List 2.
Politiški oddelek.i
Državna gimnazija,
Pod tem naslovom priobčil je v dunajskem „Va-terlandu" odličen konservativen politik dva članka. Odkritosrčno moramo reči, da se z načeli v teh dveh člankih razvitimi se do malega vjemamo, ali način, kakor jih je razvil, je pa tak, da ni misliti, da njegovi nasveti imeli kaj vspeha.
V uvodu zagovarja nemški poslovni jezik v Avstriji. S tem bi nekako rad opravičil izključno nemški notranji jezik v Avstriji. Vidi se mu pri tem, da ga vodi nemško-narodna tedenca. Nemški notranji jezik v Avstriji še ni nikdar veljal, kajti v Galiciji imajo poljskega, v nekaterih južnih deželah pa italijanskega. Vsako razširjenje nemščine bi moralo vzbuditi le nevoljo. Naravnost razžaljivo je pa, da hoče dotični člankar opravičiti svojo zahtevo s tem, da imajo Angleži in Francozi v vseh svojih kolonijah tudi le angleški in francoski poslovni jezik. Češka na pr. se pač ne sme primerjati z Indijo ali Algierom, Čehi ne s kakimi Malajci ali Kabili. Že dober okus zahteva, da se ne delajo take primere.
v
Ze ta uvod kaže, da je konservativni politik imel le namen spregovoriti jedno besedo v prid germanizaciji. To je že vidno iz tega, da govori le o čeških in morav-skih gimnazijah, in le na teh zahteva, da bi se gledalo, da bi učenci znali oba deželna jezika. Bilo bi pač tudi ravno tako pravično, da bi se oziralo tudi na druge dežele, recimo na Šlezijo in na slovenske pokrajine.
„Vaterland" priporoča, da bi se na vseh srednjih šolah drugi deželni jezik učil kot obvezni predmet. S tem se mi popolnoma vjemamo, ali to mora veljati za vse jezike in vse šole. Po mnenji člankarja, moralo bi se pri pouku gledati bolj na praktično uporabo jezika, in da naj bi učil vsak jezik učitelj, kateremu je dotični jezik materni, ki bi pa moral že znati za potrebo tudi drugi deželni  jezik.    V čeških  šolah bi  tako Nemec  poučeval
nemščino, v nemških kak Čeh češčino. Na visokih šolah bi pa slušatelji tudi morali nekaj predmetov učiti se v drugem deželnem jeziku, da bi neposled bili dosti vešči obeh deželnih  jezikov za delovanje v šoli in uradu.
Vsi ti nasveti so prav lepi, a vendar mi Slovani poprej ne moremo dosti o njih razpravljati, da se nam dovoljijo srednje šole v maternem jeziku. Pred vsem je treba, da v Šleziji, na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem dobimo slovanskih srednjih šol. Če se to stori, potem smo prepričani, da se tudi Čehi na Mo-ravskem in Češkem ne  bodo ustavljali obvezni nemščini.
Na Slovenskem se bi po teh načelih moralo v vseh razredih gimnazije predavati v slovenščini v oddelkih za Slovence razen nemščine, na oddelkih za Nemce pa v nemščini, izimši slovenščino. Pri drugem deželnem jeziku bi se namreč gledalo na to, da bi se ta jezik tudi rabil za razlaganje. Seveda, dokler bodo pa le obligatno nemščino samo rinili v češke srednje šole, drugod pa le varovali nemške prednosti, JSlovani v take nasvete ne morejo imeti nobenega zaupanja, ker vidimo, da je pred vsem namen le germanizacija. Na podobnem polovičarstvu so se razbile dunajske punktacije in se bodo tudi „Vaterlandovia nasveti o državni gimnaziji.
Če pa Nemci hočejo odkritosrčno take uredbe, ki bi po vseh deželah omogočile na srednjih šolah, se priučiti druzemu deželnemu jeziku, potem pač Slovani tudi ne bi ugovarjali, ako bi se poleg nemščine predava še kak drug predmet v nemščini v višjih razredih, ko bi bilo to potrebno za priučenje nemščine na srednjih šolah.
Slovenci bi pa niti ne zahtevali, da se mora v nemških krajih Koroškega ali Štajarskega tudi na srednjih šolah učiti slovenščino, zadovoljni bodemo povsem, da se le v gimnazijah na slovenski zemlji osnujejo vsi učni zavodi na tej podlagi. Nekoliko težavno bi pač bilo na Primorskem, če mislimo, da bi se tudi tukaj našel kak način, da bi se v srednjih šolah bilo moč priučiti deželnih jezikov.  Ko bi drugače ne bilo moč, naj bi se pa
------12   ------
pouk v grščini nekoliko skrčil, sicer se pa tudi v Nemčiji učita po dva novejša jezika na gimnaziji in bi tudi na Primorskem bilo moč se naučiti slovanščine, italijanščine in nemščine,   poslednjo iz skupnih državnih ozirov.
Nemški konservativni list tudi svetuje, da bi otroci že iz ljudskih šol prinesli nekoliko znanja druzega deželnega jezika v srednje šole. Priporoča v ta namen, da bi otroke pošiljali iz slovanskih krajev v nemške kraje, iz nemških pa v slovanske v šolo. Če tudi se je morda to nekdaj prakticiralo, vendar po našem mnenji za sedanji čas ne ugaja. V ljudskih šolah se mora poduk vršiti na podlagi materinščine, drugače ne dosega svojega namena. Sedaj se v ljudski šoli otroci morajo marsikaj učiti, kar nekdaj ni bilo treba in torej ne morejo prejšnje razmere biti za nikako merilo. Tudi bi tako pošiljanje otrok v oddaljene kraje šolanje jako podražilo. Sicer je po Slovenskem že v tem oziru preskrbljeno, ker se na večraz-rednicah uči že tudi nemščina, sicer bi pa pač tudi brez tega znanja z intenzivnejšim učenjem tudi se učenci že priučili tega jezika.
V vsem moramo reči, da nas nasveti tega konservativnega politika jako vesele, da se le pokaže resna volja jih izvesti v vseh meševitih deželah, ne pa samo ondu, kjer bi utegnilo to biti le Nemcem, ali pa nemščini v korist. Ako se bode pa drugače postopalo, pa Slovani taki prevstroji ne morejo skazati nobenega zaupanja in bodo zadela na nepremagljive težave. Misel, da je Avstrija nemška država se mora opustiti, po tem se bode že našel pot iz nasprotstva raznih narodnostih; dokler se bode pri vsem le na to gledalo, kako bi se le utrdilo prvenstvo Nemcev, tako dolgo je pa zastonj vsako prizadevanje pomiriti avstrijske narode.