NOVO MESTO, 20. 6.1979 LETO IX. ŠT 5. LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO kolektivno delo, odločanje, odgovornost Za rastočim političnim razpoloženjem, da bi dosledno uresničili pobudo tovariša Tita za nadaljno demokratizacijo in podružabljanje političnega odločanja, pri čemer je kolektivno delo in kolektivna odgovornost sredstvo v boju zoper birokratizem, karierizem, liderstvo in drugih nezdravih hotenj, dobivajo tudi delovne usmeritve vse bolj določeno vsebino. Prvo, kar je treba povedati je, da je skoraj povsem poniknilo mnenje, da sama ideja zmanjšuje osebno odgovornost in da namesto nje, kar je logična posledica utrjevanja političnega, zla sti delegatskega sistema, vznika spoznanja, da kolektivno delo še posebej terja neposredno in vso osebno odgovornost pri opravljanju in izpolnjevanju nalog posameznika, ampak tudi tega za delovanje organa, katerega član je. Ob bok temu, z istim namenom, postavljamo tudi zamisel o enoletnem mandatu. Navidez bo uresničitev obeh zamisli prinesla vrsto novih rešitev, nekaterih morebiti res tudi nepričakovanih, vendar je tudi res, da vse ne bodo tuje in da se jih premalo spominjamo, ker nismo dosledni v izpolnjevanju kadrovske politike (rotacija, reelekcija, spremenjivost mandatov itn), v samem delu zanemarjamo vsebino in jo zamenjujemo s poenostavljenimi oblikami in metodami, obstoječe možnosti (sekcije, družbeni sveti - te šele počasi ustanavljamo — nujno boljše komuniciranje ter prav tako bolj utrjen delegatski sistem in odnosi v njem) pa premalo uporabljamo. Ta vprašanja nikakor niso omejena na posamezne ravni, saj je njih poreklo tako v KS, TOZD, v društvu kot na zvezni ravni in ni ga okolja, ki se ne bi z njim srečalo vsaj v eni izmed inačic. Ni dvoma, da smo velikokrat v težavah, ker nimamo do konca razmerjenih odgovornosti in funkcij med političnimi in vodstevnimi organi. Odločitev za dosledno izpeljavo kolektivnega dela in odgovornosti ter enoletnega mandata je hkrati odločitev za spremembe in dopolnitev ustave, statutov, zakonov in drugih normativnih aktov ter za spremembo sestave, velikosti in organizacije teles. Ni prav, če bi povsod, tudi tam, kjer je ideja sicer uresničljiva, čakali na dokončno izpeljavo sprememb in dopolnitev omenjenih aktov, čeprav bodo organizacijske in kadrovske priprave stekle takoj. V vsakem primeru bodo morali biti dani pogoji za oblikovanje organov in teles v skladu z idejo do izteka te mandatne dobe. S prihodnjo mandatno dobo nastopa nov način dela in odgovornosti. To bo močno odmevalo v samem komunalnem sistemu. Ni dvoma, da se še vedno bojujemo z znanimi oblikami prisvajanja samoupravnih pravic in nastopanja v imenu delovnih ljudi, kar je tudi dokaz, da vemo, kako se dosega resnična in dejanska demokratizacija samoupravne politične in druge družbene dejavnosti. Začetna in močna vnema, da se kolektivni način dela in odločanja uveljavi, bo dala občutne in trajne sadove, kolikor bo tudi v načelni usmeritvi in v izbiri sleherne konkretne rešitve upoštevana celovitost in soodvistnost ciljev, spoštovani objektivni pogoji in splošne značilnosti družbenih in političnih razmer konkretnega okolja, posebnosti funkcij posameznih organov, katerim mora biti prilagojen obseg in način uvedbe načela kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Zato je skoraj odveč zapisati, da tudi za ta proces ni enotne formule, ki bi bila uporabna za vse primere in okolja. / \ ob dnevu samoupravljalcev Devetnajst let poteka, odkar smo v Jugoslaviji leta 1950 sprejeli zakon o samo upravljanju To je bil čas, ko je vse, kar je v oblasti delovnega človeka prešlo tudi v vodenje in gospodarenje našega delavca Tako je postal delavec glavni nosilec odgovornosti pred družbo in pred samim seboj. Prevzeti odgovornost samoupravnega sistema pa je velika naloga in naš človek je že od vsega začetka kos. S samoupravljanjem so potrjene in uresničene že stare težnje in hotenja razrednih bitk jugoslovanskih proletarcev. Ob dnevu samoupravljalcev 21. juniju, moramo še bolj kot sicer pogledati v naš vsakdan, v naše samoupravno življenje. Ozreti se moramo na naše uspehe, pa tudi na pomanjkljivosti Delavskemu razredu se odpirajo vse širše perspektive, z njimi pa tudi vse več odgovornosti Ali se znamo tvorno vključiti v to življenje? Ali je naš delegatski sistem že dosledno zaživel, ali že delavci preko svojih delegatov odločajo o pridobivanju in o uporabi slehernega dinarja? Ali smo dovolj poučeni o našem delovanju, ali dovol) vemo, se izobražujemo in izpopolnjujemo? Ali smo že dokončno obračunali z vsemi tistimi težnjami, ki se zavzamejo za samoupravljanje v imenu delavcev? Zavedati se moramo, da v edinstveni bitki na svetu., v bitki za delavsko oblast bomo morali vse dobrine, ki so nam sicer že ponudene, bomo morali pridelati sami Dosedanjim zmagam samoupravljanja želimo dodati še nove. Zato se moramo na vseh področjih našega delovanja udejstvovati prav vsi To ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost. V_________________________ visoka varnostna zavest Ocena analize o izvedbi organizirane akcije IMNIMP, v DO Labod. Da bi čimbolje uspela jesenska republiška vaja pod geslom NNNP/79 smo v času 5. do 10. maja 1979 praktično izpeljali mobilizacijsko preizkusno vajo v TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS. Načrtovana vaja med DO Labod in KS Majde Šilc ter zdravstvenimi delavci je potekala po predvidenem načrtu. Vse naše delavce (udeležence v vaji) želim seznaniti z dosežki vaje ki je bila priprava za republiško vajo. V prvem delu vaje, - po seji odbora za LO in DSZ so DPO prevzele neposredno pripravo v svojih organizacijah. Ti napori in trud se je odrazil pri praktični realizaciji L, II., in III., stopnje pripravljenosti. V nedeljo 10. 6. 1979 ob 02.00 uri je glavni direktor sprejel ukaz o izvajanju III. stopnje. Od zgodnjih nočnih ur pa do 11.00 ure so se naloge vrstile iz ure v uro: mobilizacija, namišljeni potres, zatemnjevanje, zračni napadi, požari v proizvodnji DO in KS. Skratka, dela čez glavo! Odpravljanje posledic potresa in proviziranega požara ter zračnega napada, je bilo delo v temi (elektrika je bila izključena), ker se je otežilo izvajanje. Zahtevala se je iznajdljivost vseh nosilcev SLO in slehernega delavca — udeleženca vaje. Na ukaz o mobilizaciji, je glavni direktor takoj pregledal delovanje vratarske, kurirske službe in delovanje štaba in enot CZ. Člani CZ so se zbirali in sprejeli opremo na svojih zbornih mestih. Zborna mesta in potek mobilizacije je varovala enota NZ tov. Di-mitra Periča. Delo je teklo brez zastojev. Vsak je vedel za svoje naloge. Največ dela in naj večje breme so imeli člani štaba za CZ in enota PMP ter gasilska enota. Ti so izvajali vajo v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Udeleženci vaje so se obnašali kot da je resnična vojna, lzuijene enote so pokazale v DO in KS svojo spretnost in veščino, skratka razigrane in povsem opremljene enote so Raport ob začetku vaje. Še posebne pohvale ob akciji so bile deležne dekleta iz enote prve medicinske pomoči. Hitro in pravilno ukrepanje ob požaru ublaži izgube - reši imetja in ljudi. bile kos vsem nalogam v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Dobile so pohvalo zdravniškega oddelka in poveljnika štaba za CZ krajevne skupnosti Majde Šilc. Po oceni vodstva vaje in glavnega direktorja, tov. Zdravka Petana je mobilizacijska vaja CZ uspela. Na koncu vaje je bilo dano priznanje vsem udeležencem, posebno komisiji odbora informativno porpagandne dejavnosti za dvig morale in rednega obveščanja o poteku same vaje. Menim, da imamo v naši delovni organizaciji dobro organizirano CZ in N Z. V pripravi, kot tudi na sami vaji, smo se naučili ter nabrali veliko izkušenj za jesensko -republiško vajo. Na vaji se je izkazala visoka zavest delovnih ljudi. Delo v dejavnosti LO, CZ in NZ v TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSŠS je ustvarjalno takrat, ko sloni na realni osnovi in če je rešen ka-drovsko-materialni faktor. Vse ddrugo so prazne črke na papirju in se ob pravi nesreči sesujejo v prah —v nič. Skrb za obrambo in skrb za varnost postajata postopoma sestavni del samoupravnega življenja v TOZD. Družbena samozaščita se iz dneva v dan vse bolj krepi, njena vloga in rezultati so v našem vsakodnevnem življenju vedno bolj opazni. Da bi bili še bolj pripravljeni za republiško vajo, je potrebno odpraviti ugotovljene napake, disciplinirano in zavestno izvajati naložene in nedokončane naloge. Od vsakega posameznika je odvisna naša varnost in naša svoboda. REFERENT OBRAMBE MILAN ILIČ kako nas naši delegati zastopajo Misli generalnega direktorja na skupščini konfekci-onarjev Jugoslavije Skupščina konfekcionaijev Jugoslavije, ki je bila koncem meseca aprila v Zagrebu, je ocenila leto 1978 kot zelo uspešno. V sklopu razprav delegatov glede vprašanja uspešnosti konfekcionaijev Jugoslavije, pa je naš glavni direktor iznesel tudi sledeče misli (prevod iz zapisnika skupščine, ki je v srbohrvat-skem jeziku): „Ne strinjam se povsem, da smo leto 1978 zaključili dobro in da smo izkoristili vse možnosti. Imeli smo visoko konjukturo, ostale so nam zaloge, izkoristili pa smo tudi kredtino sposobnost potrošnikov. Strinjam se, da je bilo leto 1978 boljše od prejšnjega, vendar še vedno ni bilo tako zelo dobro. Naši delavci so v slabšem položaju od ostalih, saj so osebni dohodki kar za 20 odstotkov nižji od poprečja v industriji. V Sloveniji imamo precej težav z delovno silo, to pa zato, ker delavcem ne moremo zagotoviti ustrezen nivo osebnih dohodkov. Vprašanje, kako so delavci v konfekciji nagrajeni za svoje delo glede na druge delavce, se vse bolj izpostavlja. Današnji nivo nagrad ni adekvaten vloženemu delu. Želel bi poudariti, da imamo glede na visoko produktivnost probleme tudi z zdravstvenim stanjem delavcev. Malokatera delavka gre v pokoj z 35 leti delovne dobe, visok procent je bolnih, prekvalifikacije pa so zelo pogoste. To so resna vprašanja, zato moramo problem grupacij konfekcionaijev proučiti tudi iz tega aspekta, kot tudi glede na nivo osebnih dohodkov in podobno. Poskušati moramo najti rešitve na jugoslovanskem nivoju. Pričakovati pa tudi moramo, da bo prišlo do zmanjšanja potrošnje. Smo pred skupkom ukrepov, ki gredo v to smer, na drugi strani pa imamo že v prvem četrtletju visoko rast proizvodnje. Vse to moramo upoštevati in določe- nim vprašanjem posvetiti mnogo več pozornosti! Kar pa se tiče odnosa do industrije tkanin (metražeijev) menim, da je zelo prav, da smo začeli s konkretnim proučevanjem problematike —. Na področju vprašanj o novi organiziranosti konfekcionaijev in uvozno-izvoznih pravic pa je šla razprava našega direktoija v tej smeri : ..Upoštevati moramo, da tudi republike postajajo na področju mnogih vprašanj mesto dogovarjanja in odločanja. V Sloveniji je aktivnim izvoznikom povečana pravica za uvoz za 10 odstotkov, pa-sivcem pa je ta pravica zmanjšana. Glede oskrbovanja pa se postavlja vprašanje, komu nasloviti kritiko. Metražna industrija gre v izvoz, naša produktivnost pa bo s tem gotovo upatla, ker svojih programov ne bomo mogli izvršiti. Še posebno pozornost bi želel obrniti na vlogo zbornic, to je vprašanja, o katerem so tudi moji predhodniki precej diskutirali. Menim, da je celoten kompleks vprašanj potrebno resno preštudirati in odstraniti vse tisto, kar predstavlja v tem trenutku motnje. Vsi skupaj moramo biti na tem področju še aktivnejši. Naša prisotnost in aktiviranje v vseh procesih proučevanja in odločanja bo stvari le izboljšala in pripeljala k ustreznejšim rešitvam." zamude pri gradnji Varčevanje bo zaradi neugodnih rezultatov, ki se pojavljajo v gospodarstvu nasploh, spet nekaj časa pogosta beseda. Nikakor pa je ne bi smeli uporabljati samo pri vsakdanjih manjših izdatkih in ob tem pozabljati na tiste velike. V Labodu se skušamo organizirati tako, da smo čim racionalnejši na vseh področjih dela. Kakor hitro pa smo odvisni od drugih, pa se znajdemo v velikih težavah. Pri sklepanju pogodb z izvajalci investicijskih del ob gradnji proizvodno -skladiščnih prostorov v naši temeljni organizaciji združenega dela, so le-ti zatrdno obljubili, da se bodo držali pogodbenih rokov. Na tej osnovi smo si v TOZD Delta planirali kolektivni letni dopust, hkrati pa tudi selitev skladišča, montažo strojev in sprejemanje delavcev na pri-uče vanje. Začetna dela so potekala zelo v redu, potem pa se je zataknilo pri izvajalcu železne strešne konstrukcije. S tem, ko je izvajalec zamudil svoj rok, je premaknil tudi časovne termine vseh ostalih del. Izvajalci, ki pridejo za njim, morajo delati v času, ki ga niso načrtovali, zato pa često nimajo dovolj delavcev in strojev. Pri takem poteku dela imajo težave vsi, tudi tisti, ki so z rokami in s stroji pravočasno pripravljeni, da izvršijo svojo obveznost. Da ne govorimo o brezmejnem številu telefonskih in drugih posvetovanj tistih delavcev, ki bi morali delati kaj koristnejšega, pa morajo tekati od enega izvajalca do drugega s prošnjami, naj vendar že pripeljejo dvigalo, organizirajo več skupin delavcev in podobno. Gotovo ima tako ravnanje za posledico zvišanje stroškov. Tudi, če investitor ne plača podražitve, ki je nastala zaradi zamud, jih nekdo pač mora plačati. Zato se upravičeno sprašujemo ali se bo ob splošnem prizadevanju za varčevanje tudi na tem področju kaj spremenilo. V TOZD Delta smo zaradi dosedanjih zamud izvajalcev del zaskrbljeni. Sprašujemo se ali bomo naš plan dela na pripravah za proizvodnjo še lahko realizirali v postavljenih rokih. Realne možnosti za to še vedno obstajajo, zato si prizadevamo, da bi bila investicija vendarle dokončana v roku, ki bi nam omogočil (čeprav v kratkem času) postoriti vse potrebno za delno preselitev v nove prostore še pred začetkom dela po dopustu. DRAGICA NOVAK Z izgradnjo III. faze TOZD Delta so izvajalci začeli že v času ko se je sneg še trdo držal zemlje in streh. Prva dela so kazala vse najboljše, kasneje pa se je zataknilo. Vendar še vedno lahko upamo, da bo z največjimi napori dosežen rok. seminar v portorožu Sredi' maja je bil v Portorožu seminar o produktivnosti dela in uspešnosti poslovanja tekstilne industrije Jugoslavije. Slišali smo 22 referatov iz različnih tovaren, poudarek pa je bil na produktivnosti dela v predilnicah in tkalnicah, nekaj pa je bilo orisane tudi konfekcijske industrije. Tekstilna industrija se iz leta v leto povečuje, ne glede na stopnjo razvitosti. Visoka tehnična produktivnost, kot rezultat razvoja, je dosežena v sektorju trikotaže. V naslednjih letih pričakujemo znaten prodor elektronike v konfekcijo. Ugotovitev o visokem tehničnem razvoju tekstilne industrije nam dajo trdno osnovo za perspektivo te dejavnosti, hkrati pa predstavlja racionalnejše izkoriščanje kapacitet, kot ene najvažnejših činiteljic produktivnosti dela. Proučevanje in razvoj tekstilne industrije težita k povečanju proizvodnje, zboljšanju kvalitete in k humanizaciji dela. Cene teh čini-teljev rastejo iz leta v leto, ne glede na domačo ah tujo opremo. Stalno naraščajo tudi cene osnovnega in pomožnega materiala ter stroški dela. Vse te pokazitelje moramo usklajevati in sinhronizirati. Zaradi tega moramo vedno izpopolnjevati metode za spremljanje produktivnosti, kajti njeni elementi imajo največji vpliv na nivo ekonomičnosti in rentabilnosti tekstilne industrije. Iz konfekcijskega področja je bila obdelovalna tema „elektronsko projektiranje in avtomatsko elektronsko krojenje oblačil". Podana sta bila dva sistema dela dveh ameriških firm in sicer sistem elektronske priprave proizvodnje firme HJUZ (AM-1 AVTO-MAT1C MARKING SYSTEM) in sistem avtomatskega elektronskega krojenja firme GERBER (AVTOM ATIC FABRIC CUTTING SYS-TEM). Hjuzov sistem se sestoji iz elektronskega snemanja krojev, oziroma vseh sestavnih delov krojev, avtomatskega povečevanja in zmanjševanja krojev na bazi osnovne velikosti krojev, elektronske izdelave krojnih slik, snemanja oziroma memoriranja krojnih slik na magnetne trakove in avtomatskega elektronskega risanja krojnih slik na ploter. Gerber-jev sistem za avtomatsko elektronsko krojenje pa se sestoji iz upravljalnega com-pjutra, glave za avtomatsko elektronsko krojenje in mize za krojenje. Da dosežemo geometrijski položaj krojev, postavimo dele krojev na digitalno mizo za snemanje podatkov in določimo koordinate robov krojev. Naprava označi več točk pri ukrivljenih linijah, medtem, ko pri ravnih linijah samo tiste točke, ki to ravno linijo povezujejo. Digitaliziranje se opravlja 's pomočjo markeija (cursoija), malega ročnega instrumenta, povezanega z mizo. Delavec snema kroje tako, da pritiska na ustrezne gumbe markeija. S tem pritiskom deluje delavec na senzor in računalnik beleži koordinate točk. Krojne slike izdelujemo na optičnem ekranu. Preko od-govaljajočega sistema pokličemo krojne dele v zgornji del ekrana, na spodnjem delu ekrana, pa se beleži širina tkanine, na kateri bomo sestavih krojno sliko. Iz gornjega dela ekrana povleče delavec s svinčnikom dele krojev in zloži v krojno sliko. Njegova naloga je samo, da postavi kroje na mesto v krojni sliki, kjer morajo biti ti deli locirani, ostala dela vrši sam računalnik na bazi programa izdelave krojne slike. Ko je krojna slika pokrita, jo računalnik fiksira in memorira ter prenese na ma- gnetni trak. Trak se nato prenese v pogon krojenja, tako da ga vstavimo v upravljalni compjuter, ki dela z avtomatsko elektronsko glavo, ta pa opravlja avtomatsko iz-krojevanje brez vizuelne prisotnosti krojne slike. Kadar pripravljamo krojne slike za ročno krojenje, damo računalniku že na začetku izdelave nalogo, ki je v smeri priprave za ročni način krojenja. V tem primeru upoštevamo večji razmak med krojnimi deli, zaradi manjše preciznosti ročnega krojenja. Danes je v uporabi Gerber-jev „sistem 91“, ki je zamenjal „sistem 90“, ta pa je krojil plasti stisnjene z vakuumom do debeline 3 cm, medtem ko „sistem 91“ reže debelino plasti do 7 cm. Hitrost krojenja tega sistema je 30 m/min. Po sistemu lahko iz-krojimo v eni uri 2400 komadov moških srajc, kar je primerjavi z običajnim načinom krojenja zelo veliko. Firma Gerber ima ugrajenih v konfekcijskih podjetjih v svetu 100 sistemov, v sami Evropi pa 43. V Jugoslaviji je predviden en sistem, ki naj bi pričel poskusno obratovati v začetku maja 1979. Torej lahko že pričakujemo, da bodo v začetku naslednjega leta v Jugoslaviji vključeni že trije sistemi HJUZ-GERBER. MIRA GORENC koristen dogovor V petek 1. 6. 1979 so se sestali v rekreacijskem centru na Sromljah vsi sekretaiji OOZK po TOZD-ih, predsedniki OOZS, predsednika konference sindikata Labod in ZSM, ter individualni poslovodni organi TOZD. Namen posveta je bil informiranje o družbenoekonomskem položaju v Jugoslaviji in ukrepih, ki smo jih dolžni sprejeti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela TOZD in DO. Dogovorih smo se, da vsak TOZD pripravi stabilizacijski program, katerega cilj bo: dvig produktivnosti, smotemo gospodarjenje in razvijanje sistema delitve dohodka in nagrajevanja po vloženem delu. Izredno močan povdarek je bil dan tudi razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov v DO in navzven. Udeleženci so posvet ocenili kot izredno koristnega pri izmenjavi izkušenj delovanja med TOZD in enotnega pristopa akcij na ravni DO. Tesno sodelovanje družbenopolitičnih organizacij znotraj TOZD in naravni delovne organizacije je nujno. Na posnetku sta sekretar OOZK in predsednik izvršnega odbora OO sindikata TOZD TIP -TOP. Mimogrede se ustavimo pred oglasno desko v svoji temeljni organizaciji združenega dela, da bi prebrali, kaj je novega v Labodu nasloh. Gotovo bi imeli tudi vi kaj za sporočiti o svoji sredini. Informativni bilten in naš časopis že čakata na vaše vesti. o pomembnih poslovnih partnerjih - „melka” Naši izdelki, z izjemo treh naših prodajaln, potujejo do končnega potrošnika preko nekega posrednika, pa najsi bo to na domačem tržišču trgovska organizacija ali veliki kupec iz tujine. Od teh je v marsičem odvisna realizacija naših proizvodov in zato je za delavce iz komerciale nujno, da te kupce dobro poznajo. Dobro pa je, da tudi ostali, ki s svojim delom prispevamo k rezutatom Laboda, malo več vemo o naših dobrih poslovnih strankah. Kot prvega inozemskega partnerja kaže predstaviti firmo MELKA iz Holandije za katero v dodelavnem poslu letno proizvedemo 400 do 550.000 kom mških srajc namenjenih zahtevnejšemu segmentu potrošnikov. Firma Melka organizacijsko spada v sestav velikega koncerna iz Švedske Moelnlyche Group, ki je nastal iz dveh manjših tekstilnih podjetij že v sredini prejšnjega stoletja. Vendar je bila to samo osnova, kajti dejavnost koncerna je dandanes sila široka, (računalniki, športna oprema, medicinska oprema itd.) tako, da tekstil predstavlja le manjši del dejavnosti. Drugi moment, ki vam je ob tem gotovo padel v oči je podatek, da je naš partner iz Holandije, pripada na švedskem koncernu. Moelnlyche Group je pravzaprav multinacionalna družba, ki kar več kot dve tretjini rometa realizira izven meja vedske. Melka iz Hoogezan-da, s katero pravzaprav sodelujemo, je specializirana tovarna za proizvodnjo moških srajc, ki je po nekaterih podatkih največ dosegla na področju avtomatizacije proizvodnje, predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile v konfekciji. Zaradi take stopnje avtomatizacije — v ilustracijo naj navedemo, da imajo tudi avtomat za zlaganje srajc - je ena redkih tovrstnih tovarn, ki še obratuje v Holandiji in celo povečuje proizvodnjo. Če jo primerjamo z Labodom, je to manjša tovarna od naše, vendar pa svetovnega slovesa med drugim tudi zaradi prizadevanja za nadpoprečno kvaliteto srajc in uvajanja visoke stopnje avtomatizacije. Njeno tržišče se razteza po Skandinaviji, deželah Beneluxa in Zah. Nemčije. Zaradi tako velikega tržišča delajo na novih kolekcijah s pravim znanstvenim pristopom in to v centrali na Švedskem, od koder svoje kreacije pošiljajo tudi svojim drugim tovarnam ne samo Mclki iz lloogezanda Širjenje tržišča in upadanje števila razpoložljive delovne sile so kakor ostale tudi Mel-ko navedle k iskanju kooperantov v drugih deželah. Prve stike z Labodom, ki datirajo v leto 1970, je vzpostavila fa. ANTO iz Holandije, ki je poleg Metkinih zahtev poznala tudi pogoje v Jugoslaviji in je Melki priporočila našo delovno organizacijo kot primernega partnerja. Po uvodnih razgovorih v letu 1970, smo že leta 1971 sklenili p vo pogodbo. Realizacija prve pogodbe je kljub velikim zahtevam po kvaliteti, zadovoljila Melko, zato je bila kmalu sklenjena tudi dolgoročna pogodba, kjer se Labod obvezuje dati na razpolago Melki del proizvodnih kapacitet cca (400 - 550.000 kom letno), Melka pa nam obratno zagotavlja posel v takih količinah. To določilo predstavlja eno bistvenih temeljev našega sodelovanja, saj obojestransko zagotavlja normalno odvijanje posla. Za nas je to še posebej pomembno, saj lahko vsako leto računamo s tem zanesljivim izvozom. Nasplošno lahko devetletno sodelovanje ocenimo kot zelo zadovoljivo in tudi koristno, saj nam njihovi tehnologi nudijo potrebno pomoč, njihove izkušnje pa lahko s pridom uporabimo tudi pri proizvodni za domače tržišče. Še besedo ali dve o delavcih, ki držijo vez med Labodom in Melko. To so na tehnološkem področju g. Asta Ledhagen in g. Cok de Heer, ki sta bolj ali manj poznana delavcem v proizvodnji, na komercialnem področju pa nas zastopa izvoznik Jugo-tekstil, vendar vseeno trajno vzdržujemo stike z direktorjem Melke v Hoogezandu g. Joenforsom. Takega sodelovanja si želimo tudi v bodoče, veliko pa lahko pripomoremo k temu tudi mi sami z vrhunsko kvaliteto, ki jo Melka zahteva, mi pa jo lahko damo. Prihodnjič bomo predstavili enega največjih domačih kupcev. M.V. v ločni proizvajamo več kril Delavci iz tekstilne panoge, posebno pa še mi konfekcio-naij_i, se zavedamo —in praksa nam to tudi potrjuje — da je to izredno dinamična panoga, v kateri ni nič stalnega in da je uspešno prilagajanje muhavosti trga ter mode usodnega značaja za ohranitev „mesta pod soncem". Čeprav uvod ni neposredno povezan s temo članka, pa se vendarle veže na temo, o kateri bom pisal. Vemo, da vsaka sprememba prinaša dodatne napore in težave, tako pri menjavi sredine, kot tudi pri menjavi programa. Leta 1977, ko se je konfekcija KRIM znašla v velikih težavah, se je tudi Labod vključil v reševanje socialne varnosti dela Krimovih delavcev, lociranih v Novem mestu. Pridobitev je bila koristna tudi za Labod, ki se je takrat poisku-šal na področju težke konfekcije. Bolj zaradi lokacijskega faktorja, kot pa zaradi programske usmeritve, je ta Kri-mov oddelek prevzela TOZD Ločna, ki je tako poleg osnovnega programa »perilo-šport“, dobila tudi program »vrhnjih oblačil", točneje program izdelave ženskih kril. Ker pa Labod, kljub velikim naporom ni mogel zainteresirati DO Novoteks in Beti za skupno blagovnico s celotno konfekcijsko ponudbo, je Kri-movo zgradbo v Novem mestu odkupila “Standard konfekcija" iz Zagreba. Posledica tega dejanja je bila preselitev enote 5100, ki je štela 15 delavcev. V TOZD Ločna smo takrat iskali vstrezno lokacijo, saj smo želeli program ženskih kril zadržati. Seveda pa bi morali v tem primeru povečati število delavcev. Naša tako-imenovana »galerija" je prostorsko sicer ustrezala, vendar pa po strokovnih ocenah nosilnost ni odgovarjala industrijski proizvodnji. Zaradi specifičnosti pa vključitev omenjenega programa v prostor, kjer šivamo srajce, tudi ni bila mogoča. Tako je ta program v začetku maja prevzela TOZD Libna, ki se je tudi secer preorintirala na izključno ženski program, za kar ima tudi primerne prostore. Seveda pa delavke, ki so dolga leta delale v Krimovih prostorih, sprva niso bile navdušene nad prehodom v Ločno, saj so bile navajene »domačega" okolja, ki lahko vlada le v majhnem oddelku. Bile so mnenja, da se bo tudi šivanju srajc težko privaditi. Z delavkami smo imeli koncem leta 1978 več razgovorov, na katerih smo želeli najti ustrezno rešitev. Dogovorili smo se, da bo 9 delavk zaposlila TOZD Ločna, dve delavki DSSS, tri delavce TOZD Commerce, en delavec pa je ostal v »Standard konfekciji". Strojno opremo, ki jo je odkupila TOZD Ločna po cenah, ki jih je določil uradni cenilec in katere skupna vrednost znaša 360,00 din, smo večinoma odprodali TOZD Libni. Nekaj strojev so vzele tudi ostale temeljene organizacije ki izdelujejo vrhnja oblačila in »Standard konfekcija". Neprodanih je še 26 strojev, ki jih bomo verjetno, po primernih cenah, prodali našim delavcem. JOŽE TEKSTOR vrste zk se širijo V Labodu v Novem mestu smo 20. maja sprejeli 13 novih članov ZK Ob dnevu mladosti in rojstnem dnevu tovariša Tita je bilo v novomeškem delu Laboda sprejetih v vrste Zveze komunistov 13 novih članov. Na skupni slavnostni seji OOZK TOZD Ločna, Commerce in DSSS je sekretar OOZK TOZD Ločna tov. Vidmar spregovoril mladim o liku komunista, kot ga je opisal tudi tovariš Tito in dejal: „Tudi danes smo dolžni delati tako, da bo lik naše zveze komunistov tudi v prihodnje prav tako svetel kot je bil lik komunistične partije, dokler je nosila to ime. Danes imam celo večjo odgovornost kot nekdaj. Nekdaj smo bili majhna partija, nekdaj smo delali ilegalno in morali smo paziti, da smo se izognili udarcem reakcije. Danes pa smo sredi naših delovnih ljudi tesno povezani z ljudstvom in na očeh vseh delovnih ljudi, ki gledajo kakšni smo. Zato moramo tako danes kot tudi v prihodnje varovati lik komunista in iti dosledno po slavni poti revolucionarjev in graditeljev socializma. VLOGA IN RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNOSTI „ . . .V funkciji občin kot samoupravne in temeljne družbeno politične skupnosti imata še prav poseben pomen vloga in razvoj krajevne hrupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri občani v kraju ali soseski, kjer prebivajo, uresničujejo vse svoje interese glede ustvarjanja ustreznih humanih pogojev za življenje, delo in razvoj njih in njihovih družin. V ta namen je pomembno tudi vključevanje občanov, združenih v krajevni skupnosti, skupaj z drugimi KS in interesnimi dcupnostmi ter samoupravnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi v življenje in razvoj komune kot celote .. SERGEJ KRAIGHER Komunisti Jugoslavije so uspešno opravili in opravljajo naloge vodenja procesov revolucionarne preobrazbe naše družbe, ker so si vedno prizadevali izražati interes in težnje delavskega razreda, te najnaprednejše družbene sile, zgodovinsko poklicane, da opravi poslanstvo prehoda iz razredne v brezrazredno družbo. Trajna naloga komunistov je, da se organizirano in vztrajno bojujejo za nadaljni razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri bo delavski razred kot osnovni nosilec in gonilna sila razvoja socialističnega samoupravljanja čedalje bolj uresničevala svojo vodilno vlogo v družbi kot celoti. V boju za utijevanje enotnosti nadaljne graditve sociali-stičnne skupnosti na samoupravni podlagi se morajo komunisti odločno bojevati proti vsem težnjam, ki se upirajo temu razvoju. Komunisti morajo biti nosilci socialistične misli, morajo biti srž tistega najpozitivnejše-ga, kar je dala znanost ^marksizma-leninizma. Kdo drug bi bil pojasnjevalec če ne komunisti? Komunisti ne smejo dovoliti, da jih zanese vsakodnevni prakticizem, majhne skrbi in težave! Komunisti morajo imeti široko obzorje in gledati v daljno perspektivo. Kakor so bili med vojno nosilci bratstva in enotnosti, tako morajo tudi danes stati nwd vsakodnevno prakso, nad vsakodnevnimi težavami. Seveda pa bodo prav oni prvi pri premagovanju težav." Novim mladim članom ZK so sekretarji izročili spominsko darilo — knjigo Vide Tomšič in pripeli simbolični rdeč nagelj. Čestital in pozdravil pa jih je tudi tov. Kukec, namestnik sekretarja občinske konference ZK Novo mesto. V svojih besedah je poudaril nujnost stalnega idejnopolitičnega izobraževanja in izrazil upanje, da bo med novimi mladimi komunisti prisotna potreba in želja po prebiranju marksistične literature, kot oblike samoizobraževanja. Ob koncu slavnostne seje pa je vsem prisotnim spregovoril naš glavni direktor, ki je s svojimi besedami čestital novo-sprejetim članom, nam vsem pa položil na srce, da je naša največja vrednota človek in da je le dober človek lahko tudi dober komunist. pp* rf Dom v Savudriji in hišice na Malem Lošinju že vabijo. Vzeli bomo rjuhe, prevl»