Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniStvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieniltvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša z« neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglaae in reklamne notice vseh vrat i« plačati po Din 2'S0 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. nr. 11.197.
Resolucije V. pokrajinske skupščine poverjeništva UJU Ljubljana.
Učiteljstvo Pover jeništva UJU — Ljubljana, zbrano na pokrajinski skupščini v Šoštanju dne 4. in 5. julija 1925 je soglasno sprejelo sledeče sklepe in zahteve. kot rezultat posvetovanj in razprav:
Zakon @ osnovn-h šolah.
Učiteljstvo odobrava predloge in spomenico, ki jo je izdelalo in razposlalo poverjeništvo UJU Ljubljana merodaj-n.'m krogom ter poziva glavni odbor UJU v Beogradu, merodajne faktorje in narodne poslance, da upoštevajo te nujno potrebne izpremembe. .
Posebno povdarja, da je potreba stati neokrnjeno na stališču osemletne šolske obveznosti, učiteljske stalnosti in ločitve šolske uprave od politične, nadalje. da odklanja sedanja določila o disciplinarnem postopanju in oceni ter čl. 87., toč. 1. in čl. 106., V. odst. po projektu ter zahteva, da se izvede demokratična šolska uprava, pri kateri bo v polni meri sodelovalo tudi učiteljstvo na podlagi učiteljskih zbornic, ki naj bi jih predvideval že šolski zakon.
Ker se ie razprava o šolskem zakonu zavlekla in pride najbrže šele jeseni pred plenum zakonodajnega odbora, pozivamo vsa okrajna učiteljska društva in posameznike, da do 15. septembra t. 1. upošljejo svoje predloge in zahteve v pogledu projekta, ki jih bo poverjeništvo UJU Ljubljana takoj po tem roku na seji širjega sosveta redigiralo in v posebni spomenici naknadno predložilo merodaj-nim faktorjem.
Učiteljstvo poziva tudi vso šoli naklonjeno javnost in časopisje, da se v večji meri stvarno zanima in razpravlja o šolskem zakonu in šolskih vprašanjih sploh ter brani državno šolo in napredne principe v šolstvu v naiširjih krogih naroda proti vsem reakcionarnim nakanam.
Šolsko nadzorstvo.
Učiteljstvo vztraja pri svojem principu gledie šolskega nadzorstva, da bodi poverjeno nadzorstvo osnovnega šolstva le priznanim učiteljem iz vrst osnovnošolskega učiteljstva.
Zato odklanja predpogoj, da smejo biti srezki in oblastni šolski nadzorniki le absolventi višje pedagoške šole in to toliko časa, dokler ne bo omogočeno pose-čanje in študij na tem zavodu za vse osnovnošolsko učiteljstvo.
Višja pedagoška šola.
Po projektu zakona o osnovnih šolah se predvideva za srezke šolske nadzornike kot predpogoj študij na višji pedagoški šoli.
Enako se bodo morali polagati tudi izpiti za poučevanje na meščanskih šolah na višji pedagoški šoli,
S tem pa ie zaprta pot marsikateremu sposobnemu in nadarjenemu osnovnošolskemu učitelju do mesta srezkega šolskega nadzornika in tudi za pridobitev meščanskošolskega izpita. Posebno oni z družino se ne bodo mogli poslužiti študija na višji pedagoški šoli.
Bati se je, da bo zaradi malega števila višjih pedagoških šol pričelo primanjkovati učiteljskega naraščaja za meščanske šole, na drugi strani, da se bodo posvečali študiju na višji pedagoški šoli ambicijozni ljudje, ki nikakor ne bodo
LISTEK.
Ob petdesetletnici IV. letnikov.
Minister za vere in pouk je z odlokom 1. avgusta 1871, št. 8071 določil, da učiteljiščniki v 1. 1872.-74. maturirajo v III. letniku in šele 1. 1876. v IV. letu, torej 1. 1875. prestopijo učiteljiščni pripravniki v IV. letnik in bi to leto ne bilo rednih zrelostnih izpitov.
Zaradi pomanjkanja učiteljstva pa je minister vere in pouka 1. 1874. uvedel na
odgovarjali niti kot srezki šolski nadzorniki in tudi ne kot meščansko šolski učitelji.
Ker smatramo višjo pedagoško šolo za postulat. ki naj služi v prvi vrsti za višjo nadaljno izobrazbo vsemu nadarjenemu učiteljstvu ter da se odpravijo gornji kvarni vplivi zahteva učiteljstvo:
1 Da se z zakonom o višji pedagoški šoli določa kot smoter v prvi vrsti ob vezna nadaljna izobrazba -učiteljstva in ne usposabljanje snezkih šolskih nadzornikov in meščanskošolskih učiteljev.
2.	Za prehodno dobo naj se odpravijo omejitve tako glede števila in starosti za sprejem ter naj se omogoči vsemu učiteljstvu posečanie višje pedagoške šole.
3.	Tako nai se ustanovi tudi višja pedagoška šola pri univerzi v Ljubljani in tudi v drugih centrih države, dai bode imelo učiteljstvo čim širšo priliko za nadaljno izobrazbo.
4.	Pedagoške šole naj se povzdignejo na stopnjo visokih šol enakim ostalim fakultetam in nai se ustanove pri njih tudi pedagoški in psihološki laboratoriji.
Učiteljska izobrazba.
Zahtevamo, da naii se učiteljska izobrazba temeljito reformira. Temeljita reforma učiteljske izobrazbe je predpogoj vsega reformiranja javne vzgoje in izobrazbe potom šole in učiteljskega dela izven šole.
Ker ie zakon o učiteljski izobrazbi tudi vprašanje, ki zadeva osnovnošolsko učiteljstvo, pozivamo vlado, da predloži projekt tega zakona tudi učiteljstvu v upogled, da izreče svoje mnenje pri ureditvi tega vprašanja.
Skrb države za nadaljno izobrazbo učiteljstva ki je v projektu zakona o osnovnih šolah popolnoma opuščena, naj bo vsebovana v zakonu o učiteljski, izobrazbi.
Moderna pedagoška stremljenja.
V	svrho študija modernih pedagoških stremljenj in napredka v šolstvu in v vzgojstvu naj vlada odpošlje sposobne učitelje iz vrst osnovnošolskega učiteljstva v inozemstvo, da prouči tamošnja izkustva in jih uporabi pri nas ter priredi sama državne tečaje v to svrho.
V	državi naj se ustanove poizkusne šole. poizkusni razredi in reformni poiz-kusni učni načrti, kjer bi se uporabilo nove metode in ureditev šolstva. Pri pro-sveti in upravi naj se osnuje poseben reformni oddelek za vodstvo te reforme.
Država naj ustanovi pedagoški inštitut, ki bi s podporo države izdajal pedagoška dela. Do ustanovitve tega inštituta nai da država stalno subvencijo Pedagoškemu knjiž. zboru v Zagrebu, Slovenski Šolski Matici v Ljubljani in Pedagoškemu društvu v Beogradu.
V	oblasti naj se ustanove centralne pedagoške učiteljske knjižnice, ki bodo opremljene z vsemi modernimi pedagoškimi deli in bodo dostopne vsemu učiteljstvu dotične oblasti oziroma sreza.
Malerijalne in pravne zahteve učiteljstva.
Vkljub zakonitim določbam še niso izpolnjene vse materijalne obveze države napram državnemu unadništvu. v tem pogledu izjavljamo:
učiteljiščih v glavnih mestih enotni praktični (IV.) letnik, v katerega so se sprejemali do 20. septembra 1874 visokošol-ci. abiturijenti srednjih šol in dijaki z dobrim izpričevalom 6. 7 realke, oziroma 8 gimnazije.
Revnim dijakom so se podelile državne štipendije z reverzom 6-letnega službovanja letno 400 K visokošolcem in abiturijentom, drugim pa 200—300 K. in sicer izplačanih od ravnatelja mesečno.
Vsled tega se je uvedel 1. oktobra 1874 v Gradcu, Ljubljani, Celovcu, Gorici enoletni pedagoški tečaj.
1.	V zadevi materijalnih in pravnih zadev učiteljstva zahtevamo, da se uveljavijo s šolskim zakonom vse one zahteve. ki so navedene v spomenici in iz-preminjevalnih predlogih Poverjeništva UJU Ljubljana k projektu šolskega za^ kona.
Posebej povdarjamo:
2.	Da država takoj izplača dolžno razliko od 1 oktobra 1923 do 1. maja 1924. 1.
3.	Izpremeni naj se draginjska uredba tako, da se dovolijo polne draginjske doklade in stanarina poročenim učiteljicam in naj se možnost ponovne take krivice onemogoči tudi s šolskim zakonom.
4.	Z ozirom na silno podraženje stanovanj na podlagi novega stanovanjskega zakona, ki je zelo slabo zaščitil državno uradništvo, zahtevamo zvišanje stanarine v zmislu čl. 37. uradniškega zakona do časa, da se zgradijo za vse učiteljstvo primerna naturalna stanovanja.
5.	Zahtevamo, da se vštejejo vojna in kadrska leta po kraljevi uredbi tudi učiteljstvu v prečanskih krajih in da ministrstvo ne ukinja že pridobljenih priznanih pravic.
6.	Protestiramo proti določilom predloženim finančnemu odboru, ki poslabšujejo uradniški zakon in pričakujemo od narodnih poslancev, da taka določila) odklonijo.
Zahteve za upokojence.
Država še vedno zanemarja svojo dolžnost do upokojencev. V tem pogledu zahtevamo:
1.	Izda naj se zakon, po katerem se bodo prevedle kronske pokojnine na dinarske al pari.
2.	Upokojencem naj se prizna stanarina, ki so jo prejemali po stari dra-ginjski uredbi.
3.	Dovoli naj se jim pravica do neomejenih legitimacij za vožnjo po železnici s 50% popustom in naj se izpremeni v tem pogledu pravilnik.
4.	Uveljavijo naj se vprašanja tičo-ča se staroupokojencev, ki jih vsebuje mednarodna konvencija, sklenjena 6. aprila 1921 v Rimu.
Organizacija kulturnega gibanja in na-rodno-prosvetno delo.
Kulturna in strokovna izobrazba članstva UJU bodi najtrdnejša in najtraj-nejša podlaga naši organizaciji.
V tem pogledu naj prično okrajna učiteljska društva s kulturnim preroje-njem učiteljstva, prirede naj se socialno izobraževalni tečaji za učiteljstvo.
Narodno prosvetno delo naj se nadaljuje v začrtani in započeti smeri, da se vzgoji z mladino prosvetne delavce in ustvari teren za umevanje kulturnega in prosvetnega ter gospodarskega dela med narodom.
Knjižničar centralne knjižnice Poverjeništva UJU naj bo istočasno tajnik centralnega odseka za to gibanje.
Obmejno šolstvo.
Ponovno opozarjamo na veliko važnost obmejnega šolstva v nacionalnem in državno obrambnem oziru. V tem pogledu naj se s strani merodajnih faktorjev izvajajo resolucije od Poverjeništva
Z ozirom na različno predizobrazbo pripravnikov je bil učni načrt za to leto tako upeljan, da so bile ure za pedagogiko. praktične vaje. poljedelstvo, g&sla-nje, petje in telovadbo pomnožene, a za realije znižane. Hospitacije in učni poskusi na vadnici in drugih šolah so bile tako urejene, da je vsak pripravnik nastopil po 1—2-krait na teden.
V ta enoletni pedagoški tečaj je bilo sprejetih v Gradcu (za celo Štajersko) 11 Slovencev, 27 Nemcev = 38; v Ljubljani 17 Slovencev, 1 Nemec = 18; v Celovcu 7 Slovencev, 26 Nemcev = 32.
UJU sprejete na pokrajinski skupščini v Krškem leta 1924.
Sodelovanje pri izvenstanovskem tisku.
Pozivamo učiteljstvo. da deluje tudi pri izvenstanovskem časopisju, fci je šolstvu in učiteljstvu naklonjeno. Posebno naj se brani v tem tisku napade na šolo in naj Se seznanja javnost z zahtevami učiteljstva glede šolskih in stanovskih vprašanj. Kot odškodnino za obrambo šolstva in učiteljstva podpirajmo to časopisje tudi s poročili obče javnega, kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socialnega značaja, da se to časopisje lahko razširi in ukorenini med narodom.
Gospodarska organizaciia.
Gospodarsko organizacijo moramo smatrati za temelj in predpogoj dobre stanovske organizacije; zato moramo naša stanovska gospodarska podjetja podpirati z vsemi moralnimi in materi-jalnimi sredstvi.
Vzgoja stanovskega naraščaja.
Vzgoja stanovskega naraščaja naj se nadaljuje v zmislu resolucij, sprejetih na pokrajinski skupščini v Krškem.
V	zmislu sklepa pokrajinske skupščine v Krškem naj prične Poverjeništvo izdajati kot prilogo »Učiteljskega Tovariša« enako »Prosveti« tudi organi-začno glasilo za stanovski naraščaj.
Preostanek »Učiteljskega sklada« naj se razdeli odsekom za stanovski naraščaj v Mariboru in v Ljubljani, ki položita poverjeništvu obračun.
Uredi naj se vprašanje »Podpornega društva za učiteljiščnike«.
Ustanovitev pravnega zastopstva za učiteljstvo.
V	Mariboru in v Ljubljani se ustanovita pravno obrambna odseka Poverjeništva, ki bodeta dajala pravno pomoč in nasvete članstvu in bodeta posredovala v takih zadevah pri šolski upravi in drugih oblastvih.
V	to svrho se izdela poseben pravilnik.
Izpopolnitev organizacije.
Z ozirom na to, da so pravila UJU bila na zadnjih skupščinah izpremenjena, in se ne ujemajo več s poslovnikom Poverjeništva UJU Ljubljana, se mora poslovnik izpremeniti.
Okrajna učiteljska društva naj do 1. decembra tekočega leta pošljejo Poverjeništvu UJU izpreminjevalne predloge k sedanjemu poslovniku. Poverjeništvo naj izdela tudi poslovnike za vse odseke, nadalje pravilnike za častni sod, nadzorne in druge odbore po pravilih ter enoten načrt pravil in poslovnika zia okrajna učiteljska društva, v katerem bodo vsebovane vse zahteve, ki jih zahtevajo pravila UJU in poslovnik Poverjeništva od okrajnih društev.
Vse te načrte naj dobe okrajna učiteljska društva v razpravo.
Širji sosvet naj do Velike noči 1926 odobri končne spremembe teh poslovnikov. ki se predlože prihodnji pokrajinski skupščini.
Na Dodlagi tega temelja naj se preide potem k notranji duhovni reorganizaciji organiziranih vrst.
Zrelostni izpiti so se delali junija in prvo polovico julija 1875 pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika.* Slovenci na učiteljišču v Gradcu smo imeli ves pouk in praktične nastope v nemščini.
V svrho upeljave v slov. specialno mteodiko je bil v juniju 1875. od višjega šolskega sveta poklican v Gradec mariborski vadniški učitelj Iv. Miklošič, ki nam je pred poukom prednašal o svoji
* Vprašanja je prinesel »Slov. Učitelj« I. 1875.. štev. 14., str. 217.
Peta pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana v Šoštanju
dne 4. in 5. julija 1925.
Tajniško poročilo o delovanju UJU poverjeništvo Ljubljana od 9. julijami924. do 4. julija 1925. Poročal strokovni tajnik Rudolf Dostal
Drugačne misli in drugačna čustva nas prevevajo danes kakor leta 1906., ko je poslednjič zborovala v tem prijaznem mestu naša organizacija, takratna naša »Zaveza jugoslovenskih učiteljskih društev«. Šoštanj, dasiravno na popolnoma slovenskem ozemlju s slovenskimi prebivalci, je ječal pod nasilno tujčevo pestjo, ki je tiščala vsak samostojen po-kret slovenskega življia k tlom. Najbolj primitivne človeške in državljanske pravice so odrekali Slovencu takratni germanski gospodarji, ki so izvajali nad ubogo slovensko rajo svojo absolutno nad-oblast in brezobzirno silo po geslu »moč pred pravico«. Vendar Šoštanj, rojstni krai bratov Vošnjakov, dr. Josipa, velikega narodnega buditelja in voditelja ter Mihaela, izredno odličnega gospodarskega strokovnjaka, ni mogel in ni smel trajno ostati pod tujčevim jarmom. Z državnim osvobojenjem je bil osvobojen tudi ta lepi del ožje naše domovine in tako zboruje danes naše poverjeništvo na lastnih državnih, jugoslovenskih tleh. česar se v polni meri zaveda naše članstvo, ki je razumelo svojo kulturno, narodno misijo že v takratni dobi in se je zaveda danes tembolj v skupnem UJU ki šteje v državi nad 14.000 članov.
Poslovanje našega poverjeništva.
UJU poverjeništvo Ljubljana izkazuje letos v 32 okrajnih društvih 2683 članov z nastopnim pregledom;
OKRAJNA UČITELJSKA DRUŠTVA:
	1924	1925
1. Brežiško - sevniško	69	78
2. Celjsko	133	132
3. Črnomeljsko	71	72
4. Gomjegrajsko	28	29
5. Kamniško	73	82
6. Kočevsko	74	97
7. Konjiško	57	59
8. Kozjansko	28	41
9. Kranjsko	108	102
10. Krško	108	120
11. Laško	103	105
12. Svetolenartsko	43	47
13. Dolnje-lendavsko	48	61
14. Litijsko	81	92
15. Ljubljansko	187	164
16. Ljubljansko - okol.	157	195
17. Ljutomersko	61	73
18. Logaško	72	76
19. Marenberško	36	37
20. Mariborsko	121	126
21. Mariborsko - okol.	114	113
22. Mežiško	48	48
23. Mursko-soboško	94	114
24. Novomeško	76	90
25. Ormoško	50	56
26. Ptujsko	131	132
27. Radovljiško	101	106
28. Savinjsko	34	34
29. Slovenjebistriško	55	59
30. Slovenjgraško	32	34
31. Šmarsiko - rogaško	64	70
32. Šoštanjsko	37	39
Skupaj 2486 2683
Ako primerjamo ta izkaz z lanskim, imamo 197 članov prirastka. Pri nekaterih društvih opažamo večji upadek, ki je posledica črtanja nerednih članov, to je onih, ki so pač daljšo dobo prejemali stanovske liste in bili vpisani v članskih izkazih, niso pa poravnali svojih društvenih obveznosti. Črtanje takih članov
anal. sint. metodi, Začetnici in računstvu za 1. in 2. šolsko leto. Praktične poskuse smo slovenski pripravniki imeli med seboj. Na podlagi tega slovenskega 10-dnevnega tečaja in srednješolskih izpričeval smo dobili v zrelostni izpit »Befähigt für deutsche und slovenische Unterrichtssprache«.
Da pa nismo Gradčani nazadovali v materinskem jeziku, smo si no nasvetu tov. Tone Brezovnika ustanovili na tihem že oktobra 1874 društvo »Mladika«, ter smo bili člani vsi slovenski pripravniki IV. leta in I. leta (Sivka, Weber, Puc. Muršec) in trgovska akademika V. Gregorec in K. Florjan ter naročili skupno vse takratne slovenske pedagoške in leposlovne liste.
Zapisnike teh 12 zborovanj imam shranjene
Ravnatelj dr. J. Lukas, 1. 1856.—64. tudi realni in učiteljiščni učitelj v Mariboru. nam je bil naklonjen in izvrstno predaval pedagogiko, zemljepis, zgodo-
je popolnoma pravilno in umestno in je priporočati v posnemanje tudi ostalim društvom. Istotako tudi ni smatrati rednega člana onega, ki misli, da je zadostil svoji stanovski dolžnosti s samim plačilom članarine, temveč je njegova sveta stanovska naloga in dolžnost, da redno poseča društvena zborovanja, s polnim interesom sledi vsakemu stanovskemu pokretu in se v vsakem oziru aktivno udeležuje delovanja domačega društva, poverjeništva in centrale s polnim stanovskim ume vanjem. Ne bo odveč, ako letos ponovno opozarjam tovariše, društvene predsednike in šolske upravitelje na naš stanovski naraščaj, na naše najmlajše tovariše in tovarišice. naše novince, da jih privedejo čimprej v naš krog. pod našo streho. Naj jim stoje pri tem prvem koraku čez prag naše organizacije tovariško ter informativno ob strani. Pri tej uvedbi jim bo dobro služila »Stanovsko-štrokovna knjižnica«, ki je ima poverjeništvo še dovolj na razpolago.
Društveno gibanje v naših okrajnih učiteljskih društvih kaže razveseljiv raz-maih. Društva, vsako po svoji možnosti, pridno zborujejo s predavanji stanovskega, pedagoško-šolskega in splošno prosvetnega značaja Naša okrajna društva so imela v preteklem poslovnem letu 131 zborovanj in 151 predavanj. To število izkazuje mnogo internega učiteljskega prosvetnega dela, ki naj se za bodočnost po možnosti še dvigne. Vodstvo organizacije je gojilo ozke stike z okrajnimi društvi in je pošiljalo svoje poročevalce na njihova zborovanja, zlasti glede poročanja o projektu novega šolskega zakona in to vsakemu društvu, ki je to želelo. Poverjeništvo je konstatiralo potrebo takih ožjih stikov, ker se je na teh sestankih informativno delalo tako od strani vodstva organizacije, kakor tudi od strani društev.
Naše stanovsko - politično glasilo »Učiteljski Tovariš« ta verni zagovornik naših stanovskih teženj, zahtev in pravic s prilogo »Prosveta« ki je organizač-no glasilo sistematičnega našega narod-no-prosvetnega dela. oba pod spretno, zmiselno in veščo redakcijo urednika tov. Ivana Dimnika, sta v pretekli poslovni dobi v polni meri vršila svojo dolžnost in bila tako vemo zrcalo našega stanovskega dela. Osobito pa opozarjam naše članstvo na rubriko , »Učiteljski pravnik«, kjer se nahaja za naše tovariše in tovarišice obilo pravnega administrativnega pouka in pojasnila.
Stiki našega poverjeništva s centralo organizacije v Beogradu so bili prisrčni, tovariški. Omeniti mi je glavno skupščino UJU. ki se je vršila v dneh 24., 25. in 26. avgusta 1. 1. v Dubrovniku in ostane vsem udeležencem v nepozabnem in neizbrisnem spominu. Žal je referat prijavlien od našega poverjeništva »Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih šol« zaradi referentove bolezni odpadel, vendar oa mora po sklepu seje širjega glavnega odbora UJU v decembru 1. 1. priti kot prva točka na dnevni red letošnje glavne skupščine.
Dotakniti se moram neke točke, ki se nam zdi kakor boleča rana iz pretekle dobe, to je izprememba v predsedstvu UJU. Vsi priznavamo velike zasluge tov. M. Stankovičai, ki si jih je pridobil za naš stan tako s svojim energičnim na-
vino in nemščino. Kako se je godilo Ce-lovčanom, mi ni znano.
Da bi se v poznejših letih tem več dijakov posvetilo učiteljskemu stanu, so višji šolski sveti otvorili tudi 1. 1874./75. na učiteljiščih pripravnice, a 1. 1884.—86. zopet ukinili. V Mariboru je padlo število abiturijentov vsled tega na 15; zato je minister z odlokom 31. julija 1886 zopet otvoril pripravnico.
Glede učiteljišča v Mariboru od 1. 1802. je prav obširno spisal ravnatelj H. Schreiner: »I. Bericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt in Marburg 1902«. Od 1. 1802.—1849. sta bila za lavantinsko škofijo v Celju in za sekovsko škofijo v Mariboru trimesečna preparandna tečaja. Od 1. 1850./51.—1860./61. pa enoletni; od 1861.—69. pa dvoletni pedagoški tečaji. Od 1869.—74. triletniki, 1875. pa štirilet-niki učiteljišča.
Seznam slovenskih učiteljiščnikov, ki so 1. 1874./75. obiskovali učiteljišče:
stopom in vodstvom organizacije, kakor tudi s svojo veliko zmožnostjo kot urednik »Narodne Prosvete«. Zal nam ga ie, vendar ie bilai prisiljena slovenska dele-' gacija skupno z ogromno večino članov širjega glavnega odbora glasovati za njegovo odstranitev, ker je tov. Stanko-viič v strankarsko - političnem oziru kot predsednik UJU krenil odločno predaleč vstran in je bila z ozirom na to taka radikalna operacija nujno potrebna. Izprememba se ie izvršila brez vsakih večjih pretresljajev in mora centralno vodstvo tudi v bodoče paziti, da bo stalo strogo na stališču nestrankarske stanovske organizacije. Vse podrobnosti ste čitali v našem stanovskem glasilu in v »Narodni Prosveti«. Zadevo samo pa smatramo s tem za končano.
Pri vodstvu naše organizacije sta bili 2 seji širjega sosveta, ena o priliki lanske pokrajinske skupščine v Krškem, druga dne 5. januarja letos v Ljubljani. Take seje so nujno potrebne, v svrho medsebojnega informativnega organizacijskega stika, in le žal, da se zaradi ma-terijalnih prilik ne morejo vršiti bolj pogosto. Ožji sosvet pa je razpravljal o tekočih zadevah v 4 sejah. O vseh teh sejah so izšla poročila v »Učiteljskem Tovarišu« Vložni zapisnik šteje 695 številk. Pri tem pa niso všteti razni dopisi osebnega značaja, ki jih je reševalo predsedstvo, uredništvo in strokovno tajništvo.
Naša organizacijska kronika, v ožjem in širjem obsegu, ima označiti v preteklem letu več dogodkov in jubilejev, med katerimi moramo predvsem omeniti izročitev diplome častnega članstva okrajnega učiteljskega društva za/ laški okraj svojemu bivšemu dolgoletnemu predsedniku, ravnatelju tov. Antonu Gnusu, našemu vrlemu borcu za naše stanovske pravice in odličnemu gospodarskemu strokovnjaku. Bil je ta dani pomemben učiteljski praznik, ki se ga je udeležilo tudi vodstvo organizacije po svojih zastopnikih. — V Zagrebu je praznoval 254etnico svojega javnega dela kot učiteljski organizator in pedagoški pisatelj tamošnji poverjenik prof. Josip Š k a v i č, s katerim nas spajajo stare iskrene bratske in tovariške vezi.
Pred kratkim pa je praznoval 40-letnico svojega delovanja tov M i h a i 1 o S t a n o j e v i č . član izvršilnega odbora UJU v Beogradu, eden izmed prvih naših pedagoških in stanovskih delavcev in snovateljev našega Udruženja. ki si je stekel nevenljive zasluge za našo skupno stanovsko organizacijo. Vsem tem slavljencem, tovarišem in bratom po krvi. srcu in mišljenju želimo, da vztrajajo na svojih mestih še dolgai leta čvrsto in neomajno v skupno stanovsko dobrobit ter jim kličemo bratski in tovariški; Zdravo!
Prosvetno delo učiteljstva.
Poleg notranjega organizacijskega dela, je naše poverjeništvo tudi v preteklem letu zadostilo svojemu kulturnemu pozivu in je po možnosti svoje prosvetno delo še bolj poglobilo. UJU p o-verjeništvo L j u bIj a n a i tvori danes že samo zase eminent-no prosvetno organizacijo, ki ji ne more nihče odrekati velike važnosti in pomena za šolstvo, za u č i t e 1 j s t v o in
—	agga ' ' «a»	j
a)	v Gradcu (vseh skupaj 38).
1. Gim. Adamič Ivan. up. š. v. Češ-njevce; 2. gim. Brezovnik Anton, t 1823. up. uč. in posestnik v Vojniku; 3. ab. gim'. Flucher Karel, t 1877. v Ptuju; 4. gim. Kos Maks, t 1879. v Vojniku; 5. bo-gosl. Nedeljko Ivan, učitelj v Hočah, t 1900. kaplan v Šmartnem; 6. ab. real. Pestevšek Karel, up. naduč. Slivnica pri Mariboru; 7. gim. Šket Andrej, t 1909. naduč. Podsreda; 8. gim. Schofhalter Jurij, t 1900. up. naduč. Gamlica; 9. jur. Večaj Jožef, t 1896. uč. Lemberg; 10. gim. Vrečko Franc, up. šol. ravn. Slov. Gradec; 11. gim. Zolgar Franc, t 1892. naduč. Rečica. — Živijo še 3, umrlo 8.
b)	v Celovcu (vseh 32 Slovencev in Nemcev).
1. Tehnik Bezlaj Josip. up. mešč. ravn., Ljubljana; 2. gim. Bernot Alojzij, t kot veleposestnik na Koroškem; 3. gim. Farčnik Anton, up. naduč. Polzela;
4. gim. Kandut Janez, t bančni uradnik;
splošno za narod. Kajti naše poverjeništvo si je dobro v svesti. da je treba narod vzgojiti na prosvetni podlagi, na kar bo šele sposoben za zmiselno politično udejstvo vanje. Kdor pa dela nasprotno, ta je demagog in ne umeva pravilno svojega prosvetnega zvanja. V prosvetnem pravcu delujejo trije organizacijski listi: »Učiteljski Tova-r i š« s prilogo »P r o s v e t o«. »P o p o t-nik« i,n »Zvonček«. Poverjeništvo izdaja še »Stanovsko - strokovno knjižico«, ki pa zaenkrat zaradi slabe gmotne podlage ne more nadaljevati s svojimi publikacijami in »Šolski oder«, ki polaga temelje narodno-pro-svetnega dela predvsem nai deželi Naše članstvo vzdržuje »Slovensko Šolsko Matico«, ki je številično v zadnjih letih precej nazadovala in jo zaradi tega društvenim predsednikom nujno in toplo priporočamo in »Učiteljski F e-r i j a 1 n i S a v e z«, potom katerega se nudi učiteljstvu prilika spoznavanja ožje in širje domovine. Naše članstvo se udejstvuje pri ljudskih visokih šolah v Mariboru, v Celju, na Jesenicah itd., uspešno deluje v mladinski literaturi, pri raznih pevskih zborih. Premnogo ie krajev, kjer vse prosvetno delo sloni izključno na ramah našega članstva.
Še mi je omeniti naše odlične nacionalne organizacije, kjer se aktivno in uspešno udejstvuje naše članstvo. To je predvsem »Sokol«, ki mu je osobito naša mlajša generacija vdana z dušo in telesom. Da bi našla ta mlada in krepka četa, ki si ie zasnovala prerojenje našega naroda v plemenitem sokolskem pravcu, obilo posnemovalcev! O priliki zborovanja glavne skupščine lanskega leta v Dubrovniku se je vršil ob ogromni udeležbi sestanek vseh učiteljev-Sokolov iz cele države in je izdelal podrobne smernice za sokolsko vzgojo učiteljstva, ki so našle izraza v resolucijah, objavljenih v raznih listih. Vzgledno deluje Sokolska župa Kranj, ki prireja prednjaške in va-diteljske tečaje za učiteljstvo. — Navedem naj tudi odlično nacionalno delo našega članstva pri »Orjuni«. ki vzgaja v mladi naši generaciji oni duh, ki bo dvignil naš narod na višino, določeno mu od pravekov, ko bo zavladal nad vso zemljo. kjer se govori in čuje naš jezik. Tudi to nacionalno organizacijo našemu članstvu toplo priporočamo. In »Jugosloven-ska Matica«, ali ni navezana skoro izključno na pomoč in podporo učiteljstva?
Govoriti mi je ob tej priliki še o sa-moizobraževalmem delu učiteljstva in o naših gospodarskih institucijah, ki četudi ne del organizacije, vendar pa posegajo globoko v naš stanovski živeli. Predvsem mi je omeniti pedagoško -didaktični krožek v Mariboru, to privatno ustanovo nekake višje pedagoške šole. Zelo uspešno se je vršil istotam pedagoški teden. Učite-lice so priredile že lansko leto socialni izobraževalni tečaj v Ljubljani, letos pri-rede počitniški gospodinjski in higijenič-ni tečaj. Nujna je potreba, da se vrše narodno - gospodarski1 tečaji, gospodinjski. zadružni in razni špecijalni tečaji. Že letos je nameravalo prirediti naše poverjeništvo take tečaje, kar pa je moralo zaradi nastalih ovir odpasti. Na vsak način pa morajo priskočiti oblasti v pomoč, da se bodo vršili taki tečaji že pri-
5. real. Klenovšek Ivan, t 1911. učitelj v Št. Vidu pri Ptuju; 6. ab. gim. Mavric Josip, up. naduč. Sv. Trojica v Slov. goricah; 7. gim. Zagode Vinko, up. naduč. Št. Ilj na Koroškem.
c) v Ljubljani (vseh 18). 1. Burnik Valentin, up. naduč. Metlika; 2. Bele Janez, up. uč. Ljubljana; 3. Cepuder Josip, up. naduč. III. Ljubljana; 4. Dolar J., veleposestnik Notranjsko; 5. Gros Franc, uč. Suhorje; 6. Grum Vinko, t 1884.; 7. Končan Fran, t 1879.; 8. Logar Janez. up. uč. Zidanmost; 9. Medic Franc, t 1898., uč. kaznilnice v Mariboru: 10. Rernic Janez, up. uč. St. Jurij; 11. Režek Jurij, up. naduč. I. Ljubljana; 12. Sorčan Janez, up. naduč. Hrastnik; 13. Šest Andrej, t 1924.. naduč. Cerknica; 14. Vohinc E., t up. učit. v Ljubljani; 15. Zajec Josip, up. naduč. Veliki Gaber; 16. Zvokelj Anton, up. naduč. Horjul.
hodnje leto. Naše članstvo opozarjamo na razpis za sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu in Zagrebu, kjer se jim nudi prilika za nadaljno pedagoško izobrazbo, predvsem opozarjamo na beograjsko višjo pedagoško šolo, kjer ni bilo doslej slovenskih slušateljev. — Učiteljski naraščaj sta vodila s hvalevredno vnemo v Mariboru strokovni učitelj tov. Anton Skala in v Ljubljani srezki šolski nadzornik tov. Andrej S k ulj ter so se vršila s sodelovanjem učitelj-stva številna predavanja. — Pomanjkanje moškega učiteljskega naraščaja je rodila potrebo ustanovitve »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubljani«, ki je že letos deloma popolnoma vzdržavalo 14 kandidatov v Akademskem kolegiju. Na-daljni obstoj te humane institucije je mogoč samo s požrtvovalno podporo učiteljstva, na kar naše članstvo izrecno opozarjamo. — Med našimi gospodarskimi ustanovami moramo zlasti omeniti našo »S a m o p o m o č«. ki se je pod spretnim in neumornim vodstvom tov. Ivana Kocijančiča dvignila do naravnost neverjetne višine Je to gotovo ena izmed najbolj potrebnih gospodarskih ustanov, ki ima dobrodelen namen, pomagati, potrebnim v najhujši stiski, in bedi ter blaži gorje v potrtih učiteljskih družinah.
Šolska uprava.
Tukaj so se vršile v preteklem letu velike izpremembe. Zaradi nastale politične konstelacije je zasedel stolec ministra prosvete eksponent stranke, ki mi naklonjena narodnemu šolstvu iin učitelj-stvu. Ne bom na dolgo in široko ponavljal starih dejstev, ki so nam hvala Bogu deloma že iz spomina, vendar se pa moram dotakniti najvažnejših takratnih dogodkov. Kljub izrecnemu zatrdilu ministra prosvete g dr. Antona Korošca, bivšemu predsedniku UJU, da razen izmene šefa) prosvetnega oddelka v Ljubljani ne bo napravil nikakih personalnih izprememb. so se te vršile, in sicer v taki obliki in v taki izmeri, kakor nikdar poprej. Stari1 praktični, izkušeni šolniki so se morali umakniti strankarjem. vršila so se nepotrebna premeščanja, prenesla se je kompetienca imenovanj provi-zoričnih učnih oseb in celo novincev v Beograd, torei centralizacija v najhujšem zmislu. Nastala je nova kategorija učiteljstva na razpoloženju. Uprizorila se je velika gonja proti Učiteljski tiskarni. Konštatiramo, da se ie takrat prvič kršila naša stalnost z uporabo glasovitega člena 71. čin. zakona. Režim k sreči ni trajal dolgo Režimi se menjavajo, toda značaji morajo ostati vedno isti. Naše članstvo je ostalo tudi v tej dobi preizkušnje enodušno. nezlomljivo, solidarno. Poverjeništvo je imelo čvrsto oporo v okrajnih društvih, katerih članstvo j.e stalo trdno kakor neomajen steber. Po vladni izpremembi je nastopil mesto ministra prosvete zopet naš stari zaščitnik naprednega učiteljstva g. Svetozar P r i b i č e v i č. V Ljubljani je vodil dalje časa prosvetni oddelek naš E n g e 1 -b e r t G a n g 1 in je dobil s tem zadoščenje za uprizorjene gonje in krivice, ki jih je moral poprej prestati. Kolikor je bilo mogoče se je vzpostavilo prejšnje stanje. Udarec, ki ga je izvršil prejšnji režim, je naravno zahteval protiudairec. Vendar pa je šlo v tem oziru odločno predaleč. Člen 71., ki so ga iz skrivnega zakotja izbrskali prejšnji režimovci, je našel posnemanje tudi pozneje.
Naša organizacija se je postavila odločno proti takemu nadaljnemu postopanju in stori to tudi danes jasno, javno in nedvoumno. Zahtevamo od državne uprave in od onih. ki vodijo in odločujejo v prosveti, da v vsakem slučaju čuvajo našo stalnost in neodvisnost ter da nas ščitijo kot državne uradnike pred kvarnimi vplivi nekompetentnih faktorjev in s strani lajikov brez vsake zakonite podlage. kar velja predvsem za razna nameščenja Itn premeščenja. To so nezdrave razmere, ki jih moramo s stališča naše strokovne organizacije odločno obsojati. Naj bo to zajedno javni odgovor onim listom, ki so podtikali našemu poverjeništvu kaj drugega. — Kot kroniki omenjamo še ločitev prosvetne uprave ljubljanske in mariborske oblasti.
Šolski zakon.
Po dolgoletnem oklevanju, pričakovanju od prevrata sem, se menda res obeta končna realizacija osnovnošolskega zakona. Ne bom se spuščal v podrobnosti vse predzgodovine raznih osnutkov, ki so v pretekli dobi v več ali manj
posrečeni obliki zagledali beli dan. To bo storil v to poverjeni referent stanov-sko-političnega odseka. Meni je predvsem dolžnost omieniti delo našega poverjeni-štva v tem oziru. Bilo je začetkom marca t. 1.. ko smo dobili od naše centrale v Beogradu prejšnji takozvani Trifunovi-čev načrt s pozivom, da se o njem izjavi poverjeništvo UJU Ljubljana in poda glede tega svoje eventualne izpreminje-valne predloge in to s terminom 14 dni. Umljivo je bilo in tehnično nemogoče, da bi poverjeništvo oni projekt razmnožilo, oziroma dia bi v tem roku dobilo mišljenje o tem projektu od naših okrajnih učiteljskih društev. Edino umestno je bilo, da se je na naglico sklicala seja ožjega sosveta, kjer so se nominirali člami ankete, ki je potem pretresala ta načrt in je v svoiih sejah, ki so trajale v napornem delu skozi teden dni. stavila svoje pripombe in izpreminjevalne predloge in upoštevala pri tem predloge okrajnih učiteljskih društev iz prejšnje dobe. Ta obsežni elaborat z utemeljitvami, podrobnimi pojasnili in obširnim obrazlože-njem glede načelnih vprašanj je bil izročen glavnemu odboru našega Udruženja v Beogradu. Ni bilo to majhno delo. kakšno je bilo. vedo samo oni. ki so sodelovali; zastopano je bilo naše članstvo iz obeh oblasti, iz ljubljanske in mariborske-Naito je sledil uradni projekt ministrstva prosvete, ki je izšel kot priloga našemu stanovskemu glasilu. Tudi glede tega predloga smo se izjavili s posebno »spomenico«, ki je bila razposlana vsem kompetentnim faktorjem in io je tudi dobilo naše članstvo v roke. Usoda zakona leži sedaj v rokah narodne skupščine in pričakujemo od jugoslovenskih narodnih poslancev, ki jim je v resnici mar narodno šolstvo, da nam ustvari osnovnošolski zakon, ki bo državi, narodu in našemu stanu v korist in slavo!
Materijalna vprašanja.
To delikatno točko sein si prihranil, da dvignem tembolj naše stare neizpolnjene, toda upravičene zahteve. Zdi se mi, da te kulminirajo v dveh postulatih: eden je izplačilo razlike, drugi je vprašanje naših upokojencev. S srdom, začudenjem in ogorčenjem smo čuli na kongresu državnih nameščencev v aprlu letos v Ljubljani vest, da imajo ministri in višji uradniki v ministrstvih razliko že izplačano. Za te uradnike je finančni minister točno izračunil, koliko in v kakšni obliki jim gre ta razlika. Za vse ostalo uradništvo se je pa pred par dnevi izjavil, da mu ne more izplačati dolžnih vsot, ker ne ve in se še ni dognalo, kaj, koliko in po kakem merilu pravzaprav gre temu uradništvu ta diferenca. Za take ekspozeje imamo samo en odgovor, da so sramota za javno upravo! Dotakniti se moram tudi boleče točke naših bednikov. tovarišev upokojencev. Celo svoje življenje so žrtvovali narodu, šoli, deci. In na večer svojega mučnega življenja jim krati vlada najprimitivnejše pravice dostojnega človeškega življenja. Ali se res ne morejo poglobiti odgovorni či-nitelji v dušo starega, v delu, skrbeh in naporih osivelega narodnega prosve-titelja in mu nakazovati plačo v dinarjih, kar je imel poprej v kronah, ali pa vsai dotičnim, ki imajo zakonito pravico na dinarsko pokojnino iz leta 1919. izplačilo — g. finančni minister! — že davno točno izračunanih dolžnih zneskov. — K vsemu temu pripominjam, da je storila naša organizacija vedno in ob vsaki priliki svojo polno dolžnost in se je potegovala vedno v isti meri za materijalne pravice tako aktivnih, kakor upokojenih tovarišev in tovairišic. To je bilo v vseh aktualnih in perečih vprašanjih, tako glede poročenih učiteljic z državnimi nameščenci, glede zvišane voznine po železnici in raznih drugih materijalnih vprašanj katerih potek ste imeli priliko opazovati iz našega glasila in se jih podrobno ne bom tukaj dotikal.
Prihajam k sklepu. Naporno, vendar lepo je bilo delo naše organizacije v preteklem poslovnem letu. Saj v delu je užitek, v delu spas, v delu je naša jugo-slovenska bodočnost! Delavcev potrebujemo, resnih, aktivnih, požrtvovalnih! Naše poverjeništvo je prišlo do višine, do števila, ki ga nikdar nismo niti v sanjah pričakovali. In sedai gre notranja poglobitev kulturnega in stanovskega dela. Od poslednjega najmlajšega borca na položaju noter dol do vodstva v centrali. vsi ki smo homogeni člani enega stanu, vsi si moramo biti v svesti enega cilja in ta je: sreča, blagostanje, kulturni napredek in v tem spas domovine!
Splošne vesti.
—	Članstvu našega poverjeništva.
Ker sem vpoklican na orožno vajo in sem zaradi tega odsoten do približno 20. avgusta, prosim naše članstvo, da se v vseh stanovskih in osebnih zadevah obrača do označenega termina naravnost na: UJU — poverjeništvo Ljubljana (Učit. tiskarna) in ne imenoma na strokovnega tajnika. — R. D., strokovni tajnik.
—	Poročilo pokrajinske skupščine v Šoštanju smo morali radi obsežnosti preložiti na prihodnjo številko.
—	V novih dvanajstinah je določen 8tf-milijonski kredit za izplačilo uradniških razlik. Beograjska »Politika« poroča: Finančni minister dr. Stojadinovič je v nedeljo obvestil zastopnike glavnega uradniškega saveza gg. N. Jovanoviča in T. Jovanovičai, da je vstavil v nove dvanajstine kredit v znesku 80 milijonov dinarjev, iz katerega se bodo pričele izplačevati uradniške razlike, ki pripadajo uradnikom po določilih novega zakona o državnih uradnikih. Finančni minister je nadalje izjavil, da bo o tem poročal tudi na seji ministrskega svetai. ki mora določiti, na kak način se bo izplačevalo te razlike, ki jih država dolguje uradništvu. Glavna uprava uradniškega saveza ie izrazila željo, da naj bi se razlike izlačaJe najprej uradnikom III. kategorije, ker je njihovo materialno stanje najslabše čim bi bili ti uradniki izplačani. naj bi se šele pričelo izplačevanje višjim državnim uradnikom. Verjetno je, da bo ministrski svet odobril ta predlog uradniškega saveza. Končno je finančni minister izjavil, da je pristal tudi, na predlog ministra za pošte in brzojav. po katerem se ambulantnim poštarjem poviša njihova dnevnica ob času potovanja od 36 na 54 dinarjev.
—	Ko zapuščam svoje torišče po 45-letnem delu kot učitelj in 25-letnem kot risarski učiteli na učiteljišču posebej in vidim, da se mi ie ohranilo nekaj hvaležnih src, izražam tudi jaz svojo hvalo tistim nekdanjim učencem in učenkam, ki so me umčli, me podpirali v mojih težnjah in mi ohranili dober spomin. Mnogo jih je. ki so zapustili svoja dela na učiteljiščih, podpiraje moje težnje v metodi. — Med temi so odlična, ki niso samo v šolskem, ampak v splošnem smislu umetniška dela; druga so služila mojim posebnim namenom; vsa dela pa so taka, da bodo lastnikom drag spomin. Sam jih preveč spoštujem, da bi jih uničil takoj, ko so izvršila svojo nalogo. — Zato sem jih uredil alfabetično. Povabil bom vse lastnike teh del v »Učit. Tov.«, da enega prvih dni začetkom prihodnjega šolskega leta. ki ga bom še posebno naznanil, pridejo ali sami po svoja dela. ali pa pošljejo kakega pooblaščenca (n. pr. gojenca ali gojenko po nje. Dela pa. za katera se ne bo brigal nihče, bom sežgal, da ne pridejo v roke neveščim ali nepoklicanim, ki bi iih mogli zlorabljati — V Ljubljani, dne 3. julija 1925. — Fran S u h e r.
— Kulturne resolucije oblastnega občnega zbora dem. stranke v Mariboru. Želimo, da bo tudi-novi šolski zakon povsem v skladu z državno upravo po srezih in oblastih. Občni zbor oblastne organizacije izjavlja, dla se v polni meri strinja s spomenico UJU, poverjeništvo Ljubljana, tičočo se predlogov k načrtu zakona o narodnih šolah, ki odgovarjajo modernim načelom prosvete in so v skladu s potrebami kulture cele naše države Prosimo svoje poslance, da se v Narodnem bloku zavzamejo za izvedbo teh predlogov, zlasti pa jih prosimo, da se zavzamejo za sledeče zahteve: a) Vse javne osnovne šole stavi in vzdržuje država. Na vsak način je preprečiti nova bremena, ki bi se po načrtu zakona navalila na rame finančno že itak azčr-panih občin, b) 8-letna šolska obveznost naj se brez vsakršnih koncesij določi, c) Z uradniki poročene učiteljice imajo iste plače in iste doklade, kakor neporočene. č) Upraviteljska mesta se naj razpišejo ravno tako kakor vsa druga učna mesta.
— Tovarišu Janku Golobu ob njegovem odhodu: Dragi! Žalosten je današnji dan. Ko se spominjamo junakov, ki so dali svoje življenje za domovino, napolnjuje naša srca žalostna misel, da gre od nas mož, sicer še čil in zdrav, ki pa je tudi postavil svoje življenje domovini in narodu v službo. Ta mož si Ti, dragi tovariš. Ko si prišel pred 15. leti na Rako, kot eden najmlajših nadučite-Ijev na večnaizrednicah krškega okraja, poln nad, načrtov in idealov, gotovo ni-
si slutil, kaj vse boš izkusil tu. Bil si v pravem pomenu besede — delavec. In dela je bilo obilo v šoli in zunaj nje, duševnega in telesnega. Živel si. kakor je veleval naš vrli Gregorčič: »Dolžan ni samo. kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan.« S svojo pridnostjo in zmožnostjo si izpremenil raško šolo tako z ozirom na njeno zunanjost — kakor z ozirom na njeno vrednost, v eno najboljših v okraju. Krasna zbirka učil, bogata šolarska in učiteljska knjižnica in lepi uspehi pri mladini odlikujejo našo šolo pred marsikatero drugo. — Pa tudi izven šole si delal pri raznih društvih in podružnicah, vsem vzgled vztrajnosti in požrtvovalnosti. Da si žel za svoje delo nehvaležnost. da so leteli nate nezasluženi udarci, Te ni plašilo. Mnogi bi klonili, Ti nisi. Zavedal si se, da delaš zia! izobrazbo, za napredek, za boljšo in lepšo bodočnost naroda in domovine. Zato odhajaš z Rake ravno tako idealen, kot si idealen prišel. Ti greš, Tvoje delo ostane. Ze davno Te ne bo več tu. Tvoj spomin pa bo živel dalje in dalje. Otroci izgubijo s Teboi najboljšega učitelja, in učitelji pa najboljšega tovariša. Ti nam nisi bil salmo voditelj, nego iskren, zvest in dober tovariš in svetovalec. Bili so dnevi na Raki, ko smo srečavali prijazne obraze, a mrzla srca. Takrat smo se vsi skupaj zbrani, s Teboj v svoji sredi, najboljše počutili. Delili smo žalost in veselje. To iskreno tovarištvo so nam mnogi zavidali. Veruj nam, da nam prihajajo besede iz srca: »Hudo nam je, da nas zapuščaš. Zelo Te bomo pogrešali vsi. Bodi srečen, srečnejši v novem kraju!« Zdravo! — Učiteljstvo. — Po ganljivi proslavi Vidovega dne, kjer so bili na sporedu govori. deklamacije in petje, se je poslovila od šolskega upravitelja v imenu šolske mladine deklica in mu izročila krasen šopek. Učiteljstvo mu je poklonilo spominski list. delo tov. Krakarja. Poslovil se je tov. Fatur. Kot zastopnik občinskega odbora ie pozdravil šolskega upravitelja župan J. Grm. Navzoči starši so mu stiskali roko. Vsako oko je bilo solzno.
— Uradna sres. uqit. skupščina v Črnomlju. Dne 20. t. m. ie imelo učiteljstvo za srez Črnomelj svojo uradno učiteljsko skupščino, katere se je udeležil tudi g. sres. poglavar svetnik Kaki. Ta urad. učit skupščina je pri nas že četrta po p ne vratu, ki jih vodi tovariš nadzornik Lukežič. Kakor nam je povedal na dan skupščine g. podpredsednik, g. nad-učitelj Barle, je zasluga tov. nadzornika, da se vrše redno vsako leto uradne učit. skupščine, za kar se mu iskreno zahvaljujemo vsi, ki se zavedamo velikega pomena teh skupščin za našo temeljitejšo stanovsko naobrazbo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos potekla urad. učit. skupščina s sijajnim uspehom. Učiteljstvo je bilo ves čas aktivno ter je z velikim zanimanjem zasledovalo izvajanja predavateljev. Tovariš nadzornik g. Lukežič nam je po pozdravu na zbrano učiteljstvo. sres. poglavarja in po izrazih vdanosti Ni. Vel. kralja in kraljice, kateremu je skupščina odposlala vda-nostno brzojavko, podal svoje temeljito strokovno poročilo. Najprej nam je opisat način vzgoje samega sebe, ki jo mora ceniti vsak učitelj(icai), ako hoče biti dober vzgojitelj, opisal način za narodno vzgojo mladine in naroda v duhu časa, ki rabi- prenovitve konservativnih duhov v zmislu ziaihtev in potreb naše mlade, napredne Jugoslavije. Nato nam je podal na podlagi opazovanj, ki si jih je nabral o priliki nadzorovanja šol. laistnih izkušenj in študija modernih šolskih del, točna navodila za pouk raznih osnovnošolskih predmetov v zmislu modernih didaktičnih načel, ki slone na principih delovne šole. Njegovo temeljito poročilo kaže, kot vsa poročila z učit. skupščin prejšnjih let, na vzornega, modernega in naprednega šolnika. Smelo trdim, da ako bi se vsak izmed nas učiteljevOc) le za iskrico segrel ob plamtečem ognju tega izvrstnega šolnika, bi hitela naša domovina z brzimi koraki k luči napredka. Za njegov trud smo mu vsi. ki mu hočemo slediti v delu za podvig šole, kulturni in gospodarski prosvit naše države, iskreno hvaležni. Poročilu tov. nadzornika so sledila predavanja učiteljstva, ki so bila krasno zamišljena, kakor tudi aktualna. Tovarišica Marija Čebularjeva je v krasni slovenščini in poetičnem slogu obdelala temo: »Času primerna vzgoja in disciplina šolske mladine, kakor tudi primeren način pouka, so glavni predpogoji za dobre in trajne učne uspehe.« Tovariš Rustja ie podal znanstveno razpravo: »Kako dvigniti narod etično in kulturno.« Isto temo je izborno obravnavala tova-
rišica Maričeva s praktične strani. Najbolj nas je pa zanimalo predavanje tovariša Čebularja: »Rokotvorni pouk v službi drugih osnovnošolskih predmetov«. ki je svoje izvajanje ponazoroval na raznih predmetih, ki so jih učenci sami izdelali. Slednič je predaval tovariš Tončič: »Pouk srbohrvaščine na podeželskih šolah«. Po vsakem predavanju se ie razvila živahna debata. Oficialni del skupščine smo zaključili s skupnim obedom v hotelu Lackner. Povabljen je bil k obedu tudi g. sreski poglavar. Razvilo se je živahno razpoloženje, kateremu smo dali izraza z veselim popevanjem narodnih pesmi. S tem je bil oficiialni in zabavni del .inevnega reda srečno izčrpan.
—	»Ljubljanskega Zvona« je več
letnikov, tudi posameznih zvezkov, naprodaj. Natančneje pri upravi lista.
—	Ptujska gora. Dne 2. avgusta t. 1. pri rede hvaležni učenci svojemu bivše-
. mu učitelju Domicijanu Serajniku. sedaj upokojenemu nadučitelju v Konjicah, skromno Serajnikovo slavlje na Ptujski gori. — Mož, narodnjak, poštenjak, kre-menit značaj, rodom Korošec iz Ziljske doline, 78-letnik, je deloval na Ptujski gori 25 let, vzgojil dva roda. si je posebno na kmetijskem polju v Gornjih Halozah stekel nevenljivih zaslug — Dva sinova. Domieijan v Ormožu. Franček v Mariboru in dve hčerki, Olga poročena Kocmutova v Mariboru. Lizika v Konjicah, so se posvetili učiteljskemu stanu, Srečko ie kot carinik umrl. Med bivšimi slavljenčevimi učenci je lepo število inteligence. dobro situiranih trgovcev, obrtnikov in uglednih kmetov. — Vzpo-red slavnosti se pravočasno objavi. — I. K.
—	Šolska mladina v Št. Rupertu na Dolenjskem je v pretečenem šolskem letu nabrala in oddala sledeče zneske: O priliki dinarskega dne za »Jugoslo-vensko Matico« 321 Din; za razpečane tombolske karte »Jugoslov. Matice« 336 Din; za »Pirhe« »Jugoslov. Matici« 432 Din; za Francoski dan 83.50 Din; za »čuvanje narodnog zdravlja« 30 Din in za »Rdeči križ« 175 Din; skupai tedaj znesek 1387.50 Din. Toda zanaprej se bo le enkrat vsako leto nabiralo, in sicer za »Pirhe Jugoslov. Matici«, vsako drugo nabiranje po šolski mladini mora zanaprej odpasti in naj šolska oblastva kar nič več ne pritiskajo na šolska upravi-teljstva in razna društva jih naj puste tozadevno v miru, kajti to večno nabiranje vzbuja čim dalje tem večjo nevoljo in odpor staršev in je kvarno za napredek šolstva.
—	40-letnico mature praznujemo dne 14. julija t. 1. Sestanek dopoldne ob 11. uri na vrtu hotela Štrukelj. Tovarišice in tovariši, pridite vsi! — Kol ni k.
—	40-Ietnica šolskega upravitelja in mladinskega pisatelja Ivo Trošta. 28. junija na Vidov dan je učiteljstvo osnovne šole v Tomišlju proslavilo 40-letnico svojega upravitelja Ivo Trošta. Že na predvečer mu je kvartet pevskega zbora »Krim« zapel podoknico ob mnogobrojni udeležbi domačinov. Drugi dan ob 10. uri se je že zbralo mnogoštevilno občinstvo pred šolo. ki je bila okrašena z mlaji, venci, cvetkami in zastavami. Hitro se ie napolnila učna soba 4. razreda z domačini in gosti ter slavljenčevimi prijatelji. Prvi del slovesnosti je bila proslava Vidovega dne. ki ie bila namenjena predvsem okrepitvi nacionalne ideje odraščenih domačinov. Na sporedu je bil poleg raznih deklamacij nalašč za to priliko prikrojen igrokaz »Testament majke Jugovičev«, ki ga je spisal slavljenec Ivo Trošt. Prepričevalne besede mladine in njih jugoslovanska zavest, so ganile marsikatero srce. ki je morda trepetalo v hlapčevski nasladi podedovanega robstva. Sledila je proslava slavljenca. Najprej ga je pozdravila mladina, ki je bila slavljencu vedno mila. Tov. Ločniš-kar je za to priliko spesnil simboličen četverogovor, v katerem pozdravlja jubilanta tudi mladina zasedenega ozemlja: Izročila mu je v spomin pisalilo mapo, lično delo šolske mladine. — Odposlanci pevskega zbora »Krim« so mu prinesli zahvalo in pozdrav odraščene mladine, v dar srebrno tobačnico, šopek rdečih in belih nageljev. V imenu domačega učitieljstva mu je izročil tov. Adamič pisalno orodje z željo, da bi se svobodni domovini rodilo še mnogo sinov, ki bi s toliko ljubeznijo vzgajali v mladini zna-čajne ljudi. Za njim je povzel besedo srezki šolski referent A. Skulj. Z iskrenimi besedami je orisal življenje in delovanje slavljenca. na polju mladinske književnosti. v občini, v šoli in drugod. Podal nam je človeka, ki stori več, kot veleva mu stan. Za vse delo je bil jubilant
že pred dvemi leti deležen najvišjega odlikovanja z redom sv. Save. H koncu mu je častita! in prinesel pozdrave v imenu šolske oblasti in pozval občinstvo naj zakliče »Slava«. Udeleženci so ves čas ginjeni sledili posameznim govorom in dali so si duška v gromovitem »Slava mu!« Za tem ie govoril slavljenec sam. Zahvalil se je s toplimi besedami vsem, a odklonil hvalo, ki bi veljala njemu. Ta naj velja delu. In v delu ie boljša bodočnost domovine. Ljudstvo ga je burno pozdravljalo in mu stiskalo roke. Ko se je navdušenje poleglo je jubilant otvoril razstavo ročnih del, pismenih in risarskih izdelkov. Tu je videlo ljudstvo ono tiho, a vztrajno voljo, ki je v svojem usnehu našla najboljše priznanje in plačilo. Razstavo je oba dni posetilo izredno mnogo domačinov in tujcev. Popoldne se je vršila veselica gasilnega društva Tomišelj-Brest. čegar ustanovitelj je jubilant. Po župni vaji se je razvila animirana zabava. Dramatični odsek pevskega zbora »Krim« je na prostem priredil burko »Zdravnikov strežnik«. Vmes se je prepevalo. Vse to je veljalo priljubljenemu slavljencu. Tu ie imel priliko spoznati, da ga ie tudi domače ljudstvo vzljubilo in ga smatra kot svojega. Vrstile so se napitnice in šele pozna noč je uveljavila svojo moč. V najboljšem razpoloženju in s svetjim spominom se je razhajalo ljudstvo. Vsi pa kličemo slavljencu: »Živel še mnoga leta. zdrav, krepak in naš!«
—	Preložitev žrebanja efektne loterije v korist dr. Razlagovega spomenika. Vsled premajhnega gmotnega uspeha dosedanje razprodaje srečk je bil podpisani odbor primoran preložiti žrebanje, ki je bilo določeno na 5. julija 1925, na dan 15. novembra 1925, o čemur se obvešča cenj. občinstvo kakor tudi razpro-dajalci srečk. Razprodaja se nadaljuje torej do 15. novembra 1925. — Odbor za postavitev dr Razlagovega spomenika.
Ferijalni Savez učitelj stva.
—	Vsem učiteljem ferijalcem! Kongres F. S. se vrši šele sredi avgusta, torej koncem naših počitnic. Naša zadeva radi četrtinske vožnje še ni rešena in je malo upanja, da bo pozitivno rešena. Tudi tovariši v Bački so na istem kakor mi. Če nam v teh počitnicah »Ministrstvo saobračaja« ne bo kot članom F. S. dovolilo četrtinske vožnje, potem v jeseni učiteljstvo ne bo pristopilo k F. S. Krivde ni pri nas. ne pri centrali F. S., ampak »Ministrstvo saobračaja« nam ne pripozna voznih olajšav, katere po njegovem mnenju že imamo kot državni uradniki. Kot člani F. S. smo v dveh počitnicah v »Poč. izletu« potovali po naši državi in ako nam država ob priliki naših poučnih ekskurzij ne nudi izjemnih ugodnosti, ne bomo mogli brez lastne krivde potovati v prvi vrsti radi finančnih neprilik. Vseeno pa upam, da bo država uvidevala veliko važnost poučnih ekskurzij za nas učitelje in bo tudi nas podpirala. Naš program za prihodnje počitnice je bila Češkoslovaška in naš tovariš František Knourek je obljubil, da bo pri češkoslovaškem ministrstvu izpo-sloval vse mogoče ugodnosti, ko pridemo k njemu. Naša iskrena želja je. da spoznamo vsaj našo domovino in narod in isto tudi našo bratsko Čehoslovaško. Zato tovariši, ki ste mojih misli, čakajmo in upajmo. Ako se naše želje po poučnih ekskurzijah ne uresničijo, ne bo naša krivda. Članske legitimacije lahko potrjene pošljem, a so brez pomena, ker nam centrala ne more izstaviti »Fer. legitimacij«. Oni, ki so poslali znesek 5 Din in fotografijo, jim pošljem na priloženi naslov. — Za učit. F. S.: Mr ovije.
—	Poč. Kosovski izlet. Potovali bomo najbrže na uradniško legitimacijo. Stroški in program v zadnjem »Učit. Tov.«! — Vse tovariše(ice), ki so se že priglasili ali oai sploh še ne. prosim, da
|Se ponovno javijo do 18. julija. drugače se izlet ne bo vršil te počitnice in bomo šli vsak po svojem programu. — SI. M r o v I j e, učitelj, Ljub-Ijana, Resljeiva cesta 25. I. nadstr.
Učiteljski pravnik.
—§ Stalnost. Prošnji za priznanje stalnosti je priložiti 2 izvoda uverenja o službeni dobi in službovanju, 1 prepis rešenja o razvrstitvi po novem zaikonu ali sprejemni dekret (to velja za one. ki niso bili razvrščeni — vojaki, novinci) in 1 prepis usposobljenostnega izpričevala. Za priznanje stalnosti uporabljajte le za to primeren obrazec in ne onega za po-višice. Uverenie o službeni dobi je skleniti točno z dnevom dovršenih 3 let. od-
nosno z dnevom, ko je prosilec napravil usposobljenostni izpit, v vsakem slučaju torej z^ dnevom dospelosti poviška.
—§ Prošnje za povišice in stalnost so tiskane na celi poli, da se lahko uporabljajo obenem kot ovojne pole za poročila, in sicer od 2. strani dalje.
—§ Upokojitev in odmera pokojnine, člen 152. urad. zakona določa, da se odredi količina pokojnine z istim odlokom, s katerim se uslužbenec upokoja. Z ozi-rom na to naj prosilci navedejo v prošnji. da prosijo glasom čl. 141., 239. in 152. urad. zakona za upokojitev in odmero pokojnine, ki naj se jim izplačuje pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Prošnje v dveh enako se glasečih izvodih naj se opremijo z 2 rešenji o razvrstitvi (over. prevodi) in z 2 uverenji o službovanju in prejemkih. Uverenja založi v par dneh Učit. tiskarna. V prihodnji številki našega lista pojasnimo, kako se uverenje izpolni. Prošnji je končno priklopitj vse orig. dokumente (dekrete, izpričevala in rešenje o razvrstitvi), na podstavi katerih se je izpolnilo uverenje. Po ugotovitvi pravilnosti izstavitve uverenja se vrnejo orig. dokumenti prosilcu. Opozarjamo prizadete naj se strogo ravnajo po tem navodilu, da jim ne bo treba čakati na akontacijo in pok. prejemke.
—§ Povišice. Z ozirom na čl. 262. finančnega zakona naj se prosi za povišice šele po dospelosti teh. ali kvečjemu Yz—1 mesec pred dospelostjo.
—§ Draginjske doklade umirovljen-cem. Generalna direkcija državnega računovodstva je odredila, da se imajo draginjske doklade umirovljencem odmerjati ne po draginjskem razredu kraja, kjer je bil uinirovljenec upokojen, kakor se ie to dosedaj praikticiralo v nekaterih krajih, temveč po draginjskem razredu umirovljenčevega stalnega bivališča.
Književnost in umetnost.
Ocene.
—k Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. »Kmetovalec« piše sledeče: To ie naslov novi knjigi, ki obsega 174 strani in stane Din 44 in v platno vezana pa Din 56.
Knjigo je natisnila Tiskarna J. Krajec nasl., Novo mesto in jo lepo opremila s številnimi podobami, ki jih je priznano dobro in skrbno narisal ravnatelj Dragotin Humek. Perutninarstvo je pri nas še vedno zelo zanemarjena panoga gospodarstva. Ob malem trudu bi lahko donašalo več dobička. Toda nevednost in malobrižnost vladata v tej stroki, k; so krivi da je naše perutninarstvo takorekoč še v povojih. Ne zanimamo se za perutnino toliko, kakor bi zaslužila. In vendar prinašajo kure, gojene v malem in velikem obsegu, razumnemu perutninarju primerno plačilo. Pisatelj se je sam bavil z perutninarstvom in nam v lahko umljivi besedi opisuje, na kaj ie vse gledati, da se ta važna gospodarska stroka povzpne do večje rentabilnosti tudi po naših krajih. Obširneje so obdelane različne kurje pasme. Knjiga bo služila potrebam raznih rejcev perutnine, meščanu kakor tudi kmetovalcu. Važno pa je poglavje o kurjih boleznih, ki obsega vnanje bolezni, notranje bolezni; nezgode, nesenja in razvade. Knjiga je sestavljena po raznih virih in z veliko marljivostjo. Priporočamo jo vsem ljubiteljem in rejcem naše perutnine, da si jo nabavijo.
—k Nova učna knjiga. Te dni je izšla nova učna knjiga prof. F. Siča pod naslovom Princip in teorija bančnega knjigovodstva, katero je založila knjigarna Ig. Kleinmayr &. Fed. Bamberg, družba z o. z.
Knjiga je namenjena v prvi vrsti slušateljem trg. akademije in dijakom trg. šole; po svoji vsebini pa je zelo prikladna za bančne uradnike, zlasti mlajše, t. j., one, ki se pripravljajo za bančni izpit, a jim specijalno delo ne nudi splošnega pregleda. Knjiga obravnava metodično vse bančne posle v njihovih principih s posebnim povdarkom na organizacijo modernih bank. Bilanci, fuziji in fuzijam akcijskih družb so posvečena posebna poglavja. Dobro bo služila tudi trgovcem in tvrd-kam, ki imajo posla z bančnimi zavodi in samoukom. Knjiga je po svojih razlagah sicer kratka, a vendar jedrnata.
Založba Ig. Kleinmayr & Fed. Bambrg si je prizadejala da nastavi zmerno ceno. Din 34 je z ozirom na kompliciran stavek in vrednost knjige jako nizka cena.
—k Dr. Janko Bezjak, Nemška vadnica za slovenske srednje, meščanske in osnovne šole II. del (druga stopnja). Založila zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, 1925. 335 strani. Cena Din 44.—.
Namesto dosedanje obsežne Končnik-Fonove nemške čitanke za nižje razrede naših srednjih šol je sestavil dr. Bezjak nemško vadnico, ki ustreža vsebinsko našim sedanjim državnim razmeram, metodično pa vsem zdravim modernim zahtevam za uspešen pouk tujega jezika. Lani smo dobili prvi1 del, drugi je izšel ravnokar. Učno snov je avtor razdelil na dva dela: v prvem se nemška berila z vprašanji in odgovori obnavljajo ter obdelajo oblikoslovno in pravopisno, drugi del pa tolmači nemški besedni zaklad in podaja slovniška
pravila; glavna skrb mu je trdna slovniška podlaga. Abecedni seznam krepkih glagolov in njih oblik zaključuje drugi del, kateremu je dodal kratko nemško čitanko, zajeto iz praktičnega življenja in jugoslovanske zgodovine, da razširi in poglobi besedni zaklad. Prijetno nas iznenadi. ko srečava-mo namesto Hansov, Fricev, Viljemov domače Janke, Vladke, Zorane, Ivane, Dragice. Vere itd.; enako rabi tudi vsa lastna imena: Ljubljanica, Stari trg, Drava, Sava, Kranj in dr. v pravilni narodni obliki. Med berili čitamo domače pripovedke, tako o povodnem možu, kačji kraljici na Felberjem otoku, opise naših pokrajin, življenjepise Prešerna, sv. Save in kralja Aleksandra, kako je častil kralj Peter kmetiški stan. o smrti kraljeviča Marka, o boju na Kosov»m. Tako je delo priznanega strokovnjaka v vsakem oziru uspelo in želimo, da se enako posrečijo nemške čitanke za višje razrede srednjih šol. Lepa zunanja oprema knjige, pregleden tisk na finem papirju in zmerna cena nam pričajo, da so povojne neprilike saj v tem oziru že srečno za nami.
—k Kazan, volčji pes. Spisal James Oliver Curwood. Poslovenil P. V. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izv. Din 18.—. trdo vezanemu v platno Din 30.—.
Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj skoro v vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke angleža Setona Thompsona ali pa Ruyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga oni. ki ga je začel citati, ne more odložiti, predno ga ni prečital do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki jim ga bo nudil ta roman.
—k Našim malim. Spisal Fr. Ks. Meško. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 15 Din.
V elegantno vezani obliki ie izšla priročna knjižica, ki io bo mladina z veseljem sprejela fn posebno rada čitala, ker obsega 25 kratkih a mic-nih dele. Meško je znan našemu mlademu svetu, zato je že pisatelj priporočilo za delce samo. Zbirka obsega sledeča dela: Domovini — mladost — pomlad — otrok pod cvetočo jablano — sreča — palček in Mirko — ne bom ga pil — otrok in metuljček — luna in žabice — otroci in ujeti čmrl itd še vse polno tem enakih, ki jih otroci kaj radi slišijo in čitajo. Priporočamo knjigo posebno mladinskim knjižnicam in tudi posameznikom, ker je zelo prikladna za darilce mladini.
— Caranthiacus: Položaj Slovenaca pod Au-strijom i položaj Nemaca u kraljevini SHS. Ljubljana 1925. Izdal Manjšinski institut v Ljubljani, Šelenburgova 7, II. Cena 5 Din.
Knjiga je pisana v srbohrvaščini in cirilici, ker je v prvi vrsti namenjena srbski in hrvatski javnosti, da se seznani z zgornjim problemom. Poleg primernega uvoda opisuje položaj naših manjšin v Koroški, glede slovenskih in utrakvističnih šol, glede našega življa. Nad vse zanimiva je primerjava nemških manjšin v naši kraljevini glede šol, glede položaja v družbi in državi, glede tiska.« Ob sklepu je zanimiva tudi primerjalna statistika. Priporočamo posebno našim obmejnim učiteljem, da se poslužijo teh podatkov.
—k Narodna Enciklopedija Srpsko-Hrvatsko-Slovenačka. 3. zvezek, izdan 10. jun. 1925. Urejuje prof. St. Stanojevič. Cena 45 Din. Izdaje: . Bibliografski zavod v Zagrebu, Gunduličeva 29.
Najnovejši zvezek tega velikega dela obsega črko B od Bjelice do Bunjevci. Že kazalo 135 sodelavcev, ki so objavljeni na platnicah nam jamči za popolnost tega prvega skupnega jugoslovenske-ga dela. Narodno Enciklopedijo mora imeti vsaka učiteljska knjižnica, ker brez nje ne bo mogoče izhajati. Kar so za Nemce leksikon, to je za nas »Narodna Enciklopedija«, ki nam jasno in konkretno kaže vse, kar ima naša država. Delo prav toplo priporočamo v naročitev.
LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu »Kruti odlok velikega župana v Mariboru«. —Vašega dopisa ne moremo prinesti, ker je v nasprotju s § 104. srbskega kazenskega zakona.
NAŠEMU ČLANSTVU! Opozarjamo vse tovarišice In tovariše. da ne bomo nikomur premlnjali naslova za dobo počitnic. Poskrbite, da pošta liste za Vami pošlje.
Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
Upravnik.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
an
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.
GONTHER WAGNER, WIEN X./i.