Knjižnica Veienil 1 »ov trg 5
nje
j320 Vele
nje
Varno naprej
Sklepna predstavitev programa
bo v petek, 26. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Šoštanj.
Z nami bo tudi predsednik stranke Janez Janša.
Pridružite se nam!
1
C
V	FLOJUMIJ MOV ASFALT
està, ki je bila že dolga leta želja in nuja domačinov, je v letošnjem letu le postala tudi realnost. V soboto, 13. novembra, je bila v Florjanu otvoritev 800 m dolgega odseka ceste, ki povezuje domačiji Kurnik in Rožič in daje vsem ob njej stanujočim dober dostop. Blagoslov cestišča je opravil dekan Jože Pribožič, otvoritveni trak pa je prerezal dr. Valter Pirtovšek, predsednik KS, ki se je ob tem tudi zahvalil vsem za pomoč.
V	KS Skorno - Florjan so veseli tega dosežka. V dokaz temu je bilo tudi očitno veselje domačinov ob otvoritvi. Da pa znajo delati in pomagati drug drugemu, so dokazali tudi z delom pri cesti. Podlago za asfalt so urejali domači obrtniki, asfaltno preplastitev je opravilo Cestno podjetje Celje, bankine pa so uredili domačini sami. Kot dober organizator dela se je izkazal Edi Ovčjak. Investicija bo stala okrog 10 milijonov in se jmkriva delno iz občinskega proračuna in iz sredstev, ki jih za KS namenja TES. Ampak za dokončno izvedbo so po besedah dr. Pirtovška potrebovali tudi čarobno paličico. Ce že ne paličice, pa prav gotovo pridnost in iznajdljivost krajanov.
MiKo
NAPOVEDNIK
Istran 2
Minister v Šoštanju
Dr. (imitar o prostorskih problemih v občini
stran 3
Mala šola v Zavodnjati
Skrb za otroke v domačem kraju
stran
šolstva v Ravnah
Za še boljše pogoje v novem tisočletju
I stran 1 :
Vandrovčki veliko nastopajo
Več kot deset let ljudskega plesa v I
O	B	V c	I	N	E	ile len Je Sp Do 35 -1
		»				LIST II 1999	 . !!
ŠTEVILKA 11

ŠOŠTANJ
Nadomestne volitve
NA VOLITVE NE BODO SU 9,0%
T1NAUER 7,1 %
NEOPREDEUENI 37,1 %
NATE K 9,0%
KOPUSAR 14,7
KOREN 9,0%
Predčasno volišče za nadomestne volitve za župana občine Šoštanj je že odprto, večina občanov pa bo o novem županu odločala v nedeljo, 28. novembra. Na podlagi rezultatov telefonske javnomnenjske ankete, ki smo jo izvedli v ponedeljek med 16.30 in 18.30 ter v torek med 10.30 in 12.30, lahko sklepamo, da je skoraj polovica volivcev še neodločenih - pravijo, da jih nihče od kandidatov ni prepričal, da so bili premalo predstavljeni ali pa, da so tako razočaram, da sploh ne bodo šli na volišča. Odstotki kažejo tudi, da so kandidati zelo izenačeni in se nam obeta drugi krog, ki bo 12. decembra. Katera dva kandidata pa se bosta pomerila, bodo verjetno odločili zaenkrat še neopredeljeni volivci.
Na številnih predstavitvah, ki potekajo ta teden v Šoštanju in okoliških krajih, imajo volivci možnost dodobra spoznati kandidate in njihove programe, zato smo prepričani, da bo udeležba na volitvah mnogo višja, kot kaže anketa.
PONOVNO POGIN RIB
Šorda bi branje o poginulih ribah kar v treh zaporednih številkah Lista postalo dolgočasno, če ne bi bilo tako tragično. Kajti v sredo, 17. novembra, zgodaj dopoldne, so Šoštanjčani spet opazili, da reka odnaša poginule ribe. Srebrni trebuhi mrtvih rib so na prvi pogled izgledali kot mrtvo jesensko listje, ki ga nosi Paka. Poginule ribe je bilo opaziti z obeh šoštanjskih mostov. Nekaj večjih, ki so bile omotene, se je poskušalo obdržati,
da jih voda ne bi odnesla.
Očividci so poklicali pristojne inšpekcijske službe, predstavnike ribiške družine in policijo. Ne bomo se spuščali v iskanje vzroka pogina. Za to so pristojne strokovne službe, sprašujemo pa se, kako dolgo bo človek še potreboval, da bo spoznal, da si z uničevanjem svojega okolja reže vejo, na kateri sedi. In to edino vejo.
Marija Lebar
DA BI NOVA STREHA BOLJ DRŽALA
K
avčnikova domačija v Zavodnjah se koncem septembra ponavadi pogrezne v mir in tišino, v svoj skrivnostni, davni svet. Štiristo let stara domačija, kulturni biser evropske vrednosti, pa to jesen nima miru. Hišo, ki je od delitvene bilance v lasti Občine Šoštanj, še vedno spremlja budno oko Kulturnega centra Ivana Napotnika in ni mu bilo treba posebno jasnega pogleda, da je ugotovilo, da streha pušča. V dogovoru z Občino Šoštanj in Ministrstvom za kulturo RS, ki krijeta stroške, so se lotili nove kritine.
Kritina pa ni navadna. Za novo kritje bo potrebno približno 18000 šiklov, dela pa se je lotil mojster Rudi Strmčnik, ki je še eden redkih na področju te obrti. Kako dela potekajo, je zanimalo tudi šoštanjske svet-
nike, ki so se odzvali povabilu podžupana Davida Ravnjaka, da si izvajanje del ogledajo na kraju samem. Svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti so skupaj s kustosi velenjskega muzeja in direktorjem KC IN izkoristili lep jesenski popoldan in se v sproščenem pogovoru spomnili še preostalih skupnih nalog, ki jih čakajo na področju varstva kulturne dediščine. Svoje druženje so zaključili v dimnici, v identičnem okolju, kjer je oskrbnik domačije Jure Kostric zakuril, da se je kadilo kot v starih časih.
Letos se je na Kavčeli, kot jo imenujemo domačini, ustavilo okrog 3000 obiskovalcev, ki so dobili priložnost za nekaj trenutkov podoživeti življenje in stanovanjsko kulturo malega kmeta stoletja nazaj.
MiKo
3000626.11
m um sit
■
DVIG ADVENTNIH VENCEV
Trg bratov Mravljak, Šoštanj, nedelja, 28. november, ob 16. uri.
PRIHOD MIKLAVŽA
Trg bratov Mravljak, Šoštanj, nedelja, 5. december, ob 18. uri.
USODA DELAVCEV TUS-a
27. 10. je sindikat delavcev TUŠ sklical protestni shod, na katerem so delavci povedati javnosti, da so razočarani, jezni in žalostni. Ze od začetka prisilne poravnave sredi letošnjega februarja jim je negotova prihodnost grenila življenje. Od minulega četrtka dalje pa je 151 delavcev že prejelo odločbo, do konca leta pa to čaka še 44 ljudi. Rešitev se je našla za 69 delavcev z zaposlitvijo prek podjetja Rednak ter za 12 delavcev, ki jih bo ostalo na delu v galanteriji. Sklep o prisilni poravnavi po uvedbi stečajnega postopka je namreč postal 19. 10. pravnomočen in z novim tisočletjem se v Šoštanju preneha 211-letna usnjarska tradicija. Že vse to je dovolj hudo, odločitev za protestni shod pa je padla predvsem na podlagi sklepa nadzornega sveta matične firme Industrije usnja Vrhnika, ki je na zahteve delavcev o izplačilu odpravnine odgovoril negativno.
To pa se ne sklada z obljubami direktorja družbe mag. Izidorja Derganca, ki je ob uvedbi postopka prisilne poravnave izplačilo odpravnin javno zagotovil. Po pojasnilu Barbare Bezeg Rot delavcem zaradi spremembe zakona odpravnine ne pripadajo, družba pa ne nasprotuje temu, da delavci denar iztožijo od jamstvenega sklada.
Med zbranimi se je pojavljalo tudi vprašanje uspešnega delovanja sindikata ter izraz nezadovoljstva pri zastopanju interesa delavcev tovarne usnja Šoštanj. Najbolj pogosto vprašanje, na katerega
prav gotovo nihče ne zna dati odgovora, pa je bilo, kako preživeti s 30.000 tolarji. Tudi grenkoba ob ugotavljanju, da je tovarna usnja v trenutku, ko se je povezala z IUV razpolagala s svojo lastnino, ki pa je z leti prešla v skupno, ni ostala skrita. Delavci smatrajo, da je del lastnine tudi njihov.
10.11. je v drugem krogu pogajanj vodstvo podjetja le pristalo na izplačalo odškodnine, ki bi znašala 51 % osnove, za katero se upošteva polovica plače v zadnjih treh mesecih, pomnoženo s številom let pri tem delodajalcu. Polovico odškodnine naj bi izplačali do 31. decembra letos, drugo pa do 31. marca. Tudi z izplačilom regresa naj bi za letošnjega uredili še do konca leta, lanski regres pa bo izplačan v skladu s sklepom prisilne poravnave do 20. oktobra drugo leto. Delavci naj bi v naslednjih dneh na dom dobili obvestila o višini odškodnine.
Kot smo nazadnje izvedeli pri g. Lojzetu Glasenčniku so delavci res dobili obvestila o odškodnini, vendar so izračuni nelogični, še največ, kar so lahko ugotovili, je to, da v osnovo ni vštet dodatek za gospodarjenje z delovnim časom, vendar tudi višina tega ne zadostuje pokritju velikih razlik. Izračuni so tako dosti manjši, delavci pa so tako spet na začetku. Ali podpisati in se s tem odreči vsem zahtevam do IUV ali stopiti pred sodišče, kjer jih čaka dolgotrajen postopek.
MiKo
Milan KOPUSAR
za župana
MODRA ODLOČITEV
v
za občino Šoštanj
KOLIKO SMO PORABILI E KOLIKO ŠE BOMO
S sedme seje občinskega sveta
Realizacija proračuna za obdobje 1. 1. - 31. 8. 1999
v	V
Ze ob osmi uri so se zbrali svetniki občine Šoštanj 29. oktobra na sedmi redni seji sveta občine in imeli so kaj početi tja do 13. ure. Deset točk dnevnega reda je ležalo pred njimi na mizi in svetniki so se po predhodnem usklajevanju odločili, da pospravijo vse. Tako so na dnevnem redu ostale 3. in 4. točka, katerih umik je predlagal Natek (ZLSD), ter 6. in 8., katerih umik je predlagal Rezman (Zeleni). V glavnem so se te točke tikale denarja,, tistega, ki je in tistega, ki ga ni.
Informacija o realizaciji proračuna
V gradivu so svetniki že dobili realizacijo proračuna za obdobje 1. L do 31. 8.. dodatne obrazložitve pa je k temu dodal finančnik občine Aleksander Nežmah. Po njegovem izvajanju je bilo kar nekaj vprašanj, predvsem glede pridobivanja novega kredita, ki bi pokril stare, niso pa se mogli izogniti vprašanjem pogodbenih del, Kulturnega doma ter Trga bratov Mravljak, ki letos spet ne bo prišel na vrsto. Sklenili so, da bodo občinske službe na zastavljena vprašanja posredovale pisne odgovore.
Rebalans proračuna se bo sprejemal dvofazno.
Tako so se dogovorili že na začetku seje, tako, da so v tretji točki obravnavali sprejem Osnutka odloka o rebalansu. Pripombe nanj so bile že na sami seji. Matjaž Natek je pripravil kar 13 vprašanj, med drugim ga je zanimala postavka športa, javne razsvetljave, šole Bibe Roecka in še česa. Peter Rezman se je osredotočil na postavke proračuna, ki so že v avgustu presegle 100 % in govoril o primanjkljaju. Cvetka Tinauer pa je predlagala, naj Nadzorni odbor takoj prične z revizijo projekta Kulturni dom od začetka do izgradnje. S svojimi predlogi sta seznanila svetnike tudi Danilo Čebul in Drago Koren, nakar so sledile še replike. Osnutek rebalansa proračuna je bil sprejet z možnostjo pisnih pripomb, ki naj jih svetniki oddajo v roku enega tedna.
Izglasovan Sklep o dolgoročni zadolžitvi
Po razlagi o pogojih dolgoročne zadolžitve s strani uprave občine, so v razpravi sodelovali svetniki Rezman, Rogelšek, Skornšek in še nekateri. Beseda je tekla o razlogih za in proti. Pri glasovanju je bil sklep sprejet.
Sprejeti so bili še: Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe za objekte odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Osnutek odloka o načinu izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v K.O. Šoštanj in odprodaji parcele.
Odgovori na vprašanja svetnikov
Občinska uprava je pripravila odgovore na vprašanja, ki so jih svetniki zastavili na prejšnji seji v pisni obliki. Nekaj odgovorov je bilo popolnih, na nekatere zadeve pa bo še treba počakati.
Kaj želijo in kaj zanima svetnike
Veliko. Kot vedno je bilo kar nekaj vprašanj in pobud, v ustni ali pisni obliki. Matjaž Cesar je bil za nov uredniški odbor Lista občine Šoštanj. Tako tudi Rezman, ki pa je predlagal tudi, da v zvezi s poginom rib v reki Paki Občina Šoštanj odkupi analize, ki jih je izdelal ERICO. Matjaž Natek je sebi in zbranim zastavil vprašanje, zakaj denar odhaja iz občine. Znano je, da je firma Rudis, ki gradi razžveplalno napravo pri bloku 5 TE Šoštanj podarila močna sredstva ZD Velenje (za nakup vozila), v Šoštanju pa smo spet ostali brez. Franc Rogelšek pa je predlagal, da se novi Kulturni dom poimenuje po Ivanu Napotniku.
MiKo
SMRTI
\ času od 18.10. do 15.11. so umrli Ivan LESKOŠEK, Metleče 20 Anton STRAHOVNIK, Lokovica 84 a Frančiška HAREJ, Florjan 258
POROKE
Poročila sta se Liljana DREV. Ravne 184 in Miran ZABUKOVNIK, Ravne 184
KRSTI
F oktobru so bili krščeni
TOMAŽ, PATRICIJA HELENA, MOJCA,TANJA, ŽAN in LAVRA.
MINISTER ZA OKOLJE
sredo, 17. novembra, se je v naši občini mudil minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar.	't
Problemov verjetno ni, se je uvodoma pošalil minister, ko so po I uvodni proceduri sedli za mizo podžupana Milan Kopušar in David Ravnjak ter predstavnici občinske uprave, direktorica Božidarka Vrabič in Sonja Novak, pristojna za okolje in prostor.
Prostorski plani
Dolgoročni prostorski plan za občino Šoštanj je še vedno v postopku sprejemanja. Urad za prostorsko planiranje, ki je zadolžen za medresorska usklajevanja državnih izhodišč, je že pripravil predlog za sprejem v vladi, tako da Občina pričakuje sprejetje do konca leta, saj jo sedanje stanje omejuje pri razvoju.
V N/
m PROSTOR V SOSTAMI
Dr. Pavle Gantar je v zvezi s tem povedal, da je v pripravi Zakon o prostoru, kjer naj bi tisti, ki planira prostor, moral prostor rezervirati in plačevati neke vrste rezervacijo. Zakon bo zanimiv tudi za Šoštanj, prav zaradi območja, ki ga na področju naše občine planira Premogovnik zaradi izkopanin premoga. Kdaj bo zakon sprejet, pa se še ne ve.
Sanacije plazov
Pri sanacijah plazov je minister seznanjen s sanacijo v Ravnan, glede plaza v Lokovici pa je obljubil, da denar bo. Denar bo, vendar izplačila avansa, kot ’ je bilo to zdaj v navadi, ne bo. Ministrstvo je doslej namreč dajalo avanse, vendar to ni v skladu z Zakonom o javnih financah. Proračunska inšpekcija je glede na ovadbo našega svetnika ugotovila to nepravilnost in ministrstvo je sprejelo ukrep, da se avansi v bodoče ne bodo dajali. To se ne tiče samo naše občine, temveč vseh, ki se soočajo s problematiko plazov. Pričakujejo, da se bodo zaradi tega ukrepa dela pri sanacijah plazov bistveno upočasnila. f
Ekološka taksa
Vprašanje ekološke takse, katere prihodek prišteva občina med prihodke za primerno porabo (ti prihodki združujejo lastne prihodke in prihodke, kijih da država za izravnavo). To pa pomeni, da dobi občina zaradi tega manj iz državnega proračuna. Minister Gantar je ob tem podal neke vrste obljubo, da se bo zavzemal za to, da se ekološki tolar ne bi več štel med prihodke za primerno porabo, temveč izven njih..
Pri prodaji TUŠ bo potrebno skrbeti, da bo ekološka sanacija narejena na predpisan način.
V pogovoru je tekla beseda tudi o vprašanjih stanovanjske izgradnje, denacionalizacije in še česa, tako je Gantar podal svoja mnenja in nakazal nekatere rešitve. Obisk je zaključil z ugotovitvijo, da problemi prav gotovo obstajajo, vendar je občina na dobri poti, da jih reši.
MiKo
IISTAIDVLJEN ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE MLADINE
P“Ucijska
SOSTA M J
II Šoštanju se je 28. 9. ustanoviF I odbor socialdemokratske mla-I dine. Inciativni odbor je za članstvo pridobil okoli dvajset mladih članov, ki jim je skupen cilj združevati svoje potrebe in izvajati aktivnosti na področjih športa, boja proti različnim odvisnostim, skrbi za okolje, bolj kvalitetnega zabavno-kulturnega življenja in temu podobnega. Na ustanovnem zboru, ki ga je vodil Boris Goličnik, se je zbralo okoli štirideset članov in simpatizerjev SDM. Kot povabljeni so zboru prisostvovali predsednica SDM Slovenije Anja Bah, podpredsednik občinskega odbora SDS Peter Radoja in več ostalih, ki so ustanovitev odbora pozdravili z velikim odobravanjem. Za predsednika je bil izvoljen Boris Goličnik in še sedemčlansko predsedstvo.
Kot prvo aktivnost svojega programa so člani odbora izvedli čiščenje okolice Šoštanjskega jezera že 16. oktobra. Cela gora različnih
odpadkov se je nabrala v tej akciji, katero je želel odbor ekološko osvestiti vse,
Ujezeru zbirajo, hkrati pa opozoriti na dejstvo, da jezero kot turističen objekt nima ne organiziranega upravitelja, ki bi skrbel za sprotno urejanje nabrežin ne postavljenih posod za smeti. Skratka, Socialdemokratski mladini v Šoštanju ni vseeno, kakšna je naša okolica in kako živijo ljudje v njej, zato že načrtujejo akcijo humanitarnega značaja in pa združeno akcijo s socialdemokrati s koroškega konca pod sloganom: združeni na Uršlji gori ali očistimo gozdove od Slemena in Naravskih ledin do Uršlje gore. Raznih predlogov za podobne aktivnosti v predsedstvu ne manjka. Ne bo pa manjkalo tudi prostora za družabnost, ki v odbor vabi mlade ljudi, ki želijo soustvarjati boljšo kakovost življenja v občini Šoštanj.
Modro bela kronika
Pretep v lokalu IP PON v Šoštanj
Dne 31.10. ob 18.50 uri je bil dežurni PP Velenje obveščen, da je v lokalu IPPON v Šoštanju prišlo do pretepa. Ob prihodu policistov na kraj je bilo ugotovljeno, da je JRM kršil Miran G. iz Lokovice, kateri je brez razloga pretepel Boruta M. iz Velenja. Ob posredovanju policistov se je v postopek vmešal še Roman K., ki se je nedostojno vedel do policistov in ni upošteval njihovih zakonitih odredb - ukazov. Zoper oba kršitelja Mirana G. in Romana K. bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri SP Velenje.
Vlom v kiosk pri avtobusni postaji Šoštanj
V noči iz 2. na 3.11. je neznani storilec vlomil skozi vhodna vrata kioska pri AP v Šoštanju, ki je last Franca S. Iz notranjosti je NN odtujil nekaj alkoholnih pijač in hrenovke ter se pogostil kar na kraju samem, saj so policisti na kraju našli manjše pogorišče in še nekaj drugih sledi. Obvestila za storilcem še zbirajo.
Opozorilo
VeN
OPOZORILO GLEDE ZIMSKE OPREME
Od 15. novembra do 15. marca in v zimskih razmerah, ko se oh sneženju sneg oprijema vozišča ah ob poledici, smejo biti motorna vozila v cestnem prometu le, če imajo predpisano zimsko opremo. Na cestah, na katerih so zimske razmere, je prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nekatere nevarne snovi in za izredne prevoze, tudi če imajo zimsko opremo.
Za zimsko opremo štejemo:
-	če so na vozilu nameščene radialne pnevmatike, ki imajo najmanj štiri milimetre profila, in verige v prtljažniku vozila.
-	zimske pnevmatike na pogonskih kolesih
-	za tovorna vozila je v opremi obvezna tudi lopata
Vozilo bo dobro opremljeno, če bomo upoštevati tudi pravilo 4x4
-	4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami,
-	4 mm naj bo najmanjša globina profila zimskih pnevmatik
-	4 mesece (najmanj) imejmo zimske pnevmatike na vozilu,
-	4 leta je priporočljiva največja starost zimskih pnevmatik.
Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi bodo pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezen oprijem, tudi na suhi in nezasneženi cesti.
Zaradi neustrezne opreme vozil pozimi in v zimskem času je [to zakonu predpisana mandatna kazen v višini 20.000 SIT.
Ko smo že pri nasvetih glede prometa, naj še opozorimo voznike in pešce, da se je pričelo obdobje snežnih padavin in s tem pogojena slabša vidljivost zlasti v večernem in nočnem času. Zato opozarjamo voznike na previdno vožnjo zlasti v naseljih, kjer je več pešcev. Pešce pa opozarjamo, da naj bodo skrajno previdni pri hoji in prečkanju vozišča, saj je zavorna pot v zimskih pogojili dosti daljša. Prav tako pa pešce opozarjamo na nošenje svetlih oblačil in na nošenje kresničke, saj boste tako v prometu bolj opaženi.
UGODNA DEVIZNA POSOJILA
MALA SOLA V ZAVODNJAH SPET ZAŽIVELA
i
novim šolskim letom je v Zavodnjah po nekaj letih prekinitve spet zaživela mala šola. Učilnico, ki je bila v glavnem prazna, so opremili in preuredili v prijeten kotiček, ki ga v tem šolskem letu obiskuje osem otrok. Štirje so v mali šoli, štirje pa obiskujejo cicibanove urice. Učiteljica Metka Rudnik rada dela z njimi in otroci so
STO LET ŠOLSTVA V
se že navadili šolskega reda. V prijetnem druženju preživijo štiri dopoldanske urice, se igrajo, učijo in uvajajo v pravi šolski red. Za šolo v Zavodnjah, kakor tudi za kraj je to koristna pridobitev.
Učitelj Branko Guzej je nemalo ponosen na to. Vsak korak, narejen v smeri napredka, me razveseljuje, se je razgovoril. V šestnajstih letih, kar poučujem na šoli v Zavodnjah, sem doživel veliko lepih stvari. Krajani so me lepo sprejeli, otroci so pridni in je delo z njimi pravi užitek. Lahko pa se pohvalim tudi z dobrim sodelovanjem z matično šolo KDK, kjer vedno naletim na posluh s strani ravnatelja in pomočnice. Zadovoljen sem, da so prisluhnili tudi na občini in financirali ureditev te učilnice. Tu gre zahvala gospe Marjani Celofiga, veliko pa je prispevala tudi gospa Žerjav. Minili so časi, ko so bile podružnične šole tretirane drugače in uspehi mojih učencev, ki gredo naprej v šole in se tudi fakultetno izobražujejo, dokazujejo, da je pridobivanje znanja za vse enako.
Otvoritev učilnice je bila v začetku oktobra; učenci so prispevali lep kulturni program, starši pa so se izkazali s pogostitvijo. Sola v Zavodnjah je znana po Mali Napotnikovi koloniji, v njej je tudi več Napotnikovih del, širši javnosti pa so se pred leti predstavili z učno uro na Kavčnikovi domačiji, sodelovanjem v Sobotni regiji ter nastopom na VTV.
MiKo
RAVNAH
semletna šolska obveznost je bila na Slovenskem uvedena leta 1869, to je pred 130 leti. V vasi Ravne pri Šoštanju pa sc letos spominjajo začetkov uvedbe t. i. ekskurendne osnovne šole, ki segajo 100 let nazaj v leto 1899. Ekskurendna osnovna šola je bila nekdaj manjša šola, v kateri so poučevali učitelji z matične šole nekajkrat tedensko. Lokacija šole v Ravnah se je v teh letih menjala štiri krat.
Sprva je bila učilnica v podstrešni sobi posestnika in gostilničarja Jazbeca, Ravne 83. Učno-vzgojni proces v gostilni je bil zaradi obiskovalcev in občasne godbe moten, skoraj neuspešen. Leta 1914 je prišlo do preselitve šole k posestniku Goršku, Ravne 105, po domače Srakovniku. Tuje bilo za spoznanje boljše, vendar soba ni odgovarjala zdravstvenim in pedagoškim predpisom. Posebno kritično pa je postalo, ko je Goršek odpovedal sobo za učilnico, češ da dobiva premalo najemnine ter da potrebuje sobo za svojo družino. Pretila je nevarnost, da nad 60 otrok ostane brez pouka. Dogovorili so se za višjo najemnino.
SrRANlicf
Dogodek pa je povzročil, da je občinski odbor občine Šoštanj sklenil preskrbeti šoli v Ravnah posebno poslopje. Kupljena je bila parcela od kmeta Jazbeca. Načrte za šolo je izdelal zidarski mojster Martin Kumer iz Šoštanja, gradnjo pa je prevzel stavbni podjetnik Dragotin Korošec iz Gorenja in ga v letu 1929 dokončal toliko, da so mogli stavbo 1. decembra blagosloviti ter pričeti pouk v njej. S tem je postala šola Ravne samostojna in ni imela s šoštanjsko nič skupnega. Pouk je potekal v njej do leta 1970. Šest let pred tem je ravenska šola izgubila samostojnost in postala podružnična. Danes je to dom krajanov Ravne (stara šola), ki po 70. letih kliče po obnovi, razširitvi in posodobitvi.
8. oktobra 1970, za občinski praznik, so v Ravnah predali namenu novo šolsko poslopje. To je bil čas prvega samoprispevka v takratni občini Velenje. Šolo je zgradil Janko Meh in Velenja. Nova šola bo naslednje leto stara 30 let in že tudi zahteva nekatera nujna popravila (obnova fasade, menjava žlebov, zamenjava kritine). Na šob so prepričani, da bo občina uspela zagotoviti sredstva za sanacijo šole Ravne.
Šolo Ravne, ki je podružnična šola osnovne šole Bibe Roecka iz Šoštanja, je v zadnjih 30. letih obiskovalo 873 učencev ali 29 učencev povprečno na leto. Pouk poteka kombinirano v dveh oddelkih. Zakonski normativ za kombiniran oddelek dveh razredov je 21, kar pomeni, da šola Ravne lahko sprejme največ 42 učencev. Zadnjih 28 let poučujeta in vzgajata učence na ravenski šob zakonca Daniela in Rudi Olup. Letos je na šob 16 učencev, za katere je zadnja leta organiziran prevoz s kombijem v šolo in domov. Učenci so vključeni v dramski in šahovski krožek, sodelujejo na prireditvah v šob in kraju in dosegajo vidne uvrstitve v šahu na regijskem in državnem nivoju. To potrjujejo številni pokali in diplome. Imeli so že tudi državno prvakinjo v šahu v kategoriji do 12 let, ki se je udeležila svetovnega prvenstva.
Poleg zunanje obnove objekta, pravijo, potrebujejo na šob Ravne še barvni tiskalnik in barvni fotokopirni stroj. Upajo, da jim bo v letu 2000, ki je zadnje v tem tisočletju, uspelo realizirati zastavljene cilje.
Po dostopnih virih povzel:
Občinska plaketa za rod Pustega gradu
Ob minulem občinskem prazniku so bila podeljena visoka priznanja, med njimi tudi plaketa občine Šoštanj tabornikom rodu Pusti grad, kajti rod Pusti grad je odprt vsem. Sloni na načelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode posameznika, miru in moralno etičnih vrednot.
Taborniki rodu Pusti grad so letos praznovali 40 let organiziranega delovanja, o čemer smo obširneje poročali v majski številki Lista. In vseh 40 let se njihova dejavnost prepleta z življenjem našega mesta. Marsikateri Šoštanjčan se še vedno prišteva k tabornikom, čeprav je že v zrelih letih in so taborniki že njegovi vnuki. Zlasti pred desetletji je taborništvo v Šoštanju mladim nudilo skoraj edino organizirano druženje. Razni klubi in društva so bili takrat redki. Vsaka organizacija ali društvo, ki deluje dlje časa, ima svoje vzpone in padce, za naše tabornike pa bi lahko rekli, da so enako dejavni že vseh 40 let. Čeprav je k temu po svojih močeh prispeval vsak član, pa ne moremo mimo dveh družin, ki sta taborništvo v Šoštanju še posebej zaznamovali in skrbeli, da je bil rod ves čas dejaven. To sta družini De Costa in Podgoršek. Tudi sedanja starešina roda Helena Dremel Podgoršek nadaljuje družinsko tradicijo.
Morda se nam taborniška dejavnost ne bi zdela kdo ve kaj, če pa pomis-
limo, koliko generacijam je ta organizacija ponujala zdravo zabavo in zanimivo delo namesto ceste in lokalov, lahko šele prav ocenimo njihovo vebko delo za naše mlade in naš kraj.
Brez tabornikov bi si kakršnokoli večjo prireditev v Šoštanju težko predstavljah. Zvesti svojim načelom so vedno pripravljeni pomagati vsakomur, ne glede na politično ali kakršnokoli drugo pripadnost. Njihovo delo je nepogrešljivo [»ri pripravljanju kresov, letos pa so sodelovali tudi pri obnovi poti na Pusti grad. Veliko dela so imeli s pripravo proslave 40-letnice, ob kateri so na šob Bibe Roecka, ki tudi sicer prijazno nudi prostor za njihovo dejavnost, pripravili izredno pregledno in zanimivo razstavo o svojem delovanju. Ob tej priliki so izdali tudi bilten.
Taborniki našega rodu pa častno zastopajo svoje mesto tudi na raznih tekmovanjih in srečanjih tabornikov po vsej naši domovini, pa tudi širše, saj se udeležujejo svetovnih jaboreejev in raznih mednarodnih srečanj, gostijo pa tudi tabornike in skavte, ki jih obiščejo iz tujine.
Mlade »kadrovske okrepitve« prinesejo sveže ideje in nove poglede, tiste osnovne vrednote, ki jih gojijo taborniki rodu Pust grad, pa ostajajo trajne. Prepričani smo, da bodo v naše in svoje dobro še naprej ostali to, kar so - TABORNIKI.
Marija Lebar
Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta.
Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke.
Izhodiščna obrestna mera:
6-mesečni EURIBOR + 2,28 % za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski št.: 8995 220 in 8995 223.
JO J banka velenje
^ Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
KRI ZA BOLNICO CELJE
r organizaciji Krajevnega odbora Rdečega križa Ravne je za potrebe Bolnišnice Celje 28. oktobra potekala krvodajalska akcija. Nanjo se je odzvalo kar 178 krvodajalcev, med njimi tudi takšni, ki so kri darovali nad 50-krat. To humano akcijo pripravljajo v tem krajevnem odboru dvakrat letno in vsakokrat se lahko pohvalijo z dobrim odzivom, dobro organizacijo ter
nesebičnim delom svojih odbornikov.
Kot zanimivost. Letošnje krvodajalske akcije so se organizirano udeležili tudi člani Moto kluba veteranov in tako izpolnili eno izmed obljub, ki so jo dali ob ustanovitvi.
Akcija je potekala v gostišču Kotnik, ki za ta namen vedno rade volje odstopi svoje prostore.
MiKo
OB DNEVU MRTVIH
omemoracija ob dnevu mrtvih je bila 29. oktobra pred spomenikom Plamenice, kjer se je v popoldanskih urah zbrala množica ljudi. Svečanosti je dal pečat govor gospoda Medveda ter
zvoki pihalnega orkestra Zarja. Venec k spomeniku so družno ponesli vsi trije podžupani, Marjan Jakob, Milan Kopušar in David Ravnjak, ter se poklonili spominu mrtvim.
MiKo
obutev
MUCA COPATARICA
“EN KUP DOBRIH ČEVLJEV!”
POLEG PAPIRNICE PERO-PRI ELKROJU V ŠOŠTANJU

o
ČETRTEK, 25. NOVEMBER 1999
LITVE
Predstavitev kandidatov za župana občine Šoštanj na nadomestnih volitvah 28. novembra 1999
Cvetka Tinaner
H/ V I
Ime in priimek: Cvetka Tinauer Starost: 42 Iet^
Rojstni kraj: Šoštanj Bivališče:Kajuhova 7 a, Šoštanj Izobrazba: magistra managementa, dipl. pravnica Sedanje delo: direktorica zasebne družbe
Poklicna kariera: direktorica sklada RS za razvoj malega gospodarstva Stan: poročena
Otroci: sin Rikardo, star 22 let, študent računalništva, hči Dunja, stara 11 let, učenka 5. razreda OŠ Bibe Roecka Politična usmeritev: nisem članica nobene politične stranke Povzetek mojega programa: Kot neodvisna kandidatka za županjo, sem lansko leto prvič kandidirala. Rezultat, ki sem ga dosegla, me je vzpodbudil, da na letošnjih nadomestnih volitvah ponovno kandidiram. V lanskem letu sem predstavila obsežen program, ki bi ga izpeljala, če bi bila izvoljena. Celo leto sem aktivno delovala v svetu Občine Šoštanj, vendar v vrstah opozicije in ne oblasti. Menim, da mi je kot predsednici sveta krajevne skupnosti uspelo dokazati, da znam, hočem in zmorem ustvarjalno delati skupaj z drugimi, tudi z drugače mislečimi. Sožitje in solidarnost, ki vladata med člani sveta, sta omogočila, da smo v enem letu v mestu opravili veliko in vredno delo.
Iskreno si želim svoje znanje, delo, dobre veze in poznanstva deliti v dobrobit celotne občine. S svojim delom se trudim, da zaupanja svojih volivcev ne bi izneverila. Prepričana sem, da bi mi v primeru zaupanja vseh občank in občanov, uspelo uspešno voditi tudi občino Šoštanj.
Milan Kopar
Ime in priimek: Milan Kopušar Starost: 38 let Kraj rojstva: Celje Bivališče: Gaberke 24, 3325 Šoštanj Izobrazba: ekonomist
Sedanje delo: vodja premoženjsko pravnih zadev v Komunalnem podjetju Velenje
Stan: poročen, žena Mateja - učiteljica Otroci: dve hčeri, Tjaša, 7 let, Manja, 3 leta Politična usmeritev: LDS
Program: Občina se mora začeti ukvarjati z resničnimi problemi, ki so v samem mestu Šoštanj, še več v njegovi okolici. Poskrbel bom za: parkirišča v Šoštanju, organizacijo občinske in državne uprave, graditev nove sodobne šole in otroških igrišč, nadaljnjo izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, sanacijo plazov, ceste in komunalno infrastrukturo. V tesni povezavi z vodstvi KS bom načrtoval vse investicije za posamezne krajevne skupnosti. Zaključil bom investicije, ki so v teku in poskrbel, da bodo Šoštanjčani lahko urejali pravne zadeve v našem mestu. Glavne naloge mojega programa so: ustvariti prostorske pogoje za investicije in s tem odpiranje novih delovnih mest, približati delovanje občinske in državne uprave našim občanom in občankam, skladno s krajevnimi skupnostmi skrbeti za enakomeren razvoj mesta in vasi, združiti vse potenciale občine, obdržati mlade kadre doma in ustvariti pogoje za razvoj malega gospodarstva in turizma, urediti mesto Šoštanj, da dobi izgled in sloves, kot ga je imelo nekoč.
Drago Koren
Ime in priimek: Drago Koren Starost: 40 let
Rojstni kraj: Slovenj Gradec (porodnišnica), Skale (mladostna leta)
Naslov: Lokovica 143 a, Šoštanj
Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir geodezije
Stan: poročen (nikoli ločen)
Otroci: tri hčerke (12, 10, 7 let)
Poklicna kariera: po končanem študiju sem se zaposlil na Geodetski upravi občin Velenje in Mozirje.
Leta 1991 sem postal direktor Geodetske uprave občine Velenje.
Sedanje delo: vodim izpostavo Območne geodetske uprave v Velenju Politična usmeritev: član SKD, na županskih volitvah me podpira SLS Program: Po izvolitvi se bom seznanil s stanjem v občinski upravi, z dejavnostjo na posameznih področjih in situacijo vseh začetih investicij.
Poskrbel bom za njihovo nadaljevanje in zaključek. Zavzemal se bom za sprejem sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Šoštanj in tako sprostitev težko pričakovane gradnje na področju celotne občine Šoštanj. Z vsemi predsedniki KS bom izdelal programa dela in pripravil proračun za leto 2000. Moj namen je dati čim več pristojnosti KS, ki naj o zadevah svojega kraja same odločajo.
Edina ovira pri tem so omejena finančna sredstva. Prizadeval si bom za enakomeren razvoj tako mesta Šoštanja, kot vseh vasi. Poskrbel bom za zagotovitev dobrin potrebnih za normalno življenje (neoporečna pitna voda in cesta) vsem, pospešil priprave za izgradnjo nadomestne šole in realizacijo zazidalnega načrta za območje drobnega gospodarstva na območju tovarne usnja in pridobivanju teh zemljišč (komunalna oprema, ponudba podjetnikom po sprejemljivi ceni, nova delovna mesta).
Darko Menili
Ime in priimek: Darko Menih
Starost: 51 let
Kraj rojstva: Topolšica
Bivališče: Topolšica 50
Izobrazba: visoka, profesor športne vzgoje
Sedanje delo: ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha
Poklicna kariera: 25 let profesor športne vzgoje na OŠ KDK
Stan: poročen
Otroci: sin. dve hčeri
Politična usmeritev: SDS
Program: izenačen razvoj mesta, naselij in vasi, nadaljevanje gradnje infrastrukture in cest v mestu in na podeželju, dokončanje asfaltne cestne povezave Šoštanj - Crna, redno vzdrževanje cest in parkirišč pozimi, nadaljevanje gradnje in obnove stanovanj za reševanje stanovanjskih problemov^ pridobitev zemljišč na območju tovarne usnja in nogometnega igrišča pri vili Široko, ureditev obrtne cone, nova delovna mesta v malem gospodarstvu in subvencioniranje obrestnih mer podjetnikom, uvedbo srednješolskega programa v Šoštanju in prostorov za ndade, sanacijo zdravstvenega doma in boljše zdravstvene storitve, ohranitev kvalitete kulturnih dejavnosti, večjo podporo društvom - nosilcem družbenega življenja, celovito turistično ponudbo občine, premišljeno prostorsko politiko in načrtovan urbanistični razvoj, kvalitetnejšo organiziranost Športne zveze in obnovo športnih objektov, boljše pogoje kmetovanja in pridobivanje odškodnin zaradi prekomerne kislosti vsled onesnaženega okolja, ureditev stanja obstoječega razvoda kabelske televizije, pridobivanje državnih sredstev za razvojne projekte in ob reševanju elementarnih nesreč, izboljšanje tehnične opremljenosti sistema zaščite in reševanja.
Matjaž Natek
Ime in priimek: Matjaž Natek Starost: 66 let Rojstni kraj: Šoštanj Naslov: Aškerčeva 12, Šoštanj Izobrazba: višja Stan: poročen Otroci: 2
Poklicna kariera: prosvetni delavec, 28 let ravnatelj šole Sedanje delo: upokojenec Politična usmeritev: ZLSD Kratek program: Program je poznan že iz časa prejšnjih volitev. Pa vendar naj naštejem nekaj, kar bi želel opraviti kot župan: nadaljevati s tistim, kar je bilo dobro.
Prizadeval bi si za naslednje: obrtno cono, novo šolo, ureditev starega mestnega jedra, ureditev cest, kanalizacijo, uresničitev planov KS, nova stanovanja, sodelovanje med občinami, dvig delovanja in kvalitete društev, dežurstvo v zdravstvenem domu, nadaljevanje s toplifikacijo, reševanje vsakdanjih problemov itd.
Knjižni kotiček
ZGODOVINA KNJIŽNIC
V	prejšnjem knjižnem količku sem kar malo prehitela čas, ko sem pisala o sistemu Cohiss. Danes pa sem sklenila, da vas bom za spremembo popeljala nazaj v zgodovino ter vam napisala nekaj besed o razvoju knjižnic.
O začetkih knjižnic lahko govorimo tedaj, ko so začele nastajati velike zbirke zapisov hi sporočil, ki so bili na tak ali drugačen način urejeni in shranjeni v določenem prostoru, zgradbi hi so služili uporabnikom. Najstarejše znane zbirke sporočil na glinenih ploščicah segajo v 3. tisočletje pr. n. št. Sprva so nastale v verskih središčih za potrebe svečenikov in vladarjev. Na zelo bogate knjižnice so naleteli arheologi v Mezopotamiji (100.000 glinenih ploščic). Iz tega obdobja je najbolj znana Asurhauipalova knjižnica.
Iz časov starih Grkov so znani zapisi in sporočila o knjižnicah na dvorih vladarjev. Znana pa je tudi prva atenska državna knjižnica. Pomembne pa so tudi knjižnice grških učenjakov: Sokrata, Platona, Hipokrata, Aristotela. V tem času so za prepisovanje besedil že uporabljali papirus. Rimljani so svoje knjižnice »opremljali « kar na vojnih pohodih. Zato so bile prve knjižnice privilegij vojskovodij, vladarjev in šele kasneje učenjakov. Imeli pa so že razvito založniško dejavnost. Knjige so še vedno imele obliko papirusovih zv itkov.
V	srednjem veku se je knjižna kultura razvijala v glavnem za samostanskimi zidovi. Svoj višek so dosegle samostanske knjižnice v času od 11. do 13. stoletja. Knjižnice so bile verskega značaja, same knjige pa so imele zgolj versko vsebino. Bile so opremljene s čudovitimi risbami in največkrat vezane v usnje in okrašene z dragim kamenjem. Posvetnih knjižnic ni bilo, oziroma jih je bilo zelo malo. Najbolj znana je bila knjižnica Karla Velikega (768-814). Bila je prva dvorna knjižnica urejena po določenem sistemu. Z razvojem šol in univerz v 14. in 15. stoletju so se pojavile visokošolske knjižnice, hkrati pa tudi obrtne prepisov alnice knjig. Vse več je bilo tudi bogatili zasebnih knjižnic, ki so bile dostopne le ozkemu krogu ljudi. Iznajdba tiska leta 1455 je omogočila, da so knjigi' postale dostopne širšemu krogu. Vse bolj so se pojavljale zamisli o javnih knjižnicah. Med njimi je pomembna knežja knjižnica v Heidelbergu, imenovana Palatina. Zaradi vsebinsko bogatega knjižnega fonda ji pravijo tudi mati vseh knjižnic v Nemčiji.
In novosti!
Ker dolgi zimski večeri kar kličejo k branju, naj vam naštejem nekaj novosti. Mary Higgins Clark je pisateljica, ki jo bralci dobro poznajo. Njena zadnja knjiga nosi naslov Razdrla zibelka. Stara znanka knjižnic polic je tudi Danielle Steele, knjiga Dragulji je prava uspešnica.
Pa še nekaj strokovnih oz. poučnih knjig. Ob 40. letnici mesta Velenje je izšla knjiga z istim naslovom. Drago Bajt je s svojini delom Bermanov dosje dodobra razburil javnost.
Za mlade bralce pa so v zbirki Kafe klub izšle tri knjige: Pogumno Fani, Lure in rudni otrok in Jaimini in mreža laži.
In kaj sle najraje brali v oktobru?
Krik v nori Mary Higgins Clark je bila največkrat izposojena knjiga. Drugo najbolj brano delo pa je bilo delo Evgenija Suhova Jaz, boter.
Večeri se daljšajo, zima je pred vrati, vse kot nalašč za dobro knjigo. Vabljeni!
Marjana Boruta
LIST
VLOM ŽENSK V GASILSKI ORGANIZACIJI
V PRIJETI DRUŽBI STAREJŠIH
a Slovenijo lahko rečemo, da je s svojim organiziranim prostovoljnim gasilstvom zgled marsikateri bolj razviti in večji državi. Gasilska organizacija šteje 91.050 članov, prek 23.240 žensk in 20.000 mladih, skupaj torej skoraj 134.300. Iz teh številk je razvidna množičnost te organizacije. In v njej imajo ženske gotovo pomembno vlogo. Res je, da članic ne vidimo na požariščih ali pri težkem reševanju, zato pa imajo svojo pomembno vlogo pri drugih delih, brez katerih gasilska organizacija ne bi mogla delovati. Veliko članic je v upravnih odborih, delajo kot tajnice, blagajničarke, pa tudi predsednice. Enakopravno s svojimi moškimi tovariši se izobražujejo in v gasilstvu dosegajo tudi visoke nazive.
Vse to je vodilo komisijo za žene pri Gasilski zvezi Velenje, da je organizirala za članice društev na svojem področju posvet na temo Zenska v gasilstvu. Za predavatelja so povabile znanega dolgoletnega gasilskega navdušenca, profesorja psihologije in podpredsednika gasilske zveze Slovenije, Toneta Korena.
Prostor za predavanje so gostoljubno odstopili šoštanjski gasilci, njihove članice so za zaključek pripravile pogostitev, uvodne besede pa je povzela Milena Hriberšek.
Udeležba je bila polnoštevilna, predavanje pa je potekalo v sproščenem vzdušju, kajti vodilna misel predavanja je bila, da lahko ženske veliko pripomoremo k bolj pozitivnemu vzdušju v društvih. Vse preveč je okrog nas negativnih vesti, novic, pogledov. Premalo pa je smeha, veselja in lepe slovenske pesmi. Človek, ki ima pozitiven odnos do sebe, do drugega in do okolja, je povsod priljubljen in pomirjujoče deluje tudi v društvu. V društvu vsak član zadovoljuje neke svoje potrebe, na primer po humanitarnosti, druženju, usposabljanju, vendar pa lahko prihaja do navzkrižja interesov. To pa je mogoče premostiti s strpnim dialogom.
Predvsem pa moramo poskusiti poslušati in razumeti svojega sogovornika. Besede, kot so razumevanje, tolerantnost, spoštovanje, zaupanje in sodelovanje, naj ne bodo le vsakdanje fraze, ampak vodilo našega delovanja.
Za konec se je gospodu Korenu in vsem udeleženkam za obisk zahvalila predsednica Gasilske zveze Velenje, Helena Brglez in izrazila prepričanje, da smo se vse naučile nekaj novega, kar bomo lahko uporabile pri delu v naših društvih.
Marija Leber
RAVJVJAKOVE SKULPTURE V MESTNI GALERIJI
petek, 12. oktobra,Je bila v Mestni galeriji Šoštanj otvoritev razstave del Franca Ravnjaka. Domačemu mestu se je ustvarjalec, ki mu je kiparjenje veselje in ustvarjalna nuja, ne pa osnovna dejavnost, predstavil s šestindvajsetimi skulpturami. Četudi Franc Ravnjak kipari prvenstveno zase, mu občudovalcev ne manjka. O njegovem delu je na otvoritvi sami spregovoril dr. Mirko Juteršek, lep kulturni program pa je prispevala Mateja Stropnik s svojimi citrami. V imenu Občine Šoštanj se je za njegov prispevek kraju zahvalila Božidarka Vrabič. Razstava bo odprta en
mesec.
Življenje je Franca Ravnjaka iz rodne Koroške zaneslo v Šoštanj. Tu ima družino, službo in tu tudi ustvarja. S svojimi deh se je že večkrat predstavil na skupinskih in tudi samostojnih razstavah. Kiparjenje ga je prevzelo že v rani mladosti, znanje pa si je pridobival na tečajih. Intenzivno se ukvarja tudi s slikanjem. Pri kiparjenju se poslužuje vseh materialov, vendar je les kriv za neustavljiv izziv, ki ga Ravnjak začuti, ko naleti na kos surovine. Njegova dela nastajajo iz motivov okolja, kmečkega in rudarskega življenja, ne more mimo klasičnih doprsnih portretov, ženskih aktov, soh. Od leta 1976 se kaže pri njem nenehno iskanje in odkrivanje. Pri svojih dvainpetdesetih letih trdno potrjuje, da bo ostal zvest svojemu samorastništvu.
MiKo
Med gasilci tudi živinozdravnica
K
am sedaj? se vsako leto sprašuje veliko osmošolcev, saj so le redki srečneži, ki so jim rojenice že v zibelko položile pravi poklic. Odločitev, da bo študirala veterino, za Matejo Stvarnik prav gotovo ni bila težka, saj ima rada domače živali, od kar pomni. Tako se je po končani gimnaziji vpisala na veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Letos je naporni študij končala in diplomirala z oceno 9/8, kar se posreči le redkim.
In kakšno zvezo ima to z gasilstvom? se bo marsikdo vprašal. Pa še kakšno! Mateja je namreč od leta 1990, ko se je kot gimnazijka včlanila v naše društvo, tudi gasilka. Gasilci pa se pri gašenju zlasti gospodarskih poslopij
srečujemo tudi z reševanjem opečenih ali kako drugače poškodovanih živali. V takem slučaju je strokovna pomoč veterinarja še kako pomembna.
Doslej je bila Mateja vzorna gasilka, saj je kljub napornemu študiju sodelovala na večini vaj, se udeležila številnih tekmovanj, našla pa je tudi čas za strokovno usposabljanje. Srčno upamo, da bo tako tudi v prihodnje. In prav zato smo njenega uspeha zelo veseli.
Ob uspešno opravljeni diplomi Mateji topolški gasilci iskreno čestitamo z željo, da bi v praksi uspešno rešila čim več problemov in da bi še naprej ostala gasilka.
Marjan Pocajt
PGD Topolšica
eselo in prijetno je bilo 21. oktobra pri Acmanu v Skornem. Vabilu KO Rdečega križa Skorno - Florjan se je od 81 evidentiranih starejših občanov nad 70 let in invalidov odzvalo okrog šestdeset krajanov. Na že tradicionalnem srečanju ni manjkalo dobre volje in skrbne postrežbe ter pozornosti.
Gospa Golavšek, ki jih je letos dopolnila 90, in gospod Videmšek s svojimi 80-imi, sta bila najstarejša udeleženka in udeleženec srečanja. Po vzpodbudnih in toplih besedah, ki ju je zanju pripravil predsednik KS dr.
Pirtovšek, sta se ob zvokih mladega, a prodornega ansambla Vandrovčki zavrtela.
Zbrane je razveseljevala tudi pesem iz grl okteta Zavodnje in so navdušile melodije, ki jih je iz harmonike izvabljal komaj devetletni Matic Golavšek.
Verjetno je odveč povedati, da si starejši krajani takih srečanj želijo, saj jim popestrijo in razvedrijo sivi vsakdan.
MiKo
MB ZA RAZVEDRILO STAREJŠIH
tarejši krajani Raven so se zbrali v gostišču Kotnik 12. novembra. Tja jih je povabil krajevni odbor Rdečega križa, da se malce razvedrijo in preživijo večer v prijetnem druženju in dobrem razpoloženju. Vabilu se je od 76 , ki so stari nad sedemdeset let, odzvalo 46 krajanov, ostale pa bodo pridni odborniki RK obiskali na domu.
K dobremu razpoloženju je prispeval kulturni program v izvedbi Marije in Franca Iludoniala ter Franca
Pečovnika, mladi pa so sodelovali z citrami, harmoniko in petjem ob spremljavi kitare. Seveda ne moremo mimo Ivana Kumra, ki je raztegnil harmoniko za petje in ples.
Prisotne sta nagovorila tudi predsednica KS Erna Obšteter in predsednik KO RK Jože Jančič in jim zaželela predvsem zdravja. Najstarejša občana na srečanju sta bila Jože Videmšek in Rozalija Trogar, katerima je podžupan Milan Kopušar še posebej čestital.
MiKo
ZLATI JUBILEJ
ilo je v tistih skromnih, a lepih letih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta si Marija Skornšek in Vinko Mikek rekla svoj »da«. Kot vsak mlad par zaljubljena in polna lepih želja. Po dobrem letu se jima je rodila prva hčerka, nato pa v 15 letih še dve hčeri in dva sinova. To je bilo v časih, ko je bila idealna družina tista, ki je imela dva otroka, in so številčne družine gledali postrani. Nista se ustrašila težav, ki jih prinaša velika družina. Rada sta imela vse svoje otroke in otroci so imeli radi njiju. Čeprav ni bilo razkošja, tudi pomanjkanja ni bilo. Življenje je teklo, bilo je veliko težkih trenutkov;
oče pek in mati gospodinja pa sta jih z dobro voljo prebrodila. Bilo pa je tudi veliko lepih trenutkov, ko sta dočakala vnuke, ko so se ob raznih družinskih praznikih zbirali in je zadonela lepa slovenska pesem. Na začetku sta bila samo onadva, sedaj jih je že več kot dvajset.
In na martinovo nedeljo so se zopet zbrali, da bi praznovali zlato poroko. Zakonca sta si ponovno obljubila zvestobo v cerkvi na Lepi njivi, tako kot pred petdesetimi leti, ki so minila kot dih.
Oh lepem jubileju jima želimo še veliko zdravih let!
Marija Leber
O PREHRANI DOMAČIH ŽIVALI
onec oktobra je v Radencih potekal 8. posvet o prehrani domačih živali. Organizatorji so tokrat zbrali referate, ki so predstavili najnovejša dognanja o pomenu vlaknine v krmi za različne vrste domačih živali.
Vlaknina je skupina hranljivih snovi, ki jih živali s svojimi encimi niso sposobne prebaviti. Vsebnost vlaknine v krmi je tako neposredno povezana s prebavljivostjo krme. Živali z večjo mlečnostjo potrebujejo večjo koncentracijo energije v obroku, kar pomeni krmila z manjšo vsebnostjo vlaknine. Nasprotno pa premalo vlaknine povzroča pri prežvekovalcih značilne motnje v prebavi in presnovi. V obroku za krave molznice naj bi bilo od 18 do 22 % strukturne vlaknine in voluminozne krme.
Pomen vlaknine za prežvekovalce
Prevelika količina vlaknine v obroku omejuje prebavljivost obroka, zmanjšuje koncentracijo energije in zmanjšuje količino zaužite krme. Količina vlaknine vpliva tudi na sintezo mlečne maščobe. Premalo vlaknine ali neustrezna velikost delcev krme vodita do zakisanja vsebine vampa (acidoza, moteni procesi presnove, obolenje parkljev). Zaradi pomanjkanja vlaknine prežvekovanje ne poteka dovolj časa, v ustni votlini se ne izloča dovolj sline. V slini so velike količine rudninskih snovi. S pomanjkanjem sline je prizadeta presnova rudninskih snovi v organizmu, kar povzroči neugodne posledice za mlečnost, sestavo mleka, plodnost, zdravstveno stanje živali. Vlaknina je pomembna za normalno delovanje predželodcev (mešanje vsebine predželod-cev, drobljenje, mečkanje krme ter izločanje sline). Količina in kakovost vlaknine v obroku vplivata na čas zadrževanja zaužite krme v prebavilih. Premalo vlaknine pospeši hitrost prehoda krme skozi predželodce, kar vpliva na prebavo in izkoristek prebavljenih hranilnih snovi v vseh delih prebavnega trakta. Vlaknina v obroku telet vpliva na razvoj predželodcev v poporodnem obdobju.
Predstavljena je bila raziskava o vsebnosti in kakovosti vlaknine v voluminozni krmi. Med seboj so primerjali črno deteljo, mnogocvetno ljuljko in mačji rep, ki so jih kosih v različnih stadijih rasti. Ugotovili so, da s staranjem pada vsebnost surovih beljakovin na račun povečevanja vsebnosti vlaknine. Nalaganje vlaknine v rastlinah je zelo hitro do faze latenja in se upočasni od faze latenja do cvetenja. Jesenska košnja je bila po prebavljivosti primerljiva s tisto ob cvetenju ob prvi košnji. Najmanjša je bila prebavljivost črne detelje v jeseni. Mačji rep pa je bil bolje prebavljiv v jeseni kot v fazi bilčenja spomladi.
Na vsebnost vlaknine v krmi vpliva tudi vreme: z oblačnostjo je večja vsebnost vlaknine, ob sončnih dneh pa je večja vsebnost sladkorjev. Na univerzi Hohenheim (Nemčija) so proučevali vpliv različnih dolžin delcev krme (z vlaknino bogatega sena) na aktivnost prežvekovanja, vampno fermentacijo, prebavljivost in zauživanje krme. Ugotovili so, da lahko pri obrokih, ki so sestavljeni pretežno iz voluminozne krme (malo močne krme), z vlaknino bogato krmo (mrvo) razrežemo na 1 cm do 2,5 cm velike delce. S tem povečamo zauživanje krme in izboljšamo izrabo krme. Če je v obroku veliko močne krme, učinek rezanja ni opazen in pride do pomanjkanja vlaknine. Ob uporabi mešalnega voza za krmljenje krav molznic je dobro v voz najprej dati močna krmila, nato pa strukturno krmo. Tako ne pride do preveč zdrobljene krme. Paziti je potrebno, da je tudi čas mešanja primeren.
Ugotavljali so tudi prebavljivost sveže trave v različnih razvojnih fazah. Ugotovili so, da se prebavljivost travnodeteljne mešanice s staranjem zmanjšuje, omogoča pa boljše razmere za prebavo voluminozne krme v vampu, saj se pH v vampu poveča.
Proučevali so tudi vpliv natrijevega karbonatnega pufra (soda bikar-bona) v energetsko bogatem obroku na konzumacijo in presnovne procese pri mlečnih kravah. Konzumacija krme se zaradi tega ni povečala. Nekoliko seje povečala mlečnost (za 0,81/dan). Rahlo se je dvignila pH vrednost v vampu. Na prebavljivost surove vlaknine ni bilo vplivov. Dodaja se 1,5 % natrijevega karbonatnega pufra/kg suhe snovi obroka in sicer samo kravam z visoko mlečnostjo, po telitvi, ob obroku s premalo vlaknine. Dodajamo ga samo kratek čas, saj je lahko tudi nevaren za pojav presnovnih bolezni.
Ne samo za prežvekovalce, tudi za prašiče, perutnino, mesojede živali in človeka je vlaknina pomemben dejavnik pravilne prebave. Kot pa je bilo razbrati iz referatov in razprav, je še dosti neraziskanega in čaka raziskovalce še dosti dela. Na nas pa je, da njihova dognanja uporabimo v praksi.
Lidija Diklič, kmet. inž.
	(D
	KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Pomen steljarjenja
ako nas moti, ko drevje jeseni odvrže liste in imamo polno dvorišče listja. Takoj se lotimo pometanja. V parkih odvrženo listje vsakodnevno pometajo, da ne bi kvarilo izgleda urejenosti. Z odstranjevanjem listja na domačem dvorišču in v parkih pač skušamo doseči neko urejenost in red, čeprav je zame poleglo listje na tleh, v prelivajočih se odtenkih od rdeče, rumene do rjave barve mnogo lepše kot strogo urejena zelenica.
V gozdu pa je grabljenje listja celo škodljivo. Nabiranje stelje v gozdu poteka že od železne dobe. Človek je rabil steljo pri vzreji goveda, in ker jo na kmetijskih površinah ni dobil v zadostni meri, se je odpravil ponjo v gozd. V določenih predelih Slovenije je bilo pridobivanje stelje v preteklosti celo na prvem mestu pri pridobivanju gozdnih proizvodov. Danes steljari v Sloveniji še okoli 40 % zasebnih posestnikov. Močno je prisotno na novomeškem in dolenjskem območju, kjer se celo povečuje. Steljarjenje zajema tako grabljenje listja kot tudi žetev praproti, zelišč in podrasti.
Marsikje za pridobivanje nastilja uporabljajo veje posekanih ali tudi stoječih dreves. To je razširjeno na Koroškem Pohorju.
Gozdarji si že nekaj desetletij prizadevajo za zmanjšanje tega pojava, ne samo pri nas, ampak tudi drugod po Evropi. Leta 1950 je bilo v Sloveniji intenzivno steljarjenje prisotno na 260.000 ha gozdnih površin, kar je takrat predstavljalo eno
tretjino zasebnih gozdov. Letno se je porabilo okoli 700.000 ton stelje. Ti posegi so imeli na gozd velike posledice. Zmanjševalo se je biološko ravnotežje v tleh, slabšale so se fizikalne in kemične lastnosti tal. To je imelo za posledico zmanjševanje proizvodnje zmogljivosti tal in s tem proizvodne zmogljivosti gozdnih sestojev. Skratka, produkcija lesa v teh gozdovih je bila mnogo manjša kot v gozdovih brez prisotnega steljarjenja. Te posledice so marsikje vidne tudi v gozdovih na našem območju.
Za gozdna tla je značilno kroženje hranil. Iz tal se vgradijo v rastlinske dele, od tam pa se kmalu vrnejo z odpadanjem Ustja, vejic, izločanjem iz korenin ali pa se vrnejo v tla, ko odmrejo drevesa. Z izkoriščanjem lesne mase odpeljemo iz
gozda razmeroma majhen del hranilnih snovi (10 - 20 %). Del hranilnih snovi, ki se vrnejo v gozdna tla s pronicajočo vodo odteče v globje plasti. Potem [ta je tu še steljarjenje, s katerim odnesemo iz gozda veliko hranilnih snovi in tla se zaradi tega močno poslabšajo, posledica pa je zmanjševanje prirastka v teh gozdovih. S tem se iz gozda odnaša veliko več hranilnih snovi, kot s sekanjem lesa. En hektar gozda porabi za nastanek lesa, listja in korenin 25 - 45 kg dušika, 3 - 6 kg fosforja, 11 -13 kg kalija in 20 - 40 kg kalcija. Raziskave so pokazale, da s steljarjenjem odnesemo iz gozda 6-krat več magnezija in kar 22-krat več dušika kot z lesom, ki ga posekamo. Ko to primerjamo s porabo hranil za nastanek rastlinske mase (les, listje, korenine) na enem ha gozda, se zavemo grozljivih posledic steljarjenja.
Celoletni, predvsem pa jesenski opad listja, vejic, vej je pomemben vir organskih hranilnih snovi za gozdna tla. Ta opad nato na tleh s pomočjo razkrojevalcev (mikroorganizmi) biološko razkroji. Če na tleh ne bi potekala pravočasna razgradnja, bi se gozd zadušil v lastnih odpadkih. Količina listnega opada v našem Ustopadnem gozdu znaša 3 do 4 tone na hektar. K temu moramo dodati še mrtev les v odmrlih drevesih, veje, panje, korenine. Najhitreje razpadajo listi črnega bezga, nato sledijo lipa, veliki jesen, beli gaber, črna jelša, gorski javor, bukev in dob. Ce se opad hitro razkroji nastane sprstenina, ki je zelo bogata s dušikom in bazami. Pri počasnem razkrajanju pa se
opad kopiči, nastaja prhnina ali celo surov humus, ki ima veliko stopnjo zakisanja. To se pogosto zgodi v čistih sestojih smreke zunaj njenih naravnih rastišč. Tu se hranilne snovi spirajo v nižje dele tal.
Tla postanejo zbita in slabo prepustna za vodo in zrak. Aktivnost mikroorganizmov v tleh je zelo upočasnjena. Takšna tla so problematična za rast gozdnega drevja.
Ne smemo se slepiti, da bo steljarjenje kar čez noč izgindo iz naših gozdov. Upam pa, da bomo še povečali zavest o škodljivosti tega početja in ga počasi opustili.
Damjan Rožič, univ.dipl.inž.gozd.
Z D R AVSjr V,I N I KONČ E K , ,	*............
GRIPA
ni jasno, kje se do naslednje epidemije ti virusi skrivajo. Sicer zdrav človek pre-boh gripo v enem do dveh tednih. Nevarna je za starejše ljudi nad 65 let, posebno še, če so ti ljudje kronični bolniki. Če zbohjo kronični bolniki za gripo, jih je treba zaščititi z antibiotiki. Pri teh bolnikih je namreč oslabljen imunski sistem, zato hitro pride do pljučnice (virusne in bakterialne).
Da se izognemo gripi in komplikacijam, priporočamo cepljenje vsem osebam nad 60 let, saj cepljenje proti gripi zmanjša število smrtnih primerov zaradi zapletov po gripi za 80 %, prav tako je tudi pri cepljenih ljudeh število bolniškega staleža v primeru epidemije gripe neprimerno manjše. Cepimo lahko tudi nosečnice po tretjem mesecu nosečnosti, kakor tudi doječe matere. Priporoča se cepljenje tudi rakastim bolnikom in pa bolnikom, ki imajo aids. Lahko pa ljudje, ki so sicer cepljeni proti gripi kljub temu zbohjo za kakšno drugo virozo, vendar je potek obolenja vsekakor milejši. Cepljenje torej priporočamo vsem kroničnim bolnikom pa tudi zdravim ljudem, če so dovzetni za gripo.
Valter Pirtovšek, dr. med.
NJUNO MARTINOVANJE
Gripa ah influenca je obolenje, ki napade največje število prebivalstva. Prva epidemija gripe je vpisana prvič v 16. stoletju. Leta 1933 je bil prvič izoliran virus influence A, kasneje pa še virusa influence B in C. Virus influence A se spreminja iz leta v leto, virusa influence B in C pa manj. Pri vseh virusnih oblikah gripe pa so znaki v glavnem enaki. Oboh približno polovica ljudi, ki je izpostavljena virusu gripe in to že približno po treh dneh inkubaci-
je (inkubacija je obdobje oz. čas od stika z virusom oz. bakterijo pa do pojava simpto-:te Pfj§ |g |S mov ). Navadno zboli več otrok kot pa odraslih. ■ ST- jWC ■ Epidemija doseže vrh v treh tednih in sc konča
v naslednjih treh do štirih tednih. Se vedno pa obstaja uganka, zakaj se epidemija ustavi, saj H ' Bvirusov ne moremo uničiti, ker medicina še ne pozna zdravila proti njim. Prav tako redko izohramo virus gripe, ko ni epidemije. Tudi še
*• • •••••••••••••• ••• •••••
Tj ena, vsa presrečna, ker je mož po dolgotrajnem prigovarjanju končno privolil, da I bosta šla za martinovo soboto na ples v vaško gasilsko dvorano, se smuka po kopal-U niči in se sijoče naliči: Tišine moreš misliti, kako sem vesela, mu pravi. Zdi se mi, da že. celo večnost nisva šla ven na večerjo, med ljudi v kakšm gostilno. Tako se že veselim tega večera.
Mož, ki se mu ni nič kaj l jubilo je osorno zanergal: Zdaj mi pa le začni oponašati! Saj še pol leta ni, kar sva jedla zunaj.
Že, že, je spravljivo namignila žena, ampak tisto je bila sedmina za tvojo teto.
Sedmim gor ali dol, jedla sva vse od juhe do hrem, pa tri vrste mesa... kaj še češ več!? Pa tiuli nisi več osemnajst let stara, da bi vsako soboto letak po veselicah. Tudi doma bi khko lepo pojedla vsak pol race, si odprk liter vim pa bi Martin ravm tako mimi. Zena se ni dala: Pa saj mi vendar ne gre za hram, dragi! V družbo bi rada šk med ljudi, plesat. Saj veš, kako rada plešem!
Jaz pa ne! je trdo pribil soprog. To si vedek, preden si me vzek!
Ti si tudi vedel, (k me tvoje zmmke niti malo ne zanimajo, pa jih vendar vsako soboto zvečer štejeva in ugotavljava, katere ti še manjkajo v kaki seriji!
Mož je postajal vedno bolj piker: Kaj bi pa rada gledala ob sobotah zvečer? Druge dedce ali kaj!? Vesek bodi, da si dobila mene, saj ti je že skoraj odpeljal vkk.
Žena je v strahu, da se bosta še bolj sprla, raje požrla pikro opazko in molčala. Ravno mu je pobirala lase s površnika, ko je na stopnišču rezko pozvonilo.
Le kdo bi lahko bil je pomislila, ko je mož odklepal vrata. S hodnika se je zaslišalo veselo trepljanje po hrbtu: O, Jože, da še tebe vidim! Kam bi le zapisal! je njen mož iskreno ] »ozdravil prišleka.
Jože je omenil, da je imel pač pot tod mimo in se je spomnil starega prijatelja. Odprla sta steklenico vina, veselo kramljala in kmalu je bilo na mizi druga. Zdajci je spet pozvonilo. Ženi, ki je ves čas živčno pogledovala na uro, so se naježili lasje, ko je na pragu
zagledala Tineta, moževega bratranca. O, Tine, Martin, ti imaš pa jagod! Dajpritli hitro in ga smukni en gkžek dol!
In so pleteničili in se smejali in postajah vedno bolj okrogli. Ura je vztrajno tekla in martinovo večerjo sta takorekoč že zamudila.
Ko sta se vesela gosta malo po polnoči poslovila, je imel mož že lepo krvave oči in pošteno se je namučil, preden je zadel prava vrata v spalnico, kjer je na postelji hlipala žena. Draga moja, a zdaj vidiš, kaj so to pravi prijatelji, hik! Obiskat te pridejo pu četudi pozm zvečer. A ti imaš kakšm pravo prijateljico? Nak,Jigo, nimaš je!
Padel je počez čez posteljo: Samo minutko se bom spočil, ti kar obleci plašč in daj avto iz garaže, takoj pridem dol! in že je zasmrčal, da se je postelja tresla...
Žena si je v kuhinji iz same svet jeze natočila velik kozarec vina, čeprav ga sicer ni posebno marala. Bila je take volje, da bi ga zlahka komu zlila z ovratnik, če bi še kdo prišel. Glej ga zlomka, saj ni mogoče - spet je pozvonilo. Srdita je odprla vrata in med podboji zagledala prijaznega soseda, ki se je šarmantno nasmehnil. Dober večer, gospa soseda. Vidim, tk imaš kč, pa sem stopil mak sem; sam sem doma, žena je m semimrju m Bledu iti je mak dolgočasno.
Pa vstopi! ga je povabila. A niste šli nič martinovat ? je pobaral sosed.
Nič, čeprav sem mislila, chi bova šk! je besno odkimala in sosedu zaupala štorijo. Tako me jezi, da bi mijraje šk kar sama mi ples!
Če je pa tako, pa pojdiva midva skupaj! je predlagal prijetni sosed. In sta ugasnila luč in se odpeljala v malo bolj oddaljeno oštarijo in preplesala celo martinovo noč.
Zjutraj, ko se je delal svit, je žena prav potiho zlezla k možu v toplo posteljo. On se je napol obrnil in zašepetal: Joj^ draga, kako me boligkva, samo en aspirin mi prinesi, potem pa zares takoj greva. Žena ga je objela čez pas: Ah, le zaspiva. Tiuli mene hoče malo gkva boleti in se mi ne da nikamor. Saj je domi tiuli lepo za martinovo, a ne?!
Marjami Kotnik
ČETRTEK, 25. NOVEMBER 1991)					STRM		B
			S ]	P (	) I	l 1	r		
POHOD ODBOJKARJEV NA VRH
LUTHAR NOV TRENER
digranih je že sedem kol v 2. DOL in čeprav je imela ekipa Šoštanja-Topolšice zelo težak razpored tekem, se odlično držijo. Po porazu v Šempetru zdaj nizajo zmage in se vztrajno dvigajo po lestvici.
Šempeter, 30.10.: Šempeter : Šoštanj-Topolšica 3:1 Večni derbi med ekipama je tudi tokrat postregel z dobro odbojko. Začetek je bil zelo izenačen in zato je bil prvi niz odločen šele v drugi polovici, ko so si domači priigrali nekaj točk prednosti. Drugi niz je zasluženo pripadal Topolščanom. V tretjem in četrtem nizu pa je gostom pošla zbranost, tudi zaradi slabega sojenja in zmaga je ušla iz rok.
Šoštanj, 6.11.: Šoštanj-Topolšica : Ljutomer 3:0 Domači so začeli zelo motivirano in tako igrali skozi vso tekmo. Čeprav je ekipa gostov na lestvici pred njimi, so jih nadigrali v vseh pogledih in zmaga ter tri točke so ostali doma.
Beltinci, 13.11.: Beltinci : Šoštanj-Topolšica 1: 3 Da domači ne bodo lahek nasprotnik, so pokazali v prvem nizu,
ki so ga gladko dobili. Drugi niz so Topolščani po maratonski končnici dobili tudi po zaslugi poštenega sojenja in odpor gostiteljev je bil zlomljen. Zbrano so odigrah še dva niza, ki sta jim prinesla pomembno zmago.
Šoštanj, 20.11.: Šoštanj -Topolšica : Krka Novo mesto 3:0 Ekipa Šoštanja-Topolšice je upravičila vlogo favorita. Od prve do zadnje točke so imeli vse niti igre v svojih rokah in razveselili svoje zveste navijače z novo zmago.
Postava: Medved, Sevčnikar S. in D., Zulič, Pavič, Hriberšek, Mihalinec. Kugovnič, Buijak. Duplišak, Sovinek, Brišnik, trener Nikolai Pozdniak.
V naslednjem kolu odpotuje ekipa Šoštanja-Topolšice na gostovanje v Hoče, v devetem kolu pa bo v domači dvorani igrala z ekipo Prvčine.
Robi Kugovnič
MLADIM IN GORE ŽE ENAJSTIČ
o osmih odigranih krogih v 1, B SKL šoštanj-ski košarkarji ostajajo pri samo dveh zmagah. Zapored so kar petkrat izgubili, šestkrat, če prištejemo še poraz v Pokalu Slovenije proti
Loki kavi.
V petem krogu so košarkarji Elektre gostovali v Ljubljani pri Ihriji. Na tej tekmi je zaradi poškodbe Rizman odigral le začetnih nekaj minut, torej poraz z 81 : 72 niti ni tako presenetljiv. V šestem krogu je v šoštanjski dvorani gostoval Banex iz Slovenskih Konjic. Nekoliko presenetljivo, vendar zanesljivo in povsem zasluženo je takratni derbi sredine lestvice pripadel gostom, ki so zmagah 85 :104. Na tej tekmi so se igralci in uprava Elektre za nekaj časa poslovili od dotedanjega kapetana Mitje Brinovška, ki je odšel na služenje vojaškega roka. Po tej tekmi pa je odstopil trener Vezjak, ki je šoštanjsko ekipo letos vodil že četrto sezono. Njegovo delo je do nadaljnjega prevzel trener mlajših Elektrinih selekcij Mariborčan Bojan Luthar.
Z novim trenerjem so se košarkarji Elektre prvič predstavih v 7. krogu v Ljubljani proti ekipi Bežigrada. Po pričakovanju so Šoštanjčani z ekipo z vrha lestvice visoko izgubili -78 : 58. Pol minute pred koncem tekme si je hudo
poškodoval koleno nov kapetan Elektre Muharem Vugdalič. Zaradi njegove poškodbe sta se ekipi sporazumeli, da tekmo končata 3Ü sekund pred iztekom igralnega časa. Poleg Vugdaliča se je na tej tekmi poškodoval še Elektrin center Matej Črešnik.
Na naslednji tekmi proti Kemoplastu iz Šentjurja v Šoštanju je Črešnik sicer stisnil zobe in igral, vendar si je na začetku drugega dela poškodbo obnovil. Do njegove poškodbe je bila tekma še izenačena, nato pa so si gostje priigrali odločilno prednost in zmagali. Z vstopom Maličeviča, ki je na tej tekmi nosil kapetanski trak, so domačini uspeh poraz nekoliko omiliti - na končnih osem točk razlike - 75 : 83. Z nekoliko večjo minutažo se je na tej tekmi domačemu občinstvu zelo dostojno predstavil mladinski reprezentant Šalih Nuhanovič.
Bojan Luthar, trener Elektre: Premalo časa smo skupaj, tako da vseh stvari, ki smo jih zastavili na novo, vsi igralci še niso taktično sprejeli. Rad pa bi celotno ekipo pohvalil zaradi borbenosti in pristopa. V zadnjih dveh krogih smo imeli zelo težka nasprotnika, tako da pričakujem boljše rezultate šele v naslednjih tekmah.
Tjaša Rehar
Tekmovanje Mladina in gore je uveljavljeno mladinsko državno tekmovanje, namenjeno osnovnošolski mladini in hkrati ena izmed mnogih akcij, ki jih vsako leto pripravi Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Letošnje tekmovanje, ki je bilo 20. novembra v Framu.
Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 51 ekip iz skoraj vse Slovenije. Ekipe so se najprej pomerile v pisnem delu, kjer so odgovarjale na 40 vprašanj iz osnov Planinske šole in dodatne teme Naravni park Pohorje. V finalni del se je tako uvrstilo 8 najboljših ekip. Te so se med seboj pomerile v kvizu, kjer so odgovarjale na 12 vprašanj. Ker sta ob koncu imeli dve ekipi enako število točk, sta dobili se dodatna vprašanja in tako smo dobili letošnje državne prvake. To je {tostala ekipa Mladi
planinci iz OŠ Braslovče (PD Dobrovlje- Braslovče).
Na tekmovanju smo bdi tudi mladi planinci Planiškega društva Šoštanj. Ekipa Lubadarjev OS KDK (Anja Urbanc, Urša Roškar, Klavdija Ločan, Janez Konovšek) pod vodstvom Franca Petka je dosegla 31. mesto, ekipa Gorski dirkači OŠ Bilte Romka (Silvo Potočnik, Dominik Skornšek, Tina čebul, Vesna Švare) pod vodstvom Danice Švare pa je bda 49.
Tekmovanje, ki vsako leto postaja bolj množično, je prdožnost, da se mladi planinci med sabo družijo, spoznavajo in preživijo dan tako, da združijo prijetno s koristnim. Nasvidenje prihodnjo jesen v Braslovčah!
Andreja Konovšek
SPIN MED NAJAKTIVNEJŠIMI
Vodstvo pred ostalimi klubi
amiznoteniški klub Spin je dejaven in dobri rezultati v preteklosti članov niso uspavah, kar kažejo nedavno doseženi rezultati. V ligi mladih so mladi člani odigrah že kar nekaj tekem in zadnjo v Velenju tudi zmagah s 7:3.
Na regijskem prvenstvu Slovenije v Ptuju je Ivana Zera v 4. skupini dosegla prvo mesto, Tomaž Borovnik in Grega Fajdiga pa v 5. skupini 1. in 2. mesto.
Na računalniški lestvici rekreativcev Slovenije so starejši člani v konkurenci od 16 do 40 let dosegli 1. mesto (Ivan Zera), Zoran Gajšek je bil četrti. V konkurenci od 40 do 50 let je
Spasoje Tešanovič dosegel 2. mesto, Jolanda Belavič pa 3. mesto. V konkurenci nad 65 let je Janko Novak dosegel odlično 3. mesto.
Da dejavnost in številni naporni treningi v klubu niso zastonj, so naši igralci potrdili tudi na prvenstvu Mute dne 6. novembra. Spasoje Tešanovič je dosegel 2. mesto, Jolanda Belavič v isti konkurenci 3. mesto, Tone Leber, Janko Novak pa, vsak v svoji konkurenci, četrto.
V ligi krajev ob Savi in Savinji, o kateri smo že poročali, naš klub krepko vodi.
Tone Leber predsednik NTK SPIN
ŠAHOVSKE NOVICE
okviru 3. državne šahovske lige je Šahovski klub Šoštanj v zadnjem času odigral štiri kola.
V drugem kolu je igral proti ekipi Rudarja iz Mežice in ga premagal s 4,5:1,5. Zmagah so: Drago Šumnik - Luka, Srečko čulk. Franc Strojmik, Ivan Kovač, remiziral pa je Gregor Rupnik.
V	tretjem kolu je Šoštanj igral proti ekipi Polskave in izgubil z 2,5:3,5. Zmagah so: Srečko Čulk in Franc Stropnik, remiziral pa je Gregor Rupnik.
V	soboto, 13.11., pa so igrah četrto in peto kolo v Črni. Premagali so ekipo iz Griž s 4:2. V tem kolu so zmagah Srečko čulk, Franc Stropnik, Ivan Kovač in Gregor Rupnik. Ravno tako je igra proti
ekipi Lendave prinesla z rezultatom 4:2 zmago Šoštanjčanom. Zmagah so: Srečko Čulk, Franc Stropnik in Gregor Rupnik, remizirala pa Sandi Ferenc in Ivan Kovač.
Trenutno sedmo mesto izmed dvajsetih ekip kaže na dobro pripravljenost ekipe Šoštanja.
In še nekoliko zapoznela novica. V okviru tedna športa je na ekipnem šahovskem tekmovanju zmagala 1. ekipa Šoštanja pred 2. Tretje mesto pa so zasedli mladinci Šaleškega šahovskega društva.
Gregor Rupnik
MAŽORETA PO MAŽORETAH
ako je, če ves navdušen želiš napisah kar najbolje, pa so misli hitrejše od prstov na hj)-kovnici. Izpustiš kakšno ime in napaka je tu.
K sreči jo lahko popravimo. V članku Velik uspeh šoštanjskih mažoret v prejšjni številki lista smo preskočili eno ime. Metka Ocvirk je nastopala v skupini starejših deklet, sicer pa je že zraven že od vsega začetka. S|K>minja se časov, ko je gosjtod Živkovič dal idejo za ustanovitev skupine mažoret v sklopu Pihalnega orkestra Zarje. Takrat se jih je na razpis javilo okrog štirideset. zdaj j ili vztraja le še deset. Zato pa jih druži trdno prijateljstvo in zaupanje ter veselje, da so usjiele in da lahko svoj trud tudi dokažejo. Kamin jih bomo videli na samostojnem koncertu v šoštanjski dvorani.
Metki se za napako opravičujemo, vsem mažoretam pa želimo še veliko usjieha.
MiKo
POLKA JE UKAZANA
Kdo so Vandrovčki?
Kaj je pravzaprav ljudski ples? O njem govorimo, da je del duhovnega ljudskega izročila in ljudska umetnost. Vendar izraz ljudski ni najbolj pravilen, saj opredeljuje pravzaprav kmečki del prebivalstva ne pa vsega ljudstva. Ah smemo potem plese, ki so se plešah samo na kmetih, poimenovati ljudske? Odgovora mi najbrž ne bomo našli in tudi izraz ljudski ples zveni malo tuje. Enostavno in kratko ga ljudje imenujejo folklora in skupine, ki ga izvajajo, folklorne skupine.
Ena izmed takih skupin so tudi Vandrovčki. Pred trinajstimi leti se je skupina deklet in fantov iz Raven pri Šoštanju zbrala okrog Milene Movh, ki se je priselila v njihov kraj. Skupaj z vonjem po mestu Velenju je v Ravne prinesla tudi poznavanje plesnih korakov, ki se jih je naučila pri Koledi.
Bolj iz radovednosti in želje po druženju, kot pa s kakšnimi dolgoročnimi načrti, so se začeh učiti plesa. Polka in valček, ki sta naša osnovna plesa, zagotovo nista dovolj za izražanje neke vsebine oziroma sporočila. Tako je bilo treba nekaj narediti. Milena je začela iskati vire v svoji okohei. Babice in dedje so pripovedovali, kako so se včasih zbirah, prepevah in plešah in Milena si je to pridno beležila. In seveda učila svoje prijatelje.
V začetku je bila skupina zelo številčna, tudi do štirideset članov je štela. Potem so prišla obdobja, ko je zanimanje pojenjalo in nato spet časi, ko se je povečalo.
Trinajst let ni kratka doba in vmes se jih je nekaj poročilo, nekaj odselilo, nekaj pa jih je, ki vztrajajo že od vsega začetka. Tisti se tudi spominjajo, kako so si kupih prve narodne noše. Skupina ni imela finančnega vira, za nastope pa so nujno potrebovah noše. Znašh so se, kakor so vedeh in znah. Pri okoliških kmetih so naprosili les, fantje so ga posekah in prodah, dekleta pa so poskr-
ORIENTACIJA
bela, da so bile obleke narejene.
Prvi nastop so imeli v domačem kraju, nato pa so se povabila kar vrstila.
K plesu sodi tudi petje in glasba in tudi muzikantje so se menjali. Prvi je bil Marjan Pečovnik, zdaj pa jih na vajah in nastopih spremljajo kar trije. Tudi njihov ples je vse bolj izpopolnjen in tako sodelujejo na prireditvah širom Slovenije. Zavedajo se, da se ne morejo kosati s skupinami, kot je npr. Koleda, pa je morda prav zato njihov ples bolj prisrčen, sproščen in živahen. Kakšnih revolucionarnih sprememb skupina verjetno ne bo izvedla, v kratkem pa žehjo plesno prikazati ohcet.
Pred tremi leti je skupina dobila novo ime in nov dom. Zdaj so Folklorno društvo Vandrovčki, streho nad glavo pa jim nudi Kulturni dom Šoštanj. Od takrat je malo laže, saj občina primakne kakšen tolarček. Tudi pokojni župan je imel posluh zanje in jim ni odrekal pomoči.
Takšni so. Naredijo kar zmorejo (in kar jim Milena reče). So in bodo avtentična skupina, ki jo druži ples, veselje in prijateljstvo. Delih ga bodo z vami, če jih boste povabili.
MiKo
?
laninsko društvo Gornji Grad je 6. novembra izvedlo 3. planinsko orientacijsko tekmovanje v ligi Smrekovec, v kateri sodelujejo PD Šoštanj, Velenje, Vinska gora, Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad. Šoštanjčani so bili najbolj številno zastopani v kategoriji C - mladina od 1. letnika SŠ do 25. leta starosti, kjer so dosegh tudi najboljše rezultate: 1. PD Šoštanj C3 (Kortnik, Rotovnik, Pirečnik), 2. PD Šoštanj C2 (Konovšek, Konovšek, Zajc, Mihelec), 3. PD Gornji Grad, 4. PD Šoštanj Cl (Mavsar, Pečnik, Jurkovnik) in 6. PD Šoštanj C4 (Švare, Potočnik, Grudnik, Grudnik). Ostali rezultati: v kategoriji A - otroci do vključno 6. razreda OŠ so Hosner, Ostrvuh in Mravljak dosegh 9. mesto, v kategoriji B - učenci 7. in 8. razreda OŠ 4. mesto PD Šoštanj B2 (Grudnik, Skornšek, Potočnik) in 9. PD Šoštanj BI (Švare, Čebul,
Meh, Kumer), v kategorija D - mlajši člani od 26. do vključno 39. leta starosti sta bila Drev in Novak druga, v kategorijah E inF pa šoštanjski planinci niso sodelovali. Naslednje, zadnje tekmovanje, ki bo odločalo tudi o tem, kdo bo odšel na republiško tekmovanje - SPOT ( Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje), bo v začetku marca 2000, pripravilo pa ga bo PD Rečica ob Savinji.
Vsi, ki bi želeli preveriti, kakšno je vaše znanje orientacije ah pa preživeti dan na malo drugačen način, ste lepo vabljeni. Posebej vabimo tiste iz kategorij D, E in F. Informacije dobite ob koncu tedna na tel: 882-627 (Andreja) ah 865 -922 (Barbara). Lahko pa nam pišete tudi na elektronski naslov: mopd.sostanj iname.com.
Andreja Konovšek
Glavna terna tega LISTA je seveda boj za občinski prestol, ki čaka na najbolj priljubljenega kandidata oz. kandidatko za novega župana. Seveda nimam namena komentirati, kateri od razpoložljivih kandidatov se mi zdi najprimernejši. To se boste morali odločiti sami in sicer tako, ài boste oddub svoj dragoceni glas. Tiuli tisti, ki im volišče sploh ne boste šli, boste s tem pooblastili prve, da odločijo namesto ms. Velja pa malce pogledati, kaj čaka novega župana, ki bo, po "čudnem stanju VLADAVINE podžupanov in ostalih občinskdi uradnikov, poskušal vzeti vajeti v svoje roke.
Stol, ki v lt“|K> urejeni pisarni čaka na novega ZUPANA, je pravi oblikovalski dosežek. Pravzaprav je eelotna pisarniška oprema v pisarni župana paša za oči. To je tudi razumljivo, saj ga je izdelalo naše paradno podjetje STOL iz Kamnika. Njihovo pohištvo in oprema pisarn spada v najvišji kakovostni razred, ki je dostopen le redkim (seveda tistim, ki imajo dovolj v žepu). STOL je seveda opremil tudi ostale občinske prostore, kar je najbrž racionalno. Letos, ko se je STOL pojavil kot poslovni partner naše občine pri razvpiti prenovi KULTURNEGA DOMA, pa sem a* začel spraševati, kako je jHnljetju, ki zaradi visokih cen težko dobi delo na javnih razpisih, spet uspelo. Del odgovora sem nepričakovano dobil kar prek televizijske oddaje na VTV, kjer je šefica občinske uprave poskušala razložiti, zakaj javnega razpisa sploh ni bilo. Drugi del odgovora pa bo najbrž ostal skrit v dejstvu, da sije tudi bivša velenjska občina privoščila opremljanje prostorov s kvalitetno oprema kamniškega STOL-a in to v času, ko je na tej občini delovala ista občinska uradnica kot kasneje v Občini Šoštanj.
Kakor koli je že bilo, novi župan bo moral iz občinskega proračuna (seveda ne iz svojega žepa) pokriti visoke stroške obnove domu kulture, ki mimogrede niti ni kom ami in s tem pokriti vse morebitne nepravilnosti. Del manjkajočega denarja (memla 10 mio) je * mor ala” prisfte-vati tiuli šoštanjska krajevna skupnost.
Da novemu županu začetek le ne bo pre-hiul, pa podžupani predlagajo predhodno prerazporeditev denarja ali proračunski rebalans, kot se temu reče bolj strokovno. Iz predloga prerazporeditve se tiuli lepo vidi, ài je preftolrebnu ureditev Trga bratov Mravljakov spet žrtvovana, tokrat tudi za poplačilo podjetja, ki je v prenovljeno dvorano montiralo stole. A glede na tehtne pripombe sicer redkà opozicijskih svetnikov ne kaže, ài jim bo to uspelo pred izvolitvijo novega župana, čeprav je gotovo, da bodo volitve v dveh krogi!i.
Seveda volitve, ki so pred nami, v finančnem smislu ne pomenijo nič dobrega. Pa ne toliko v smislu stroškov predvolilne kampanije posameznih kanditatov, kot zaradi zdaj že znane prakse investiranja, ki se praviloma tempira prav na predvolilni čas. Prvo leto v običajnem štiriletnem mandatu se po navadi ne začenja novih investicij, saj je do izpolnitev obljub še dovolj časa. To lahko vidimo v sosednji mestni občini, kjer vlada čas proračunske streznitve in kjer zaradi investicij v predvolilnem letu komaj zlierejo za plače svojih uradnikov. Lahko pa verjamete, da se bo do predvolilnega leta 2002 s|>et nabralo dovolj denarja za kupovanje glasov. V naši občini pa ni časa za proračunski predah, saj so volitve že prvo leto običajnega mandata in volivcem je za promocijo treba nekaj ponuditi ne glede na razpoložljivi denar. To pa lahko storijo le tisti, ki so pri občinskem koritu (podžupan, ki kandidira za župana, to vsekakor je).
OBČINSKI PRORAČUN je v bistvu javno prikazan denar (javne finance), ki smoga davkoplačevalci zaupali izvoljenemu županu in sicer z mimenom, da ga bo kar najbolje “obrnil”. \ občinah, kjer so si občani znali izbrati pravega župana, se kvaliteta življenja izboljšuje in možnosti za zaslužek in preživetje so večje. Tisti občani, ki nimajo dovolj modrosti in ne znajo izbrati pravega župana, bodo pač živeli malce slabše. Navidez vse lepo in prav. Pogled z vidika posameznika pa ni tako preprost. Ce imaš v neki občini (na primer naši) nepremičnino (hišo, lokal, kmetijo,...), si bolj vezan na kraj bivanja in s tem bolj ranljiv glede upravljanju z občinskim denarjem. Ne moreš se enostavno preseliti v občino, ki ima bolj modre volivce, ampak si obsojen na župana, ki so ga ti izbrali soobčani. Za konkreten primer lahko služi kar ureditev TRGA BRATOV MRAVLJAKOV, ki že vsa ta leta vztrajno propadu in z rebalansi izpada iz občinskega proračuna. Usi lastniki nepremičnin na trgu tako izgubljajo neposredni KAPITAL, ki je nekaterim celo vir preživetja.
Županska pisarna pred ureditvijo, ki jo je izvajal Stol iz Kamnika.
Poanta mojega razmišljanja je torej v tem. da smo danes v času splošne globalizacije preveč odvisni od sposobnosti župana oziroma od volivcev, ki se še vedno ne zavedajo odgovornosti, ko oddajajo svoj glas. To je seveda problem zakona o lokalni samoupravi, ki je tako povečal pooblastila in pristojnosti županov, da po mojem mnenju to že posega v ustavno načelo enakosti pred zakonom. Morda bo to bolj očitno čez nekaj mandatov, ko bodo razlike v razvoju posameznih občin (tostale bolj očitne. Do takrat pa pamet v roke in odgovorno na volišče. Pre-STOL že nestrpno čaka.
Edi VUČINA
SOlSKf
OB DNEVU OZN »ŽELIM ŽIVETI V MIRU«
Najpomembnejši voditelji narodov sveta vsako leto v drugi polovici septembra v skupni želji po boljšem in pravičnejšem življenju na našem planetu sedejo skupaj in iščejo poti do uresničitve ciljev. V eni od teh plemenitih in humanih akcij smo sodelovali tudi mi.
Mestna občina Slovenj Gradec, ki je mesto - glasnik miru Združenih narodov, je letos že sedmič zapored razpisala natečaj za likovna in literarna dela učencev slovenskih osnovnih šol. Teme, na katere so otroci ustvarjali, so zajemale človekove pravice, dom, pota razvoja človeške družbe, komunikacije danes in jutri.
Tudi naša šola se je odzvala na likovni natečaj z 21 deli učencev iz četrtega, petega in sedmega razreda. Žirija je nagradila deset učencev in med njimi tudi našo Anjo Urbanc za likovno delo z naslovom Pravica do ljubezni. Ta izdelek v tehniki kolografije je Anja naredila ob koncu sedmega razreda pri grafičnem oblikovanju. Za razstavo je bilo izbranih še štirinajst likovnih izdelkov naslednjih učencev: Zala Gumzej, Jona Mirnik, Kristjan Atelšek, Toni Lukačič, Danijela Božič, Spela Potočnik, Ana Lihteneker, Dejan Plavše in Suzana Ramšak (vsi 5. r.), Spela Tajnik, Polona Pečnik, Tina Jamnikar, Tanja Strniša (vse 4.r.) in Andreja Slapnik, 7.r.
Otvoritev razstave in podelitev nagrad je bila 22. oktobra v Slovenj Gradcu v Galeriji likovnih umetnosti na predvečer praznovanja OZN. Pred otvoritvijo smo bili mentorji in nagrajeni učenci gostje župana občine Slovenj Gradec.
Na otvoritvi sta ambasadorja Unicefa, igralka Milena Zupančič in pesnik Tone Pavček, povedala nekaj zelo lepih misli. Razstava je bila precej obširna, saj so sodelovah tudi japonski otroci.
Na otvoritev so bili {«»vabljeni tudi učenci naše šole, katerih izdelki so bili izbrani za razstavo, vendar nihče od njihovih staršev ni bil pripravljen pripeljati otroka v Slovenj Gradec. Učenci so bili o vsem dobro obveščeni in glede na to, da je bila otvoritev v soboto in v ne preveč oddaljenem kraju, sem upala, da bo naša udeležba številčnejša. Za dobro delo otroka pri likovni vzgoji v šoli je včasih potrebna tudi vzpodbuda in razumevanje staršev.
Najbolj vesela je bila naša nagrajenka, ki je za nagrado prejela plaketo občine Slovenj Gradec in praktično nagrado, ki ji bo prišla zelo prav. Nagrajenki Anji Urbanc in ostalim učencem iskreno čestitam.

Alenka Venišnik Mentorica likovne vzgoje na OS KDK
TEKMOVANJE IZ LOGIKE
Na šolskem tekmovanju iz logike sem bila najboljša med osmimi razredi in sem se uvrstila na medobčinsko tekmovanje, kije potekalo na Osnovni šoli Antona Aškerca v oktobru. Dosegla sem peto mesto, ki mi je odprlo pot do državnega tekmovanja iz logike, kamor se je uvrstilo pet najboljših učencev iz vseh treh občin.
Državno tekmovanje je potekalo v soboto, 13. novembra, v Ljubljani, na elektrotehnični fakulteti. Imeli smo dobro uro časa za reševanje nalog, ki so bile zahtevnejše od medobčinskih, zato sem že proti koncu reševanja vedela, da bo uvrstitev med najboljše težka.
V gozd z 2. a OŠ KDK
Z mamo sva šli v gozd. Nabirali sva liste in kostanj. Z nama je bila tudi psička Lesa. Sprehajali sva se v mešanem gozdu. Iskali sva tudi gobe in želod. V gozdu sem začutila svež zrak. Žehm si, da ne bi uničevali gozdov.
Urška Mrak
Včeraj sva z atijem šla v gozd. Do Lokovice sva se peljala z avtom. Najprej sva našla veliko storžev. Ko sva nekaj časa hodila, sva prišla do velikega kostanja. Pod njim je bilo veliko ježic. Pod štorom sva našla gobo dežnik. Ker se je že mračilo sva šla domov.
Matjaž Zorič
Po pouku smo odšli na sprehod v gozd. Najprej sem nabiral smrekove storže in pisano obarvane liste. Pod hrastom sem našel polno želoda. Ob
Zatem smo se odpravili na Gospodarsko razstavišče, kjer smo si ogledali zanimive modelarske delavnice. Ob 16. uri pa je bila na razstavišču razglasitev rezultatov. Najboljšim petini v vsaki starostni skupini so podelili nagrade, ostali pa smo se poiskali na seznamu razglasitve. Dosegla sem zadovoljivo petinpetdeseto mesto, ker je bila konkurenca velika.
Domov sem se vrnila bogatejša, saj je bila za mano še ena izkušnja.
Tina Verhovnik, 8. c Osnovna šola Bibe Rocka
{»oti sem opazil velike bele gobe, ki so bile najbrž strupene. Pri nabiranju kostanja sem se jezil, saj so me ježiće bodle v prste. Najlepše pa mi je bilo, ko sva se z Markom igrala skrivalnice. Ko smo odhajali iz gozda pa sem postal žalosten, ker sem za grmom opazil kup smeti.
Jernej Plankelj
Ker je bil lep jesenski dan, sva se s prijateljico odpravili v gozd. V gozdu sva shšaii ptičje petje. Na tleh je bilo polno listja, ki je odpadalo z dreves. Pod kostanjem je bilo še vehko zaprtih ježic. Nekaj kostanja sva tudi nabrali. Videli sva tudi nekaj strupenih gob. Nabrali sva že nekaj storžev in želoda.
Lea Babulč
Na poti v gozd sem videl tri srne. Imele so že jesensko barvo. Najprej sem našel kostanjeve liste in ježice. Našel sem tudi liste hrasta in leske. Lešnike so že pred mano obrale veverice. Videl sem vehko gob, ki jih ne poznam. Na tleh je bilo vehko smrekovih storžev.
Gašper Grabner
MI SKUPAJ SMO PRIRAJŽALI
Folklorni večer v Kulturnem domu
Lep dogodek, ki bi bil prav gotovo lahko bolj odmeven, se je zgodil 22. oktobra v Kulturnem domu v Šoštanju. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je organiziral večer pod skupnim imenom Mi skupaj smo pri-rajžali.
Tri folklorne skupine, Vandrovčki iz Šoštanja, Oljka iz Šmartnega in
Koleda iz Velenja, so se s svojim programom več kot lepo predstavile. Vandrovčki so s svojim krencl dol plesat, plesi iz okolice Šaleške doline in igrami za veselo popoldne navdušili občinstvo, nič manj pa niso navdušili plesalci Kolede z gorenjskimi in notranjskimi plesi ter Oljka s savinjskimi plesi in plesi vzhodne Štajerske.
Prav zato je toliko bolj škoda, ker je njihovo prizadevanje s sicer glasnim in iskrenim aplavzom nagradil»» le maloštevilno občinstvo.
MiKo
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
1
A
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov. Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
IME_________________PRIIMEK
NASLOV ____________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
Tiskano na recikliranem papirju