ŠTEVILKA
LETO XI.V, 22 NOVEMBER 2013 CENA 1.60 EUR
Priznanje sejalec za inovativnost in kreativnost v turizmu Penzionu Raduha Luče
STRAN 11
V OS Gornji Grad evakuacija uspela, učenci spoznali, kako pogasiti požar
STRAN 18
Izberite osebnost leta 2013 v vaši občini, ki je s svojim delom obogatila lokalno skupnost
STRAN 11
Oglasi
Z-J>£stišČe GRAD VRBOV^C^
^Stevne malice in kosila
Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhuitki, obletnice...
Dtiovitifas:
Poncih !j*k ■ četrtek uní í¿' du J 7 ost
fi'isb: ki H Ji; ■■<'■ JI .j,-, ■
V ,!. rj i I ! ' JtflZtáf
NedtIfti m im>ntiS/utlit.<tniibs {nad It) oseb}
Organiziramo tudi čisto pravo m nepozabno grajsko večerjal
Toiefon; 03/58-32-S00
595 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Mednarodni dan boja
proti nasilju nad ženskami..................................4
Državni zbor:
Za izgradnjo lučke obvoznice
prihodnji dve leti ne bo denarja.........................5
Podjetje Vario 2000 v likvidaciji:
Prva skupina delavcev na
zavod za zaposlovanje........................................5
Inovativni projekt:
Mala bioplinarna za manjše kmetije..............6
Občinski svet Gornji Grad:
Na čelu gornjegrajske Komunale
Purnat ali Gutmanova?.......................................7
Eurospin Nazarje:
Odprtje prodajalne
zaznamovala neverjetna gneča......................8
Osrednja knjižnica Mozirje
O slovenščini pod Andi z Barbaro Fužir.........9
Prvenec Slavka Kobetiča:
Malo drugače napisano
ljubezensko pismo..............................................17
GSK Mozirje:
V novo sezono z novim vodstvom.................19
Tretja stran
Ko je najnevarnejši prostor dom ...
Položaj žensk v družbi je bil skozi zgodovino tesno povezan z nasiljem, saj je bilo slednje marsikje dovoljeno oziroma družbeno sprejemljivo. V mnogih kulturah je veljalo popolno lastništvo moža nad telesom in dušo žene. Družinski poglavar je lahko ženo pretepal, daroval, prodal ali ubil.
V	sodobni demokratični družbi velja enakost spolov, kljub temu pa je nasilje nad ženskami še vedno marsikdaj razumljeno in obravnavano kot zasebna zadeva. Ženske so v odnosu do moških kljub zakonodaji še vedno v podrejenem položaju, tako v socialnem kot ekonomskem in še kakšnem drugem smislu. Tako je denimo več kot dve tretjini svetovne populacije, ki živi pod mejo revščine, žensk.
V	družbi pogosto prevladuje prepričanje, da je nasilje reakcija moškega v težavah. Ženska je razumljena kot objekt, na katerem moški sprošča svojo napetost. Mnogi so še danes prepričani, da je pretepanje žensk upravičeno. K takšnemu razmišljanju veliko prispeva dojemanje procesa socializacije, v katerem se deklice in dečki učijo svojih vlog in položaja v družbi. Dečki so običajno vzgajani v duhu odločnosti, agresivnosti in odgovornosti, deklice pa naj bi bile občutljive, čustvene in sposobne vživljanja v druge.
Tovrstna socializacija v veliki meri vpliva na to, da ženska, ki doživlja nasilje, ne zapusti svojega nasilnega partnerja. Razlogi, ki jih navaja-
jo nasilneži kot opravičilo za svoja dejanja, so velikokrat protislovni in banalni, toda skozi dolgotrajnejši nasilni odnos začne ženska opravičila nasilneža doživljati kot dejstvo, njegovo razumevanje njunega odnosa pa kot stvarnost. To je eden izmed glavnih razlogov, da se ženske, ki doživljajo nasilje, pogosto težko izvijejo iz takšne situacije, saj krivdo pripisujejo sebi, ker ne zadovoljujejo partnerjevih zahtev in potreb.
Krivdo za takšno nasilje žrtvi pogosto pripisuje tudi okolica: družina, prijatelji, znanci, institucije ... Če ti ob tem iščejo še opravičila za nasilneževa dejanja, kar sploh ni redko, se zaščita žrtve sprevrže v zaščito nasilneža.
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji nasilje prisotno v vsaki peti družini, posiljena je vsaka sedma ženska. Te ocene so, če jih primerjamo s podatki iz zahodnih držav, prej prenizke kot previsoke, kajti v Nemčiji je posiljena vsaka četrta, v ZDA pa vsaka tretja ženska. Res je, da se nasilje velikokrat dogaja v prostoru »zasebnega«, ima pa družbene razsežnosti, saj se dogaja ženskam ne glede na kulturno, nacionalno, versko ali katero drugo pripadnost. V naši družbi še vedno velja, da je za žensko najnevarnejša institucija zakon, najnevarnejši prostor dom in najnevarnejša oseba partner.

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 47, 22. november 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com	„ . . ,	, __,„ -r
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 3
Tema tedna
Žrtve nasilja so največkrat ženske, stare od 34 do 43 let
MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI
V Zgornji Savinjski dolini statistika letno zabeleži med šest do enajst primerov nasilja nad ženskami, ki jih obravnava pristojni Center za socialno delo Mozirje. Obseg in prava razsežnost nasilja nad ženskami, tudi Zgornjesavinjčankami, odraslimi ali mladoletnimi, sta zagotovo še veliko večja, saj se tudi v naši dolini odraža stanje, ki ga beležijo številne slovenske organizacije za pomoč žrtvam nasilja. Uradni statistiki so prave številke prikrite, zato je še toliko pomembneje na to problematiko opozarjati.
Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje:
»Brez sodelovanja odrasle žrtve ostajajo vse težave nerešljive, žrtev pa ostaja v nasilnem odnosu. Dejstvo je, da je delo z žrtvami nasilja izredno zahtevno in kompleksno, saj je govoriti o nasilju bistveno lažje, kot na tem področju delovati. Žrtve se praviloma po pomoč obrnejo šele po več letih nasilnega odnosa, saj se iz številnih razlogov ne odločajo o tem spregovoriti. Vzroki so izredno kompleksni: strah pred prihodnostjo, sram, občutki krivde, izguba samozavesti.
Tudi po tem, ko žrtve o tem spregovorijo, so težko pripravljene sprejeti odločitve za spremembe, saj je njihova prihodnost negotova, bojijo se sprememb, težko sprejemajo vlogo, v kateri same sprejemajo pobudo za lastno življenje. Pogosto se vrtijo v začaranem krogu, ki je značilen za nasilje, saj povzročitelj nasilja nikoli ni samo nasilen, ampak je po nasilju pogosto ljubeč, poln obljub, počne stvari, ki jih drugače sicer ne ...«
v_)
NAJŠTEVILČNEJŠE SO ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI
25. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Po podatkih slovenske policije so med ženskami, ki so žrtve nasilja, najštevilnejše tiste, ki so žrtve nasilja v družini. Kot je razbrati iz besed direktorice centra Marjane Veršnik Fale, je tako tudi v naši dolini.
»V večini primerov gre za žrtve nasilja znotraj družine, kjer so poleg žene oziroma partnerice posredne žrtve tudi otroci. V nekaterih primerih so žal bili neposredne žrtve tudi otroci. V zadnjih letih smo obravnavali tudi nekaj primerov nasilja nad starejšimi ženskami, in sicer s strani njihovih odraslih otrok.« Tudi Veršnik-Faletova je prepričana, da je število vseh žrtev bistveno večje, saj lahko govorimo le o žrtvah, ki so bile pripravljene spregovoriti.
FIZIČNO NASILJE NAVADNO POVOD ZA PRIJAVO NASILNEŽA
Po podatkih policije drugo najštevilnejšo skupino sestavljajo tiste pripadnice ženskega spola, ki so žrtve telesnih poškodb. Pogosta vrsta nasilja je tudi spolno nasilje. V letu 2011 je po podatkih Statističnega urada RS v naši državi 222 žensk utrpelo spolno nasilje, od tega največ, 130, deklic, starih manj kot petnajst let.
Tudi na mozirskem centru prevladujejo prijave fizičnega nasilja. V nadaljnji obravnavi navadno ugotovijo, da gre pri večini primerov tudi za psihično nasilje, pogosto tudi za ekonomsko in ne na-
zadnje tudi za spolno. Ravno slednje je najtežje ugotoviti, pravi Ver-šnik-Faletova, ker »praviloma o zadnjem, torej spolnem, žene kot tudi otroci težko spregovorijo, saj so to izredno občutljive zadeve, ki jih ljudje drugim težko razkrijemo. S tem žrtve želijo ščititi tako svojo osebnostno integriteto kot tudi lastno družino.«
POVZROČITELJI NASILJA V
DRUŽINI PRAVILOMA MOŠKI
Kot opozarjajo na statističnem
uradu, v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, vendar pa je mogoče pridobiti podatke o obsojenih povzročiteljih nasilja v družini. Ti so po uradnih statističnih podatkih praviloma moški, le redko ženske. Osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj spolnega nasilja, pa so vedno mo-
ški. Žrtve nasilja so največkrat ženske, stare od 34 do 43 let, najmanj-krat pa deklice, stare 16 in 17 let.
Tudi v primerih, ki jih obravnava mozirski center, je v večini primerov nasilnež mož oziroma partner, v nekaterih primerih tudi bivši partner. V približno desetih odstotkih prijav so bili nasilni tudi odrasli otroci, praviloma moški, do svojih ostarelih mater. V teh primerih je šlo večinoma za fizično nasilje v povezavi z ekonomskim.
KLJUČNA JE PRIPRAVLJENOST ŽRTVE NA SPREMEMBE V NJENEM ŽIVLJENJU
Predvsem mlajše ženske, žrtve nasilja, se s prošnjo za pomoč na mozirski center obrnejo same. V primeru ostarelih žensk pa so bile prijave v vseh primerih podane s strani svojcev ali drugih bližnjih oseb. Na centru se z žrtvijo nasilja najprej pogovorijo in na ta način poskušajo poiskati zanjo najustreznejšo rešitev oziroma načrt pomoči.
»Žrtve seznanjamo z vsemi možnimi oblikami pomoči za razrešitev nasilja, pomagamo tudi pri postopkih, ki jih je potrebno podati na drugih institucijah,« pravi Marjana Veršnik Fale. »V kolikor žrtev želi k reševanju stiske pritegniti še druge institucije, skupaj z žrtvijo iščemo potrebne materialne vire preživetja, svetujemo, kako organizirati lastno življenje, skrb za otroke, ostale za življenje potrebne pogoje ... Vsekakor pa je za vse našteto potrebno, da je s strani žrtve izražena pripravljenost v življenju realizirati dogovore, ki jih skupaj oblikujemo,« opozarja Ver-šnik-Faletova na ključen dejavnik pri uspešnem izhodu iz nasilnega okolja.
Tatiana Golob
Žrtve nasilja je mogoče začasno namestiti v varno hišo, pri starejših pride v poštev namestitve v domsko varstvo. Center za socialno delo pomaga pri iskanju neprofitnega stanovanja, kjer imajo žrtve nasilja prednost. Preko policije in kasneje sodišča je možno nasilnežu izreči prepoved približevanja, možna je prepustitev stanovanja v skupni rabi v izključno rabo žrtvi. V kolikor pa so žrtve nasilja otroci, je naloga centra, da oceni, ali so razmere v družini takšne, da bi bila izločitev otroka iz družine nujna. V kolikor je temu tako, so dolžni ta ukrep tudi izvesti.
v_
597 Savinjske novice št. 45, 8. november 2013
Aktualno
DRŽAVNI ZBOR SPREJEL PRORAČUNA ZA 2014 IN 2015
Za izgradnjo lučke obvoznice prihodnji dve leti
ne bo denarja
Na seji, ki se je zavlekla vse v jutranje ure, so poslanci državnega zbora potrdili proračuna za naslednji dve leti in s tem izrekli zaupnico vladi Alenke Bratušek, ki jo je ta vezala na sprejetje proračunov. Opozicija je na predloga proračunov vložila kar nekaj amandmajev, ki pa niso bili sprejeti. Med njimi je tudi amandma za sredstva namenjena cestnemu delu izvajanja državne uredbe o prostorskem načrtu Luče (ta sicer vsebuje tudi proti-poplavni del, ki se je izvedel) oziroma lučke obvoznice.
Dopolnilo k proračunu za leto 2014 v višini 700.000 evrov je v proceduro vložila poslanka SDS Janja Napast. Jakob Presečnik, poslanec SLS, je ob tem povedal: »Glasovali smo proti proračunu, ki je odraz stanja, kakršno je v državi. Najbrž ga je bilo težko sestaviti, še težje pa ga bo izvajati. Proračun bi
Zupan občine Luče Ciril Rosc: »Do izvedljiva, če ne bi prišlo do tega
moral spodbujati gospodarski razvoj in nova delovna mesta, če ne, se bomo vrteli v začaranem krogu.
Kar zadeva lučko obvoznico, je na seznamu prioritet, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, a ta
leta 2016 je bila obvoznica realno zastoja.« (Foto: Marija Lebar) delež je majhen. Večino denarja bi prispevala Slovenija. V proračunih je denar za investicije v cestno infrastrukturo zminimaliziran, zato je izpadla tudi investicija v lučko cesto. Za umestitev obvoznice bi se
bili morali v Lučah dogovoriti že pred 15 leti, ko je bil za to še čas.«
Župan občine Luče Ciril Rosc je komentiral: »S sprejetim državnim proračunom RS za leti 2014 in 2015 v sedanji obliki so na državi za dve leti ustavljeni vsi projekti, ki jih vodi Direkcije RS za ceste, razen EU projektov v sedanji finančni perspektivi 2007-13. Tako je ustavljeno 709 projektov, nekateri celo v teku, kjer se ustavljajo gradbišča. Med njimi je tudi cestni del lučke obvoznice. Do leta 2016 je bila obvoznica realno izvedljiva, če ne bi prišlo do tega zastoja. Kljub temu se letos zaključuje izdelava dokumentacije za pridobivanje gradbenega dovoljenja in tako ostaja na seznamu direkcije visoko na prioritetni listi, ker se z njo dokončno rešuje tudi protipoplavna problematika naselja Luče.«
Marija Lebar
DRŽAVNI ZBOR
Spremembe socialne zakonodaje po hitrih postopkih
S prvim januarjem prihodnje leto naj bi začeli veljati nekateri zakoni, ki jih te dni po hitrem postopku sprejema parlament in se tičejo področja sociale. Po besedah resorne ministrice dr. Anje Kopač Mrak naj bi te spremembe olajšale težaven položaj najbolj ranljivih, predvsem eno-starševskih in velikih družin, in popravile nekatere anomalije, ki so nastale po sprejetju zakona, ki je stopil v veljavo 1. januarja lani.
Vlada je nedavno sprejela spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakona o socialno varstvenih prejemkih in zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakonodaja je sedaj v državnozborski proceduri.
Kot je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, so spremembe socialne zakonodaje pripravili na podlagi študije, ki je izpostavila nekatere pomanjkljivosti obstoječe socialne zakonodaje. Dodala je, da se bo poslej upošteval realen gmotni položaj prosilcev.
Znova bodo do štipendij upravi-
čene mladoletne osebe, torej dijaki, vendar se bo za to skupino znižal otroški dodatek, pri čemer naj bi se prihranilo okoli 9 milijonov evrov. Za državne štipendije, do teh naj bi bilo upravičeno več kot 20.000 oseb, se bo po novem predlogu namenilo dodatnih 18 milijonov evrov. Zakon o štipendiranju prinaša tudi možnost kombinacije nekaterih štipendij, in štipendije pri deficitarnih poklicih, poleg tega bo omogočil, da bo država financirala tudi kadrovske.
Meja za upoštevanje študentskega dela v dohodke družine se bo dvignila na 132 evrov. Kot dohodek se ne bo štel znesek kredita, namenjenega za nakup nepremičnin. Po predlagani spremembi bi se otroški dodatek v lastni dohodek štel brez dodatka za eno-starševsko družino in bo znižan za 20 odstotkov otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, kar ta trenutek znaša 22,80 evra.
Subvencije za šolsko prehrano bodo poslej bolj dostopne, po no-
vem predlogu jih bodo podeljevale šole na osnovi podatkov o otroškem dodatku. Ukinjena pa bo pravica do pogrebnine in posmrtnine. Namesto tega bosta uveljavljeni dve novi
PODJETJE VARIO 2000 V LIKVIDACIJI
Okoli petdeset zaposlenih v na-zarskem pohištvenem podjetju Vario 2000 je v teh dneh dobilo sklepe o prekinitvi delovnega razmerja. Z 21. novembrom bodo urejali vpis v evidenco brezposelnih oseb.
Branka Škulj Nussdorfer iz velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje je povedala: »Delavci podjetja Vario 2000 v likvidaciji, prvih 57 oseb, bodo 21. novembra pri nas urejali vpis v evidenco in bodo takrat tudi vložili zahtevke za denarno nadomestilo na zavodu. Predhodno so bili vpisani v evidenco iskalcev zaposlitev. Napotovali jih bomo na prosta delovna mesta v okviru razpisanih, se je pa bivši deloda-
obliki izredne denarne socialne pomoči, in sicer kot pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in kot pomoč ob smrti družinskega člana.
Marija Lebar
jalec tudi angažiral pri iskanju pri drugih delodajalcih.«
Kot je znano, je Gorenje svojo družbo Notranja oprema letos spomladi prodalo družbi CoBe Capi-al. Ta je zagotavljala, da bo nadaljevala proizvodnjo na vseh dosedanjih lokacijah, tudi v Nazarjah. A le po nekaj mesecih se je izkazalo, da temu ne bo tako. Podjetje Vario 2000, kot so ga poimenovali, je začelo postopek likvidacije. To je pomenilo zaprtje tovarne in izgubo vseh delovnih mest. S tem so pred časom seznanili tudi zaposlene. Delodajalec je obljubil izpolniti vse obveznosti do delavcev, tako da ti pričakujejo tudi odpravnine.
Marija Lebar
Prvi delavci na zavod
Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 598
Gospodarstvo, Iz občin
INOVATIVNI PROJEKT NANO DIGESTOR
Mala bioplinarna za manjše kmetije
Mag. Ivan Glušič je povedal, da so prvi rezultati projekta zelo spodbudni.
(Foto: Štefka Sem)
Nano digestor je pilotni projekt mag. Ivana Glušiča. Ideja je nastala zaradi potrebe v realnem okolju, kaj narediti s produktom, v tem primeru gnojevko, da bi pokril potrebe po energetiki. Nastala je naprava, mala bioplinarna, cilj projekta pa je bil predelava gnojevke brez dodatkov v bioplin in hkrati doseči ekonomsko upravičenost naprave tudi za manjše kmetije. Projekt je bil spoznan kot perspektiven in je bil na razpisu financiran s sredstvi Leader.
Naprava je plod domačega znanja. Osnovne, stoletja znane principe je Glušič s pomočjo drugih strokovnjakov prilagodil tukajšnjim temperaturnim razmeram, predvsem pa se je hotel izogniti dodatkom, katere uporabljajo večji sistemi predelave gnojevke v bioplin. Sistem je postavil na domači kmetiji pri Janku v Lokah pri Mozirju, kjer gospodari njegov brat Anton.
KORISTNA PREDELAVA GNOJEVKE
»Za samo predelavo,« je povedal Glušič, »je potrebna gnojevka. Sistem predelave ima pet posod. V prvi se gnojevka zmelje in odstrani slama in podobne odvečne sestavine. V drugi posodi pride do finega mletja, da ostane le še kvalite-
tna gnojevka. Naslednji del postopka je mešanje in nato stabiliziranje v usedalniku. Temu sledi hidroliza v posodi s peščenim filtrom, kot zadnje dejanje pa v peti posodi poteka metanogeneza, kjer gnojevka teče skozi peščene filtre in ostane le malo rjave tekočine. Kot produkt v zadnjih treh posodah nastaja bioplin, tega pa je možno uporabiti za segrevanje sanitarne vode, prostora ali proizvodnjo električne energije.«
Glušič bioplina trenutno še ne uporablja, saj je projekt postavljen za razvojne in raziskovalne name-
ne. Sistem, katerega je začel postavljati pred letom dni, je dal že številne odgovore in rezultate. Predelava je po njegovih ugotovitvah možna tudi pri nižjih temperaturah. Pri 20 °C poteka cikel predelave osem do deset dni ob uporabi 250 do 300 litrov gnojevke dnevno.
DOBRI REZULTATI PROJEKTA
Rezultati so pri omenjeni temperaturi zelo spodbudni. Kvaliteta bi-oplina je zelo visoka, saj vsebuje kar 72 odstotkov metana, ostanki ob predelavi so zelo majhni in uporabni. Ugotovitve so pokazale tudi, da niso zaželena hitra nihanja glede količine in vrste gnojevke ter prevelika temperaturna nihanja. Naslednja faza je ugotavljanje hitrosti cikla in količine predelave pri višjih temperaturah, kjer po pričakovanjih Glušič napoveduje še večjo kvaliteto bioplina in hitrejši cikel predelave.
»Bistveni del raziskave je, kako povečati število anaerobnih me-tanogenih bakterij in narediti čim manjše posode, v katerih bo postopek potekal. Le tako bo sistem zanimiv in dostopen za manjše kmetije, ki bodo lahko s predelavo gnojevke v bioplin le-tega uporabile za različne potrebe na kmetiji,« je zaključil inovator iz Lok.
Štefka Sem
r \ Inovativnost projekta je v postopku pridobivanja bioplina z »nano strukturami«, ki omogočajo neprimerno večjo poselitev anaerobnih metanogenih bakterij v digestorju, s čemer se bistveno zmanjša čas kompleksne razgradnje in volumen digestorja. To pa bistveno vpliva na obseg in ceno investicije in s tem na prag rentabilnosti. V_J
OBČINSKI SVET LUČE
Potrdili dokapitalizacijo Golt in rebalans, na plazu
Jelen bo treba ukrepati
Med točkami dnevnega reda zadnje seje lučkega občinskega sveta je bil sprejem rebalansa proračuna, seznanitev z geološkim poročilo za plaz Jelen in dokapita-lizacija družbe Golte. Svetniki so obravnavali še znižanje ekonomske cene vrtca.
Po lanskem novembrskem neurju in poplavah so se nad kmetijo Jelen v Konjskem vrhu pojavile razpoke na zemljišču in na novo urejeni cesti. Ker so se razmere preko zime še poslabšale, je Občina Luče naročila geodetsko mehansko poročilo in idejni projekt
sanacije. O izsledkih je na seji poročal predstavnik izdelovalca dokumentacije dr. Andrej Blažič. Povedal je, da so merjenja na terenu in analiza pokazali, da gre za plazenje, ki je obstajalo že v preteklosti. Glede na raziskavo ni potrebno takoj sanirati celotnega plazu, nujno je napraviti steno s piloti, ki bi verjetno stala od 80.000 do 100.000 evrov.
Svetniki so razpravljali o predlogu družbe Golte za dokapitaliza-cijo. Po krajši razpravi so sprejeli sklep, da Občina Luče dokapitalizi-ra družbo Golte d.o.o. v predlaga-
ni višini 6.000 evrov in tako poveča svoj sedanji delež v njej.
Župan je prisotne seznanil, da je pri uresničevanju proračuna prišlo do nekaterih razhajanj, zato je potreben rebalans. Ponekod gre za prerazporeditve sredstev med posameznimi postavkami, pri nekaterih postavkah pa so planirana sredstva močno prekoračena. To velja zlasti za izvajanje zimske službe in za odpravljanje posledic po lanskih poplavah.
V rebalansu je predviden tudi nakup službenega vozila. Sedanji avto je star deset let in ni več va-
ren. Po županovih besedah je bilo ocenjeno, da bi popravilo stalo več, kot je vozilo še vredno. Zato predlagajo občinskemu svetu v sklopu rebalansa nakup terenskega vozila, ki bi ga lahko v težavnih razmerah uporabljala tudi zdravnica ali katera od drugih nujnih služb. Jernej Plankl je ob tem menil, da časi niso primerni za takšno investicijo. Ostali svetniki so se s predstavljenim rebalansom strinjali in ga potrdili. Prav tako so potrdili nižje cene v vrtcu za obe starostni obdobji.
Marija Lebar
599 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013	I
Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Na čelu Komunale Purnat ali Gutmanova?
Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji seji med drugim obravnavali in potrdili tretji rebalans proračuna. Potrdili so tudi imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Komunale Gornji Grad. Pri slednji točki se je razpletla pestra debata o razpisu in izboru direktorja. Skoraj nihče ob kratki objavi razpisa na dveh mestih ni pričakoval, da se bo na razpisano mesto prijavil še kdo, razen sedanjega direktorja Zdenka Purnata.
IMENOVALI V. D. DIREKTORJA
Na razpis pa so prišle tri prijave. Ena od teh je bila oddana po določenem roku, druga je bila nepopolna, tretja, Purnatova pa popolna. Kandidatki Tini Gutman, uslužbenki občinske uprave, ki je poslala nepopolno vlogo, je komisija za mandatna vprašanja in imenovanja določila rok, v katerem mora prošnjo dopolniti, kar pa je povzročilo, da imenovanje novega direktorja ni bilo mogoče do 21. novembra, ko sedanjemu poteče mandat. Tako so svetniki podprli predlog komisije, da za čas trajanja postopka imenujejo za v. d. direktorja Purnata, vendar največ za obdobje enega leta.
PRISOTNOST ODVETNICE ODVEČ?
Je pa ob odpiranju vlog komisije prišlo do neljubega zapleta, ko se je le-tega na povabilo župana Stanka Ogradija udeležila tudi sodelavka odvetniške pisarne Turk Daša Škerjanc, ki zastopa obči-
no. Po pravilniku bi jo namreč lahko povabil le predsednik komisije Franc Rup. Član komisije Tomaž Čretnik je izrazil nestrinjanje glede prisotnosti pravnice, saj svoje prisotnosti ni upravičila ne s svojim znanjem, ne s tem, da bi sledila seji. Dodal je, da je ta strošek za odvetnika stran vržen denar. Njegovim ugotovitvam se je pridružil tudi Rup.
MOŽNOST PRITOŽBE
Župan je povedal, da so možne pritožbe glede izbire novega direktorja in zato je želel prisotnost pravnice. Na vprašanje svetnikov, kakšna sta njuna poslovna načrta in kako se naj odločajo med dvema kandidatoma, če ne poznajo njune vizije delovanja podjetja, je mandatna komisija na pobudo direktorice občinske uprave Jožice Rihter sklenila, da bodo vsi potrebni dokumenti priloga gradivu k seji, na kateri se bo odločalo o kandidatu.
Zdenko Purnat ostaja na čelu Komunale do zaključka postopka izbire direktorja. (Foto: ŠS)
POZEN RAZPIS
S strani svetnikov je prišel očitek, da je bil razpis objavljen prepozno. Konec koncev bi na potek mandata pravočasno lahko opozoril tudi sam Purnat, je dejal Rup. Na občinski upravi so res pozno pripravili razpis, je povedala Rihterjeva, a, če bi postopek tekel brez dopolnitev vloge kandidatke, bi bil le-ta končan v mesecu dni. Ker statut Komunale pravi, da lahko v. d. direktorja opravlja delo do enega leta, je časa po mnenju Rihterjeve dovolj,
da se vsi nadaljnji postopki opravijo. Zaenkrat torej na čelu Komunale ostaja Purnat.
PREVEČ STROŠKOV ZA ODVETNIKE?
Odvetniške storitve oziroma visoki stroški le-teh pa so bile tudi predmet razprave pri rebalansu proračuna. Čretnik, ki je izrazil ne-strinjanje glede prisotnosti pravnice na seji komisije za imenovanja, je želel vedeti še, za kaj občina največkrat potrebuje odvetniške storitve. Ogradi je povedal, da so le-te največkrat potrebne za prijave na razpise, konkretno pa so jih potrebovali še za denacionalizacij-ski postopek in v primeru tožbe občanke, ki je tožila Prostovoljno gasilsko društvo Bočna.
Tudi predsednica odbora za proračun Cvetka Mavrič je dodala, da so bile odvetniške storitve del razprave odbora, poleg tega so proučili še druge postavke rebalansa in občinski upravi priporočili varčnost in zniževanje stroškov. Župan Ogradi je na to dodal, da doslej številne revizije postopkov niso pokazale nepravilnosti, čemur gre zasluga tudi odvetnikom, s katerimi se posvetujejo.
Štefka Sem
ZNANI REZULTATI NATEČAJA HRANA ZA ZDRAVJE IN DELOVNA MESTA
Ponovno obuditi spoštovanje in ljubezen do zemlje
V Velenju je poslanka v Evropskem parlamentu Zofija Mazej Ku-kovič v sodelovanju z ekipo Požen' Evropo pripravila v petek, 8. novembra, dogodek, na katerem so razglasili rezultate natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta. Z rezultati so zelo zadovoljni, zato bodo z akcijo nadaljevali tudi v prihodnje. Med tridesetimi nagrajenci, ki gredo v Strasbourg, sta tudi Štefka in Janko Reberšak iz Lepe Njive.
Evropska poslanka je povedala: »Slovenija ima neobdelano zemljo, uvozi za več kot 1,8 milijarde evrov hrane, ima 120.000 brezposelnih, med njimi je skoraj četrtina mladih. To so dejstva, na osnovi katerih sem se odločila, da skupaj z ekipo Požen' Evropo izvede-
Zofija Mazej Kukovič: »Zmagovalci ste vsi. Ostanite še naprej zgled vsem
nam.« (Fotodokumentacija pisarne evropske poslanke)
mo natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta. Rezultat tega je, da smo uspeli »posaditi idejo v zemljo«. K temu ste pripomogli udeleženci, simpatizerji te ideje, ekipa Požen' Evropo in mnoge kolegice in kolegi iz SDS.«
Na razpis se je prijavilo 156 na-tečajnikov. Ocenjevalna komisija je pri terenskem delu pregledala večino Slovenije in zbrala več kot 300 receptov s predlaganimi kulturami, to so ajda, stročnice, jago-dičevje in česen. Poslanka je na-tečajnikom čestitala: »Zmagovalci ste vsi. Ostanite še naprej zgled vsem nam.« Ob tej priložnosti je Mazej-Kukovičeva predstavila tudi svojo novo knjigo z naslovom Po-žen' Evropo.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 600
Gospodarstvo , Iz občin, Politika
EUROSPIN NAZARJE
Odprtje prodajalne zaznamovala neverjetna gneča
V četrtek, 14. novembra, so v Nazarjah odprli poslovno enoto podjetja Eurospin Eko d.o.o. iz Renč. Poslovalnica je štirideseta v Sloveniji, prostore pa je našla v nekdanji industrijski coni Elkroj. Cona je ta dan zaživela, kot morda še nikoli. Odprtje je zaznamovalo neverjetno zanimanje Zgornjesavinj-čanov.
K nakupu je vabila glasba, na stojnici ob trgovini so se lahko prisotni malo podkrepili, zala dekleta pa so delila darilca - žetone za odklepanje nakupovalnih vozičkov. Pred vrati se je trlo kupcev že precej pred uro, ko je bilo napovedano odprtje. Ko so se ob 9. uri odprla vrata trgovine, so z nakupovalnimi vozički skoraj zatrpali vhod, a počasi se je gneča vendarle une-sla. Vzrok tolikšnemu odzivu kup-
Eurospinova ponudba je privabila številne kupce, pa tudi radovedneže.
(Foto: Marija Lebar) cev so bile akcijske cene za različ- dročna vodja Eurospinovih proda-
ne prodajne artikle, ki jih Eurospin pripravi kot promocijo ob odprtju novih poslovalnic. Kot je povedala Alenka Fink, po-
jaln s celjskega območja, torej tudi nazarske, tolikšnega obiska ob odprtju nove prodajalne še niso doživeli. »Res smo pričakovali ve-
lik obisk, a odziv zgornjesavinjskih kupcev je presegel naša pričakovanja,« je povedala in dodala, da so tu doma prijazni prebivalci, kar je spoznala v dneh, ko so urejali trgovino za odprtje.
In res, parkirišče je bilo povsem zasedeno tudi naslednji dan, zanimanju kupcev pa se ne gre čuditi; Eurospin v izbor tukajšnjih trgovin prinaša nekaj novega - italijansko trgovsko ponudbo. Pretežno je blago živilsko, nekaj pa je tudi pohištva, igrač in ostalih izdelkov za dom. Na njihovih policah je najti tudi izdelke slovenskega porekla.
Poslovalnica v Nazarjah razpolaga s 1.200 kvadratnimi metri površin, zaposlenih je sedem oseb. Trgovina je odprta vse dni razen nedelje.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pohiteli s pripravo proračuna 2014, imenovali predstavnike v svet glasbene šole
Prejšnji četrtek se je na seji zbral nazarski občinski svet. Dnevni red je bil obsežen, med drugim so sprejeli rebalans letošnjega in predlog proračuna za prihodnje leto. V svet Glasbene šole Nazarje so imenovali občinske predstavnike in podaljšali mandat vršilki dolžnosti direktorice Javnega zavoda Zgornje-
V četrtek, 14. novembra, je državni zbor sprejel Zakon o nepremičninah. Na pobudo Slovenske ljudske stranke ter drugih prvih sopodpisnikov peticije proti zakonu je bilo proti sprejetju zakona zbranih preko 75 tisoč podpisov državljank in državljanov. Le-to pa ni vplivalo na glasovanje večine poslancev, ki je zakon podprla. Vlada ni upoštevala, kaj bo davek na nepremičnine pomenil za obrtnike in male podjetnike, da gre za poseg v avtonomnost občin ter
savinjski zdravstveni dom.
Kot je poročal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez Štiglic, so na seji komisije razpravljali o predlogu kandidatov za svet Javnega zavoda Glasbena šola Nazarje in se strinjali, da se v svet kot predstavniki občine imenujejo Milan
da bo obdavčitev dodatno obremenila občinske proračune.
Po pričakovanjih so predstavniki lokalnih skupnosti v državnem svetu vložili veto na zakon. Ključni argument je, da je bilo sprejemanje zakona po nujnem postopku neprimerno, ker vsebuje preveč anomalij in je zaradi pomanjkanja časa za soočenje različnih pogledov na predvidene rešitve nedodelan ter tudi ustavno sporen.
ŠS
Matko iz Nazarij, Bojan Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti in Jožefa Ribe-žl iz Pustega Polja. Predlog komisije so potrdili tudi svetniki. Prav tako so potrdili predlog komisije za podaljšanje mandata vršilki dolžnosti direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darji Es.
Županja Majda Podkrižnik je povedala, da je pri realizaciji občinskega proračuna prišlo do odstopanj, ki jih je treba popraviti. Ra-čunovodkinja Branka Tevž je predstavila bistvene spremembe. V rebalansu je zajeto znižanje prihodkov in odhodkov predvsem zaradi nerealizirane prodaje komunalno opremljenih zemljišč, znižanja sredstev države za poplave in prestavitve nekaterih projektov na prihodnje leto. Prav zato letos tudi ni bilo potrebno predvideno zadolže-
vanje v višini 300.000 evrov, je povedala Tevževa.
O rebalansu proračuna je pred sejo občinskega sveta že razpravljal odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ter predlagal občinskemu svetu, da dokument sprejme, o čemer je poročala predsednica odbora Irena Va-čovnik. Svetniki so po krajši razpravi rebalans potrdili.
V točki o sprejemanju predloga proračuna za prihodnje leto je županja Podkrižnikova svetnikom obširno razložila finančno situacijo občine, ki je v veliki meri odvisna od stanja v državi. Tako je naravnan tudi predlog proračuna, ki ga je občinski svet potrdil. Sedaj gre predlog v 15-dnevno javno obravnavo.
Marija Lebar
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
ZAKON O NEPREMIČNINAH
Poslanci zakon sprejeli, vložen veto
8 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
SREČANJE PODJETNIKOV
Kakovostni računovodski servisi nudijo koristne
informacije in nasvete
Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je v Velenju za podjetnike pripravila delovno srečanje, na katerem so različni govorniki udeležence seznanili z novostmi davčne in delovnopravne zakonodaje ter računovodskega in finančnega poslovanja. Ob tem je bila izpostavljena pomembna vloga kakovostnih storitev računovodskih servisov.
Predsednica sekcije Petra Pleterski je povedala, da so računovodski servisi, združeni v sekciji, pomemben vir informacij, na podlagi katerih
podjetnik sprejema poslovne odločitve. To je še zlasti pomembno za mala in mikro podjetja, ki za take evidence nimajo lastnega usposobljenega kadra. Na te besede se je navezala predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je menila, da so servisi lahko vezni člen med podjetji in zbornico, ter dodala, da je povezovanje v asociacije, kot je zbornica, še posebej potrebno v današnjih kriznih časih.
O davčnih obremenitvah in spremembah na tem področju je govoril mag. Dejan Petkovič.
Podjetniki so z zanimanjem prisluhnili govornikom. (Foto: Marija Lebar)
Opozoril je na novosti po 1. januarju 2014. Višje davčne obremenitve bodo občutili samostojni podjetniki tudi iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
Darinka Sovič Pečnik iz Zavoda RS za zaposlovanje je govorila o ukrepih za spodbujanje zaposlovanja za delodajalce, direktorica podjetja Trgotour Štefanija Kadliček pa je predstavila novosti in aktualne teme s področja delovno pravnih predpisov. Pri tem se je še posebej ustavila pri sklepanju delovnih razmerij za določen in nedoločen čas.
Magda Mikeln in Milena Malenkovič iz NLB sta predstavili poslovni paket, ugoden za podjetnike. Ob ustreznem zavarovanju se za dobre projekte še vedno najdejo ustrezne finančne rešitve kljub sedanjim ostrejšim pogojem za najem kreditov.
Marija Lebar
Podjetniki so med druženjem po zaključku uradnega dela srečanja izražali zaskrbljenost glede nadaljnjega zaostrovanja gospodarskih razmer. Menili so, da bi veljalo podobna srečanja, kjer so bili seznanjeni s številnimi koristnimi informacijami, v prihodnje še ponoviti.
KULTURNO-POTOPISNI VEČER V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
O slovenščini pod Andi z Barbaro Fužir
V	Galeriji Mozirje se je v sredo, 6. novembra, trlo obiskovalcev, ki so prišli prisluhnit predavanju Barbare Fužir o mesecih, ki jih je preživela v Argentini. Fužirjeva je kot profesorica slovenskega jezika v mestu Mendoza poučevala slovenščino na prvi uradni slovenski šoli v Južni Ameriki. Zbranim je pripovedovala o močni slovenski skupnosti, ki živi v Mendozi, skozi prikazane fotografije pa je skupaj z obiskovalci še enkrat podoživela slikovito pokrajino Južne Amerike.
V	prvem delu predavanja, ki ga je organizirala Osrednja knjižnica Mozirje in je bil namenjen kulturnemu spoznavanju dežele, je Fužirjeva skozi fotografije in pripovedovanje zbranim približala slovensko skupnost v Mendozi. Ta še vedno močno čuti svoje slovenske korenine in živi v skladu s slovenskimi običaji. Čeprav je med njimi že veliko mešanih zakonov, starši otroke spodbujajo k učenju slovenskega jezika. V ta namen je bila tam ustanovljena prva slovenska šola v Južni Ameriki, imenovana Colegio Esloveno. Šolo je ustanovila organizacija Fundacion SLO, poleg otrok s slovenskimi koreninami pa jo obiskujejo tudi drugi otroci, ki radi spoznavajo običaje in jezik zelene deželice na drugi strani sve-
ta. Fužirjeva je povedala, da so jo v Mendozi zelo lepo sprejeli.
Drugi del predavanja je bil bolj potopisno obarvan. Fužirjeva si je poleg Argentine ogledala še Urugvaj, Čile, Patagonijo in se podala celo na najbolj južni del kontinenta, na otočje imenovano Ognjena zemlja.
Zbrani na predavanju so bili deležni tudi prave glasbene poslastice, saj so mozirsko galerijo obiskale članice vokalnega okteta Vivere iz Slovenske Bistrice, ki so zapele nekaj slovenskih pesmi ter za pokušino eno narodno men-doško.
Tatiana Golob
Zanimanje za dežele onkraj Luže in Slovence, ki tam živijo, je med Zgornjesavinjčani veliko, kar je pokazala tudi izredno visoka udeležba na potopisnem večeru z Barbaro Fužir. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 9
NAJVEČJI AVSTRIJSKI FRIZERSKI GALA VEČER GOSTIL TUDI MLADO BODOČO FRIZERKO, VANJO RAJTER IZ ŠMIHELA
Z odgovori požela velik aplavz in pohvalo ekipe
Schwarzkopfa
V avgustu je v prostorih Srednje šole za oblikovanje Maribor potekala zaključna prireditev Shaping futures Slovenije - projekta lasne kozmetike Schwarzkopf Professional, ki je pri nas potekal prvič. Shaping futures je dobrodelni projekt, kjer s posredovanjem frizerskega znanja mladim odpirajo možnosti za svetlejšo prihodnost ter možnost zaposlitve.
Strokovna izobraževalna ekipa je dvajsetim, frizerskega znanja željnim dijakom skozi štiri tedne predstavila kreativen frizerski svet ter jih učila veščin frizerskega dela in najnovejših modnih trendov. Udeleženka projekta je bila tudi dijakinja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Vanja Rajter, doma iz Šmihela. Ta je bila po izboru ekipe Schwarzkopf Professional najboljša udeleženka izobraževanja, zato je prejela vabilo na avstrijski frizerski gala večer, Austrian hairdressing awards, ki je potekal 27. oktobra na Dunaju.
Dijakinja se je gala večera udeležila v družbi mame Albine, za obe pa je bil dogodek nepozaben, saj sta imeli poleg brezplačnega bivanja v hotelu in ogleda Dunaja, priložnost spoznati najboljše avstrijske frizerje, ki so na gala večeru prejeli kipce za najboljšo frizuro posamezne kategorije. Na oder dvorane, kjer je bilo več kot tisoč ljudi in veliko avstrijskih medijev, je stopi-
Vodja ekipe Shaping Futures Johann Steyrer (levo) in Vanja Rajter z mentorjem Dieterjem Kaiserjem (Foto: Albina Rajter)
la tudi Vanja Rajter z mentorjem Dieterjem Kaiserjem, ki je njeno delo, napredek in talent pohvalil, nato pa je Vanjo z aplavzom nagradilo še občinstvo.
Voditeljica Arabella Kiesbauer jo je nato na-
govorila v angleškem jeziku in ji postavila nekaj vprašanj. Vanja Rajter je na vprašanje, kaj ji pomeni priložnost, ki jo je dobila z izobraževanjem v Shaping Futures programu, odgovorila: »Ta program mi pomaga uresničiti moje sanje, da sem lahko to, kar si želim biti. Saj smo frizerji tisti ljudje, ki delimo čarobne dotike, da lasje niso samo lasje. Da zasijejo v vsej svoji lepoti. In da njihov sij prodre tudi v dušo človeka.«
Z odgovori je Vanja požela velik aplavz in pohvalo ekipe Schwarzkopfa, ki ji je ves večer namenjala pozornost. Prav tako je bila Vanja navdušena nad ostalimi visokimi udeleženci prireditve, ki so bili prijazni in so ji ves čas dajali občutek, da so njenega uspeha veseli ter ji ga privoščijo.
»Tam je bila vsa možna elita, prireditev na največjem nivoju in občutek zaželenosti, ki ti ga dajejo. Ne tako kot pri nas v Sloveniji, kjer se vse začne z nevoščljivostjo,« je povedala Rajterje-va. Mlada Zgornjesavinjčanka, ki bo poklicno pot nadaljevala v frizerstvu, pravi, da dogodka in občutkov ob nastopu na velikem odru ter ljudi, ki so ji pri tem stali ob strani, ne bo pozabila, zagotovo pa ji bo udeležba na tako edinstvenem dogodku tudi dobra popotnica pri iskanju zaposlitve.
Mateja Goltnik
DOMOZNANSKI VEČER OD SODNIKOV DO ŽUPANA
Mozirski trg omenjen že leta 1318
V	razstavnem prostoru Zbirke Aleksandra Vi-dečnika v Mozirju se je v ponedeljek, 28. oktobra, odvil domoznanski večer. Aleksander Vi-dečnik je tokrat pripovedoval o tem, kako se je razvijala trška uprava v Mozirju od sodnika do župana. Obiskovalce je seznanil s tem, kako so nekdaj živeli sodniki, kakšne pravice so imeli tr-žani in kakšne so bile zanimivosti trgov s posebnimi potrebami.
Svojo pripoved je Videčnik pričel z izvorom imena kraja Mozirje. Povedal je, da ga gre verjetno pripisati slovenskemu korenu iz besede močvirje. Ime kraja kot »Mosir« se prvič omenja v listini oglejskega patriarha Pelegrina iz leta 1146. Kdaj je Mozirje postalo trg, ni znano, saj so vse starejše listine zgorele v požaru leta 1580. Sicer se trg kot market omenja že leta 1318. Videčnik je razložil, da obstajata dva grba Mozirja. Razlikujeta se v tem, da je na pravilnem grbu cerkev in ne dveh stolpov, ki sta na napačnem.
V	nadaljevanju večera je razložil, kakšne so bile pravice tržanov. Ena bolj zanimivih je ta, da, če je bil nekdo nesposoben opravljanja obrti, je trg poskrbel, da je njegovo dejavnost prevzel drug tržan. Obiskovalci so pred iztekom do-
moznanskega večera izvedeli še veliko drugih, za nekatere novih dejstev o nastanku njihovega kraja Mozirja. Dogodek je organizirala Osrednja knjižnica Mozirje. Glede na to, da to ni bil zadnji
tak večer v Zbirki Aleksandra Videčnika, je še veliko zgodovinskih dejstev, ki jih bodo lahko odkrivali skupaj z Videčnikom.
Katja Remic Novak
Aleksander Videčnik je razložil pomen kraja Mozirje, ki izhaja iz besede močvirje, in navedel veliko, za nekatere še neznanih dejstev o nastanku kraja. (Foto: Katja Remic Novak)
10 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi
PRIZNANJE SEJALEC PENZIONU RADUHA LUCE
Najboljši inovativni projekt v turizmu letos se uresničuje v krošnjah dreves
Prejšnjo sredo, 13. novembra, so v okviru Foruma inovacij v Ljubljani podelili priznanje sejalec za inovativnost in kreativnost v turizmu. V ožjem izboru so bili trije kandidati. Zmagal je produkt Spanje in sanje v krošnji dreves, ki ga je v okviru ponudbe Penzi-ona Raduha realizirala družina Breznik. Priznanje sejalec pode-
ljuje Spirit, Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inova-tivnosti, razvoja, investicij in turizma. Prvi sejalec je bil podeljen leta 2004.
»Vse do končne razglasitve na sami prireditvi nismo vedeli, da bomo zmagali,« nam je povedala Martina Breznik. Za priznanje se je potegovalo več kot 20 slovenskih
Martina in Matjaž Breznik s priznanjem sejalec za inovativnost in kreativnost v turizmu. (Foto: Marija Lebar)
turističnih produktov. »Vabilo za prijavo smo dobili od agencije Spirit. Obiskala nas je tudi številčna strokovna komisija, ki je v začetku oktobra vzela pod drobnogled naš projekt,« je še dodala Breznikova in povedala, da se za napredek njihove gostinske ponudbe trudi celo-
tna družina. To pa še zdaleč ni edina nagrada, ki so jo prejeli v Radu-hi, kjer znajo še posebej tankočutno povezati inovativnost s tradicijo. Več o povedanem v pogovoru z Martino Breznik v prihodnji številki Savinjski novic.
Marija Lebar
I
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 11
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
BOČNA PLESE
Predstavili bogato pevsko in plesno ljudsko izročilo
Kulturno društvo Bočna je drugo nedeljo v novembru pripravilo folklorno prireditev Bočna pleše. Na njej so se poleg domačih plesalcev predstavili še folkloristi Društva upokojencev Naklo, najmlajši - Facki iz gornjegrajske osnovne šole in Mlinček ljubenskega kulturnega društva. Piko na i so s svojimi hudomušnimi napevi dodali ljudski godci z Ljubnega ob Savinji.
Bočka folklorna skupina je z vztrajnostjo, voljo in veseljem do skupnega ustvarjanja dokazala, da kljub težkim začetkom zmore ustvariti nekaj, na kar so lahko ponosni. Letos so namreč zaokrožili prvo leto svojega dela. Kaj vse so se do sedaj naučili, so predstavili prav z otvoritveno točko. V njej so obiskovalce »popeljali« v velikonočni čas in jih spomnili, kako so z »muzanjem« krajšali čas na velikonočni ponedeljek. Nakelčani, ki gojilo plesno izročilo že skoraj dve desetletji, so se »sprehodili« po Gorenjski, zapeli nekaj napitnic in »ofirali« gospodarju ob godu. Gornjegrajski Facki so ob otroških plesih in igrah razmišljali o okamenelem velikanu pod Rogat-
cem, ljubenski plesalci Mlinčka pa o tem »kdo je bl žleht«.
Plesalce, pevce in instrumentali-ste je v nedeljsko popoldne vodilo bogato pevsko in plesno ljudsko izročilo naše doline in širše. Tega so s prisrčnostjo najmlajših in izkušenostjo odraslih nastopajočih prenesli tudi na številne obiskovalce ter jih navdušili.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: bople).
Marija Šukalo
Bočki folkloristi so s prvo odrsko postavitvijo svojih plesov dokazali, da se ne ustrašijo trdega dela in številnih vaj. (Foto: Marija Šukalo)
Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes
Na istem mestu so čez eno leto namenu predali novi most s povezovalnima cestama. Zaradi poplavne varnosti je bilo treba most dvigniti, drevje pa je dalo prostor cestama. (Foto: Marija Lebar)
12 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Zgodovina in narodopisje
Slovensko hranilništvo -temelj narodnega razvoja (4)
Piše: Aleksander Videčnik
SPREHOD SKOZI ČAS (2)
-	Deklaracijsko gibanje je slovensko Štajersko zelo močno vzburilo. Avgusta 1918 ustanovijo v Zagrebu in Ljubljani Narodni svet, sklicali pa so tudi posvet jugoslovanskih, poljskih in čeških parlamentarcev.
-	28. oktobra 1918 je Avstrija kapitulirala. Že naslednji dan so v Ljubljani proglasili samostojnost (Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov).
-	1. decembra 1918 razglasi regent Aleksander Karadžordževic združitev Kraljevine Srbije z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
-	Politične razmere v državi so se le počasi urejale, temu primerno pa tudi gospodarske. Država je bila industrijsko zelo slabo razvita, zato je pretežni del prebivalstva ostal kmečki.
-	Denarništvo se ni več razvijalo s tako pospešenim obsegom kot pred prvo svetovno vojno, vendar pa se je še naprej strogo delilo po političnih vplivih, kar je posebno slabo vplivalo na denarne zavode, ki so bili bodisi občinski ali okrajni. Za te je vsakokratna oblast imenovala upravne odbore, to pa je pomenilo pogosto menjavo vodilnih ljudi v hranilnicah in posojilnicah, kar je slabo vplivalo na razvoj in uspeh teh denarnih zavodov.
-	V mestih so bolj prevladovale banke in trdne hranilnice, po deželi pa le hranilnice. Običajno sta bili v kraju dve, ena klerikalna, druga pod vplivom liberalne stranke.
-1941 je razpadla država Jugoslavija. V naših krajih so okupatorji takoj po prihodu ukinili slovenske denarne zavode, tako banke kot hranilnice.
-	Zelo pomembno dejanje Osvobodilne fronte je bila ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije v Črnomlju, ki je bil hkrati tudi emisijski zavod. Zbrali so se ljudje z velikimi izkušnjami v hranil-ništvu in poslovali izredno uspešno. Načrtovali so razvoj denarništva po končani vojni in predpostavili glavno težo denarnega poslovanja hranilnicam.
-	Po osvoboditvi so bili prvi denarni zavodi podružnice Denarnega zavoda Slovenije, ki so opravljale vse, tudi bančne posle.
-	Na slovenskem ozemlju smo imeli med drugo svetovno vojno okupacijske valute - Denarni zavod je posloval v lirah. Tako je bilo, dokler ni Narodna banka Jugoslavije ustanovila podru-
žnice v večjih krajih. Na ta način se je denarno poslovanje v vsej državi poenotilo, delovalo je zelo centralistično.
-	Leta 1947 so dokončno ukinili vse hranilnice na slovenskem ozemlju. V Celju je vse likvidacijske posle nekdanjih hranilnic opravljala Celjska mestna hranilnica.
-	Denarništvo se je razvijalo v poslovnih bankah, doživljalo je pogoste preobrazbe, vendar pa ni imelo med ljudstvom tistega slovesa, kot so ga nekoč imele hranilnice in posojilnice.
ZANIMIVI PODATKI O PREBIVALSTVU
Ob ustanavljanju hranilnic je prevladovalo v naši dolini kmečko prebivalstvo. Naši predniki so zelo cenili gozdne površine, saj je les pretežno dajal kmetom glavni dohodek. Seveda je treba poudariti, da so kmetje na svojih kmetijah skrbeli v glavnem za hrano potrebno za preživetje in manj pa za tržne viške.
Industrializacija se v dolini ni hitro razvijala. Šele ko je posestvo Marijingrad v Nazarjah odprlo industrijsko žago in pričelo s predela-
vo lesa, so bile prve oblike industrije in obrti opazne tudi v naši dolini. Delovna mesta so se postopno odpirala, posebno s prihodom gozdarskega inženirja Alojza Žumra, ki je leta 1926 prevzel vodenja posestva Marijingra-da. Leta 1930 so postavili novo stavbo za lesno predelavo, imenovano zabojarna. Žumer je uspel izdelovati vseh vrst zabojev, celo za južno sadje. Te zaboje so odpremljali tudi v Izrael ...
Število zaposlenih delavcev se je hitro povečevalo tudi v vrstah gozdnih delavcev. Vse omenjeno je brez dvoma pripomoglo h gospodar-
skemu razvoju naše doline. Inž. Žumer je bil stalni izvedenec za gozdarsko in lesnopredelovalno dejavnost pri tedanji banovini, po vojni pa je bil tudi predavatelj na gozdarski visoki šoli v Ljubljani.
Ne gre prezreti neke posebnosti pri inž. Žu-mru. Deloval je v vrstah krščanskih socialistov, tudi njegov brat Srečko je bil v samem vrhu Jugoslovanske strokovne zveze, kot se je imenovala sindikalna organizacija krščanskih socialistov. Le redko se dogaja, da bi kateri direktor kakšnega podjetja organiziral delavce v organizacijo, ki se bori za delavske pravice. Delavci so imeli ustanovni občni zbor na Planici nad Lučami.
Tedaj so bili krizni časi in primanjkovalo je denarja tudi v gospodarstvu, marsikdaj pa tudi za plače. Zato je inž. Žumer organiziral v Vrbovcu delavski konzum, kjer so delavci lahko kupovali na obroke.
Ne gre pozabiti, da med delavci še ni bilo zavedanja proletarstva. Večina zaposlenih je bila iz vrst ofrov, to pa je bil najbolj izkoriščan sloj prebivalstva. O socialnem položaju ofrov smo v
našem časopisu že veliko pisali. Kmečki ljudje so si na vse načine pomagali prebroditi težave po marčni revoluciji. Imeli so pogoje za opravljanje furmanstva, ki je bilo v naših krajih zelo potrebno za prevoz lesa do železnice v Šmartnem ob Paki, pa tudi sicer so se tovorni prevozi splačali.
Velika prednost v Marijingradu zaposlenih je bilo dejstvo, da so bili socialno zavarovani, pozneje pa tudi nezgodno, največ tisti, ki so delali v gozdovih. Tam je bilo posebno delo na rižah zelo nevarno, pa tudi pri plavi in splavarstvu so ljudje včasih kar dosti tvegali.
Prva industrijska žaga v Nazarjah je delovala od leta 1901. Lastnik je bilo italijansko podjetje Fratelli Feltrinelli. Stala pa je tam, kjer so sedaj Arliči. Fotografija je iz leta 1959.
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 13
Organizacije
LASTNIKI GOZDOV OBISKALI RIBNICO NA POHORJU
Posestniki podarili 551 ha gozdov v raziskovalne namene
DAMJAN JEVSNIK,
vodja krajevne enote Gornji Grad, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
V soboto 12. oktobra, so lastniki gozdov iz Gornjega Grada, v petek, 25. oktobra, pa lastniki gozdov z Ljubnega ob Savinji obiskali severna pobočja Pohorja nad Radljami ob Dravi in se seznanili s tamkajšnjim sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi.
Kaj smo videli? Po začetnem ogledu parka z nekaterimi prav posebnimi drevesi v Radljah in bližnjega grička Kalvarija s starodavnimi kamnitimi kipci smo se pod vodstvom gozdarke iz ra-deljske enote Zavoda za gozdove Slovenije odpeljali na Pohorje, v gozdove Pahernikove ustanove. Gre za 551 ha zelo kakovostnih gospodarskih gozdov, ki so jih ostareli lastniki zapustili tej ustanovi. Njen namen je gospodarjenje z gozdovi v raziskovalne namene, štipendiranje študentov gozdarstva, promocija sonaravnega gospodarjenje in ohranjanje spomina na družino Pa-hernik, zlasti na inž. Franja Pahernika (1882 -1976), sonaravno razmišljujočega gozdarja in nekdanjega lastnika teh gozdov.
Ogledali smo si najdebelejšo Pahersko smreko, do katere vodi pot skozi svojevrsten
spomenik drevesu, narejen iz marmorja z južne strani Pohorja, in videli v okolici še več smrek izjemnih dimenzij, zanimivih kamnitih skulptur in zelo vitalne ter skrbno urejene mešane gozdove.
Obiskali smo tudi cerkvico na Bolfenku in ob njej lipo iz leta 1624. Žal je na prvi od obeh ekskurzij deževalo in smo takrat izpustili poučen sprehod skozi gozd ter vzpon na razgledno toč-
ko, od koder se vidijo širni pohorski gozdovi.
Ekskurzijo smo organizirali gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Gornji Grad, ki od leta 2013 pokriva tudi območje Ljubnega ob Savinji, v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom Nazarje in Društvom lastnikov gozdov Gornji Grad, ob pomoči občin Gornji Grad, Ljubno in Nazarje.
Damjan Jevšnik
Lastniki gozdov z Ljubnega ob Savinji pod Pahersko smreko (Foto: Stanko Prislan)
2. MARTINOV POHOD
Tokrat prehodili pot z dežniki
Deževje na drugo novembrsko soboto ni motilo najbolj vztrajne pohodnike, ki so se podali iz Šmartnega ob Dreti proti Nazarjam. Že sproščeno vzdušje med udeleženci na startu pred cerkvijo svetega Martina je dalo slutiti, da jim niti slabo vreme ne more do živega. Tega mnenja sta bila tudi nazarski župnik Franci Kovše, idejni vodja druženja, in Jože Pogorelčnik, vodja poti.
Dobra volja je udeležence srečanja, ki ga je organiziralo Društvo sv. Martina ob pomoči na-zarskega planinskega društva, po Kovšetovih besedah spremljala vso prehojeno pot, dežniki in primerna oblačila pa so k temu le pripomogli. Pohodniki so se iz Šmartnega podali na Brdo in preko Veniš do svojega cilja v Nazarjah - Boha-čevega toplarja. Franci Kovše je povedal, da so udeleženci prehodili le delček Martinove poti, ki vodi iz Madžarske, kjer je bil svetnik rojen, preko Slovenije in Italije do Francije, kjer je umrl.
Pohodniki so na cilju nadaljevali druženje ob mladem vinu, ki ga je blagoslovil župnik Kovše,
prijetnem kulturnem programu Ljudskih pevk Lipa iz Šmartnega ob Dreti in mešanega pevske-
ga zbora nazarskega Društva sv. Martina.
Marija Šukalo
Srečanje in pohod je organiziralo Društvo sv. Martina ob pomoči nazarskega planinskega društva.
(Foto: Marija Šukalo)
14 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Organizacije
GASILSKO POVELJSTVO OBČINE NAZARJE
Zagorelo v Žlabru, hiša je bila k sreči prazna
Zadnjo oktobrsko nedeljo je zagorela hiša v Katricah v Žlabru. Blizu osamljenega poslopja ni hidranta ali druge gasilne vode, dostop za cisterne pa je zelo otežkočen. Za gašenje požara so bila alarmirana vsa tri gasilska društva na-zarskega občinskega poveljstva.
S temi predpostavkami je bila pripravljena napovedana vaja operativnih članov prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti. Na požarišče je prišlo 40 gasilcev. K sodelovanju so povabili tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje.
Najprej so preskrbeli vodo za gašenje in morebitno napajanje cistern iz Drete. V ta namen so oblikovali okoli 400 metrov dolgo verigo cevi in pri tem uporabili tudi motorne črpalke treh društev. Ko je bil požar omejen do te mere, da je omogočil notranji napad in pregled prostorov, so se gasilci še prepričali, da je bil objekt prazen in v njem ni bilo poškodovanih oseb.
Vodja intervencije, občinski poveljnik Miran Krefl je povedal: »Podobne vaje so izredno po-
Prvi novembrski petek so se pred osnovno šolo na Ljubnem zbrali člani tamkajšnjega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Ljubno in Zveze združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM). V akciji bodi viden - bodi previden je bil namen opozoriti pešce in kolesarje na posebno previdnost, ki je potrebna še zlasti v teh mračnih dneh, ko že zgodaj pade tema in je zaradi megle in slabega vremena vidljivost slaba.
Akcijo je podprla tudi policija. Zbranim so se pridružili trije policisti Policijske postaje Mozirje. Kasneje so se podali po Ljubnem in po osta-
membne, saj se tako usklajuje delo gasilcev iz različnih društev in se člani spoznavajo z različnimi možnimi situacijami. Kot je pokazala ana-
lih naseljih občine in mimoidočim razdelili nekaj odsevnih trakov in kresničk.
Predsednik SPV Ljubno Primož Vodušek je pri tem povedal: »Žal je propagandnega materiala vsako leto manj. Javna agencija za varnost prometa je vsako leto bolj skopa z omenjeno robo. Ne samo, da je ne pošilja po pošti in jo je treba iti osebno iskat v Ljubljano, letošnji zavoj je bil tako skromen, da skoraj ni bilo kaj deliti. Malo smo pobrskali še po naših predalih in tako vendarle razdelili nekaj kresničk in odsevnih trakov, ki lahko rešijo marsikatero življenje na cesti.
Marija Lebar
liza, ki smo jo opravili takoj po zaključku, je bila vaja izpeljana solidno.«
Marija Lebar
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Jesen polna aktivnosti
Zgornjesavinjski študentje so v preteklem tednu sodelovali pri projektu Posodi svoj glas, kjer so pomagali zbirati sredstva za onkološki inštitut ter promovirali movember, mesec puščanja brkov, ki so simbol ozaveščanja svetovnega gibanja o bolezni raka prostate in njegovih posledic.
V	klubu še vedno zbirajo igrače in pozivajo vse, da pobrskajo doma po starih stvareh in jih namesto, da dobro ohranjene vržejo v smeti, prinesejo raje na njihove zbirne točke. Zbrane igrače bodo podarili vrtcem po Zgornji Savinjski dolini. Zbirna mesta so navedena na spletni strani kluba.
Ta petek pričenjajo z rekreacijo, ki bo potekala celo zimo do pomladi, vsak petek od 20. do 21. ure se jim lahko pridružite v veliki telovadnici ljubenske osnovne šole. Ukvarjali se bodo s športom, za katerega se bo odločila večina.
V	soboto, 23. novembra, ob 8. uri pa se bodo v radmirskem kulturnem domu na Gmajni od babic učili pripraviti »uliti ajdnek«.
Učenje peke ajdneka bodo pripravili skupaj z Društvom podeželskih žena Ljubno. Medse vabijo vse, ki jih zanima priprava te savinjske spe-cialitete. S seboj morajo prinesti le predpasnik in dobro voljo, za vse ostalo bodo poskrbeli študentje.
Štefka Sem
Člani SPV Ljubno, Zveze ZŠAM in policisti PP Mozirje so delili odsevna telesa ter opozarjati na varnost v cestnem prometu. (Foto: Marija Lebar)
Za gašenje požara so bila alarmirana vsa tri gasilska društva nazarskega občinskega poveljstva.
(Foto: Meri Gluk)
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE LJUBNO
Kljub omejenim sredstvom za varnost narediti čim več
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 15
SOLSKI CENTER VELENJE
Srednješolci ustvarjajo svojo Verižno reakcijo
Z oktobrom se je v Sloveniji pričelo znanstveno tekmovanje Verižna reakcija, v okviru katerega dijaki slovenskih srednjih šol skupaj s svojimi profesorji sodelujejo v ustvarjalnem eksperimentiranju. V tekmovanju sodelujejo tudi dijaki Šolskega centra Velenje, I. Gimnazije v Celju in dijaki Šolskega centra Celje.
Znanstveno tekmovanje Verižna reakcija sloni na vedoželjnosti učencev in njihovi sposobnosti reševanja težav. Od njih zahteva, da smiselno uporabijo znanje, pridobljeno pri šolskem pouku in na ta
način izdelajo edinstveno fizikalno-kemijsko napravo. Ekipo dijakov ŠCV - Gimnazija Velenje sestavljajo Manja Kopušar, Kristjan Kos, Jan Meh, Živa Zager in Ana Jakop, vodi pa jo mag. Karmen Grabant. Na www.chemgeneration.com/si/ chainreaction lahko glasujete za njihov videoposnetek.
NN
Velenjski srednješolci želijo spoznati vlogo znanosti tudi v vsakdanjem življenju.
RAZSTAVA KAMENIN IN FOSILOV NA RECICI OB SAVINJI
Pritegnile skrivnosti nastanka eksponatov
Osnovna šola Rečica ob Savinji je v goste povabila Romana Hergana iz botaničnega vrta Tal 2000. Hergan je zadnji petek pred krompirjevimi počitnicami otrokom predstavil svojo zbirko kovin, kamenin in fosilov.
Po besedah Zvonke Kladnik, predstavnice šole, imajo otroci le redko priložnost spoznati svet kamenin in fosilov, zato so v goste povabili predstavnika botaničnega vrta, ki je na zanimiv način pripravil uro spoznavanja narave. Otroci so si lahko ogledali preko 70 različno velikih eksponatov in z zanimanjem prisluhnili razlagi o njihovem nastanku.
Zbirko, ki je nastala v desetletju in pol, Hergan še vedno dopolnjuje s primerki iz Slovenije in tujine. Te pridobi na sejmih zunaj države, domače pa nabira po različnih krajih domovine. Sicer pa je zbiralec znan predvsem po tem, da je v okolici Rač zgradil prvi slovenski zasebni botanični vrt,
Roman Hergan je otrokom pripravil zanimivo učno uro. (Foto: Marija Sukalo)
ki skuša že v zasnovi posnemati naravo. Rastline je nabiral v močvirjih slovenskih rek in potokov. V njegovem ribniku raste kar nekaj močvir-
skih vrst rastlin, ki so v Sloveniji izredno redke ali jih v naravnem okolju sploh več ni.
Marija Šukalo
VRTEC GORNJI GRAD
Po nevarnih poteh skupaj s policistom
Otroci iz vrtca so imeli poučni sprehod in pogovor s policistom. (Foto: Štefka Sem)
Skupini Ježki in Zvezdice v gornjegrajskem vrtcu je pred časom obiskal policist mozirske policijske postaje Peter Neuholt. Predstavil jim je delo policistov in opremo, ki jo uporabljajo za osebno varnost.
Po predstavitvi so se otroci sprehodili skozi kraj, kjer jim je policist spregovoril o pasteh ceste in o tem, kako morajo skrbeti za svojo varnost. Skupaj so ugotovili, da je vedno potrebno pogledati na obe strani ob prehodu preko ceste, predvsem pa, da morajo cesto prečkati skupaj z odraslo osebo. Neuholt je ob zaključku druženja otroke zelo pohvalil za sodelovanje, le-ti pa so ga, radovedni, kot so, imeli še veliko za povprašati glede njegovega dela.
Štefka Sem
16 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Kultura, Čestitke, Oglasi
V KNJIŽNICI GORNJI GRAD PREDSTAVILI PRVENEC SLAVKA KOBETICA
Malo drugače napisano ljubezensko pismo
Knjigo Vilinkino hrepenenje, ki je izšla v samozaložbi in jo je za tisk pripravil naš časopis, je v gornje-grajski knjižnici, prvi ponedeljek v
kljub temu, da je kratko, nastajalo več kot šest let, zgodba pa je plod več kot sedem tisoč poslanih kratkih in številnih elektronskih sporo-
Slavko Kobetič je v pogovoru z moderatorko Matejo Ugovšek Lever (desno) in ilustratorko Nejko Selišnik predstavil nastajanje knjige.
(Foto: Marija Sukalo)
novembru, ob pomoči moderator-ke Mateje Ugovšek Lever predstavil avtor Slavko Kobetič. V pogovoru so sodelovali tudi ilustratorka knjige Nejka Selišnik, oblikovalec Uroš Kotnik in lektorica Lucija Krznar.
Avtor je dejal, da je knjižno delo
sta namen in ideja besedila izvirna, vsebina pa je takšna, da se čuti, da so jo pisala najlepša, pristna čustva. Ko sem pisal, se tega nisem zavedal. To sem začutil, ko je bila »pravljica« v celoti napisana,« je med drugim o knjižnem prvencu povedal Kobetič in poudaril, da je zapisane besede izjemno lepo likovno opremila ilustratorka Selišni-kova. S tem so se strinjali tudi obi-
skovalci, ki so si razstavljene ilustracije iz knjige lahko ogledali.
Tako Selišnikova kot Kotnik sta v pogovoru izpostavila, da njuno delo ni bilo težko, saj sta le sledila dobro napisani, čustveni zgodbi. Krznarje-va je povedala, da je pri lektoriranju avtorju pustila veliko svobode, da je zgradil svoj prepoznavni slog, in pohvalila bogat jezik ter prispodobe.
Marija Šukalo
čil. Čeprav je napisana kot pravljica, je osebna izpoved pisca.
»Pravzaprav je v osnovi malo drugače napisano ljubezensko pismo. Z njo sem hotel povedati, kaj čutim na drugačen način. Na takšnega, kakršen sem. Mislim, da
£

21. ncr.imlJrd Je uplinita 3. ivctkij
Lucija Funte k
Veliko zdravja, smeha tn otroške razigra na sil ji želimo vsi. ki jo imamo radi.
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
OSNOVNA SOLA GORNJI GRAD
Evakuacija uspela, učenci spoznavali, kako pogasiti požar
V četrtek pred krompirjevimi počitnicami je zagorelo v šolski knjižnici na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu. Ob alarmu so učenci v spremstvu učiteljev hitro zapustili šolo in se ob napotkih gasilcev zbrali na šolskem igrišču nad njo.
Seveda požar ni bil resničen, takšen je bil scenarij vaje v primeru požara. Vajo so na šoli izpeljali zelo dobro, na pomanjkljivosti, ki so jih gornjegrajski prostovoljni gasilci še zaznali, pa so opozorili tako učence kot učitelje.
Po dvakrat izvedeni evakuaciji iz šole je bil čas še za praktično učenje gašenja. Tekom tehniškega dneva so namreč učenci izvedeli veliko o gašenju različnih požarov, o radioamaterskih zvezah in delu gasilcev ter njihovi opremi. Priložnost, da svoje pridobljeno znanje uporabijo, so učenci dodobra izkoristili. Lahko so gasili z gasilskimi aparati na prah, s peno in vodo.
Gasilci so pripravili še demonstracijo gašenja vnetljivih snovi in gašenja vročega olja, s poudarkom na varnem gašenju in uporabi pravega sredstva za gašenje. Da voda in vroče olje ne
Kako lahko z nepravilnim gašenjem požar še poslabšamo, so gasilci prikazali na primeru gašenja vročega olja z vodo. (Foto: Štefka Sem)
MLADI NOVINARJI OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
Obiskali uredništvo Savinjskih
novic
gresta skupaj, saj se požar le še razširi, so lahko udeleženci sami videli med praktičnim prikazom. S tem so jim gasilci pomagali, da se bodo tudi sami znali držati letošnjega gesla meseca požarne varnosti, ki je Začetni požar lahko pogasimo sami.
Štefka Sem
V petek, 8. novembra, smo se učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo odpravili na obisk uredništva Savinjskih novic, da bi spoznali, kako poteka priprava na izid našega lokalnega tednika.
Prijazno sta nas sprejela izvršni urednik Igor Solar in oblikovalec Uroš Kotnik. Seznanila sta nas z zgodovino izhajanja časopisa, na ka-
kšen način novinarji pridobivajo informacije in prispevke, ki jih vključijo v posamezno številko časopisa, kako poteka komunikacija med urednikom in oblikovalcem, predstavila sta vse korake nastajanja posamezne številke ter kako poteka oblikovanje strani z računalniškim programom.
Helena Orel in Urh Moličnik
Naše prijetno in poučno druženje v uredništvu smo obeležili s skupinskim fotografiranjem in zaključili z željo, da bomo vse koristne informacije uspeli uporabiti, ko bo nastajal naš šolski časopis. (Foto: TG)
I
18 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Šport, Kultura
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
V novo sezono z novim vodstvom
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje (GSK) je s trdnimi koraki stopil v peto desetletje delovanja v zgornjesavinjski dolini. V juniju so člani na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Predsednica Mojca Križ nam je povedala: »Želja in namen sta popularizirati delo društva, ga osvežiti in približati sedanjim, novim in tudi nekdanjim članom društva, da bi začutili, da je to naše in vaše društvo, da vizijo in cilje kluba spremenimo v življenje, dejanja. To pa je naloga za vse nas, posebej še za novoizvoljeno vodstvo kluba.«
POSTAVITEV POGOJEV ZA DELOVANJE
»Vodstvo je po pregledu in analizi stanja začelo z aktivnostmi za izboljšanje stanja oziroma aktivnosti v klubu. V resnici so bila potrebna v tem kratkem času velika prizadevanja, pa tudi odrekanja za skupne cilje,« je povedala predsednica.
V klubu se bodo potrudili, da bodo tudi v letošnji sezoni zagotovili skupini najmlajših tekmovalcev, ob pomoči tudi staršev, udeležbo na regijskih, pokalnih in drugih organiziranih tekmah za mlajše kategorije tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju. Poskušali bodo uresničiti idejo o organizaciji tekmovalnih kampov v spomladanskih mesecih in organizirati strokovno ekskurzijo v tujino.
AKTIVNI PREKO POLETJA IN JESENI
Mojca Križ nam je predstavila pretekle aktivnosti: »V zadnjih avgustovskih dneh smo izve-
dli tradicionalno akcijo pobiranja kamenja na Golteh, ki smo jo zaključili z družabnim srečanjem. V oktobrskih dneh smo za vse člane organizirali kostanjev piknik v kampu Menina ... Vsak mesec organiziramo predavanje, delavnico oziroma pogovor po tematskih sklopih. Tako nam je v oktobru predaval dr. Mitja Bračič o kondicij-
ski pripravi in ustrezni prehrani športnikov. V novembru bo v času tradicionalnega smučarskega sejma potekala predstavitev ustrezne in pravilne priprave smuči.
Skladno z načrtom nabav oziroma z razpoložljivi finančnimi sredstvi kluba skušamo po najboljših močeh čim bolj racionalno obnavljati in
Najmlajša selekcija se že pripravlja na novo sezono. (Fotodokumentacija kluba)
NOVA ŠTIFTA
Gelcin šov z glasbeniki
Konec oktobra se je v kulturnem domu v Novi Štifti odvijal tradicionalni večer domače glasbe, ki so ga poimenovali Zapoj z menoj. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Lojze Sa-vinšek, nastopili pa so novoštiftni publiki dobro znani glasbeniki.
Med prepevanje in igranje pa se je ponovno vmešala Gelca z Zavodnja, katero upodablja Ivo Tesovnik. Nastopajoče je vabila in pošiljala z odra, med tem pa povedala marsikatero zabavno misel ali po njenem zgodovinsko dejstvo. Smeha zatorej ob plevici Gelci, ki tokrat ni prišla oborožena s »pralco«, saj čaka na novo, ni manjkalo.
Za dobro vzdušje so skrbeli tudi nastopajoči glasbeniki. Ljudske pevke Lipa, Kristina in Pepca, bratje Zavolovšek in družina Zavolov-šek, pa mladi harmonikar Klemen Lampreč-nik in Savinjski fantje so glasbeno razvajali obiskovalce. Slednji so s Slakovo pesmijo V dolini tihi privabili k prepevanju vse obiskovalce prireditve.
Štefka Sem
Gelca z Zavodnja je nastopajoče vabila in pošiljala z odra, med tem pa povedala marsikatero zabavno misel.
(Foto: Štefka Sem)
nakupovati potrebno opremo in zagotoviti, da bo naše strokovno osebje, to so trenerji, učitelji in sodniki, ustrezno usposobljeni. Kot društvo moramo ne glede na razsežnosti gospodarske in splošne družbene krize, ki se vztrajno zajeda v vse pore življenja in ki bo zagotovo prinesla tudi klubu še slabše materialne pogoje, slediti razkošju, ki ga omogoča strokovnost, predanost in vztrajnost,« nam je zaupala predsednica kluba.
VABIJO NOVE ČLANE
V klubu si bodo prizadevali za bolj intenzivno sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami in širše, predvsem na področju telesne vzgoje v smislu prvih zavojev na smučeh. »V Gor-njesavinjskem smučarskem klubu si želimo tudi bolj intenzivnega sodelovanja s sosednjimi smučarskim društvi in klubi ter širše, ne smemo pa pozabiti na sodelovanje z občinami kot tudi drugimi društvi Zgornje Savinjske doline,« je dodala sogovornica.
Kot vsako leto bodo tudi letos organizator smučarskih tekem za cicibanke in cicibane vzhodne regije in drugih tradicionalnih smučarskih tekem, kot so odprto prvenstvo Golt, smuk Belega zajca itd. V svoje vrste pa vabijo tudi nove članice in člane.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 19
Ljudje in dogodki
PODMLADEK PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA NOVA ŠTIFTA
Gasilci so zakon!
Odločitev je padla: čas je za izlet! Tako so si rekli v PGD Nova Štifta in za svoj podmladek prvo soboto v novembru organizirali nadvse zanimiv izlet v Ljubljano - kot zahvalo za dosedanje in spodbudo za prihodnje udejstvovanje v gasilstvu. K udeležbi so povabili še starše, za boljše »povprečje« pa tudi nekaj starejših.
Z organiziranim avtobusnim prevozom smo se odpravili naravnost v Gasilsko brigado Ljubljana, ki ima svoj sedež na Vojkovi cesti. Po prijaznem sprejemu in uvodnem nagovoru Jureta in Luke so nam s kratkim filmom predstavili zgodovino njihove gasilske brigade, nato pa nam je Luka razkazal vsa vozila in opremo, ki jih uporabljajo v svojih akcijah: tako tista za posredovanje v prometnih nesrečah, kot tista za intervencije v požarih ali reševanje mačk z dreves. Seveda niso pozabili na dva »oldtajmerja«, ki ju z veseljem uporabijo, ko se poroči kateri od gasilcev. Za zaključek smo pritisnili še eno gasilsko sliko, se zahvalili za prijaznost in oddrveli proti centru - na pico in čevapčiče, kaj pa drugega!
Ko se otroške misli ne vrtijo več okrog hrane, jih je treba nekako zaposliti. V Hiši eksperimen-
tov so imeli kaj početi. Ker pa se je dan že nagibal k poznemu popoldnevu, je bilo treba pohiteti, da ne bi zamudili ... kina in kokic, seveda! Do Ko-loseja smo prispeli, kot bi mignil, se razdelili po skupinah glede na žanr, ki smo ga hoteli gledati, in se prepustili užitkom velikega platna.
Na poti nazaj sta že tako dobro vzdušje na avtobusu popestrila Mitja in Katja s harmoniko in kitaro, zato nam je vožnja še prehitro minila. Še kratek postanek na vrhu prelaza in izlet je bil popoln. Prijeten, pester, ponovljiv. Kajne?
Barbara O. K.
Za zaključek smo pritisnili še eno gasilsko sliko.
USTVARJALNE DELAVNICE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Zaposlili tako osnovnošolce kot srednješolce
V času krompirjevih počitnic so se ljubenski osnovnošolci družili v ustvarjalnih delavnicah. Slednje sta pripravila Klub zgornjesavinj-skih študentov in ljubensko kulturno društvo ter TIC Ljubno. Po besedah predsednice društva Zvon-ke Kladnik je bil odziv presenetljiv. Skoraj 50 otrok, kar je 15 odstotkov vseh osnovnošolcev od sedmega do štirinajstega leta, je dva
dni ustvarjalo in si s tem krajšalo počitniške ure.
Otroci so se učili igranja na bobne, delali prve plesne korake, iz lesa izdelovali ptičje hišice ter jih barvali, iz različnih materialov izdelovali novoletne okraske. Medtem ko so omenjene delavnice potekale ob anima-torjih srednješolcih v kulturnem domu, so se najbolj zvedavi preizkusili v peki ajdneka v Fašunovi hiši.
IZJAVA TEDNA
Vanja Rajter, mlada bodoča frizerka:
»Tam je bila vsa možna elita, prireditev na največjem nivoju in občutek zaželeno-sti, ki ti ga dajejo. Ne tako kot pri nas v Sloveniji, kjer se vse začne z nevoščljivostjo.«
Izdelovanj ptičjih hišic je bilo za otroke zanimivo opravilo.
(Foto: Marija Sukalo)
S tem so po mnenju Kladniko- učili. Tudi v prihodnje želijo pridobiti
ve zaposlili tako osnovnošolce kot srednješolce. Slednji so se ob ani-miranju mlajših namreč veliko na-
čim več mladih, da bodo v pomoč pri izvajanju delavnic.
Marija Šukalo
20 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Zmagoviti niz nadaljevali na savinjskem derbiju
Nazarski košarkarji v letošnji sezoni še ne poznajo poraza. Po uvrstitvi v 4. krog pokala Spar so na prvi domači tekmi v 3. krogu 4. SKL vzhod 1 premagali tradicionalne nasprotnike z Vranskega in se zavihteli na prvo mesto na prvenstveni lestvici.
Tekme med košarkarji iz Nazarij in Vranskega imajo status savinjskega derbija, kjer je pri-
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.a, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
ŠPORTNO PLEZALNA SEKCIJA MOZIRJE
Verbuč trdno na prvem mestu
Športni plezalci in plezalke so konec preteklega meseca nadaljevali s tekmami državnega prvenstva v težavnosti. Na tekmovanju v Tržiču so se 27. oktobra pomerili v vseh kategorijah. Dva tedna kasneje so se pomerili v Škofji Loki, prav tako v vseh starostnih kategorijah. Nastopili so trije tekmovalci ŠPS PD Mozirje, med katerimi se je najbolj izkazal Grega Verbuč.
V kategoriji cicibanov je Verbuč obakrat zmagal in s tremi zmagami vodi v skupnem seštevku državnega prvenstva. V zelo izenačeni kategoriji starejših deklic je Julija Verbuč osvojila 17. in 14., Manca Glušič pa 18. in 22. mesto. Do konca sezone jih čakata še tekmovanji v Slovenski Bistrici in Kranju, kjer bo zaključek letošnjega državnega prvenstva, tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju.
Benjamin Kanjir
Grega Verbuč (desni na najvišji stopnički) s tremi zmagami vodi v skupnem seštevku državnega prvenstva.
sotno izrazito sosedsko rivalstvo. To se je izkazalo tudi na sobotni tekmi, s katero so se nazarski igralci predstavili svojim navijačem še v prvenstvu po uspehu v pokalnem tekmovanju. Domača dvorana in pravi nasprotnik sta bila dodaten motiv za dober začetek gostiteljev, ki so tekmo odprli s tremi zaporednimi trojkami in kmalu vodili 16:4. Gostujoči košarkarji so se razigrali v napadu in hitro pokazali, da so proti Nazarča-nom vedno motivirani. Gledalci v dvorani so lahko opazovali točo košev na obeh straneh, na od-
Nazarski kapetan Blaž Vodončnik je bil strelsko učinkovit v prvem polčasu.
(Foto: Roman Mežnar)
V soboto so nazarske rokometašice v domači dvorani iskale še peto zaporedno zmago v 8. krogu 1. B državne lige in jo našle proti ŽRD Škofja Loka. Rezultat je bil 32:24, vendar je bila zmaga težja, kot kaže izid. Uspešno so igrale tudi igralke iz selekcij mlajših deklic A in B.
Uvod v večerno tekmo članic je bil uspešen za nazarski klub. Selekcija mlajših deklic A se je dobro upirala favoriziranim vrstnicam iz ŽRK Celje in iztržila neodločen rezultat 15:15. Tudi selekcija mlajših deklic B je imela tekmice iz istega kluba, vendar je kljub dobri igri in trudu klonila pri 16:18.
Članice so tekmo začele ob 17. uri, tokrat pa niso uspele vsiliti svojega načina igre. Škofjelo-čanke so uspešno prebijale domačo obrambo in večino golov dosegle s črte šestih metrov. Na drugi strani je nazarski napad na čelu s strelsko
mor pa so domačini šli z desetimi točkami naskoka (48:38).
Prednost ni obetala mirnega nadaljevanja, vendar so nazarski igralci kljub razigranim gostom, pri katerih je prednjačil Žan Ocvirk s 30 doseženimi točkami, nadzorovali potek srečanja. Strelsko je na strani domačinov izstopal Primož Bitenc z 22 točkami.
Vztrajnost se je gostom poplačala ob koncu zadnje četrtine, saj so se s štirimi zaporednimi trojkami približali na le pet točk zaostanka (86:81). Minuto in pol pred koncem je odločilno trojko prispeval Lovro Blatnik. Nazarčani so popolnoma ustavili nalete Vranov, ki niso dosegli niti točke več, in se zasluženo veselili še tretje zmage na uvodnih treh srečanjih ter se ob porazu Bistrice v Vojniku povzpeli na vrh lestvice.
Trener Rajko Rituper je bil zadovoljen z zmago in borbenostjo svojih košarkarjev, manj zadovoljen pa je bil z obrambo, ki je po njegovem mnenju prejela preveč košev. Priložnost za prenos dogovora s treningov na tekmo bodo Nazarčani imeli že danes na gostovanju v Bistrici.
Roman Mežnar
Nazarje : Vrani Vransko 95 : 81
(23:15, 25:23, 25:26, 22:17)
3. krog: Nazarje : Vrani Vransko 95:81, Voj-nik : Bistrica 83:77, Posavje Sevnica : Ptuj 95:52.
Lestvica po 3. krogu: 1. Nazarje 6, 2. Bistrica 5, 3. Vojnik 5, 4. Posavje Sevnica 5, 5. Vrani Vransko 3, 6. Ptuj 3.
razpoloženo Sandro Melavc (13 golov) funkcioniral, zato je bila vseskozi rahla prednost na strani Nazarčank.
Odločilno prednost so si domačinke priigrale 10 minut pred koncem srečanja. Domači trener Brane Dobnik je bil prisiljen že v drugo minuto odmora. Njegovi napotki so obrodili sadove, saj so njegove igralke zaigrale bolje v obrambi in s hitrimi napadi polnile mrežo nasprotnic. Tekmo je zaznamovala poškodba Sanje Danojevič, ki je pri trčenju z nasprotno igralko utrpela udarec v glavo in so ji morali pomagati z igrišča.
Trener Dobnik je bil mnenja, da je njegova ekipa odigrala daleč najslabšo obrambo v letošnjem prvenstvu. Zaveda se, da imajo s tako obrambo bolj malo možnosti za zmago na gostovanju proti naslednjim nasprotnicam RK Burja iz Škofij.
Roman Mežnar
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Kljub slabši obrambi zabeležile peto zaporedno zmago
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 21
Kronika, Zahvale
POLICIJA SVETUJE
Nastopil je čas obvezne uporabe zimske opreme v prometu
Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s to opremo.
Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, morajo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar morajo vozniki pravočasno poskrbeti.
Za zimsko opremo motornih vozil štejejo pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali M.S ali M&S.
PREDPISANE GLOBE ZOPER KRŠITVE V ČASU ZIME IN ZIMSKIH RAZMER
Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
Z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. Prav tako se kaznuje voznik,
ki ne upošteva prometne signalizacije za označitev zimskih razmer, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da vozniku omogočajo normalno vidljivost.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (njihova odgovorna oseba z globo 120 evrov), če vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, če se zaradi neustrezne zimske opreme ustavi na cesti in ovira promet ter ob neupoštevanju prometne signalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na določenem delu ceste.
Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno.
BK
Ko se znajdeš v težavah in ti gre vse narobe, ko se ti zazdi, da ne boš zdržal niti trenutka več, tedaj nikoli ne odnehaj, kajti to je pravi čas in kraj, da se bo obrnilo na bolje.
Harriet Stowe
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	NEZNANCI UKRADLI REGISTRSKE TABLICE
Nazarje: 11. novembra je oškodovanec obvestil policiste, da je v Nazarjah neznanec v času vikenda izvršil tatvino reg. tablic LJ CZ-682 z vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču gradu Vrbovec v Nazarjah. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila.
•	TATOVI SNELI 20 METROV ŽLEBOV
Rečica ob Savinji: 11. novembra popoldan so bili policisti obveščeni, da je na Rečici ob Savinji neznanec iz nedograjene stanovanjske hiše ukradel okoli 20 metrov bakrenih žlebov.
•	LOPOV IZ DELOVNEGA STROJA IZČRPAL GORIVO
Rovt pod Menino: V noči na 14. november je prišlo v Rovtu pod Menino do tatvine goriva iz delovnega stroja. Neznani storilec je odtrgal ključavnico na pokrovu rezervoarja delovnega stroja in iz notranjosti izčrpal pogonsko gorivo.
•	PONOČI OKRADEL HIŠO
Prihova: V noči na 16. november je neznani storilec iz odklenjene stanovanjske hiše na Prihovi izvršil tatvino prenosnega računalnika, cigaret in hrane. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
Delo in poštenje tvoje bilo je življenje. Odšla od nas si kot tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Za zglede lepe in ljubezen milo naj ti da Bog večno plačilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Ane HREN
rojene Bastl p.d. Rjavčeve mame iz Lačje vasi
Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, za vso pomoč, ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja dobrim sosedom, sovaščanom, maminim bratom in sestri z družinami za nesebično pomoč, molitev in podporo v najtežjem trenutku.
Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mame, darovali za svete maše, dar za cerkvene potrebe, cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Iskreno se zahvaljujemo duhovniku g. Ivu Holobarju, domačemu župniku g. Ferdinandu Luknarju in diakonu Stanku Čeplaku, ki ste darovali sveto mašo, občuteno pogrebno slovesnost ter izrekli besede tolažbe in upanja.
Iskrena hvala pevcem iz Mozirja ter domačemu župnijskemu pevskemu zboru, ki ste s tako lepim petjem lajšali slovo od naše mame.
Iskrena hvala govorniku g. Milanu Zavolovšku, pogrebcem, praporščakom, za odigrano Tišino, ministrantom, dežurni reševalni službi in pogrebni službi Morana.
Vsem skupaj in še vsakemu posebej iskrena hvala!
Hčerka Darinka z družino
22 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013

Zahvale, Oglasi
Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si
večnega veselja!
ZAHVALA
dragemu stricu in bratu
Jožetu HRIBERŠKU
19.8.1942 - 12.11.2013
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše, molitve in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč, kakor tudi medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Nazarje ter gospe Nataši za zelo lep nagovor.
Nečakinja Romana, sestra Gelca z družino in
ostali sorodniki
Srce je srečno, kadar vas vidim moje planine, moje gore.
Enkrat počitek zadnji mi dajte moje planine, moje gore.
(Robanov Joža)
V SPOMIN
20. novembra je minilo 30 let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
Robert BEZOVNAK
19.9.1960 - 20.11.1983 iz Juvanja
Hvala vsem, ki mu z lepo mislijo posvetite trenutek spomina in po-stojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
V SPOMIN
21. 11. mineva 10 let, odkar je odšla tja, kjer tišina šepeta, draga žena, mama, babica in prababica
Ivanka FUNTEK
iz Luč
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.
Njeni domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi.
(Tone Pavček)
V SPOMIN
Te dni mineva deset let, odkar se je poslovila naša ljubljena mama, stara mama in prababica
Marija ŽUNTER
roj. Krumpačnik iz Nizke
Hvaležni smo ji za vso njeno ljubezen, ki nam jo je nesebično poklanjala. Zelo jo pogrešamo!
Vsi njeni
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
KO SE BABNICE TRGAJO ZA DEDCA
Bilo je ondan v Bočni. Ko se je pojavil na odru fant od fare Marko Ročnik, znani konjerejec in furman iz Podhoma, sta dve babnici, dve Petri, zgrabili po njem, da ni bilo verjeti očem. Petra Bastl na levi, je Petri Marovtovi na desni odločno nastopila, da ga je najprej ona zgrabila in za javnost poljubila. Ta desna pa nazaj na ves glas: »Tud jaz bi ga vzela za ples!«, pa je žal Marko odšel konjče nafotrat vmes.
ČRNI MAČEK K FRIZERKI
Taglavni »maček«, vodja ansambla Črna mačka iz Solčave, Jani Čerček se že pripravlja za novoletno turnejo, po novem brez sive ekonomije. Naročil se je pri frizerki Marjani Rahten iz Lok pri Mozirju, da bi imel poleg harmonike in mikrofona svojo glavo na ogled in pravočasno nared. Marjana pa ne čaka križem rok, saj tudi druge stranke pritiskajo.
TRI ZNANE MOZIRJANKE IN VINO VERITAS
Ondan so se na pokušini vin v Steyer-Grudnikovi kleti pojavile tudi tri znane Mozirjanke: Elica Bele, Tanja Javornik in Damjana Pavlič
(od leve). Ko so nazdravile z osrednjim gostiteljem in promotorjem svoje blagovne znamke, Danilom Steyerjem, je le-ta v kuloarskem pogovoru menil, da se je kultura pitja v Mozirju znatno izboljšala. Eli-ca ga je skrila pod mizo, Tanja dvignila v pozdrav, Damjana pa zavila z očmi, preden so poznavalsko trknile in srknile iz kozarcev bak-husove kapljice radosti.
24 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013
Križanka, Napovednik
							sestavil: peter udir	ptica ujeda	nelegalna dejavnost	skupek izrojenih malignih pigmentnih celic	neodločen položaj pri šahu	simbol za naravni logaritem	zbirka staroislandskega slovstva	ameriška igralka ( diane 1	mlada, majhna srna
							nezložena beseda (llngv.)								
							okrasni zimzeleni grm								
							sodobnik ilirov					2i ur			
û							reaktivno letalo					Creslovina			
											r komik (jacques)				
											kavelj, kljuka				
	tovorna ladjia brez stalnega voznega reoa	izoelek iz gume za brisanje napisanega	polorag kamen vijoličaste barve	strel, boris	pritok rena v nemčiji	elanova smučka d1ktat							orff, carl		
s*													redka kovina sive barve [Vb)		
izdajatelj ■menice								pristojbina za dovolitev lova pridelek enegaleta							
suka struga hudournika							pripadnik lamaizma muslimanska vera							želo nalezljiva kožna bolezen z močnim srbenjem	osmlnka tiskovne pole
ameriški pisatelj (george. M6S-1M4I				FR. POKRAJINA (sir) ž morjem obdano kopno					rakunji pes	nekd. hrv. košarkar (andro) spoj roke s trupom					
slovenski iv voditelj, igralec (trefalt)					žena perz-kralja kserksa sl. igralka (rinai							vodna žival s kleščami bikoborski vzklik			
nepomembna sestavina											gosp. dejavnost v manjšem obsegu andrej v1zjak				
rastlina ali žival 12 eksotičnih dežel						nepravilnost, izjemnost									
otka pri plugu						srbski filmski režiser (dušan •Wr, Misteri] Ofgenčme«)									
Napovednik dogodkov	
Petek, 22. november	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Racman in knjiga
	ob 18.00. OŠ Mozirje Potopisno predavanje Alberta Kolarja Kakšne barve je Afrika pri ekvatorju?
Sobota, 23. november	ob 8.00. Radmirje (Gmajna) Delavnica priprave ajdneka
	ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Luxuris Vojnik (kadeti)
	od 16.00 do 18.00. Dom Kulturne Nazarje Zbiranje rabljenih igrač za vrtec Nazarje
	ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Večer slovenske besede
Nedelja, 24. november	od 8.00 do 12.00. Trgovina Tuš Mozirje Zbiranje rabljenih igrač za zgornjesavinjske vrtce
	ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Luxuris Vojnik (mladinci)
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje 10. dobrodelni koncert župnijske Karitas Mozirje-Šmihel
Slovarček:
EDDA - zbirka staroislandskega slovstva; RAMBLA - suha struga hudournika; SIMPLEKS - nezložena beseda;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ABSTRAKTA, NEKADILEC, ASOP, DANE, PEVEC, RIT, MEDITACIJA, OSIR, BANAT, AKSOLOTL, RADE, PRAČAR, OTALITEV, LOV, PES, HILL, RR. OKAPI, PREDELAVA, MAGISTRAT, RABIN, BREK, IHTA, OCENA
J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 25
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Napovednik dogodkov	
Nedelja, 24. november	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Koncert ob 15-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje
Torek, 26. november	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Legenda o svetem Miklavžu
Sreda, 27. november	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Legenda o svetem Miklavžu
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Legenda o svetem Miklavžu
Četrtek, 28. november	ob 17.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Legenda o svetem Miklavžu
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjig Karla Gržana Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? in Mance Košir Čas za modrost
Petek, 29. november	ob 20.00. Šport center Prodnik Juvanje Potopisno predavanje Gašperja Napotnika o kmetovanju v Združenih državah Amerike
ŽIVALI - PRODAM
Žrebico shl, staro 8 mesecev, prodam; tel. 583-23-60.
Prodam bika simentalca, težkega 150 kg; gsm 031/855-186.
Prodam kravo simentalko, pašno, brejo 2. teleta; gsm 041/631-583. Telico čb, pašno, iz ap kontrole, prodam; gsm 031/314-775.
Telico sivko, visoko brejo, in žrebico za zakol prodam; gsm 041/239-017. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520.
Prodam prašiče, mesnate pasme, kr-mljene z doma pridelano hrano; gsm 041/619-372 Fišar.
Prodam pujske od 25 do 110 kg za zakol ali rejo ter 100% bučno olje; gsm 041/445-315.
Prodam prašiča, težkega cca 200 kg, domača krma; tel. 03/583-32-72.
Prodam ovčjo volno, sivo in belo, cca 48 dag = 12 eur; gsm 070/859-761. Prodam ptujsko rumeno čebulo, 5 kg = 4 eur, pripeljem; gsm 040/797-109. Prodam jabolka, več vrst, in domač česen,
pripeljem na dom; gsm 040/220-643. Prodam krompir za ozimnico, neškro-pljen; gsm 031/762-772. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam mešalec za testo in meso. Trofa-zni motor, malo rabljen; gsm 040/543561.
Prodam otroško posteljico z jogijem, stranske blazine, 30 eur; gsm 051/428-732. Prodam rabljeno kotno sedežno, temno zeleno, 280 x 220 cm, za 50 eur; gsm 031/287-434.
DRUGO - KUPIM
Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
DRUGO - IŠČEM
Iščem družbo za vožnjo v službo, relacija Mozirje-Ljubljana; gsm 051/625-441.
NEPREMIČNINE
Oddam v najem ali prodam garsonjero v Lačji vasi; gsm 031/526-984. Zemljišče za vrt oddam med Cesto na Vrhe in Trnavo; gsm 041/650-151.
DRUGO - PRODAM
OPOZORILO - OBVESTILO
Obveščava vse, kateri sklepajo kakršnekoli posle, pri nakupu, najemu zemljiških parcel ali kakršnekoli posle s kmetijskimi stroji itd., da so vsa pooblastila, katera se nanašajo na Praznik Marjana in Praznik Boris, da so ponarejeni najini podpisi in z naklepom Emila Praznika, so zlorabljeni, midva mu nisva dala nobenega notarskega pooblastila za kakršnokoli pravno ali upravno dejanje!
Za vse informacije se obrnite na Policijo ali obvestite naju na najino tel. št. 031/798-688 in 041/477-783.
Boris Praznik, Potok 32, 3331 Nazarje Marjana Praznik, Potok 32, 3331 Nazarje
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	BRUŠENJE
mesarskih in kuhinjskih nožev; gsm 041/672-768.
Lovro Hribernik s.p., Brezje 35, 3330 Mozirje.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; ter
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove in rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	GEODETSKE STORITVE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	KERAMIČARSTVO
Kvalitetno opravljena storitev po dogovorjeni ceni; gsm 041/483692, www.keramicarstvo-artus.si
A.Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
www.savinjske.com
26 Savinjske novice št. 47, 22. november 2013

Savinjske novice št. 47, 22. november 2013 27
Oglasi
MARTINOVA DEGUSTACIJA VIN V STEYERJEVI KLETI V MOZIRJU
Vzdušje kot se šika ob martinovem
V soboto, 16. novembra, še v času martinovanj po vsej »vinski« deželi Sloveniji so v Steyerjevo vinsko klet v Mozirje povabili na druženje in pokušino vin ter oljčnega olja. Pred in v kleti Na trgu 21 v Mozirju sta se predstavila dva priznana slovenska proizvajalca vin iz Štajerske in Dolenjske ter oljčnega olja iz zaledja slovenske obale.
Že takoj po 13. uri se je dvorišče družine Grudnik, kjer so postavili namenske in jesensko aranžirane stojnice, napolnilo z obiskovalci, »martinova degustacija« pa se je potegnila vse do večera. Vinogradništvo Komatar iz Gadove Peči, Vinogradništvo Steyer iz Plitvice v občini Apače in Oljkarstvo Jerebica iz Nove vasi pri Sečovljah so ob organizaciji mozirskega gostitelja z manjšo, a na moč privlačno vinsko kletjo, želeli spomniti na dobro letino, ki bo odmevna predvsem po kakovosti vin in oljčnega olja.
Na pokušino se je zbralo veliko Mozirjanov in občanov iz vse doline ter od drugod. S ponudbo domačega kruha, salam in zaseke, namaza iz posebnih oljk avtohtone sorte štorta, z zlatom nagrajenim letošnjim šampionskim letnikom ek-stra deviškega oljčnega olja v Dubaju idr.
Danilo Steyer (desno) je ugotavljal, da so se ljudje vživeli predvsem v pokušino, o vinih in kulinariki so želeli izvedeti čim več, zanimali pa so se za letošnji vinski pridelek. (Foto: Jože Miklavc)
spoštujemo Bakhusova načela, kulturo pitja in tisto znano, po pameti ga pijmo, da glave ne zgubimo.«
Pili ga bomo torej malo, pili bomo samo dobrega in zakaj ne ravno cvička iz Gadove Peči ali dišečega traminca s Pli-tvičkega vrha?!
PR
Komatarjeva stojnica (Foto: Jože Miklavc)
V dokaj prijaznem vremenu so obiskovalce sprejeli odprtih rok gostitelj Danijel Grudnik, Danilo in Magda Steyer, Alfonz in Jožica Komatar, Nina in Kristjan Jerebica ter zeliščarke Društva upokojencev Mozirje. S harmoniko in pesmijo so nadgradili vzdušje še Franci Šteharnik in »Martinove pevke«, članice društva Kulturnica iz Gaberk.
Med bolj popularnimi gosti smo srečali poslanca Jakoba Presečnika, župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika, občinskega viničar-ja Mihaela Fajfarja, predsednika mozirskih sadjarjev Alojza Plaznika, znanega mozirskega vrtnarja Jožeta Skornška, pa tudi skupino turistov iz Hrvaške, veliko tržanov in Grudnikovih sosedov ter še mnoge druge.
Organizatorji so bili zadovoljni z odzivom, najbrž pa še bolj razpoloženi gostje, ki so lahko brez omejitev pokušali predvsem lanska vina. Letošnji vinski pridelek je še na zorenju v sodih in cisternah, odlično letošnje ekstra deviško oljčno olje pa je bilo mogoče okušati tudi s po-
makanjem kruha, vloženih oljk domače avtohtone sorte štorta ter istrskega sira.
Kot je dejal Danilo Steyer, se je kultura pitja in vedenja gostov ob takšnih in podobnih družabnih dogodkih v Mozirju ter tudi drugod po deželi zelo spremenila. Na srečo in veselje na boljše. Tokrat je bilo videti, da so se ljudje vživeli predvsem v pokušino, o vinih in kulinariki so želeli izvedeti čim več, zanimali pa so se za letošnji vinski pridelek.
»Lahko obljubim,« je med drugim dejal Ste-yer, »da bo količinsko nekaj manjši pridelek iz Plitvičkega vrha kakovosten letnik, z uravnoteženim sladkorjem, poln aromatičnih snovi in mozaika koristnih kislin. Uživali ga bodo lahko ljubitelji dobrega slovenskega vina po znanih vinskih deželah Evrope in Azije, zagotovo tudi v Mozirju ter v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Zato ga prav zdaj »božamo« v naših sodih in cisternah ter se veselimo njegovega častnega poslanstva. Da sprošča duha, da druži prijatelje in opravi posebno vlogo in spodbuja veselje do življenja, če
»Slovensko« in zdravo pri uživanju v kulinariki sta priporočala oljkarja s posestva Jerebic pri Sečovljah. (Foto: Jože Miklavc)
Pokušina dobrega vina in praznično, martinovo obarvano druženje s prijatelji, je bila pika na i letošnjih tovrstnih dogodkov v Mozirju. (Foto: Jože Miklavc)
28
Savinjske novice št. 47, 22. november 2013