List 4.
Od žvepljenja bolnih trt.*)
V lanskem talijanskem koledarju je bilo v sostavku od žvepljenja bolnih trt rečeno, da je žveplo gotov pomoček zoper trtno bolezen, al samo tadaj, ako se trte o pravem času pridno in večkrat žvepljivo. Veseli nas viditi, da je skušnja leta 1861 te besede popolnoma potrdila; zato pa tudi sedaj srčniši na noge stopimo, in našim vinorejcom živo priporočimo, naj v prihodnjem letu se sploh lotijo žvepljenja bolnih trt, in to tem bolje, ker smo prepričani, ako se vse trte žveplijo, da bo v kratkem trtna bolezen popolnoma iz naših krajev zginila, posebno ker se je tudi ozračje (ali atmosfera) že nekoliko na bolje obrnilo. Več vinorejcov po laskih krajih naše dežele je bolne trte z žveplom zdravilo v ravno pretečenem letu,   in   sicer z najboljim izidom;
*) Iz -Koledarja" c. k. kmetijske družbe goriške za leto 1862.
Vred.
26
(o je, mislimo, pač dovoljen dokaz tudi za najbolj trde buče, da žvepljenje trtam res pomaga; k temu zgledu, ki je gotovo mogočniši od vseh druzih dokazov, pristavimo samo še nekaj veljavnih besed Novarskega profesorja Vinccnca Ga-rizija, kWx JL. bukvice pod naslovom? La malattia della vita & ¦¦fcji^ %&*a\ \Novara 1861. Tipogr. P. Rusconi, (to je: ,/rrtrm'"b,ol^že:jti,., ;in kako se ima zdraviti'6) na svetlo dal, in je v" njih r.azlo'žil, kaj da je trtna bolezen, v čem obstoji, kako. se^je k nam pritepla, in kaj nam je škodila; potem dokazuje moč žvepljenja in njegove nasledke; kako se ima ravnati, da se prav opravi, da trti pridstva, in da se dobro izide. Pristavlja še svojo lastno znajdbo zoper trtno bolezen; on pravi, namreč, da namesti žvepljenja se bolne trte lahko samo kadijo z žveplom, in dokazuje, da je to delo ložeje in hitrejše, kakor navadno žvepljenje.
Te bukvice obsegajo v resnici tako važne reči, da jih ne moremo popolnoma zamolčati; podamo tedaj bravcom tu kratek pregled celega obsežka.
Bolezen, ktera že več let naše trte več ali manj zatira, je neki zajedaven kriptogam, kteri se ne množi, kakor druge rastline, po semenskih zernicih, temuč po takih svojih delih, ki jim učeni pravijo spore. Trtni kriptogam, kte-remu pravijo tudi oidio, je silno majčkena vejčasta goba; če se ta goba skoz drobnogled ali mikroskop gleda, se najde, da ima veliko veliko nitk, ktere obdajajo lubad še mehkih delov trte, in so zapletene ena z drugo, pa tudi se trdno derže na mestu, kjer so, ker imajo bunkaste koreni-čice, s kterimi se drže v zgornjem drobnejšem lubadi. Te niti imajo tudi majhine steblica, na kterih so spore ali se-menca, s kterimi se množijo. Prijema se listja, receljnov, mladik, grozdja in jagod, in še le takrat se z golim očesom zamore zagledati, kadar je bolezen že močno naprej.
Pred 15 leti se ni še poznala ta trtna bolezen v Evropi. Prišla je k nam iz ptujih dežel, in menda se je pri nas sedaj že vdomačila, tako da ne moremo upati, da bo sama po sebi odjenjala, ako je ne bomo umetno in previdno ločili, tako, da jo kakor koli si bodi popolnoma končamo in iztrebimo. Po sporni tankosti soditi, je seme teh gob okoli in okoli po zraku (ali luftu) raztrošeno, in se zavoljo tega lahko prijema po bližnjih mladikah , po očesih, popkih in berstji obrezanih trt; in ker mu nič ne škodi ne mraz ne drugo vreme, ohrani zmirom svojo rodivno moč do toplote. Okoli polovice mesca junija notri do julija , kadar se začenjajo po grojzdji jagode kazati, se prikaže tudi ta goba, ktera je bila sicer tu že poprej , ki se pa še ni vidila, sadaj pa se je že močno narastla. O tem času se trtna bolezen navadno najbolj pokaže, ker po spomladni moči gorkota pritisne. To se vidi tudi sicer poleti; kadar po dežji sopet vročina pritiska, se po trtah ta bolezen ponavlja.
Nasledki te bolezni so vselej silno škodljivi, zakaj ona ne škodi trti samo za tisto leto , ampak tudi za prihodnje, in celo trto nekako okuži, ker ne daje mladikam, da bi mogle popolnoma dorasti in dozoreti. Ker mladike ne morejo, kakor bi imele, popolnoma izrasti, stranske mladike tako močno poganjajo, da namesti ene jih po več izraste, ki so pa vendar silno tanke in bolne s silno revnim listjem, kar trto močno slabi. Od tod pride, in morebiti še iz kakega druzega vzroka, da cela trta slabi in hira tako, da, ako se to nekaj let zaporedoma ponavlja, v kratkem najlepši in najboljši vinogradi posahnejo.
Pri obrezovanji trt naj se pustijo samo zdrave mladike z zdravim popjem; večkrat in pridno naj se trte okopavajo in dobro gnoje; mlade trte, ktere zavoljo bolezni ne morejo pognati krepkih mladik, naj se pri tleh porežejo; okoli tako porezanih trt naj se globoko kopa in zadosti dobrega gnoja pod zemljo dene. Ce se vse to stori, je mogoče saj enmalo trtni bolezni se ustaviti, da toliko škode ne stori; al popolnoma vso škodo odvrniti in bolezni iztrebiti mogoče ni, zakaj to se zamore doseči samo z žvepljenjem, ktero se  o pravem času in kakor je treba godi.
v
Žveplo iztrebi popolnoma to gobo, kar se vidi iz tega. da tako žvepljena trta precej svoje poprejšno zdravje in moč zadobi.
Da pa žvepljenje res trto ozdravi , se mora žvepliti, kadar je trta suha, tedaj ne precej po dežji ali po rosi, dokler se ne osuši. Kadar kdo hoče trte žvepliti, mora to storiti, ako je vročina, takrat, kadar se tisti dan ni dežja bati; če je pa mrzlotno, je treba si zbrati tak dan, da po žvepljenji vsaj dva dni lepo vreme ostane; zakaj k hitremu ozdravljenju trte veliko pripomore gorkota. Zgorej imenovani profesor meni, da je treba trte trikrat žvepliti, in sicer vprvič dva tedna potem, ko je trta dobro poganjati začela; vdrugič kakih 20 dni pozneje, in vtretjič, kadar odcvete in se jagode delajo. Kakih 15 ali 20 dni za tem trikratnim žvepljenjem se še četrtič ali tudi petič žvepli grojzdje, kadar začenja zoreti, ako se prikazuje še kako znamnje bolezni.
Zveplili so trte do sadaj nekteri z golo roko, dnizl s pot res a njem, tretji z neko maš i no nalašč za trn pripravljeno. Gospod, kteri je zgorej omenjene bukvice na svetlo dal, pristavlja še to, da se bolne trte lahko kadijo z nekako mašinico, z dimom , kteri je poln žvepljene ki-slote, in ta dim je ravno tisti del žvepla, kteri se z gor-koto odloči, in pri žvepljenji trtno bolezen zatira. Ta ma-šina je mešič, kteri ima na koncu cev ali pihavuik, kterega je mogoče od mešiča proč vzeti, in na koncu pihavnika je preluknjana plošica. Vzemi nekoliko podolgljatih ploščkov papirja, pomoči jih v stopljenem žveplu, potlej raztegni jih na cunjo aH drugo enako platno, zvij vse vkup, in vtakni ta zvitek v mešičev pihavnik, in prižgi na koncu ter začni kaditi trte. Pihanje mešičevo stori, da žveplo v pihavniku naprej gori, da gre dim t je, kjer ga je treba, in da žvepljena kislota, ktera postaja iz sožganega žvepla, samo bolezen zatira, trtam pa ne škodje.
Kakor misli večkrat že omenjeni pisavec, je bolje kaditi, kakor žvepliti 1) zato, ker za kajenje je dobro vsako žveplo, tudi če ni sčiščeno; tudi ni potrebno, da je zmleto, ako se le stopi, da se papir v stopljenem žveplu zamore močiti; 2) toliko žvepla, kolikor ga je treba za žvepljenje enega zemljišča, je zadosti za okajenje najmanj dvajsetkrat večega prostora; 3j pri kajenji ni toliko truda in dela, kakor pri žvepljenji; 4) s kajenjem se trtam gotovo pomaga, naj bo vreme kakoršno koli, samo da ni hud veter; 5) okajeno grojzdje ne obdrži v sebi nič od žvepla; 6) z žvepljenim kajenjem se ne le samo ozdravi trta, temuč tudi vbraui, da se noben merčes grojzdja ne loti.
Ker nismo še sami skušali tega, kar profesor Garizio v svojih bukvicah na novo svetuje, tudi ne moremo zagotoviti, ali je vse to res, kar pravi; to pa zamoremo iz vsega zgorej posneti, da je žveplo za ozdravljanje bolnih trt dokaj koristno.