,Vse je zastonj — z nami je proč. A še eno poizkusim, da nas rešim: v Ameriko grem! Tam je delo zlato, in tudi moje delo mi bo plačano tam z zlatom, ko mi tukaj ni plačano niti s kamenjem. Pustite me torej iti, in tu imate mojo roko: v dveh letih bo trden naš dom kakor nikoli preje'. — Prodali smo hosto, in zdaj gre .. .« Starec se je kratko zamislil in potem nadaljeval: »On še zna doseči kaj, a z nami drugimi ni nič več. Jaz sem storil, kar sem mogel, a danes sem trh-Ijen steber, ki ne drži več . . . Jaz in moja rajnica sva se ubijala žive dni in trpela, dobrega nisva okusila kaplioe nikoli, a bridkega in hudega oez mere; trpela sva in upala na boljše dni — no, ona, moja žena, je legla v grob in boljših dni ni učakala . . « Tako mi je pripovedoval in po- tožil še marsikaj invsa žalostna je bila njegova povest. Kadar potožuje naš kmet svoje težave, govori kakor knjiga; ni mu treba iskati besed, srce mu govori samoobaebi, resnično, iskroao in lepo. Sanja pa, tedaj so lepe tudi njegove sanje. In tako je sčasoma tudi moj kmet, v spomini na sina, ki s pogumom in močjo gre za srečo, pričel sanjarit. »Naju s mojo rajnico,« tako je govoril, srkajoč krepkeje na pipici, ki jo je nabasal na novo, »naju sreča ni hotela obdarovati; morda bo obdarovan kateri najinih otrok. On, France, on je ves pravi za to. Pameten je in priden, in vse se mu nekako bolj obnese... V Ameriki o! tam se mu lahko imenitno ob nese! Soseda Bregarja fant je bil tudi tam, tri leta samo, pa je prinesel domov dvatisoč goldinarjev; zdaj si bo napravil doli pri cerkvi krčmo. Pa on ni en del tako razumen in tako za delo kakor je naš. Dvatisoč goldinarjev, hej! S takim denarjem bi se mi mogočno postavili na noge in še kaj drugega bi napravili! In naš fant jih zna spraviti skup, verujem, ali pa še kaj več ... Ker mu je za domačijo in za nas, in ker se je puščati. To morajo oelo t Tokiju primati in če japonska vlada raaglaša, da ie dosedaj nobena stranka t bojih pred Liaojangom ni izvojevala nobenih posebnih uspehov, hoče a tem samo previdno prikriti dejstvo, da je poloiaj japonske armade pred Liaojangom že velekritičen! Z ozirom na to izjavo pripominja »Reichswehr« popolnoma umestno: »Ako se naglase, da bitka ni imela dosedaj »nobenega dejanskega rezultata« za nobeno stranko, je s tem toliko rečeno, kakor da se je japonski napad ponesrečil, da imajo torej Rusi beležiti ta uspeh, da so dosedaj odbili vse navale.« Nepotrjene vesti. Beležimo brzojavko iz Tokija, da so se Rusi južno ćd Liaojanga Da levem krilu in centru jeli včeraj umikati proti severu. Japonci jih baje zasledujejo. Ako se upošteva, da je včeraj celo Reuterjev urad poročal, da Rusi prodirajo po železniški progi proti jugu, se mora gori navedena vest smatrati zgolj za pobožno japonsko željo. Z vestjo, ki je došla iz Šanghaja, da so Japonci včeraj po ljutem boju že zavzeli Liaojang, se nam ne zdi vredno baviti, ker je preneumna. Iste vrednosti je tudi poročilo, da prodira od severovzhoda proti Mukdenu 10000 Japoncev, ki imajo namen uničiti ruske trans« porte, in da je namestnik Aleksejev na to vest z vso hitrostjo odpotoval iz Harbina v Mukden. Pripomnimo samo, da Aleksejeva sploh ni bilo v Harbinu, ker biva že dlje časa v Vladivostoku, in da prodira na — papirju že od začetka vojne japonska armada proti Mukdenu. čudno je le to, da te armade še nikdo ni videl in da še celo v 6 dolgih mesecih ni mogla dospeti v Mukden. Mora biti pač silno, silno oddaljena od Mukdena! Boj za Port Artur. General Steselj je poslal carju Nikolaju dne 26. avgusta tole brzojavko: »Milostno sporočilo Vašega Veličanstva je ormada sprejela z navdušenimi »ura« klici. Brzojavka je podvojila odporno silo proti so-vragu in povečala herouem portar-turških braniteljev. Od 23. avgusta pa do danes smo z božjo pomočjo odbili vse sovražne, vsak dan se ponavljajoče napade. Iz Čifua se poroča, da so Japonci 27. avgUBta znova z vso silo navalili na Port Artur. Skušali so zavzeti for Pelunčan,1 katerega so dvakrat naskočili, a so bili vselej odbiti. Japonci so ugubili 1045 mož. 28 avgusta so navalili na for št. 6 in ga zavzeli; kasneje pa so jih Rusi zopet pregnali iz te utrdbe. Isti vir ve povedati, da so Japonoi vjeli več ruskih oficirjev, ki so se s važnimi depešami hoteli utiho* tapiti v Port Artur. »D a i 1 y Chroniole« pa po« roča, da so Japonoi opustili nadaljni bom bard ma Port Arturjs, ker so se prepričali, ds trdnjave ni mogoče zavzeti z naskokom. V bodoče bodo Japonci trdnjavo samo strogo cer-nirali. Ustavljen Japonski parnik. Parnik »IndependanU, ki ga je najela neka japonska družbs, se je na potu v Inkov usidral v pristanišču v čifu. Ko je hotel odpluti, mu je kitajski carinski komisar zabranil odhod, češ da s tem ruši nevtralnost Kitajske, in zahteval, da iikrea vse na krovu se nahajajoče blago v Čifu. Na krovu te ladje se je nahajala baje vojna blagajna za Kurokijevo armado v znesku 10 milijonov jenov. Vendar pa se je posrečilo še pravočasno spraviti ves ta denar razen 30000 jenov na krov neke japonske torpedovke. _ Značilen govor ministrskega predsednika. L v o v, 1. septembra. Na pojedini pri deželnem maršalu grofu B a d e n i j u je imel včeraj dr. Kdrber svoj glavni politični govor. Najprej se je zahvalil, da so maršal in vsi, s katerimi je prišel na svojem potovanju v dotiko, Ž njim nemško govorili. »Na celem potovanju sem zelo obžaloval, da nisem »možen jezika vaše dežele, in čimdalje bolj me prešinja spoznanje, da bi morali vsaj uradniki poleg varovanja svoj e narod no sti razumeti več v deželi navadnih jezikov. Niste postali slabši Poljaki, ker ste nemško z menoj govorili in nikomur se ni treba izneveriti svojemu narodu, ako se nauči drugega in tretjega jezika. Za mir v državi pa bi bilo najsrečnejšega pomena, ako bi mogla razpolagati država nad velikim krdelom uradnikov, ki bi mogli brez zapreke govoriti s pripadniki druge narodnosti.« Nadalje je povedal, da je izšla znana uredba glede zagrebškega vseučilišča le vsled tega, ker je bila vlada k temu primorana, ker nima dovolj sposobnih uradnikov, posebno za Dalmacijo. »Prebivalstvo ima pravico, da se mu posluje.« Potem je minister obžaloval jezikovno vprašanje, ki je postalo veliko vprašanje za državo, ker se ne pomisli, da absolutno iden-tifikovanje jezikovnega vprašanja spravlja v nevarnost obstoj države. Nadalje je naglašai, da sedanja vlada ni nobeni (?) avstrijski narodnosti storila najmanje (?) krivice. Vlada bo rada podpirala spo-razumljenje med prepirajočimi se narodi, toda pod nikakimi pogoji ne dovoli enostranskih koncesij. Povedal je tudi, da je njegova vlada ielo rasno obljubila! da tudi Nemcem ne krati narodne posesti. Končno je obžaloval, da »selo rasviti češki narod« tako neizprosno napada novo Avstrijo. Poljakom je napravil poklone kot narodnosti, ki je vedno vdana, poslušna in sav seta za Avstrijo. Razmerje med Avstrijo in Italijo. T r ide nt, 1. septembre. Dasi se minister grof Goluchovrski prisadeva v svojem glasilu opisati zvemo razmerje med Avstrijo in Italijo iiot nespremenjeno in zanesljivo, in da so le hudobni listi, ki pišejo drugače o tem razmerju, vendar ne more nihče zanikati, da se Italija ne pripravlja s nenavadno naglico na isredne dogodke. Vojno ministrstvo je popolnoma nepričakovano sklenilo, da se stare utrdbe pri Veroni obnove. Pred nekaterimi dnevi je is nijsko ravnateljstvo isročilo mestnim stavbnikom važna dela. Gre se sa obnovitev starih utrdb, ki so jih bili zgradili Avstrijoi ob obeh bregovih reke Adiže in na visočinah okoli mesta Verone. Trdnjave, ki se morajo takoj obnoviti, so: Santa Luci a, Donobuono, Garofolo, S. Cate-rina, S. Leonardo, S. Matteo in S. Felioe. Pozneje se zgrade nove trdnjavice na levem bregu Adiže. Stroški so proračun jeni na 6 milijonov kron. Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo. Rim, 1. septembra. Nova italijanska trgovinska pogodba s Avstro-Ogrsko, ki je takorekoč že sklenjena, stopi v veljavo šele potem, ko sklene Avstrija trgovinske pogodbe z Nemčijo in Švico; zaradi tega se provi-zoriČna pogodba podaljša za en mesec Vse pogodbe se sklenejo na 10 let. Zadnje dni so se v Vollanv brosi še odpravile ovire glede ribištva v Jadranskem morju. Glede uvoza lesa in konj iz Avstro-Ogrske v Italijo ostanejo veljavne dosedanje določbe. Italija si je priborila olajšave za mandeije, južno sadje in oljo. Dogodki na Balkanu, Solun, 31. avgusta. Bolgarska četa je napadla včeraj v bližini mesta stoječo vas Kroadoborci, pobila on-dotnega vodjo grške stranke, Necio, in dva člana njegove rodbine ter nato zopet zbežala v gore. Pomnožile so se vojaške straže in patrulje po celi solunski okolici, da se kaj podobnega več ne pripeti. Carigrad, 1.septembra. Vkljub vladnemu oporekanju je vendar-le resnično, da je biia 28. m. m. pravcata bitka v sultanovi paiači. Za sul-tonovo varnost skrb: namreč 12 000 vojakov iz Azije. Med temi vojaki so prepiri in spopadi na dnevnem redu. Tako je tudi omenjenega dne prišlo do ostrega spopada med dvema polkoms. Oeneral H a r i k, neki major in še nekaj častnikov je bilo ubitih, mnogo vojakov je ranjenih. Streljalo se je eele tri četrt ure. V sultanovih dvoranah je zavladal velik strah, ker so mislili, da je zarota proti sultanu. Glavne krivoe so prepeljali v posebno trdno voiašnioo ter jih zaprli. Koneo atere Mirbach. Berolin, 1. septembre. Vrhovni dvorjanik nemške cesarice, baron Mirbach, je saradi snane afere odstavljen kot tajnik in oskrbnik oesaričinega premoženja. Te posle je prevsel komorni svetnik dr. pl. D ehr. VstajA v nemški Afriki. B erol i n, 1. septembra. General Trotha poroča, da je ena nemška stotnija naskočila veliko krdelo Ha rerojev ter jih pobila. Hereroji so imeli 16 mrtvih. Itgubili so tudi mnogo živine, dočim niso imeli Nemoi nikakih izgub. Dopisi. iz ljubljanske okolioe. O i dolenjske mitnice do Rudnika in do Laveree je po lepi zagrebški cesti lep sprehod in v znožju Golovca ob cesti so rastresene hiše, katerih st*-novniki so jako goreči klerikalci. — Dragi sprehajalec, tu lahko sasreš nad vrati napise, ki so si večkrat tako nasprotni, kakor politiki odkritosrčnega »Slovenskega Naroda« in lažnjivega »Slovenca«. — Za danea naj le en primer zadostuje: Nad nekimi vratmt je napis: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« z zlatimi črkami v kamen vsekan, poleg tega pa se sveti tabla, kjer je z velikimi črksmi za pisano: »Tu se prodaja žganje prav po nizki ceni«, nad obema napisoma pa gnri zvečer Mariji na čast svetilka, ki je postavljena v malem okencu. — Kaj, g. fajmošter Gr*»ea», kot bi jaz imel oblast Stupici prepovedati točenje. Omenjajo, da jaz podpiram Stupico. Smešno in kako malo preudarno! Jaz podpiram? Ko je ravno nasprotno — Stupiea podpira mene, ker kupuje vino pri meni in ne jaz pri njem. A nt. Kajfež, v e le tržeč z vinom v Kočevju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. septembra. — Osebna vest. Umirovljeni profesor na Duaaju, g. Anton D erga nc, je zopet nameščen na drž. realki v dunajskem 9. okraju. — Vladika Strossmsyer bo slavil v nedeljo, 4. t. m, devetdesetletnico svojega rojstva. Na Hrvatskem, zlasti v Djakoru, se delajo velike priprave za proslavo tega za vse Siovanstvo znamenitega dne. Strossmaver ljubi vse Slovane brez izjeme, zato ga pa tudi vai Slovani smatrajo svojim. — Higijena v semenišču. Pred par dnevi smo konstatirali sa današnje čase naravnost neverjetno dejstvo, da se gojenoi ljubljanskega semenišča nikdar ne kopljejo. Rad ali nerad je moral »Slovenec« slednjič reagirati na to, za kranjsko duhovščino in za vodstvo semenišča tako sramotno očitanje. Toda po stari svoji navadi je to storil z infamnim navijanjem, češ, »liberalci naj si tolikokrat izmijejo usta, koiikorkrat se bogoslove! kopljejo«. S to psovko se je mislil izognit! potrebi, poročati kaj natančnega. Mi ga pa po njegovem lastnem receptu poživljamo, naj nemudoma pove, kje in kolikokrat na mesec se bogosiovci kopljejo. Na dan s ped-tii! Sicer pa ne dvomimo, da se bode zdravstvena oblast zanimala za stvar in ukrenila *36 potrebno, d* se tudi v črni soli neguje higijena in telesna snažnost! — Kateheti na ljudskih delali« »Učiteljski Tovariš« prijavlja naaes naredbo deželnega šolskega *veta, s katero je določeno, da morajo odslej tudi katehetje v šolski >ednik vpisovati, kaj so učili in koliko učne snovi so izvršili. Kakor zn*no, so katehetje doslej svoje službe skrajno malomarno opravljali. Ponekod se je zgodilo, da kateheta kar po več mesecev ni bilo v šolo. Vedno besedičijo ti ljudje, da vera peša, učiti p* vercnauka ne marajo. No, odslej bo eoleki oblast 7saj vedel?, kako katehetje opravljajo svoje dolžnosti. — Deželnozbopske volitve na Štajerskem. V Mariboru je bil včeraj shod zaupnih mož, na katerem je bil proglašen kandidatom za mariborski okraj nove kurije po sestnik Franjo Thaler iz Št. Iija. — Deželnozborska volitev V Gorici. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v Gorici je bil izvoljen deželnim poslancem sorodnik in pristaš dež. glavarja Pajerja, odvetnik dr. Kamilo vitez Egger ki je dobil vsega skup&j — 98 glasov. — V Borovljah na Koroškem se je poštnima uradnicama odločno prepovedalo s slovenskimi etran Kami slovenski govoriti. Takega poštarja, ki izdaja take prepovedi se pa pač še da ugnati. — Dogodki v Ricmanjih. Minoli ponedeljek proti večeru se je *rŠU pogreb neke ženske iz Loga |vaaloa pod R omanji). Odkar je bil dal tržaški škof Nagi zapreti cerkev, je to prvi veliki mrlič iz Loga, ki šteje 40 hiš. Pogreb je bil civilen in &a je vodil, kakor navadno, župan Hcmasjeki, Ivan Berdon ob asistenci senjskih p glavarjev. Med sprevo- dom je pa svirala domača godba. Zvonovi so seveda še vedno v »Rimu«. — Umrl je v starosti 39 let hišni posestnik g. Josip K o b i 1 e a. N. v ra. p! — V Rožni dolini, na Glin-cah in na Viču ae pripravlja usta novitev »Sokola«. Za ustanovni sklad se napravi v nedeljo 11. t. m. velika veselica, pri kateri prindi ljubljanski »Sokol« tudi javno telovadbo. — Tunel na Opčini pri Trstu je bil te dni predrt, To ae je proslavilo z banketom, katerega so se udeležili aekoijskt šef Mile m u t in tudi zastopniki drugih oblaitev in s pogoičenjem delavcev. Kakor smo že poročali, stoji na čelu tvrdke, ki je prevzela to veliko delo, ljubljanski stavbenik gosp. F lip Zupančič. — Udeležite se sadne razstave, podučujte sel Otvo ritev sadne razstave v Radovljici je pred durmi. Zaradi tega so vsi za sadjarstvo in domači napredek zanima-joči se krogi naprošeni, naj opominjajo sadjerejce, da pošljejo svoje sadje na razstavo! Župani, načelniki kmetijskih podružnic, učitelji, zasebniki, osobito pa čč. duhovščina po deželi naj delujejo na to, da se naši sadjarji udeleže razstave v kar največjem številu. Marsikateri kmetovalec, ki ima lepe vrste sadja, bi se rad udeležil in si pridobil odlikovanje t. j. zlato, srebrno ali bronasto svetinjo, pa morda slučajno niti ne ve za razstavo, in bode morda celo vznevoljen, ako po n e-lastni krivdi zamudi to ugodno priliko. Izlasti pa naj se navaja ljudstvo, da pridno obiskuje razstavo in se udeleži poduka, ki se bo ondi vršil o sadjarstvu in posebno o načinu, kako bi donašala sadjereja več dobička. Vstopnina na razstavo znaša samo 30 vinarjev. — Požar v Kosani. Dne 31. avgusta ob 10 uri dopoldne je začelo goreti v Stari SuŠiet pri Kosam. Pogorela so gospodarska poslopja trem gospodarjem ter tudi st novališča so jim zelo obŽgana. Zgorelo je vse žito, seno, trije prašiči iu mnogo drugega. Na pomoč je prišlo mnogo ljudi, celo iz eno uro oddaljenega Čepna. Tudi polarna hramba i* St P**tra na Krasu je prihitela na pomoč Č%st ji! D* ni bilo takoj ljudi iz vasi, pogorelo bi bilo nad 30 hiš, zlasti ker je malo vode in večina hiš kritih s slamo. Kdo je zaigal, se še ni moglo dognati. — Prostovoljno gasilno društvo v Stražišču priredi v nedeljo dne 4 septembra oh pol 4 uri popoldne veliko liudsko veselico z javno tombolo na »PanUh«. — Dekliški dom v Gorici. G. Marija Drašler je v Gorici ustanovila penzijonat za defcl*5ta, ki obiskujejo ondotne šole. Tam bodo dekleta dobro preskrbljena fn ped strogim nadzorstvom, tako da je ta zavod staršem toplo priporočati. — Izpred c. kr. porot« nega sodišča v Novem mestu. Zavodnik Anton, Skufca Anton, Murn Anton, Zelnikar Anton in Markovič Ivan so se 27. julija dogovorili, da Antona ZrimŠka pretepo. Zrimšek se je bal, da ga ubijejo in se niti domu ni upal. Kot dobri katoličani so oni fantje počakali Zrimška pri neki kapelici in ga tam na najsurovejši način ubili. Oboroženi so bili s poleni, s ka kršnimi se ubije tudi vol. Obsojeni so bili: Murn Ant, Škufca Ant. in Zelnikar Ant vsak na dve leti, Zavodnik Anton na 1^ mesecev s postom vsak mesec poostrene ječe, Markovič Ivan pa je bil oproščen — Denar je ponarejal Jožef Hutter, ki je zaradi tega že pet let prebil v Gra diski. Njegova sestra gostilničarka Marija Seidlitzer v Gribljah je nekaj ponarejenih desetič izdala, a ni vedela, da niso pristne. Marija Seidlitzer je bila oproščena, Jožef Hutter pa obsojen na 4 iu pol leta težke ječe. — Ljubljanska društvena godba. Opozarjamo še enkrat slav. občinstvo n% koncert društvene crodb*\ kateri se vrši jutri zvečer na vrtu hotel* »Ilirija« in pri katerem sodeluje iz pnja»;noeti slavno slovensko pevsko društvo »Slavec«. Spored veselice se bode dr bival pri blagajni. Vstopnina 50 vin. za osebo. Začetek ob 8 uri ziečer. — Konji splašili »o se včeraj ob po'. 12 dopoldne Lenčetovemu hUpcu Francetu Korenu na Ktrlovski cestv Ssal je pred h šo št. 6, in koje mimo pridrdral električni voz, sta se ga konja ustrašila in zdirjala. Elek triČni voz se je ustavil in je sprevodnik tega, Ivan Ravnikar, takoj skočil pred konja in ju ustavi). Z'omila sta pri vozu oje in precej potrgala konjsko opravo. Tudi Konj se je nekaj p-škodoval. G:spod Lenče je hlapcu povedal, da naj pszi, da se konji ne splasijO pred električno železnico, toda ta se ni za to nič brigal. Moral je hlužbo nemudoma zapustiti. — Konj ugriznil je včeraj v C-:gn*r,evih u>iofch k!)učarak*ga va jenea Anion* Arkoti na desni roki. Arko je iel po ulici mimo konja in ker ni vedel, da je popadljiv, ae mu je tako približal, da ga je lahko do-ssgel — Tatvina« Danes ponoči so bile posestnikovi hieri Tereziji Pino-zovi v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulieah iz žepa ukradene 3 K in nekaj drobiža. Policija je prijela osumljenko. — Aretovan je bil včeraj Jakob Borštnik, delavec, rojen 1. 1844. v EUršah, pristojen v Zlato polje v kamniškem okraju, ker se mu je dokazalo, da je oskrunil neko 41etno ia neko 6letno deklieo. Oidan je bil ces. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Delavsko gibanje. VeV raj s* je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Kočevario in 11 Slovencev. — 17 Slovencev je šlo na delo v Solncgrad. — Izgubljene reci- G. Marija Pavlinova je izgubita denarnico, v kateri je bilo 6 K in nekaj drobiža. — Neka dama je isgubila predvčerajšnjem 94 K denarj*. — Masla je Frančiška Skubi-čeva srebrno verilieo. — Meso v Ljubljani. Od 22 do 27 ra. m. je bilo v mestni klavnici zaklanih 75 volov, 1 bik, 1 konj, 124 prašičev, 143 telet in 83 koštru nov in kozlov. Upeljalo se je v mesto 511 klg mesa — Tujci v Ljubljani. Meseoa avgusta t. 1. je došlo v Ljubljano 3619 tujcev (38 več kot prejšnji mesec in 810 več kot v istem meseou lan skega leta) Od teh se jih je nastanilo: v hct»iu pri »Slonu« 970. pri »Mrliču« 608, pri »Llovdu« 408, pri »Južnem kolodvoru« 208, prt »Avstrijskem cesarju* 202 pri »Ilirija« 161, pri »štruklju« 144, pri »Bavarskem dvoru« 130, pri »Grajžarju« 118, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 670 tujcev. * Najnovejše novice. — Francoska vlada je ustavila plačo lavalskemu škofu, ki je brez vladnega dovoljenja se šel pokorit v Rim. — Odesa postane baje prosta Inka za nekoliko let, kakor poroča „Ruskoje Slovo" od tam. — Vohun Soo8, avstrijski stotnik v generalnem štabu, ki so ga italijanski financarji v gorah prijeli, je bil v turistiški obleki, ter tudi trdi, da hodi po gorah le v svojo zabavo. Seveda mora imeti pri tem tudi zemljevide pri sebi. — Dr. Miloš S t ef a n o vi ć, znani slovaški rodoljub, je postal ravnatelj Tatra-banke. — H kronanju kralja Petra pride tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo z ministrom zunanjih zadev. — 25.000 kron za psa. Znani angleški pasjerejec Mils je prodal svo jega buldoga „Heath Baronet", ki je bil v zadnjem letu 150 krat na raznih pasjih razstavah odlikovan, ameriškemu milijonarju Gouldu za 25.000 K. * Beg prineezinje Lujize Kobur*ke. Za beg so se vršile že davno zelo previdne priprave. Iz sanatorija „Lindenhofu bi princezinji najbrže nikoli ne bilo mogoče pobegniti; zato je sama silila, da je puste za nekaj tednov v toplice Elster. Dasi so jo noč in dan stražili, vendar se je Matasichu posrečilo, da ji je vtihotapil po neki zaupni osebi pismo v roke. Pozneje sta se najbrže dogovorjeno sešla v neki umetniški razstavi, dasi je bil Matasich zaradi prejšnjega poskusa odvesti princezinjo, izgnan iz Saksonske. Pri tem sestanku ji je povedal Matasich, da ji ne podele nikoli svobode ter jo tudi nikoli ne proglasijo za normalno. Nato je princezinja izjavila, d? hoče postati prosta, naj stane, kar hoče. V naglici sta dogovorila ves načrt za beg. Tudi v pismu, ki ga je princezinja pustila svoji komornici, je povedala, da je zbežala, ker ne more več prenašati jetništva v „Lindenkofu". V toplicah Elster je imel Matasich zaupnika, ki je stanoval v istem hotela kot princezinja, ne da bi ga bil kdo spoznal. Vpisan je bil za hotelirja Weit zerja iz Gradca, a šele sedaj se je dognalo, daje bil to grof O rs i c h, Matasichev bratranec. Ta se je z znaki dogovoril s princezinjo o vseh podrobnostih za beg. Princezinja je vzela s seboj dragocenosti za 300.000 mark in denarja za 5000 mark. Matasich je dobil za svoje memoire od dunajskega založnika 20.000 K, a mnogo večjo svoto mu je poslal lastnik parižkega lista „Le Journal". Princezinjo so pričakovali z avtomobilom Matasich, grof Orsich in neka Matasicheva prijateljica. Vozili so se z veliko naglico do Mona kovega, od tam pa se je sled izgubil. Ena vest trdi, da so se odpeljali v Pariz, druga pa v Švico. Matasich baje ne misli niti poročiti prineezinje, niti sploh Ž njo živeti, temučjije pripomo gel do prostosti, da se tudi sam rchabi-lituje. Vsled nekega dogovora med državami pa ni izključeno, da bo Francija oziroma Švica begune ustavila in vrnila. Varuška oblast prineezinje Lujize je že izdala tiralnico za njo; tudi njen soprog princ Filip Koburški je imel s svojim odvetnikom Že daljše konference. * Tolstoj proti narodni pesmi* Ruski kmet Olegov, ki je kot ruski narodni pesnik zelo znan, je imel a Tolstim pogovor o narod nih pesmih. Tolstoj je sploh sovražnik vezane besede ter je tudi izjavil Ožegovu, da narod ne potrebuje pesmi, ki so le med slabimi elementi v narodu razširjene. »Kaj je pesem?« je vprašal ter nadaljeval: »Ravno isto kot žganje in tobak, prazna potrata časa, površna zabava, ki vrhu tega tira ljudi le k slabim Činom, k pretepanju itd. V vojski tudi smatrajo pesem uspešno iu potrebno za vojaka. Rasen tega pod Žigajo ljudi z Žganjem — in ljudje gredo v smrt kot nori« — »Kaj sledi iz tega?« je vprašal OŽegov.— »Iz tega lahko sklepamo, da ima pesem moč, in da se človek s pesmijo navduši. Sicer pa je v vojski vloga pesmi različna od vloge žganja. Žganje provsroča aktivno po-gumnost, pesem pa vojaka le izmiri s trudom in pomanjkanjem«. * Prevelika dobrodušnost. Na Malem Lošinju se je pred petimi meseci poročil TOletni mornarski kapitan Lister z neko 301etno Marijo I. K poroki ni prišel naprošeni kapitanov prijatelj, vsled tega je priskočil 301etni postrešček Cvitanović. Kmalu nato je bilo Gvitanovićn odpovedano stanovanje. V svoji sili se je obrnil na „kompa-reta" Listerja, ki ma je res dal zavetja v svoji hiši. Ker pa ni bilo nobene postelje, moral je spati na tleh; toda ne dolgo, zakaj dobrodušna zakonska sta mu kmalu napravila prostor v svojih skupnih posteljih. „Prijateljsko" razmerje se je kmalu razvedelo in sodišče je obsodilo Cvitanovića v 7dnevni zapor. Cvitanović in mlada Listerjeva žena pa sta hotela imeti še nadalje skupno postelj. Dasi ju ni stari mož prav nič motil, vendar sta sklenila, se ga na čuden način znebiti. Namazala sta stopnice k njegovi sobi z lojem, češ, da bo starec padel ter si zlomil vrat. Ker pa so tudi drugi ljudje rabili iste stopnice, se je nakana pravočasno razkrila, a hudobna Človeka sta prišla pred okrožno sodišče v Rovinj, ki je prisodilo ženi 14 mesecev, Cvitanoviću pa osem mesecev ječe. * Stroge predpise ima kopališče Atlantic City v New Jersevu. Tisoči gostov se morajo na vsak korak pokoriti strogim predpisom. Kopalna obleka je natančno predpisana po enem vzorcu. Preklinjanje se strogo kaznuje. Neki gospod iz Filadelfije je bil aretovan, ker ga je slišal policaj vzklikniti „prokleto". Sicer so ga kaznovali le za 10 šilingov, ker se je smatralo za olajševalno, da mu je bil neki nespretni mornar zasadil sekiro v nogo. Niso pa tako poceni odleteli izletniki iz Filadelfije in Baltimora, ki so se tako daleč spozabili, da so se javno polju-bovali. Plačati so morali, moški in ženske, po dva funta štl. ' Za kaj se dobe kolajne ? Mestno poglavarstvo v Parizu podtli vsako leto lepo bronasto kolajno pouličnemu pometaču, ki opravlja z največjo gorečnostjo svoj pos« !. Bl»zu Strassourga je neki Maks Heufler pojedel v dveh urah 10 metrov sirassburških klobas in deset funtov zelenjavo. Z* to nenavadno opravilo je dobil lepo srebrno kolajno. Z* »zvesto in marljivo službovanje« je podelila francoska vlada zlato kolajno pariškemu krvniku Deibleru — V Madar&9U nosi neki indijski fakir lepo kolajno, ki jo je dobil zato, ker se je dal dvajsetkrat od Btrupenih kač ugrizniti brez vsake Škode. In podobnih rgledov bi se dalo več našteti morda tudi v — Avstriji. * Kitajski filozof. Ruski vojni poročevalec Nemirovic-DanČenko je imel nedavno razgovor s kitajskim filozof-m O t so o vojski. OUa je rekol: »Vse bo prešlo kakor oblak na poletnem nebu in* Kina bo ostala. In še tisoče let bo Kiaa obstala, Vam nerazumljiva in tuja, kakor ste tudi Vi Kitajski nerazumljivi in tuii. Naša m č je v našem miru in v naši potrpežljivosti. Vsa Vaša razburjenja so nam nera zumljiva. Smrt spremlja vsakogar in le eden je pravi pot na svetu — to je pot, ki vodi do groba. Grob za iami, gmn pred nami in vmes kratko žvljenje ali se izplača, se zaradi tega tako zelo razburiti in uničiti. Ako nesem svoj stol na vrt ter g edam skozi rože za ti so loče v morje, potem si n^ želim ničesar več. In ko bi bil kitajski cesar, mi ne more biti prizanešena noč, ki sledi solnčn^mu zatonu.« * Piščalka za poštne golobe. Da bi zavaroval poštne golobe pred raznimi ujedami, sestavil je neki Florentinec piščalko, katero pritrjujejo pod perotnice. — Ako ptica leti, piha sapo v piščalko in ta plaši z glasom vse golobje sovražnike. Poizkusi so se zelo izvrstno obnesli. Piščalka tehta komaj 2V2 grama. * Sredstvo proti upnikom. Tako sredstvo je izumil major indijske armade Mansell Plevdell. Imel je namreč odraslega tigra, ki je ležal na verigi priklenjen pred njegovo hišo. Major je nakupil na račun mnogo blaga pri tamošnjih trgovcih, ki pa so le redkokdaj dobili denar. Nihče se ni namreč drznil iti mimo ležečega tigra. Tako je major mnogokrat trdil v šali: „Poslali so svoje račune, toda predstavil se mi ni nihče." Brotns, tako so imenovali tigra, je izvrstno izvrševal svojo nalogo. Ležal je pred vrati ter straŽil dom. Ako pa je vstopil kak tujec, vzdignil je glavo, ter pričel globoko dihati, in to je vedno zadostovalo, da je tirjajoči npnik hitro zapustil hišo. Telefonska in brzojavna poročila. Pariz 2. septembra. Ministrstvo je lavalskemu škofu Geayu ustavilo plačo, ker je brez vladnega dovoljenja zapustil škofijo in šel v Rim, da se papežu podvrže. Rusko-japonska vojna. Petrograd 2. septembra. Reu-terjev biro javlja, da so Japonci zasedli Ljaojang Doslej ni dobil generalni štab nobenega potrdila te vesti in tudi ne verjame, da bi bilo poročilo resnično, kajti do Ljaojanga bi mogli Japonci le prodreti, če bi prej rusko armado porazili. London 2. septembra. „Daily Mail" javlja, da so Japonci izgubili upanje zavzeti Port Artur z naskokom. Vojaštvu je treba počitka in potreba je spraviti nova krdela pred oblegano trdnjavo. Tudi brodovje mora nekaj časa mirovati Oficijozno se obvešča japonski narod, da Japoncem pred koncem septembra ne bo moč zavzeti Port Aiturja. London 2. septembra. Rusi so popolnoma zavarovani za slučaj, da bi jim mogli Japonci priti za hrbet Več korespondentov je bilo med zadnjimi boji ranjenih; poročevalec lista „Novoe Vremja" je bil za svojo hrabrost dekoriran. London 2. septembra. General Kuropatkin je vse svoje moči koncentriral pri Ljriojangu. Vsake pol ure pride tja vojaški vlak iz Mukdena, ki dov&Ža nova krdela. Japoncem se je posrečilo ustaviti prodiranje levega krila Rusov; na desnem krilu ne morejo doseči nobenih uspehov. London 2. septembra Reuter-jev biro javlja, da je japonsko levo krilo danes pritisnilo proti reki Taitsiho, desno krilo pa je pri Haingtaju zapleteno v krvav boj. Od srede do danes so Japonci izgubili že nad 10000 mož. London 2. septembra. Listi prijavljajo obširna poročila o grozni bitki pri Ljaojangu dne 30 in 31. Na desni fronti so se Japonci pet krat zaleteli z bajoneti na Ruse, a so bili vselej odbiti. Cez 1000 topov je bilo v boju. Rusi so ujeTi dva japonska bataljona in 40 topov. Japonci so večkrat na svoje lastne oddelke streljali Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca »vurust* 1904 vložilo je v Mestno hranilnico ljubljansko 882 strank 489.718 K 08 h, 782 strank pa dvignil) 345.249 K 21 h. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. B Určoi ir.k"z mest*e avgust 1904 Aktiva: Gotovina blagajne 17 719 K 71 h, naložen denar 2036 164 K 71 h. posojila 4,191305 K 08 b, vr^rinostn- hatine 241400 K, zadružni dom 186.05? K 53 h pre hodni zneski 1327 K 67 h, inv.tnta-4200 K 27 zaostale obresti 31. de cembra 1903 80.777 K 38 h. Fnsiva: Zadružni deleži 24.942 K hraniln-vioge 6 509 897 K 48 rez^rvai zfc klad 98 450 K 41 h, pokojninski zh klad 9899 K 75 h, dividenda 1000 K, predplačane obresti31. decembra 1903 14 427 K 46 b. Denarni promet 16,482 645 K 75 h Upramo trem( ženje 6758 952 K 43 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1904 je 401 stranka vložila 99.476 K 74 k, 276 strank dvignilo .55.860 K 74 h, 6 strankam se je izplačalo posojil 27.400 K. stanje hranilnih vlog 3,432 029 K 32 h, stanje posoju 2,003.069 K 64 h, denarni promet 246 322 K 93 h. ZNAMKA Z OPICO KAMEN ZA ČIŠĆENJE Snazi in lika istočasno. Odpravi rjavino, nesnago in pege. 8pfO«no zastopništvo ca Avstrijo: HENRIK STOC88LER, DUNAJ, I Freyune: C VI..'i kcaclit« .r i«.n ur 1 SrhullKttrh«. cnoot£S Pirrz sTim Bl0NKEY (A?TEN M/USĐ ne kapljice, krogljlce In grenele* delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa žel*>&čna tirnktura lekarnarja M*iccoiija v MJtshijani ma KtunajsMi res ti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1264—13 Umrli so v Ljubljani: Dne 31. avgnsta: Fran Jakopič, trgovec in posestnik, 82 let, Na Mirju St. 4, ostar. Dne 1. septembra: Josip Merva, postni poduradnik, 59 let, Francovo nabrežje St 5, tuberkuloza. V deželni bolnici: Dne 29. avgusta: Margareta JanCar, Šivilja, 36 let, Sepsi8 chronica. — Fran Ma-len&ek, godec, 32 let, Diabetes mettitus. — Marjana Juvan, gostija, 85 let, oatarelost. V otroški bolnici: Dne 30. avgusta: Ciril Kremžar, črevljar-jev sin, 2 mes., akutni črevesni katar. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 1. septembra 1904. Naložbeni papirji. 4°/9 majeva renta . . . 4*2% srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta 40/„ „ zlata 4°/o ogrrska kronska n 4°/ zlata 4°/o posojilo dežele Kranjske . 41Vo posojilo mesta Spljet . 41/,0 o » n Zadar . 41/3°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/, Češka dež. banka k. o. 4% *7t7i 4V,°o A V' 4» 0 t /o 41 * 4°/o prior. 4°/0 prior. 3°; /o n « „ Ž. 0. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/, pr....... zast. pisma Innerst. lir. ogrske cen. dež. lir....... Z, pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. Češke ind. banke . Trst-Foreč lok. žel. dol. žel..... juž. žel. kup. '/j1/* . 4*/«*/« avst. pos. za žel. p. o. . Srećke. Srečke od 1. 1854 ..... , „ „ 1860^ . . . . . . . 1864 ..... „ tizske...... w zem. kred. I. emisije . « n J7 *I. r, • ^ Ogf. hip. banke . . . a srbske a frs. 100'— r turške...... Basilika srečke . . . . Kreditne „ . . . . lnomoške v • • • Krakovske „ . . . . Ljubljanske B . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. r „ „ . . . . Rudolfove n . . . • Salcburške „ . . . . Dunajske kom. „ . l»eluice. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogr8ke bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Živnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Briii) Alpinske motan . . . . Praske žel. indr. dr. ... , Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ i Denar Blago 99-30 99-50 10020 100-40 99*30 99-50 1 119-10 119-30 97-10 97-30 118-80 119 — 99-50 101 — 100 25 101-25 100 — 100-— 100-60 101-60 99-60 100 — 9960 99-90 101*70 10215 106-50 107-50 100-50 101- — 100*50 10150 100-20 101-20 100'— 101 — i 100-75 101-T5 98-50 99-10 10010 306-10 308-10 101*10 102-10 152 90 257-— 16150 304 — 296'— 267-— 93 — 130-25 153-90 261-— 16350 314-— 307 — 275 — 97 — 131-25 66 — 75 — 50850 88-30 639 25 1615-— 648'— 759 — 249-50 71 — 79 50 518 30 89-30 610-25 1624— 649-— 760 — 250-50 639 —1 642*— i 442 90 443 90 2310 — 2326 — 504-— 303-— 482'— 172-— 505 — 306- — 487- — 176 — Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm O. a Stanje °P^°-metra! |£ Vetrovi 7anJa v mm Nebo 1. 2. 9. zv. 7. zj. 2, pop. 7347 18 6 al szahod! oblačno 734 7 13-0 8l. sever j oblaCno 7342 I 20 0 si. jug jsk. oblač. Srednja vCerajSnja temperatura; 17 9«, normale: 16 9°. — Padavina v mm 6*5. Po polnoči močna nevihta. OD CM Za trgovce! Najlepši prostor za trgovino v Celju prodajalna v hiši Posojilnice, na oglu Rotovške in Graške ulice, v katerih se ves promet v Celju koncentruje, se B 1. novembrom t. 1. odda v najem. Natancneji pogoji se izvedo pri ravnateljstvu Posojilnice v Celju. Tužnim srcem javljamo žalostno vest, daje naS preljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod Josip Ožura posestnik, trgovec, župan, c. kr. poštar, imetelj srebrnega zaslužnega križca s krono itd. danes zjutraj ob 7. uri, v 64. letu svoje dobe, spravljen z Bogom, mirno v Gospoda zaspal. 2489 Pogreb dragega rajnika bode v soboto, 3. septembra, ob 10. uri dopoldae. Marija Ožura, soproga. — Marija Pod nar roj Ožura, hči. — Tomo Podnar, zet — Vnuki iu vnukinje. OBilnica, 1. septembra 19C4. dober delavec, se takoj sprejme za fino, veliko in trajno delo. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2432—3 Sprejme se zmožen pravilne slovenske in nemške korespondence. Prednost imajo oni, ki pišejo tudi laško. Ponudbe pod T. S., pose re-stante, Ljubljana. 2436—3 Marija Koblioa naznanja v svojem in v imenu svojih hčera Marijo in Ivane sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni, edini sin, oziroma brat, gospod JOSIP KOBILCA bivši rezervni poročnik in hiftni posestnik nocoj ob V81. uri po mnogoletni mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 39. letu življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 3. septembra, ob 5 uri popoldne ic hiSo žalosti. Mestni trg st. 23, na pokopališče k sv. Krištofa. Zadusne svete mase se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 2. Beptembra 1904. Venci se hvaležno odklanjajo in se prosi tihega sožalja 2496 Brezskitoo ^rodovinsko »reeo jamoV /prevažna knjiga o pre^ obilem blagoslovu z otroki. Z več kot tisoč »ahvalni-;cami po&ilja diskretno *k90 h v avstr. znamkah, gospa A. Kaupa, Berlin, 8W.aae, Lind«nitr. 60. Znižane cene! pcsgT Samo 6 dni Hana i vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl „Fr&BCOske prekomorske smile". Edina najkrajša črta čez Bazel Pariz in Havre v Ameriko, Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino 236—17 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". •vN - ■ i ml II - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši in najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2*293—7 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva me v dr»K«*rlJah In »oljalh trgovinah m npecerljakliii In delikatesnim blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko pošilja Indra Tea Import Compaiiy Trst 3. » & Ste r 2409 —B ta Ljubljana, pre^erneue tilie« |tei>. 9. Sprotnega 2484 1 gostilničarja Šiško iSSe za 1. december t. 1. ali pa takoj Krojaškega pomočnika spretnega in dobro izurjenega v izdelo vanju hlač sprejme takoj proti dobri plači kroj »e \JtM96 -1 uprava pivovarne bratov pri Ljubljani i« n1 v ■ um Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci zijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za g spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mo&njiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo. 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen albam s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2470 se denar naprej posije Dunajska razpošiljalna ivrdka Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. 55 Grenčica Florian" in liker „Florian" najboljša kapljica za želodec. Dijake iz dobre rodbine sprejme v dobro oskrbo in vestDo nadzorstvo boljša rodbina brez otrok. Posebna soba. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2488—1 Dobro idoćt* gostilna se odda kavcije zmožnemu prevzemniku na račun. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 246H SprejaacLejo se pod jako ugodnimi pog+ji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod ^zavarovalni potovalci" na uprav ništvo nSlov. Naroda". 921-4' iščs lovsko društvo na Vrhniki. Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje, oprem ljene s sposobnostnirai izpričevali, vložijo do 15. saptembra t. I. pri zgoraj navedenem lovskem društvu. Plača po dogovoru. 2485—1 Za lovsko društvo : Načelnik: Karel Mayer. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvcd Iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobit vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzth:il v A Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 uri 5 rc zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2. juuija do 18. septembra ob nede^ah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, čez Klein-Reifling v Liuc, Budejevice, Plzen, Marij ue vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 n dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 11 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od S junija naprej — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franztti te^< Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastrin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregem Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Bndjevic«, Plzen, Manjim- vare. If Francove vare, Karlove v»re, Prago, (LjubUana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr . Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frsas«&afost< Inomoflt. Monakovo (L ubijana Monakovo direktni voz I. in II. razreda^. — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, 1 plia Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo uietiU Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3, uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktui voz 1. iu II r* reda), Inomost, Franzensfeste, Solnogrrad, Line, Steyr, Anssee, Ljubno, < . » B^fak. -7. uri 19 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z I1 naja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Line Ljubljan . rektni voz I. in II. razred*), Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Stejrr, Pariz, (.enevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gasteiu, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobui vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovc*, ■mmAdOT Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-BIeda le ob ned U al praznikih od 2. juuija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer o»obm vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Liuca, Ljubnega, llelj.i v t . \ a. 1' tabla, čez Selzthal z Inomosta in Solno