I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 29
V petek (-6/2 °C), soboto (-8/6 °C) in nedeljo (-7/5 °C) pretežno sončno.
Četrtek, 29. decembra 2016 številka 52 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
Dan za ponos, spomine in opomine
Šaleška dolina - V Velenju in Šoštanju so osrednjo občinsko slovesnost ob letošnjem dnevu samostojnosti in enotnosti, ko smo hkrati zaznamovali 25 let od sprejetja slovenske ustave, pripravili že v
četrtek, v Šmartnem ob Paki pa na sam praznik. Povsod so poudarjali lepote naše domovine, ki v četrtletni zgodovini žal ni dosegla vsega, kar smo si želeli ob osamosvojitvi. In kar je nenazadnje zapisano
tudi v ustavo, a žal še ni uresničeno. V Šoštanju in Velenju so kulturni program pripravili osnovnošolci, v Šmartnem pa so lahko občani prisluhnili koncertu domačih zborov.	■ bš
Življenje je izziv. Na nobeni poti ni vodnika. Zato izbirajte skrbno in si sami natrosite srečo.
Lepo leto vam želimo!
Uredništvo
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
TAKO mislim
Srečno 2017!
Boris Zakošek
Praznični dnevi nas navdajajo z optimizmom in novim upanjem. Naj bo tega v prihajajočih dnevih in celem letu 2017 čim več!
Čeprav je bil naš vsakdanjik v iztekajočem se letu mnogokrat prežet z neljubimi dogodki, politično in svetovno gospodarsko krizo, odrekanji, begunsko krizo, ki so močno prizadele tudi našo malo državico, se je zgodilo tudi marsikaj, kar daje upanje, da nam bo bolje. Če se ob izteku leta ozremo v lokalno okolje, smo lahko kar zadovoljni. Delavci Gorenja, ki so letošnje leto sklenili sredi prejšnjega tedna, so z rezultati lahko zadovoljni. Optimizacije, ki so sicer prinašale s sabo negotovost, so uspešno sklenili in so na dobri poti, da bodo lahko tudi v prihodnje kljubovali zaostrenim razmeram na globalnem trgu, kamor prodajo večino svoje proizvodnje. Kljub vsem težavam in negotovosti se svetlika tudi v drugem največjem delu šaleškega gospodarstva, v obeh energetskih kolektivih. Generalni direktor HSE Gorazd Skubin je na novinarski konferenci ob predstavitvi letošnjih rezultatov zelo jasno poudaril, kako pomemben je šesti blok za slovensko energetiko in da potrebujejo tudi petega, ki ga bodo revitalizirali. Povedal pa je tudi, da sta tako Termoelektrarna Šoštanj kot Premogovnik Velenje v zaključni fazi prestrukturiranja. Esotech je prav tako utrdil svoj položaj, vedno bolj rase podjetje Skaza, če ne naštejem še mnogih drugih, ki so prav tako prodorni.
Vse to daje upanje tudi naši mladi generaciji, saj so obetavne tudi napovedi zaposlovanja. Prej sem sicer govoril o delovno intenzivnih panogah, a prav vse med njimi napovedujejo razvoj, za kar pa bodo potrebovale tudi visokokvalificirane kadre, ki so v zadnjih letih tu bolj težko našli delo. Napoveduje se tudi nov Tehnološki park, naložbe v turizmu in pri stanovanjih, za kar naj bi Mestna občina Velenje znova pridobila nepovratna sredstva. In ne nazadnje - napoveduje se tudi sprejem umestitve tretje razvojne osi v prostor, ki bo za Koroško, Šaleško in Zgornjo Savinjsko območje gotovo pomenila novo okno v svet. Cilji postajo vidni in uresničljivi. In če bomo znali pametno, brez nevoščljivosti in pritlehnosti usmerjati korak, se zna marsikomu vrniti nasmešek na lica. Z dobro voljo pa pride tudi sreča. In to bomo morda spet znali deliti.
Topla ognjišča na promenadi
Dogajanja na promenadi so v teh zadnjih decembrskih dneh poživila dogajanje v mestu in postala prijetno zbirališče še posebej ob ognjiščih, ki so v mrzlih večernih dneh prijetno grela. Izkoristite jih lahko le še danes in jutri.
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
2
SREČNO 2017

29. decembra 2016
(T.
LOKALNE novice
Naj Velenje ostane solidarno mesto
Gradnja skakalnic zaključena
Velenje, 28. decembra - Gradnja novega smučarsko skakalnega centra s 55 in 35-metrskima skakalnicama je sklenjena. Zanj je Mestna občina Velenje pridobila tudi nepovratna sredstva v višini 170 tisoč evrov, celotna naložba pa je težka slabega pol milijona evrov. V sredo so za center pridobili tudi vsa potrebna dovoljenja.
25 tisočakov za prehrambne pakete
Velenje, 21. decembra - Mestna občina Velenje socialno ogroženim osebam že več kot 15 let redno podarja prehrambne pakete. Območni organizaciji Rdečega križa Velenje so tudi letos nakazali 25 tisoč evrov, ki jih je namenila za nakup 1.632 pre-hrambnih paketov s pralnim praškom za velenjske socialno ogrožene družine. Občankam in občanom v finančni stiski občina prehrambne pakete podari trikrat letno: maja ob tednu Rdečega križa, septembra ob prazniku Mestne občine Velenje ter še med božično-novoletnimi prazniki.
Med prazniki posodabljanje parkomatov
Velenje, 30. decembra - Mestna občina Velenje bo 1. januarja upravljanje modrih con prenesla na Komunalno podjetje Velenje. Zaradi prenosa upravljanja modrih con bo treba ustrezno prilagoditi tudi vse parkomate v mestu. Posodabljanje parkomatov bo potekalo med novoletnimi prazniki. Parkomati v modrih conah A, B in C bodo zaradi posodabljanja izklopljeni v petek, 30., in soboto, 31. decembra. Parkomati v vseh garažnih hišah in v modri coni C bodo ponovno delovali že od 1. januarja 2017, v modrih conah A in B pa bodo parkomati delovali od 3. januarja 2017, saj je parkiranje tam plačljivo le ob delavnikih. V modri coni D bodo parkomate izklopili v soboto, 31. decembra, ponovno pa bodo delovali 3. januarja. Med posodabljanjem parkomatov plačilo parkirnine ne bo mogoče. ■
Občina se na poziv ni odzvala
Šmartno ob Paki - Na začetku tega meseca je ministrstvo za okolje in prostor pozvalo Občino Šmartno ob Paki, naj poda končno pozitivno mnenje na osnutek Državnega prostorskega načrta v zvezi z umeščanjem trase tretje razvojne osi.
Lokalna skupnost se na poziv ni odzvala. Po pojasnilu šmar-škega župana Janka Kopušarja tega tudi ni uvrstil na dnevni red letošnje zadnje seje občinskega sveta, ker so sklepi, pripombe in pobude, sprejeti na julijski seji občinskega sveta, še vedno v veljavi, od takrat do danes pa se stvari niso za lokalno skupnost v ničemer spremenile. Prav tako je bil rok, do katerega je bilo treba podati pozitivno mnenje, prekratek, je še dejal Kopušar.
■ tp
Javni razpis za področje športa
Velenje, 30. decembra - Mestna občina Velenje bo jutri objavila Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v MO Velenje za leto 2017. Javni razpis bo odprt do 27. januarja 2017. Nanj se lahko prijavijo športna društva, občinske športne zveze in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti, v športu oziroma povezane s športom. Za javni razpis občina namenja 678.500 evrov. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani občine.
a bš
Jakob Presečnik znova v SLS
Mozirje - Jakob Presečnik iz Mozirja se vrača v vrste stranke SLS. Izstop iz stranke je preklical na pobudo in željo strankarskih občinskih odborov v Zgornji Savinjski dolini, sploh pa članic Ženske zveze pri SLS Zgornje Savinjske doline. Ti so menili, da je s Presečnikovim odstopom nastala na lokalni ravni velika vrzel. »Dobesedno so mi članice zagrozile, da bodo nehale delovati, če jaz ne bom več aktiven. Vsi so prepričani, da je treba sodelovati, združevati ljudi dobre volje in da lahko le tako izboljšamo življenje v dolini in tudi Sloveniji,« je povedal Presečnik.
Drugi razlog za umik izstopne izjave pa je - po njegovih navedbah - daljši pogovor s predsednikom stranke SLS Markom Zidanškom. Na njem sta sicer ostala vsak na svojem bregu (Pre-sečnik vztraja na povezovalni in ne na izključevalni usmeritvi stranke), a sta soglašala, da stranka ni Presečnik, Zidanšek in Podobnik, »ampak mnogo ustvarjalnih ljudi po Sloveniji.
■ tp
O starem in novem letu razmišlja župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič
Mira Zakošek
Med tistimi, ki so v prihajajoče leto optimistično zazrti, je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Prepričan sem, da bodo ocene o letu 2017 lepše, kot so za leto 2016, pa čeprav že letošnje leto štejemo med konjunkturne, saj beležimo gospodarsko rast, raste domači družbeni bruto proizvod, brezposelnost se zmanjšuje. Nanizal sem podatke, ki veljajo za Slovenijo, pa tudi za našo občino.« Zaskrbljen pa je še vedno zaradi obeh energetskih kolektivov, zato upa, da bodo čim prej zastavljeni razvojni programi na tem področju in da bo znova vzpostavljenega tudi več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Ob tem pa si tudi želi, da bi nemoteno kopali premog in proizvajali elektriko. »Na to seveda nimamo
neposrednega vpliva, a si želimo zaradi sobivanja s to dejavnostjo, ki močno vpliva na naš celoten razvoj, tega sooblikovati,« pravi.
Zadovoljen je bil z odgovorom predsednika vlade na poslansko vprašanje tukajšnjega poslanca Jana Škoberneta, da bo hitra cesta na območju od Velenja do Šentruperta umeščena v prostor do sredine januarja. »To bo seveda zmaga tistega razuma, ki se zaveda, da je Šaleška dolina skupaj z gospodarskimi subjekti pomembno industrijsko središče Slovenije. Tukaj imamo tudi enega največjih slovenskih izvoznikov, ki ima zaradi slabe cestne povezave velike težave in bi ga v nasprotnem primeru lahko izgubili. Podobno velja tudi za vse ostale gospodarske subjekte, pravi Kontič, ki o prihodnjem letu razmišlja takole: »Pred nami je leto, polno izzi-
Bojan Kontič
vov, in računam, da bomo imeli čim več sopotnikov, ki bodo pripravljeni za razvoj tukajšnjega okolja postoriti več, kot jim nalaga zgolj delovna obveza. Gre za pripadnost naši dolini, gre za to, da imamo radi naše mesto, in
gre tudi za to, da kar nam mnogi priznavajo (sami pa pogosto pozabljamo), da imamo zelo lepo urejeno mesto, kjer bi si številni želeli živeti. Želim si, da Velenje nadaljuje to pot in da delamo in ustvarjamo tako, da bo čim več prebivalk in prebivalcev zadovoljnih z bivanjem v tukajšnjih pogojih. Želim tudi, da bi naše medsebojne odnose nadgrajevali v smeri še večjega razumevanja in bi bili pripravljeni pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. In da bi bili čim manj sebični, še posebej takrat, ko skušamo za vse težave kriviti druge in najti izgovore za lastno neaktivnost.
Sicer pa je Velenje znano po tem, da je solidarno mesto, v katerem je mogoče izkoristiti priložnosti. Naj bo tistih, ki jim bo to uspelo, čim več. Pa srečno!«
Uredba v
medresorskem
usklajevanju
Ljubljana - Predstavniki gospodarstva savinjsko-šaleške ter koroške regije so se prejšnji teden sestali z ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Poči-valškom, za infrastrukturo Petrom
Gašperšičem ter za obrambo Andrejo Katič na temo severni del 3. razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem.
Kot so sporočili iz Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice, so na sestanku izvedeli, da je ministrstvo za okolje in prostor v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog Uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo državne ceste med avtoce-
sto A1 Šentilj-Koper (priključek Šentrupert) do priključka Velenje jug. Vsi sodelujoči ministri so zagotovili podporo pri sprejemanju predloga uredbe na vladi. To naj bi se zgodilo prihodnji mesec. Za odsek Velenje-Slovenj Gradec naj bi bila januarja 2017 znana analiza glede potrebe po dveh oziroma štirih pasovih avtoceste, ki jo pripravlja DARS. V prvi polovici leta 2017 naj bi bil pripravljen
še finančni načrt oziroma okvir za izvedbo projekta, v katerem bo ponovno preverjena tudi možnost črpanja evropskih sredstev.
Po poročanju nekaterih medijev je kmetijski minister Dejan Židan znova dal na traso negativno mnenje, odvetnik Civilne iniciative Braslovče pa v primeru sprejetja državnega prostorskega načrta v predlagani obliki napoveduje ustavni spor.	a tp
Savinjsko-šaleška naveza
Bomo kmalu res trdno na svojih nogah
Reševanje sporov - Eni dol, drugi gor - Direktorja še kar iščejo - Občina s konjušnico
Lepo je, da za konec leta dobimo darila, ni pa lepo, če so ta takšna, da nam dvignejo pritisk. Za to so (spet) poskrbeli bratje Hrvatje in nekaterim našim vodilnim poslali posebno »mejno« bombonjero. Škatlo njihovih sladkarij z zemljevidom, na katerem je zarisana državna meja sredi Piranskega zaliva. Kot da bi bila to napoved, da se nam tudi naslednje leto obeta zanimivo meddržavno dogajanje. Prihodnje leto namreč pričakujemo odločitev arbitražnega sodišča o meji med našima državama. Morda bodo ob tem sosedje v množini ponovili besede nekdanjega »maloobmejnega«predsednika skupne države, slovenske matere sina: »ne priznavamo tega sodišča«. Mi smo vsaj »tikpred zdajci« rešili zvezdno-zvezni spor. In s tem rešili Zlato lisico in optimistično zremo proti spektaklu na Pohorju, na katerem se bo od zelenih strmin poslovila naša zlata Tina Velika. Ob prehodu v novo leto je optimistična tudi naša velika predsedniška četverica. Zadovoljna je z rezultati v letošnjem in s pogledi na naslednje leto; ker da bolna Slovenija dobro okreva in se vse bolj trdno postavlja na lastne noge. In da gre zato tudi njenim državljanom vse bolje. Vsi se s tem seveda povsem ne strinjamo, saj je pri nas še vedno veliko zaskrbljenih. Med temi so tudi zaposleni vpolzelski tovarni nogavic. Vsa prizadevanja, tudi našega gospodarskega ministra Zdravka Počival-ška, niso zalegla. Tovarna gre v stečaj. S tem pa je ogroženih skoraj 250 delavcev. Upajo, da bo ostalo vsaj zdravo jedro tovarne in da bo v njem našlo delo čim več doslej zaposlenih. Po pogorišču pa bodo gotovo še dolgo brskali in iskali vzroke »požara«! Veliko bolje kaže zreškemu Uniorju. Z dobrim poslovanjem, vse večjim dobičkom so uspeli doseči sprejemljiv reprogram posojil, tako da v novo leto vstopajo optimistično. Celo s prodajo domačega smučarskega centra na Rogli se jim ob takem stanju ne mudi. Morda bo ta otrok njihovega nekdanjega direktorja Marjana Osoleta ostal celo še naprej v njihovih rokah. Center na Krvavcu pa se menda od njih dejansko vse bolj oddaljuje.
Z Uniorjem je povezana tudi štorska družba Štore Steel, saj je njen pomembni lastnik. V tej pa bo z novim letom sprememba na samem
vrhu. Z direktorskega mesta se po svoji želji po18 letih umika direktor Marjan Mačkošek. Da bo mesto direktorja prepustil drugim, so že govorili predvsem sredi maja lani, ko je postal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Na Kozjanskem in v Obsotelju pa novega direktorja še vedno iščejo. Za regijski zdravstveni dom. Po neuspelem prvem poskusu je ZD objavil nov razpis. Kot smo že poročali, so občine soustanoviteljice ugotovile, da prejšnji razpis ni bil »pravi«, zato predlaganega kandidata niso potrdile. Zdaj se jim spet mudi, saj vršilki dolžnosti poteče mandat konec februarja. V Laškem pa imajo težave z iskanjem direktorja občinske uprave občine. Zadnji javni natečaj spet ni uspel, čeprav je bilo zanimanja kar precej. Tukaj po mnenju komisije ni bil pravi nobeden od kandidatov! Po raznih krajih na različne načine gruntajo, kako bi prišli, kot radi rečemo, na konja. V občini Rogatec menijo, da jim za nadaljnji razvoj ne le turizma, ampak tudi drugih dejavnosti, lahko prav pride konjušnica. O tem so razpravljali že pred pol leta, zdaj je bila zadeva tako »vroča«, da so jo morali skozi občinski svet spraviti čim hitreje. Sedanji lastnik jo želi prodati »takoj«, občina pa jo »mora« kupiti. Zato so se tudi svetniki morali odločiti hitro - in nakup je »šel skozi«. Upajo, da bo tako tudi na drugi obravnavi proračuna. Ta konjušnica je »živa«; uporablja jo domače konjeniško društvo, za otroke opravljajo tudi terapije s konji. Lučke, ki v teh dneh razsvetljujejo mnoga krajevna središča, bodo kmalu ugasnile. Središče Kozjega pa bo še po tem praznično. Skupaj s prižigom prazničnih lučk so namreč odprli povsem obnovljeno staro trško jedro.
Pa še to: Dobrnčani so povedali svoje - hočejo obdržati »pravo« pošto! Tako so se odzvali svetniki te občina na poziv Pošte Slovenije, da povedo svoje mnenje o preoblikovanju njihove pošte »s številko« 3204 v pogodbeno pošto. Taka preoblikovanja je Pošta izvedla že v več krajih;ponekod so se strinjali, povsod ne. Dobrnčani so med slednjimi. Če bodo tudi uspeli, pa bodo šele videli.	k
a mz
■
a
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 3
1. decembra 2016

SREČNO 2017
11
»Slovenci moramo spet postati bolj odločni«
To je na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril predsednik državnega zbora RS dr. Milan Brglez
Velenje, 22. decembra - Slovenija je majhna, a hkrati velika. Je tudi lepa. In to lahko zatrdimo brez pretiravanja. Je naša domovina, ki jo imamo radi. Vse to so bila sporočila, ki so jih dobro uro nizali učenci in učitelji velenjske osnovne šole Gustava Šiliha, ki je pripravila program na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Za temo med plesnimi in glasbenimi točkami, v katerih so lahko svoje talente pokazali številni učenci šole, so vnesli melodijo vsem znane skladbe »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Ta je zaigrana na različne instrumente donela iz dvorane, odra in zaodrja.
Solidarnost, svoboda, pravna država, demokracija
Dvorana velenjskega doma kulture je bila v četrtek zvečer polna. Prišli so tudi veterani vojne za Slovenijo, poslanca v državnem zboru Jan Škoberne in Saša Tabakovic, velenjski častni občani, župan Bojan Kontič in ministrica za obrambo Andreja Katič. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki se je v Šaleški dolini mudil skoraj ves dan. Povedal nam je: »Spoznal sem, da kljub vsem
težavam, ki jih imate v dolini, obstajajo dobri razvojni potenciali in trud, da jih uresničite. Da se bodo pospešili, bo potrebno sodelovanje države in lokalne skupnosti.« Na odru doma kulture
pa je v svojem slavnostnem nagovoru Šalečanom poudaril, da moramo biti Slovenci pogumni, predvsem pa moramo spet postati bolj odločni. Ob tem se moramo zavedati tudi napak, ki smo jih
naredili v 25-letni samostojnosti države. »Letos je tudi 25-letnica naše ustave, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Še danes je ena najmodernejših v Evropi in širše. Njena specifičnost se kaže
predvsem v tem, da so v njej človekove pravice in svoboščine zasedle obsežno, osrednje mesto. Poudarja štiri temeljne vrednote, na katerih je grajena naša država. To so solidarnost, svoboda, pravna država in demokracija. Brez teh štirih temeljev Slovenija ne more ne obstati ne nadaljevati svoj obstoj.« Ob tem je poudaril, da je bilo teh prehojenih 25 let samostojnosti pogumnih, a tudi težkih. Doživljali smo mnoge vzpone in padce, velikokrat pa se je zdelo, da Slovenija teče »v prostem teku«. K temu je dodal: »Morda so nas uspavali dosežki ob osamosvojitvi, morda smo postali preveč lahkomiselni, ker smo dosegli tako veliko v tako kratkem času.« Ob tem je priznal, da bi se na marsikaterem področju dalo storiti več, kot se je. To je razkrila tudi gospodarska kriza, ki je državo zajela leta 2008. Ta ni pustila posledic le v gospodarstvu, vplivala je tudi na samozavest Slovencev in Slovenk. Zato si je slavnostni govornik zaželel, da si jo v prihodnje povrnemo.
Po svečanosti so sprejem pripravili na Čarobni promenadi, kjer smo si lahko ob toplih napitkih ogledali nastop Šaleškega folklornega društva Koleda.
a bš
V kulturnem programu so nas učenci in učenke OŠ Gustava Šiliha z besedo, sliko, gibom in glasbo spomnili, v kako lepi deželi
živimo.
Le skupaj bomo zmogli po trnovi poti do zvezd
Šoštanj, 22. decembra - Tradicionalno v občini Šoštanj pripravijo proslavo v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha. Tudi letos so jo in tudi njihov osrednji gost in slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.
Ta je med drugim dejal, da smo se pred 26 leti odločili za samostojno Slovenijo, ki bo prepoznavna doma in v svetu, ki bo temeljila na znanju in bo v ponos vsakemu državljanu. »Relativno uspešno - vsaj zdelo se je tako - smo krojili svojo usodo, a je gospodarska kriza leta 2008 po-
Učenci šoštanjske šole so pripravili prisrčen kulturni program, po katerem je sledilo obvezno slikanje z gostom dr. Milanom Brglezom.
kazala, da smo v državi naredili mnogo reči narobe in te napake danes popravljamo.«Med glavnimi napakami je Brglez omenil
neupoštevanje znanja državljanov in državljank, pomanjkanje poguma in odločnosti, prav tako ne želimo sprejemati odgovorno-
sti za svoje določitve, kar se marsikdaj pokaže tudi v Državnem zboru. »Naša smelost in pogum v ključnih dogodkih morata po-
Za
praznik ubrano petje
Šmartno ob Paki, 26. decembra - V občini Šmartno ob Paki že tradicionalno počastijo praznik samostojnosti in enotnosti na sam praznični dan s koncertom. Tako je bilo tudi tokrat in tudi tokrat so na odru šmarškega kulturnega doma nastopili domači pevci: moški zbor Franca Klančnika pod vodstvom Marka
Lekšeta ter mešani zbor pod taktirko Matjaža Kača. Občinstvo v dvorani je prisluhnilo ubranemu petju obeh zborov, ki sta se predstavila z božičnimi in domoljubnimi pesmimi.
Šmarški župan Janko Kopu-šar je v kratkem nagovoru izrazil upanje, da se vsi v državi zavedajo pomena odločitev pred 26 leti. Te bi nas - po njegovem mnenju - morale krepiti in zdru-
stati del vsakdana vsakogar od nas. Pri tem morajo svoje narediti šola, družina, tudi politika. Le vsi skupaj bomo, če bomo iskali tisto, kar nas povezuje, zmogli po trnovi poti do zvezd.«
25. obletnica razglasitve ustave je priložnost vzeti jo v roke in videli bomo, kakšno Slovenijo so želeli njeni snovalci. Njihova Slovenija je bila pogumna, odprta v svet in do ljudi, dežela, v kateri državljani držimo besedo, delamo za vse okoli nas in ne le zase. »Bila je Slovenija, ki nas združuje in ne ločuje, v kateri so vrednote strpnost, vzajemno spoštovanje, solidarnost in spo-
štovanje človekovih pravic. Takšno Slovenijo moramo ustvarjati v prihodnje.« Izrazil je upanje, da bo v prazničnem času Dedek Mraz prinesel koš daril pridnim in hudomušno dodal, da je bil med njimi tudi sam.
Da je treba 26. december spoštovati kot dan, ki nas opominja, kako pomembna je samostojnost in enotnost, je menil tudi šoštanj-ski župan Darko Menih. Menil je še, da bi moralo več ljudi ob prazniku ponosno izobesiti slovensko zastavo.
Tradicionalno so se na koncertu predstavili domači pevci: člani mešanega in moškega pevskega zbora.
ževati. Kopušar je čestital občanom za praznik ter jim zaželel vse dobro v letu 2017.
a Tp
J—\
MESTNA OBČINA
VELENJE
Javni razpis za šport
Mestna občina Velenje obvešča, da bo v Uradnem listu, ki bo izšel v petek, 30. decembra 2016, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017.
Javni razpis bo odprt do 27. januarja 2017.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).
a
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
4
Jim
"CL
SREČNO 2017
G
Vsakemu, ki me vpraša, ali se splača, povem, da se
Šivilja in kreatorka Renata Meh meni, da ima storitvena dejavnost prihodnost - Že v osnovni šoli predmet podjetništvo
Tatjana Podgoršek
Po podatkih Statističnega urada RS postaja storitvena dejavnost vse pomembnejša na slovenskem trgu. Leta 2014 se je z njo ukvarjala kar polovica podjetij v Sloveniji. V njih je delala več kot tretjina delavcev od vseh zaposlenih v podjetjih. S prodajo storitev je bila ustvarjena petina celotnega prihodka v državi, od tega skoraj tretjino dodane vrednosti in več kot četrtino naložb.
»Podatki me ne presenečajo. Na osnovi lastnih izkušenj trdim, da ima storitvena dejavnost v državi prihodnost. Toliko bolj zaradi pomanjkanja delovnih mest,« pravi samostojna obrtnica Renata Meh iz Rečice ob Paki in dodaja: »Pred dobrim letom sem z dejavnostjo kreiranje in šivanje unikatnih oblačil stopila na samostojno pot in danes mi je žal, ker tega koraka nisem naredila že pred 15 leti. Ni vse zlato, se pa da živeti in se razvijati. Poleg oblačil iz novih materialov so zame pravi izziv tudi reciklaže - ko oblačila, sploh kavbojke, ki so jih nosile uporabnice pred več
leti, predelam tudi v trendovska uporabna krila, hlače, jakne.«
Renata meni, da si zaupanje strank pridobiva s tem, ker je drugačna, pozitivna, ker jim prisluhne in izdela kos garderobe glede na nji-
Renata Meh: »Žal mi je, da se za pot samostojne obrtnice nisem odločila že veliko prej.«
hov značaj. Pomembno ji je, pojasnjuje, koliko je stranka drzna, kako si upa biti drugačna. »To ti sicer vzame veliko časa, energije, a se splača.« Prav tako pomembna je kakovost izdelka, kar je »pilila« 13 let v nekdanjem Elkroju.
Je država pohlepna, kot menijo mnogi obrtniki? »Na samostojno pot sem stopila z veliko strahu, ali bom lahko pokrila stroške, nastale z nakupom strojev, ureditvijo ateljeja, plačevala davke in prispevke. Za zdaj ugotavljam, da je bil strah odveč. Je pa res, da človek ne sme biti pohlepen.«
Renata Meh podpira uvedbo vajeništva. Sploh v takih poklicih, kot ga opravlja sama, saj je v njem treba imeti osnovno znanje, na katerem lahko gradiš in ustvarjaš. »Imam naslednico, ki jo bom lahko sama usposabljala. Hči namreč obiskuje šolo za modno oblikovanje v Celju in bo opravljala pripravništvo doma. Če bi imela kakšno možnost, bi v predmetnik osnovne šole uvedla podjetništvo.«
Če ne bi bilo tako zahtevnih pogojev, bi še koga zaposlila, pravi. Tako pa bo raje stisnila zobe, počakala, da konča hči izobraževanje, da bosta s skupnimi močmi nadaljevali začrtano pot.
muzEj
premogovništva
SLOVENIJE
l'^AS
GOSPODARSKE novice
29. decembra 2016

Dve tretjini Slovencev je zadovoljnih
Ljubljana - Čeprav pogosto tarnamo nad našo situacijo, pa je na drugi strani dejstvo, da sta več kot dve tretjini Slovencev (kar 69 odstotkov) zadovoljni s svojim življenjem, kar je za devet odstotnih točk več kot leta 2010, je pokazala nova raziskava Evropske banke za obnovo in razvoj. Zanimivo ob tem pa je, da je le šest odstotkov vprašanih prepričanih, da sta gospodarska oziroma politična situacija letos boljši kot v zadnjih štirih letih.
V	Hočah 3000 novih delovnih mest
Hoče - Kot je videti, bo kanadsko-avstrijski avtomobilski koncern Magna le postavil tovarno v Sloveniji v Hočah pri Mariboru in zaposlil okoli tri tisoč ljudi. To pa že povzroča težave okoliškim podjetnikom, saj se obeta prevzem kadrov in tudi rast plač.
a mz
V	PV letos 50 zaposlitev
Velenje - V Premogovniku Velenje so letos na novo zaposlili 50 delavcev. Že januarja 25 štipendistov, ki so jih razporedili na dela v jami. Septembra pa so zaradi povečanega obsega del pri izvajanju pristopnih objektov za zračilni jašek zaposlili še 25 novih sodelavcev.
a mkp
Rudarji zaključili leto
Velenje - Glede na to, da je bil letošnji proizvodni plan dosežen, so zaposleni v Premogovniku Velenje in HTZ leto zaključili že 23. decembra. Jamo so pripravili na desetdnevno mirovanje.
a mkp
Končali sejemsko sezono
Celje - S prazničnim festivalom (minulo soboto) je družba Celjski sejem sklenila letošnjo sejemsko sezono.
Na festivalu je sodelovalo več kot 60 ponudnikov, predstavili pa so svoje kulinarične dobrote ter unikatna praznična darila. Ljubitelji dobre domače hrane in pijače se bodo na celjskem sejmišču znova lahko kulinarično razvajali 18. in 19. februarja 2017, ko bo Celjski sejem pripravil 2. festival hrane in pijače Kulinart ter 2. festival kave Slovenija. Partnerji pri slednjem so Italijani oziroma tržaško združenje proizvajalcev in trgovcev s kavo.
atp
Obetavne napovedi zaposlovanja
Ljubljana - Zaposlovanje se počasi izboljšuje. V prvi polovici leta 2017 se bo odprlo skoraj 9.200 delovnih mest, kaže raziskava, ki jo je Zavod za zaposlovanje opravil med 2.900 delodajalci. Delodajalci, ki so sodelovali v raziskavi, so sicer napovedali, da bodo njihova podjetja v prihodnje pol leta potrebovala kar 22.300 delavcev, vendar velik del zaradi nadomeščanja, 9.200 pa naj bi bilo novih delovnih mest.
Žal pa delodajalci iščejo predvsem delavce za enostavnejša dela. Tako bodo delo najlaže dobili vozniki težkih tovornjakov, varilci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarji in kuharji. Če so vas pred leti prepričevali, da so potrebe predvsem po visoko izobraženih kadrih, vidite, da ni tako. Sicer pa so Kitajci Evropi (torej ne zgolj nam) že pred časom dejali, da naj najprej pogleda vase in se spet nauči delati.
Zanimiv je še en podatek. V letu 2015 se je v Slovenijo priselilo 15.420 prebivalcev, odselilo pa 14.913. Pri tem je bilo med priseljenimi manj višje in visoko izobraženih kot med odseljenimi. To seveda le potrjuje prej omenjene podatke.
Stečaj Polzele
Polzela - Direktorica Polzele Metka Hrovat je
na celjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj družbe, saj je podjetje od konca septembra in-solventno. Nepokrita izguba je konec septembra znašala 3,5 milijona evrov, medtem ko je imela Polzela za 2,1 milijona evrov osnovnega kapitala, obveznosti družbe pa so dosegle dobrih šest milijonov evrov. Od 220 zaposlenih računajo, da bi po stečaju dobra petina vendarle ponovno dobila delo v zdravem jedru tega podjetja.
Mali delničarji od NLB zahtevajo odškodnino
Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev in društvo Mali delničarji Slovenije sta vložila tožbe proti Banki Slovenije in bankam izdajatelji-cam ob sanaciji izbrisanih obveznic in delnic. Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012 oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.
AS Klub ob 10. obletnici nagradil svoje člane
AS Klub ugodnosti, ki je letos praznoval 10. obletnico, je bil leta 2006 eden izmed prvih klubov ugodnosti v Sloveniji in prvi tovrstni klub na finančnem področju. Svojim članom, ki jih je že prek 100.000, omogoča pomemben prihranek pri ohranjanju dobrega počutja in skrbi za zdravje s posebnimi ponudbami športnih aktivnosti in sprostitve. Članstvo v klubu je odprto in brezplačno za vse.
Ob jubileju sta ustanoviteljici AS Kluba, zavarovalnica Adriatic Slovenica in družba KD Skladi, nagradili svoje člane, izžrebane v nagradni igri »AS Klub praznuje 10 let« in se jim tako zahvalili za zvestobo. Nagrajenci so se razveselili bona za 40 evrov za specialistični pregled, ki ga nudi zavarovanje Specialisti in zdravila AS, ter bona v enaki vrednosti kot vplačilo v produkte družbe KD Skladi, izbrane podsklade KD Krovnega sklada. Na Centru Zdravje AS (080 81 10) so zanje poiskali ustreznega specialista in jih naročili na brezplačni pregled z nagradnim bonom, pri KD Skladih pa so lahko nadgradili svoje varčevanje ali pa sklenili svoj prvi varčevalni paket.
a mz
Dobil je službo
Anže Kovač, fotograf: »Leto 2016 me je najbolj zaznamovalo s tem, da sem dobil službo. To je v teh časih zelo težko in po petih letih pošiljanja prošenj, negativnih odgovorov in brezplodnih razgovorov lahko končno tudi jaz rečem, da imam redno službo. Res pa je, da je v mojem letu bilo še veliko malih zmag, in upam, da bo prihodnjeleto vsaj tako dobro, če ne še boljše.«
Pomembna pridobitev in sinova zaposlitev
Matevž Urleb, samostojni podjetnik:»Leto 2016 je v mojem življenju in življenju mojih najbližjih zaznamovalo več dogodkov, kajti zadnji dve leti sta bili za vse prelomni. Če med njimi poskušam izbrati tistega, ki se me je najbolj dotaknil, pa moram omeniti dva. Prvi je povezan z zaupanjem vodstva družinskega podjetja z dolgoletno tradicijo ženinih staršev. Pri tem ni šlo zgolj le za »papirno« menjavo, ampak vse, kar k temu pritiče. Tako smo letos razširili in posodobili poslovne prostore. Veliko trudalča-sa in denarja je zahtevala naložba, a je bila potrebna in tudi vredna vsega. Kajti, sedaj lahko stranke, ki iščejo naše storitve, dobijo te praktično vse na enem mestu. Z najsodobnejšo opremo in znanjem pa si prizadevamo poslovati po visokih kakovostnih standardih. Tudi v prihodnje si želim nadaljevati družinsko tradicijo, pri čemer mi bo nedvomno pomagal sin Luka, ki se je po letošnjem zaključku šolanja zaposlil v domačem podjetju. V teh prazničnih dneh se želimo zahvaliti zaposlenim in zvestim strankam za zaupanje ter jimzaželeti zdravja, sreče in uspehov.«
■
Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
8. decembra 2016

SREČNO 2017
5
Za Gorenje se izteka uspešno leto
Za Gorenje se je izteklo uspešno poslovno leto, saj so dosegli in celo presegli večino zastavljenih ciljev -Leto bodo sklenili z dobičkom, novega pa začeli s spremenjeno organizacijsko strukturo - Njihov paradni konj premijski izdelki, ki prinašajo višjo dodano vrednost
Mira Zakošek
Večina delavcev Gorenja je delo za letos sklenila že prejšnji torek, v tem času pa so na medprazničnem kolektivnem dopustu. Potem ko so se stroji že ustavili, smo povabili na pogovor predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca. Proizvodnjo ste za letos že sklenili, pa vendar je v Gorenju še vedno živahno? »Res je, proizvodni trakovi so se zaustavili, v proizvodnji so na delu le še vzdrževalci, delajo pa naše prodajne službe, servis, logistika, odprema ...« Gospod Bobinac, izkušen gospodarstvenik ste, vedno zelo previdni pri izjavah, saj se zelo dobro zavedate nepredvidljivih razmer na globalnih trgih, pa vendar najbrž že dolgo ob koncu leta niste bili tako zadovoljni kot letos? »Morebiti je res tako. Leta po začetku finančne in gospodarske krize so bila težka, torej vse od leta 2008. Ko je že kazalo na bolje, nas je hudo prizadela vojna med Rusijo in Ukrajino, ker so trgi te regije za nas zelo pomembni, v lanskem letu smo imeli velike težave z negativnimi tečajnimi razlikami, predvsem zaradi velikega nihanja rublja. Zadnja leta so pomembno zaznamovale tudi selitve proizvodnje iz Švedske v Slovenijo in nato delno tudi iz Slovenije v Srbijo, kar je zahtevalo tudi dodatne nepredvidene stroške.
Letošnje leto pa je za nas dokaj uravnoteženo leto, ni bilo velikih pretresov in tudi zato Gorenje posluje dobro, raste in verjamem, da pridobiva tržne deleže na večini trgov, čeprav zadnjih statistik še nimamo. Tako smo ugotavljali ob oceni devetmesečnih rezultatov, a tudi zadnje mesece smo delali dobro, tako da smo na zelo dobri poti, da dosežemo večino ključnih ciljev za letošnje leto.« Omenili ste selitve proizvodnje, ki so povzročile dodatne stroške, pa tudi pre-
cej negotovosti med zaposlenimi, pokazalo pa se je, da so bile to pravilne, za Gorenje odločilne poteze.
Absolutno, mi smo že takrat govorili o velikih prihrankih, ki jih bodo te selitve prinesle, in to se je zgodilo. Če Gorenje ne bi izvedlo teh selitev, če ne bi vlagalo v razvoj novih premijskih izdelkov in če ne bi izvedlo uspešnih prevzemov Ataga, Aska in More ter gradilo lastnih blagovnih znamk na evropskih, predvsem pa na globalnih trgih, potem nas ne bi bilo več.« Velenje ostaja prioritetna lokacija?
»V Velenju imamo okoli 60 odstotkov celotne proizvodnje, in to večinoma prestižnih aparatov, ki prinašajo višjo dodano vrednost, in ti aparati so se pokazali letos kot prodajno izredno uspešni. Pri tem gre tudi za program, ki smo ga prenesli iz Švedske. Obljubili smo nova delovna mesta in jih zaradi novega programa pomivalnih strojev tudi udejanjili. Rastemo v vseh produktnih skupinah, tako smo med letom zaposlili okoli dodatnih 600 delavcev. Na začetku prihodnjega leta se bo proizvodnja nekoliko umirila, a bo višja kot januarja leto poprej.
Pomembne so tudi ostale proizvodne lokacije, kjer smo tudi uspešni, še posebej v Srbiji, kjer proizvedemo tretjino proizvodnje, prav tako pa tudi na Češkem.« Omenili ste, da delate tukaj v Velenju predvsem zahtevnejše aparate, ki prinašajo višjo dodano vrednost, je to tudi nadaljnja usmeritev? »Da, v Velenju ostajamo s temi višjimi cenovnimi izdelki. Tukaj si predvsem
zaradi previsoke obdavčitve dela druge proizvodnje tudi ne moremo privoščiti. Draga država povzroča, da je ta lokacija manj konkurenčna. Zato smo se tudi odločili prenesti del proizvodnje v Srbijo, kar pa smo izvedli načrtno in postopoma brez socialnih pretresov. Ob tem smo popolnoma prestrukturirali tudi poslovne procese in same proizvodne
Franjo
lokacije. Tako v Velenju ostajajo kuhal-ni aparati, predvsem vgradne pečice in vgradni štedilniki in kuhalne plošče, ostajajo tudi pralni in sušilni stroji, tisti, ki so bolje opremljeni, celotna paleta pomivalnih aparatov in tudi za zdaj še vedno nekatere ekskluzivne linije hladil-
no-zamrzovalne tehnike. Večino hladil-no-zamrzovalnih aparatov pa Gorenje že proizvaja v tovarni v Valjevu.« Strateški načrt, ki ste ga postavili, je zahteven, v prvem letu ste ciljem uspešno sledili, z novim letom pa uvajate tudi novo organizacijsko shemo. Kaj ta prinaša?
»Čeprav smo letos uspešni, to za našo nadaljnjo konkurenčnost ni dovolj in še veliko optimizacijskih nalog moramo udejanjiti. Z novo organizacijo bomo skušali dati ljudem še večjo odgovornost za rezultate, zato prehajamo od funkcijske na poslovno organiziranost. Manj bo delitev med posameznimi poslovnimi funkcijami (razvoj, prodaja, ekonomika ...), bolj bomo iskali sinergije, učinkovitost in podjetnost znotraj posameznih programov. Prodajo bomo organizirali po blagovnih znamkah, največji delež bo še vedno predstavljala blagovna znamka Gorenje, premijski blagovni znamki Atag in Asko pa bosta dobili še bolj jasno mesto v organizacijski strukturi. Nova organizacija mora prinesti boljše obvladovanje poslovnih procesov, morda manj zaposlenih v režiji, pa še višjo proizvodnjo. Pri tem imamo tudi dovolj veliko podporo socialnih partnerjev, sindikata in sveta delavcev, Bobinac ampak o teh zadevah se pogovarjamo sproti in socialni dialog bo podobno kot letos uspešno potekal tudi v letu 2017.« »Gorenje smo ljudje«, vedno poudarjate in res je videti, da ste ena velika družina.
»Da, zelo mednarodna, naravnost fantastična in multikulturna. Le redko se
pogovarjamo v slovenščini, tako kot zdajle midva, največkrat govorimo angleško, ker pač iščemo jezik, v katerem se lahko sporazumevamo z vsemi 42 nacionalnostmi, kolikor jih lahko naštejemo v Gorenju. Vse to je naše veliko bogastvo, imamo vrhunske strokovnjake na vseh področjih, ki tudi zelo dobro poznajo potrebe interesov posameznih trgov, ki jim tudi skušamo prilagajati svoje izdelke, ki so na posameznih trgih zelo različni, odvisni od načina življenja, pa vse bolj tudi od demografije. Dejstvo je, da je starejša generacija drugačna kot nekoč, da živi kvalitetno in si tudi kupuje nove aparate. Tudi na to mislimo in jim skušamo kar najbolj ustreči.«
Ko tako rastete, se v tem okolju tudi
povečuje strah, da sedež podjetja ne bo
ostal v Velenju?
»Seveda smo mednarodna korporaci-ja s sedežem v Sloveniji in smo verjetno tudi najbolj mednarodno industrijsko podjetje, skupaj s Krko pa trdno vodilni v izvozu. Sedež podjetja ohranjamo v Velenju, a naše meje niso presegle le Slovenije, ampak tudi Evropo. Seveda pa nas pri vsem tem zelo ovira slaba prometna povezava. A po zadnjem sestanku gospodarstvenikov z odgovornima ministroma in predsednikom vlade, ki je zagotovil, da bo vlada takoj na začetku leta sprejela prostorski načrt za ta del tretje razvojne osi, vendarle verjamem, da bo ta težava rešena.«
Pa vaše želje ob novem letu!
»Od starega leta se poslavljam z mislijo, da smo delali dobro, za to so zaslužni naši zaposleni, za kar se jim zahvaljujem. Tako delavcem v proizvodnji kot vsem, ki dobro vodimo Gorenje po poti multinacionalke, ki mora biti še boljša in trdneje zasidrana v domovih potrošnikov povsem svetu. Zaposlenim - enako pa vsem bralkam in bralcem Našega časa - želim lepe praznike in miru. Naj bo skok v leto 2017 dober, leto pa polno zdravja in sreče, kar bo osnova za uspehe, ki jih bomo skupaj gradili v prihodnjem letu.«	a
HSE z dobičkom, blok 5 v revitalizacijo
Zaprtje finančne konstrukcije za blok 6 omogoča celotni skupini HSE normalnejše poslovanje, blok pa se je pokazal kot nepogrešljiv del slovenskega energetskega sistema - V TEŠ dosegli optimalno število zaposlenih, blok 5 bodo revitalizirali
Stojan Nikolic, finančni direktor HSE, in Gorazd Skubin, generalni direktor HSE, sta povedala, da bodo peti blok TEŠ revitalizirali.
Mira Zakošek
Ljubljana, 21. decembra - Vodstvu HSE je uspelo pridobiti kredit v višini 230 milijonov evrov za zaprtje finančne konstrukcije šestega bloka TEŠ. K temu je pripomoglo letošnje uspešno poslovanje skupine, ki je v prvih desetih mesecih ustvarila skoraj milijardo evrov prihodkov iz prodaje in dobrih 85 milijonov evrov čistega dobička, kar je 130 odstotkov več od načrtovanega. Prodali so dobrih 25.000 GWh električne energije, kar je za deset odstotkov več od načrtovane.
Generalni direktor HSE Gora-zd Skubin je na novinarski konferenci poudaril, da je to rezultat trdega dela in prizadevnosti vseh zaposlenih v skupini HSE ter uspešnega obratovanja vseh proizvodnih objektov. Posebej nepogrešljiva je bila vloga Termoelektrarne Šoštanj. Po letu dni poskusnega in začetku rednega obratovanja se je blok 6
pokazal kot nepogrešljivi del slovenskega elektroenergetskega sistema. Letos je obratoval kar 95 odstotkov časa, stal je le 16 dni. V tem času je proizvedel približno 3.600 GWh električne energije (skupaj z blokom 4 celo več kot 4.000 GWh) in 260 GWh toplotne energije. Proizvedena ele-
ktrična energija iz bloka 6 predstavlja 45 odstotkov proizvodnje skupine HSE in skoraj tretjino celotne slovenske proizvodnje ter presega potrebe vseh gospodinjstev v državi na letni ravni. Termoelektrarna Šoštanj je oktobra dosegla tudi nov mesečni rekord proizvodnje električne ener-
gije v celotni zgodovini družbe, in sicer 475 GWh.
V letu 2016 je HSE poleg redne proizvodnje električne energije na trg prispeval še 140 GWh oziroma 95 odstotkov električne energije, potrebne za sekundarno regulacijo frekvence elektroenergetskega sistema Slovenije. S tem zagotavljajo stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema, brez katerega priklop manj zanesljivih, obnovljivih proizvodnih virov sploh ni možen.
Pred skupino HSE so v prihodnjem obdobju ambiciozni načrti. Nadaljevala se bo optimizacija poslovnih procesov ob hkratnem iskanju sinergij znotraj skupine HSE in elektroenergetskega sistema Slovenije, pri čemer je končni cilj vertikalna integracija Holdinga. Zaradi povečanja ekonomske učinkovitosti skupine HSE pa bodo nujni pogumni koraki, kot so vstop na maloprodajni trg, širitev trgovanja z električno energijo in poslovanja
zunaj meja Slovenije ter realizacija obstoječih in novih projektov, predvsem v obnovljivih virih energije.
Zaprta finančna konstrukcija jim bo omogočila učinkovitejše izvajanje aktivnosti, predvidenih v razvojnem načrtu. Končni cilj je narediti HSE vseevropsko družbo, ki temelji na konkurenčni mešanici energetskih virov, z dolgoročno usmeritvijo v nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije.«
Dobro poslovala tudi TEŠ in Premogovnik
Skubin je z zadovoljstvom povedal, da so s poslovanjem šestega bloka kljub težavam, ki ga ves čas spremljajo, zadovoljni. »Ugotavljamo, da je zanesljiv, po letu dni obratovanja daje dobre rezultate, vsi parametri pa kažejo na to, da ostali bloki ob sedanjih cenah elektrike trenutno ne bi bili sposobni obratovati,« je dejal in dodal, da so z ukrepi, ki so jih za racionalizacijo poslovanja v Termoelektrarni Šoštanj dosegli v zadnjem času, zadovoljni, nekaj pa jih še čaka, saj je treba proizvodno ceno elektrike še nekoliko znižati. Prepričan je, da ima-
jo še nekaj rezerv, ki jih je treba odpraviti, da bodo tako dosegli potrebno stabilnost.
Števila zaposlenih ne nameravajo več zmanjševati (ohranili so več delovnih mest (339), kot so prvotno načrtovali, saj so prevzeli nekatera dela, ki so jih prej zanje opravljali zunanji izvajalci, napake, ki so jih morda naredili pri izvedbi finančnega prestrukturiranja, pa bodo skušali odpraviti predvsem s sprejemom novega plačnega sistema, ki bo omogočil tudi, da bo TEŠ dobil potrebno stabilnost.
Blok 6 pomeni stabilnost slovenske energetike, a potrebuje za to še eno enoto. Generalni direktor HSE Gorazd Skubin je povedal, da so pred kratkim sprejeli dolgoročno strategijo obratovanja blokov Termoelektrarne Šoštanj do leta 2030, v njej pa je predvidena revitalizacija petega bloka. A za to bodo potrebne dodatne naložbe.
Povedal je tudi, da je dezinve-stiranje Premogovnika v glavnem zaključeno, prodati morajo le še Golte, in dodal, da je poslovanje tudi tega podjetja stabilno.
a
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
6
■WÉW»j

SREČNO 2017

29. decembra 2016
OD SREDE do torka
Sreda,
21. decembra
Vlada je s sindikati javnega sektorja podpisala dogovor, ki odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018. Po podpisu je predsednik DeSUSa Karl Erjavec dejal, da so se razmere v Sloveniji očitno izboljšale, zato pričakuje, da bo vlada namenila 40 milijonov za regres upokojencem.
V Italiji sta oba domova parlamenta potrdila vladni predlog 20 milijard evrov vrednega svežnja za pomoč bankam.
Papež Frančišek je pomilostil španskega duhovnika, ki je bil zaradi posredovanja in objave zaupnih vatikanskih dokumentov obsojen na 18-mesečno zaporno kazen.
ZDA so ostro zavrnile namige Turčije, da so neposredno ali posredno krive za ponedeljkov atentat na ruskega veleposlanika Andreja Karlova.
Mojca Štruc
Do eksplozije na mehiški tržnici ni prišlo prvič.
V nizu eksplozij, ki so odjeknile na pirotehnični tržnici približno 30 kilometrov severno od mehiške prestolnice, je umrlo 31 ljudi, okoli 70 ljudi je bilo ranjenih.
Četrtek, 22. decembra
Predsednik republike Borut Pahor je k sebi povabil avtorje slovenske ustave. Predstavnikom medijev je dejal, da želi s tem odpraviti manko, ki je nastal v kolektivnem spominu v zvezi z ustavo.
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicin-sko pomočjo.
Vlada se je zavzela za višanje dela pokojnin za 40 let delovne dobe brez dokupa, koalicija pa se je istega dne dogovorila za izplačilo regresa vsem upokojencem. Kje bo vzela denar, ni bilo jasno.
Sirska državna televizija je poročala, da se je po tednu dni končala evakuacija civilistov in upor-
Kje bodo vzeta sredstva za regres upokojencev, še ni bilo jasno.
nikov iz vzhodnega dela Alepa. Sirska vojska je v mestu razglasila zmago.
Japonski premier Šinzo Abe je zaradi vse ostrejšega ozemeljskega spora s Kitajsko in napetosti s Severno Korejo glede njenega jedrskega programa odobril rekordni obrambni proračun.
Petek,
23. decembra
Potekala je državna proslava ob dnevu samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, je dejal, da že »dolgo vemo, da smo zaslužni in odgovorni za našo državo vsi državljani in naši rojaki po svetu. Slovenci skupaj zmoremo vse.«
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki predvideva reorganizacijo centrov za socialno delo.
»Slovenci skupaj zmoremo vse.«
Predstavniki vlade in socialnih partnerjev so podpisali sporazum o novih pravilih o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta.
Na Malti je pristalo libijsko potniško letalo, ki je bilo ugrabljeno. Drama se je končala srečno, saj sta ugrabitelja izpustila vse talce in se predala.
Varnostni svet Združenih narodov je s 14 glasovi za podprl resolucijo, ki od Izraela zahteva ustavitev gradnje naselbin na zasedenih ozemljih Zahodnega brega in v Vzhodnem Jeruzalemu.
Italijanska policija je v Milanu ubila Tunizijca Anisa Amrija, napadalca iz Berlina, kjer je bilo v napadu s tovornjakom ubitih 12 ljudi, 48 pa ranjenih.
Sobota, 24. decembra
Kristjani so se pripravljali na sveti večer. Po cerkvah so potekale polnočnice, pri katerih so verniki slavili rojstvo Jezusa Kristusa.
Kristjani so se zbirali pri polnočnicah.
Tudi papež Frančišek je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval polnočnico.
V	Tuniziji so aretirali nečaka Anisa Amrija, glavnega osumljenca za ponedeljkov teroristični napad s tovornjakom v Berlinu, ter še dva moška, ki sta povezana z Amrijem.
Avstralski premier Malcolm Turnbull je sporočil, da so preprečili velik teroristični napad na najbolj priljubljenih lokacijah v središču Melbourna na božični dan.
Na severnem tečaju pa so računali. Ugotovili so, da so temperature na tem mestu za 20 stopinj višje od povprečja.
Nedelja, 25. decembra
Papež Frančišek je v tradicionalnem božičnem blagoslovu ur-bi et orbi pozval k miru na svetu, obsodil čaščenje materializma in spomnil na begunce.
Jug Čila je stresel močen potres s preliminarno magnitudo 7,7, zaradi česar je bilo izdano opozorilo pred cunamijem.
V	Augsburgu v Nemčiji je moralo zaradi nevtraliziranja letalske bombe iz druge svetovne vojne na božični dan domove zapustiti približno 54 tisoč prebivalcev.
V	Italiji so reševalci na smučišču Cervinia v dolini Aoste rešili 153 smučarjev, ki so dan pred tem ostali ujeti na ustavljeni kabinski žičnici.
Kmalu po vzletu iz ruskega črnomorskega letovišča Soči je strmoglavilo letalo ruskega obrambnega ministrstva z 92 ljudmi na krovu. Na letalu je bila večina, 64 potnikov, članov znamenitega vojaškega zbora ruske vojske, ansambla Aleksandrov, bolj znanega po imenu Zbor Rdeče armade.
Ponedeljek, 26. decembra
Bil je še en praznik. Spominjali smo se razglasitve izidov plebiscita iz leta 1990, »ko smo pokazali največjo enotnost v zgodovini,« je poudaril premier Cerar.
V	Rusiji je bil dan žalovanja za žrtvami nedeljske letalske nesreče blizu Sočija. Več tisoč reševalcev je še vedno iskalo posmrtne ostanke 92 potnikov in članov posadke.
m
Kmalu bo vzletu je strmoglavilo letalo ruskega obrambnega ministrstva.
Umrl je George Michael.
Japonski premier Šinzo Abe je začel dvodnevni obisk na Havajih, kjer bo v spremstvu ameriškega predsednika Baracka Oba-me obiskal spominski muzej v Pearl Harborju.
Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je izrazil pripravljenost, da v Astani gosti multilateralne mirovne pogovore o končanju vojne v Siriji.
Na zahodu Ugande se je veselje članov krajevnega nogometnega kluba in njihovih navijačev na jezeru Albert sprevrglo v tragedijo, ko se je prenatrpani čoln prevrnil. Umrlo je najmanj 30 ljudi.
Torek,
27. decembra
Iz Italije je prišla vest, da tamkajšnja banka Monte dei Paschi di Siena po oceni ECB potrebuje kar 8,8 milijard evrov svežega kapitala in ne zgolj pet milijard, kolikor je bilo predvideno doslej.
Potapljači so v Črnem morju našli eno izmed črnih skrinjic ruskega letala, ki je strmoglavilo v nedeljo.
Romunski predsednik Klaus Iohannis je zavrnil kandidatko za premierko levosredinskih socialdemokratov Sevil Shhaideh, ki bi bila prva muslimanska pre-mierka v Evropski uniji.
V Grčiji so za regijo Atika, v kateri ležijo Atene, meteorologi napovedali »zgodovinske snežne padavine«. Opozorila pred sneženjem in močnim vetrom, ki bo tvoril nanose, so izdali tudi v Srbiji.
Žabja perspektiva
Jure Trampuš
Kaj se poslavlja, kaj prihaja
Prebiram te dni, kamorkoli se obrnem, naj se to prekleto leto 2016 konča. Preveč jih je odšlo, nekaj je bilo narobe, pišejo, zakaj je šel ta, če je šel že oni, dodajajo, kdo je naslednji, se sprašujejo.
In res, tako, na prvi pogled, je seznam ljudi, ki so nas zapustili v letu, ki odhaja, res dolg. Odšel je David Bowie, poslovil se je Prince, pa Leonard Cohen, George Michael, igralec Alan Rick-man, Sharon Jones, dramatik Edward Albee, pa veliki Mohamed Ali, Fie del Castro, Zsa Zsa Gabor, Simon Peres, Hans-Dietrich Genscher, odšel je tudi neuničljivi Bud Spencer, astronavt John Glenn, pisateljica Herper Lee, renesančni mojster Umberto Eco ... Podobno je bilo v Sloveniji, naj omenim le Tomaža Pandur-ja, Vida Pečjaka in žal tudi strastnega Aleša Debeljaka. Smrt je sestavni del življenja in čaka vse nas.
Ampak, ali je bilo leto 2016 res nekaj posebnega? Dejansko je bilo. Tisti, ki so v velikih svetovnih medijih zadolženi za pisanje nekrologov, to dobro vedo. Razlogov je seveda več, eden je, da se stara baby boom generacija, drugi, da se starajo tisti, ki so z razmahom popularne kulture postali slavni po vsem svetu, spet tretji, da smo vse bolj povezani in vsako slovo znane osebe bolj odmeva, kot je nekoč. In jasno, vsi se vsaj podzavestno zavedamo svoje minljivosti, zato je smrt v kulturi tabloidnosti in zapovedane sreče še bolj nepričakovana, celo nekako vsiljivo nenaravna. Vsaka smrt na tem svetu pusti praznino. A ne le nje, pusti tudi spomin na tisto, kar je nekoč bilo, kar so ljudje, ki so odšli, ustvarili, kako so vplivali na naša življenja, kako so se nas dotaknile in spremenile njihove pesmi, drame, življenjske zgodbe, uspehi, besede in nazori. Kakšno čašo nesmrtnosti, kot bi rekel stari Ali Rašid, so napolnili s svojimi življenji. V tem volčjem času, ki ga vsi živimo, si je treba vzeti čas za življenje. Čas za spomine in čas za prihodnost, čas za pisanje, za premišljevanje iznad vsakodnevne rutine prihajanj in odhajanj, čas za predajanje in ljubezen, ne za sovraštvo, pač pa ljubezen, za prijatelje, za ljudi. Sovraštva je že tako ali tako preveč naokoli. In raste, vsak dan raste ter gomazi v vedno večjo črno gmoto grozeče prihodnosti.
Zato me letos niso pretresli le odhodi, nekateri med njimi so me celo napolnili z zavedanjem, kaj je res pomembno, pretresli so me, še vedno pretresajo obeti prihajajoče dobe nesmislov, ko ljudje ne želijo verjetni nobenemu več, zato najraje verjamejo vsak svoji laži. Kogar ne zanima resnica, ne pozna sočutja, kdor pa ne pozna sočutja, pa na koncu vedno ostane sam, jezen, razočaran, besen. Za svobodo, bratstvo, enakopravnost pa se bori na drugačen način. Na koncu celo z upanjem, kot je napisal nekdo v britanskem Guardianu, ne zato, ker bi upanje kaj zares spremenilo, ampak ker bo spremenilo tistega, ki upa. Podobno, kot je nekoč o molitvi zapisal Kierkergarde: »Naloga molitve ni ta, da bi prepričala Boga, pač pa, da spremeni tistega, ki moli.«
Letu 2017 naj bo torej takšno, naj znova zaniha v svet, v katerem bo vredno misliti prihodnost. A samo od sebe ne bo, bilo bi lepo, da se na vse, kar smo pozabili danes, spomnimo vsaj jutri. Vsaj v imenu tistih, za katerimi se je letos tako zelo žalovalo, za katerimi smo pretakali virtualne solze in njihove podobe objavljali na družabnih omrežjih, vsak dan novo, dan za dnem, kot da to karkoli pove o nas. A dokler tečejo solze za ljudmi, ki so peli o sreči, veselju, čustvih, želja še obstaja, veliko hujša je apatija, veliko hujša sta fatalizem in plitva samozadostna vsevednost. Pa srečno.
■
SREČNO NOVO LETO 2017
advanced technologies
GROUP

* ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN VELIKO POSLOVNIH USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
15. decembra 2016

SREČNO 2017 &
7
Gladko o občinskih financah za naslednji dve leti
Proračuna Občine Šoštanj za leti 2017 in 2018 nižja od letošnjega - Pogajanja za odkup vile Široko
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 21. decembra - Tako kot že nekaj let zapored so tudi tokrat letošnjo zadnjo sejo sveta Občine Šoštanj popestrili skavti in taborniki. Z lučjo miru, pesmimi in lepimi željami so poskrbeli za sproščeno razpoloženje, ki se je nadaljevalo praktično celo sejo.
Novost le postavka o vili Široko
Osrednji točki dnevnega reda sta bila predloga odloka o proračunu občine za leti 2017 in 2018. Prav veliko časa se svetniki pri obravnavi niso zadržali, ker med osnutkom in predlogom ni prišlo do večjih sprememb, je bilo slišati v obrazložitvi. Oba so potrdili brez razprave.
Oba občinska proračuna sta v primerjavi z letošnjim nižja. Za prihodnje leto se v občini nade-
Tudi letos so zadnjo sejo v letu popestrili skavti in taborniki, ki so prinesli luč miru.
jajo dobrih 12 milijonov evrov prihodkov, za leto 2018 pa naj bi se v občinsko blagajno nateklo 11 milijonov 400 tisoč evrov. Novost med proračunskimi postavkami je le nakup ter vzdrževanje vile Široko (po 100 tisoč evrov).
Župan Darko Menih nam je pojasnil, da pogajanja o odkupu nepremične kulturne dediščine z lastnikom objekta -Premogovnikom Velenje - sicer še potekajo, a kaže, da se bodo dogovorili. Odkup naj bi potekal po
delih in več let. Glede neizplačane odškodnine po podpisanem sporazumu za letos pa so se -po njegovih navedbah - s HSE--jem dogovorili, da bodo ta denar pridobili postopoma. Takoj, ko ga bodo, bodo tudi »odmrznili«
projekte, ki so jih načrtovali že letos (prizidek h glasbeni šoli, avtobusna postaja), a so jih zaradi neizpolnjevanja pogodbe v zvezi z odškodninami Teša začasno odložili.
Višja vrednost točke za gospodarstvo in negospodarstvo
Svetniki so soglašali tudi s predlogom, da za 15 odstotkov zvišajo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine za leto 2017 za gospodarstvo in negospodarstvo. Za gospodinjstva ostaja ta nespremenjena.
Po pojasnilu šoštanjskega podžupana Viktorja Dreva se s spremembo želijo približati ter uskladiti s primerljivimi občinami, saj je bilo doslej nadomestilo v Šoštanju precej nižje v primerjavi z njimi. Kljub dvigu bo občina Šoštanj z višino tega nadomestila še vedno v sredini slovenskega povprečja.
Iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se je v ob-
činsko blagajno letos nateklo 2 milijona evrov, z višjo vrednostjo točke pa se bo še dodatnih 200 tisoč evrov.
Na seji so svetniki sprejeli še letni program športa za prihodnje leto, za katerega je v občinskem proračunu predviden enak znesek kot v letošnjem letu (dobrih 124 tisoč evrov). Z zanimanjem so prisluhnili razlagalki o kazalnikih zdravja v občini v okviru projekta Zdravje v občini 2016; zdelali so jih ina celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zaploskali predstavljenim dosežkom in pestri dejavnosti učencev šoštanjske osnovne šole v minulem šolskem letu ter potrdili člana dveh komisij za preostanek mandata: v komisiji za negospodarske javne službe je namesto Sonje Bercko imenovana Jožica Andrejc, v komisiji za prostor in okolje pa bo namesto Draga Korena Roman Kavšek. Berckova in Koren sta odstopila iz objektivnih razlogov.
a
naravnani
V Šmartnem ob Paki naložbeno
Svetniki soglasno potrdili proračun za prihodnje leto - Usmeritve za izboljšanje delovanja zdravstvene postaje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 22. decembra
- Med lokalnimi skupnostmi, ki že imajo sprejet proračun za prihodnje leto, je tudi Občina Šmartno ob Paki. Predlog so soglasno potrdili tamkajšnji svetniki na letošnji zadnji seji občinskega sveta.
Smo na dobri poti
Glede na to, da pripomb na predlog proračuna v javni obravnavi ni bilo, je bilo pričakovati, da ga bodo svetniki potrdili soglasno. Ko je pri obrazložitvi
Glede na razpravo se bodo na temo o reševanju težav na zdravstveni postaji zagotovo še večkrat pogovarjali.
predloga občinskega proračuna za leto 2017 šmarški župan Janko Kopušar svetnike seznanil, da je med osnutkom in predlogom
prišlo do manjših sprememb v korist predvidenih naložb, je bil razlog za »zeleno luč« še toliko večji. Namesto dobrih 600 tisoč
evrov je sedaj v proračunu 2017 predvidenih za vlaganja slabih 100 tisoč evrov več. »S tem občina ohranja svojo razvojno na-
ravnanost. Naložbe pa predvidevamo predvsem za tisto, za kar smo se dogovorili, predvsem za potrebe v cestni in komunalni infrastrukturi.« Pri načrtovanih 2,7 milijona evrov prihodkov se namerava lokalna skupnost kljub temu zadolžiti, in to za nekaj več kot 38 tisoč evrov.
V razpravi so svetniki pohvalili pripravljalce predloga proračuna za leto 2017. Ocenili so, da je lokalna skupnost kljub nižji povprečnini od potrebne in novim nalogam, ki jim jih nalaga država, na dobri poti. Del zaslug za to, da so v zadnjih nekaj letih uresničili večino pobud, predlogov pa so poleg pametnemu gospodarjenju pripisali še tvornemu sodelovanju svetniških skupin.
Aktivnosti za reševanje težav v dveh smereh
Na osnovi tega, kar jim je glede reševanja težav v zvezi z delovanjem šmarške zdravstvene postaje povedal direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Janko Šteharnik, in razprave se bodo na to temo svetniki, občinska uprava in vodstvo omenjenega zavoda zagotovo še pogovarjali. Oboji si namreč želijo uredili stvari tako, da bi bilo s storitvami
na zdravstveni postaji zadovoljnih čim več občanov. Reševanje odprtih vprašanj so predvideli v dveh smereh: zagotavljanje prostorskih pogojev, kjer je lokalna skupnost pripravljena finančno sodelovati s sredstvi iz občinskega proračuna ter na kadrovskem področju, kjer pričakujejo, da bo druga stran zagotovila predvsem pediatra ter splošnega zdravnika. Prav tako upajo, »da bodo naloge, ki jih izvajajo na zdravstveni postaji že danes, v prihodnje opravljali še kakovostneje.« Šte-harnik je nakazal nekatere rešitve, med drugim tudi podelitev koncesije zasebniku. Zgovoren pa je bil ob koncu razprave komentar ene od svetnic, ki je pripomnila, da so bili »Stuparje-vi časi (čas delovanja splošnega zdravnika Jovana Stuparja) zlati.
Na seji so svetniki med drugim sprejeli letni program športa v lokalni skupnosti za prihodnje leto. Ta bo osnova za objavo javnega razpisa klubom in športnim društvom za sofinanciranje dejavnosti. V proračunu 2017 je za ta namen na voljo 33.700 evrov. Razpis bo občinska uprava objavila v lokalnem časopisu predvidoma februarja.
a
Čas vselej prehitro mineva
Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje, o dogodkih, ki so najbolj zaznamovali »njegovo« leto 2016: »Leto, ki se počasi poslavlja, je bilo zame zelo pestro, polno delovnih in osebnih izzivov. Po eni strani sem vesel, da se zaključuje, po drugi pa - kot vsakič znova - žalosten, saj čas vselej prehitro mineva. Vesel sem, ker smo doma kar zdravi, pa tudi, da se naš kuža počasi privaja na okolje, ki ga čuva. Službeno je letos zaključenih kar nekaj projektov, ki smo jih izvajali. Zaključena je obnova vile Mojce, šolski in vrtčevski objekti so v zelo spodobnem stanju, športne površine so dobro vzdrževane, kulturno je bilo pestro kot zadnja leta sploh. Skrbi seveda socialno stanje naših občank in občanov, na našem uradu je še vedno zelo veliko prosilcev za enkratne denarne pomoči. Je pa res, da se v Velenju tudi rojevajo, letos jih je za vlogo ob rojstvu otrok zaprosilo točno 301. Še kakšen dan pa bo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje za Skakalni center Velenje, ki smo ga letos popolnoma prenovili. V Velenju se bo še skakalo. Daleč in naprej v prihodnost.
Uspešno dokončanje projekta in nova služba
Leopold Rezar, dr. med., spec. internist in pulmolog: »Dogodek, po katerem se mi bo letošnje leto najmočneje vtisnilo v spomin, je uspešen zaključek skoraj štiriletnih naporov za obnovo in energetsko sanacijo Bolnišnice Topolšica. Na začetku maja smo konec velikega projekta zaznamovali s slovesno proslavo. Le mesec dni za tem se mi je iztekel mandat direktorja bolnišnice, ki ga ocenjujem precej uspešno. Poleg obnove smo namreč posodobili opremo ter bolnišnico kadrovsko okrepili. Po izteku mandata se za ponujeno mesto vršilca dolžnosti direktorja nisem odločil. Drugi pomembni dogodek, ki se me je prav tako bolj dotaknil, je bila nova služba. Dobil sem jo v Zdravstvenem domu Velenje, kjer mi je delo v ambulanti z bolniki znova v veliko veselje. K dobremu počutju na delovnem mestu veliko prispeva urejen kolektiv, prijazne sodelavke in sodelavci, ki so strokovno dobro podkovani in zavzeto opravljajo zadane naloge. Nova služba mi omogoča več časa za družino, rekreacijo, predvsem pa manj stresa.«
Več prenosa, več užitkov!
KULPLUS
19,99 €/MESEC
1000 MIN 1000mms/sms 10 GB
www.me2.si
Srečno 2017
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 8
8	SREČNO 2017	«»«AS	29. decembra 2016
G
Ne multietnični kotel, ampak kozmopolitsko središče
Kljub etnični raznolikosti se dijakinje in dijaki Šolskega centra Velenje med sabo spoštujejo, se drug drugemu prilagajajo in se kulturno bogatijo
Tina Felicijan
Učiteljica slovenskega jezika in umetnostne zgodovine na ŠCV, doktorica antropologije Nataša Meh Peer, je v svoji doktorski disertaciji raziskovala identiteto mladostnikov v multietničnih razredih poklicne in tehniške šole. V letih od 2009 do 2012 je podatke zbirala z opazovanjem in neposredno udeležbo v razredih, nato je opravila skupinski intervju o pogledih na multietničnost s sodelavci, nato pa še poglobljene intervjuje s tridesetimi izbranimi dijaki, katerih oče in mama sta pripadnika druge etnične skupine, dijaki pa so se rodili in odraščali v Sloveniji. Nato je uspešno anketirala več kot 1400 od skoraj 1800 dijakov na ŠCV, da bi med drugim ugotovila, kakšno je razmerje med etničnimi pripadnostmi, kateri jezik govorijo doma, katerega v družbi, kako katoliške navade vplivajo na pripadnike drugih ver.
Anketa je pokazala, da je etnična struktura dijakov ŠCV podobna etnični strukturi prebivalcev velenjske občine - okrog 30 odstotkov je Neslovencev, se pa razmerje razlikuje od šole do šole.
Medtem ko je na gimnaziji 8 odstotkov dijakov druge etnične skupine, jih je na šoli za storitvene dejavnosti 40. »Zakaj? Prvi razlog je socialni status dijakov oziroma njihovih družin, drugi pa ta, da je šola za storitvene dejavnosti zelo odprta in prijazna do pripadnikov druge narodnosti,« je eden od sklepov raziskovalke.
Identiteta mladostnikov je fleksibilna
V 'kulturnih dvoživkah' - okoljih, v katerih sobiva več etnij -se mladostniki ves čas prilagajajo jezikovno, po obnašanju, navadah, v veri. »Med 13 in 19 letom starosti, ko si odprt in sprejemaš vse, se je težko odločiti in biti pripadnik ene etnije, živeti pa v drugi,« pravi Nataša Meh Peer, ki so ji nekateri muslimani povedali, da v božičnem času ravno tako pripravijo večerjo s svojimi tradicionalnimi jedmi za vso družino, saj se tudi sicer veliko in radi družijo in ta čas izkoristijo za to. Pravoslavka ji je povedala, da sta z mamo za veliko noč ravno tako barvali jajca, ker so jih tudi vsi sošolci. »Ustvari se torej dvojna, fleksibilna identiteta, ki se preliva iz
ene v drugo. Mladostniki si niso čisto na jasnem, kdo so po narodnosti. Nisem pa zaznala, da to zanje predstavlja posebno
»Kozmopolitsko središče pomeni sprejemanje kulture, jezika z vseh vetrov. Zato mislim, da na ŠCV nismo kotel, v katerem bi samo mešali etnije, ampak gremo skupaj v smer integracije vseh etnij v neko novo skupno kulturo,« je sklenila dr. Nataša Meh Peer.
težavo. Tudi če v zaprtem domačem krogu, kjer uporabljajo jezik svoje etnije, ohranjajo na-
vade in poudarjajo, kdo so, jim etnična pripadnost zunaj domačega okolja ne pomeni toliko. Saj se družijo s pripadniki iste etnije, ampak ne izključno. Povedo, da se raje družijo s 'svojimi', ker imajo več skupnega. Pri svojem opazovanju pa sem spoznala, da se pomešajo.« Večjih konfliktov na podlagi različnih narodnosti učitelji niso zaznali. Opažajo pa, da je v primerjavi z bošnjaško, hrvaško, makedonsko ali srbsko etnijo albanska najbolj zaprta. »Lahko bi rekli, da je za njihovo kulturo značilen rek vsi za enega, eden za vse. Takoj ko jih je več skupaj, se družijo izključno med sabo. S tem se izključujejo iz širše okolice, družbe, tako ne morejo pridobiti znanja jezika, kar je težava. Naša država pa glede tega tudi nima izdelane politike,« opozarja Meh Peerova.
Kulturno bogatenje
Teorija pravi, da identiteta človeka najprej izhaja iz jezika, naslednji faktor je narodnost, nato veroizpoved. Za večino dijakov iz družin neslovenske narodnosti je prvi jezik materinščina. Slovenščina je njihov drugi jezik,
nje se s sekundarno socializacijo večinoma dobro naučijo, a je ne obvladajo povsem enakomerno. »Kar se jim potem zgodi, je, da jim pri nas rečejo 'o, ti pa nisi Slovenec', ko pridejo denimo v Bosno, pa jim rečejo 'o, ti si pa Slovenec'.« Pri tem je zanimivo in pravzaprav pozitivno nastajanje urbolektikov. »Velenjščina ni neko narečje, krajevni govor, ampak urbani jezik, ki ga oplajajo vse tu živeče etnije. Je poseben urbolektik, ki se ves čas razvija.« Naslednji pozitivni vidik multie-tničnosti je medsebojno bogatenje kulturnih navad. »Slovenci smo bolj zaprti vase, se držimo doma. Ko pridemo v stik z eno bolj odprto, živahno etnijo, pa se malo spremenimo. Med dijaki sem opazila navado objemanja, ki je posledica bolj sproščenega odnosa. To so pripadniki drugih etničnih skupnosti prinesli k nam. Nas Slovence sproščajo. Mi smo postali bolj odprti in smo stopili iz naše okostene-losti,« je med svojim raziskovanjem opazila naša sogovornica in dodala še, da je skupni imenovalec mladostnikov turbofolk glasba. »To je povezovalni faktor vseh etnij. Tudi če ne razumejo povsem besedil, jih prevzame ta melos, s katerim se lahko poistovetijo.«
Ne grožnja, ampak priložnost
Izziv multietničnosti je zagotoviti enake možnosti, saj do konfliktov lahko pride, če se ena etnija vede superiorno. »Naša slovenska etnija, ki ima v rokah institucije socializacije, včasih deluje tako. Srbska, bošnjaška, hrvaška, makedonska etnija niso ustavne, čeprav so veliko večje kot italijanske in madžarske. Poleg tega bi država morala nekaj spremeniti pri integraciji tujcev. Otroku je treba omogočiti, da se najprej nauči jezika, potem pa gre v šolo, ker je jezik okno v kulturo, socializacijo. Tudi prazniki so izključno slovenski in katoliški,« je naštela nekaj izzivov. Sicer pa je dr. Nataša Meh Peer ugotovila, da multietničnost na ŠCV ni vir konfliktov, temveč je oplajanje kultur med sabo dobro. »Drugih etnij se bojimo, ker o njih posplošeno govorimo in širimo negativne stereotipe. Mislim, da je prav, da se naučimo živeti v multietničnem svetu, da smo strpni, da drug od drugega sprejmemo najboljše. To je naša prihodnost. Moramo se mešati in kulturno bogatiti, ker tako nastaja neko novo kulturno okolje, v katerem združimo najboljše vseh,« je sklenila.
a
Ponosni na jubilej, člane, priznanja ...
Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline deluje 40 let - Želijo si primernejših prostorov
Tatjana Podgoršek
Iztekajoče se leto je za Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline jubilejno. Praznuje 40-letnico delovanja. V orkestru igra 64 godbenikov, stari so v povprečju 23 do 24 let, vsi pa so se pred tem kalili že v mladinskem orkestru glasbene šole Nazarje.
»Ponosni smo na jubilej, na člane, priznanja, ki jih je god-
ba prejela na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Smo mlado društvo, čeprav ima godba svoje korenine v dolini že pred prvo svetovno vojno,« je povedal Matej Krajnc, njen organizacijski vodja že 20 let. Jubilej so zaznamovali s slavnostnim koncertom, s programom pa obiskovalcem predstavili rast godbe - od prvih vplivov češke glasbe do zabavnega programa, ki ga iz-
vaja godba danes na prireditvah po dolini, na raznih tekmovanjih godb ter drugih koncertih. Na jubilejnem koncertu so podelili društvena priznanja tistim, ki so ali še pomagajo pri njenem delovanju, v vitrino pa bodo shranili tudi zlato medaljo Zveze slovenskih godb. Ponosni so še na zbornik, za katerega so informacije našli v diplomski nalogi Mateje Podlesnik, nekdanje članice
godbe in žene njenega dirigenta Tomaža Podlesnika.
Po besedah Mateja Krajnca prihajajo člani godbe iz šestih občin Zgornje Savinjske doline. Nikogar ni v njej le iz občine Solčava, a se tamkajšnji občani radi udeležujejo nastopov godbe. So eno redkih društev v dolini - tako Krajnc, ki povezujejo celotno dolino. To, uspehe godbe, njeno dobro delo prepoznavajo tudi
lokalne skupnosti v dolini, saj ji finančno pomagajo pri pokrivanju stroškov.
V delovnem programu za prihodnje leto ni novosti. Poleg tradicionalnih koncertov (ponovo-letnem, velikonočnem) jih bodo ljubitelji godb slišali še na vseh večjih prireditvah v dolini, na prvomajski budnici. Tekmovanj letos ne načrtujejo, bodo pa godbeniki toliko bolj zavzeto pilili program za državno tekmovanje 2018. Pozornost bodo namenili še izobraževanju ter družabni dejavnosti. V leto 2017 vstopa
godba z željo po ureditvi drugih prostorov. Sedanji v drugem nadstropju mozirskega kulturnega doma so akustično in prostorsko neprimerni, saj v njih lahko vadi le 40 godbenikov. »Upamo, da se bo Občina Mozirje odzvala in nam zagotovila prostore, ki si jih takšno društvo, kot je naše, nedvomno zasluži,« je še menil Matej Krajnc.
Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča
00 ZALEŠČANSKIH EHE3
Naročila: Naš čas I 03 898 17 50 • Knjižnica Velenje | 03 898 25 50
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
Ko sanje postanejo resničnost
Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, o dogodku, ki je najbolj zaznamoval leto 2016: »Ponosna sem, ker je naša univerza prejela Plaketo MO Velenje za 30-letno prostovoljno delo v izobraževanju ter širjenju znanj starejših. Visoko priznanje se je žlahtno dotaknilo vsakega študenta, univerzi pa utemeljilo dosedanje delo, potrdilo njeno kulturno delovanje v javnosti in spodbudilo nadaljnji razvoj. Naj izpostavim še 5. medgeneracij-ski festival Sanje pripadajo vsem generacijam, na katerem je sodelovalo 35 različnih organizacij in več kot 250 posameznikov. Ta se je približal ljudem s sporočilom, da je sodelovanje med zelo različnimi organizacijami in različnimi generacijami lahko uspešno in ustvarjalno. Dotaknilo se nas je festivalsko dogajanje na ulici, ki je vključilo tudi mimoidoče Velenjčane in postalo del mestne medgeneracijske zgodbe. Enako velja za 4. mednarodni festival vezenja s 195 razstavljalci iz štirih držav. Lepo je, da so naše prireditve prerasle v slovenske in mednarodne projekte.«
a
Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 9
SREČNO 2017 ¿p "	9
— d
Še nosi milje v srcu
Velenjčan in svetovni popotnik Dare Bencik je 16 let, ki jih je preživel s priložnostnimi deli na potovanjih, strnil v knjigo z naslovom Milje v srcu
22. decembra 2016	1B
Silvestrska predstava obljublja zabavo in smeh
Gledališče Velenje bo predstavo Učinek kobilice premierno zaigralo zadnji večer v letu - To bo krstna uprizoritev teksta Grumovega nagrajenca Roka Vilčnika
Bojana Špegel
Velenje, 31. decembra - Že nekaj let velenjski gledališčniki skupaj s Festivalom Velenje pripravljajo silvestrske predstave. Letošnja bo posebna, saj bo premi-erna. Po njej pa bodo, kot je že v navadi, igralci in gledalci malo prigriznili in nazdravili novemu letu.
Da bo premiera prav na zadnji večer v letu, je krivo tudi to, da je letos gledališki ansambel začel igro pripravljati pozneje kot po navadi. Po tem, ko so v eni od gledaliških delavnic spoznali režiserja Dejana Spasica, ki je po mnenju igralcev odličen pedagog, so se namreč dogovorili za sodelovanje. Ljubljančan je bil zgodaj jeseni zaseden z drugimi projekti, saj je aktiven tudi pri slovenskem filmu (igral je tudi v filmih Slovenka in Nočno življenje), po diplomi iz dramaturgije na ljubljanski AGRFT veliko režira v ljubiteljskih gledališčih. V delu z velenjskimi gledališčniki res uživa: »To je zame vedno drugačna izkušnja kot delati v profesionalnem gledališču. Je bolj pristna, včasih tudi več vredna. Velenjsko gledališče ima tradicijo, utečen sistem. Igralci vedo, kako se dela predstava in kaj sledi v vsaki fazi dela, zato je lahko delati z njimi. Njihov pristop do gledališča ni »amaterski«, je srčen in entuzia-
Knjižnica Velenje že vrsto let postavlja pregledno razstavo z naslovom Ustvarjeno doma, na katero uvrstijo tiskovine ter nosilce zvoka in gibljive slike, ki so v preteklem letu nastale na območju Šaleške doline, so nanjo vsebinsko vezane ali pa so njihovi avtorji od tod. Število piscev, glasbenikov in filmarjev iz treh šaleških občin iz leta v leto narašča, kar se je letos pokazalo v rekordnem naboru izdelkov, je povedal Silvo Grmovšek z domoznanskega oddelka.
Največji delež je tudi tokrat v književnosti. Izšlo je 14 slikanic in drugih del s področja mladinske književnosti, sedem pesniških zbirk, dve knjigi novel in roman Petra Rezmana. Domoznansko publicistiko sta obogatili študiji o poljski kraljici Ani Celjski in
stičen,« nam pove, ko obiščemo vaje, ki so v dneh pred premiero res intenzivne. In ni bilo naključje, da so se odločili za melodramo Roka Vilčnika, ki ga večina pozna kot avtorja odličnih glasbenih besedil za izvajalce t. i. nove slovenske popevke. »Rok je dobro poznan tudi kot dramatik. Že dvakrat je bil Grumov nagrajenec, na zadnjem tednu slo-
venske drame je bil proglašen za najboljšega dramatika za delo Dramatični cirkus Sakešvili, ki jo sedaj igrajo v ljubljanski drami. Učinek kobilice je ena redkih njegovih dram, ki še ni bila uprizorjena. Napisal jo je leta 2010, velenjska premiera pa bo tudi krstna izvedba,« nam pove režiser.
Telenovela na odru
Predsednik velenjskih gleda-liščnikov Matej Mraz je eden od 9 igralcev v novi predstavi. Povedal nam je: »Lahko rečem, da gledališki ansambel zelo dobro diha, ekipa je še boljša kot lani. Radi hodimo na vaje in že sedaj
znanem slovenskem predvojnem politiku Karlu Verstovšku, pa o Foitovih fotografskih zapisih na steklu, zgodovini letalstva v Šaleški dolini in usnjarstvu, izšla pa
> Letos več kot 70 knjižnih naslovov in zgoščenk ter stotnija brošur, katalogov in časopisov
vemo, da bo predstava Učinek kobilice zabavna tudi za gledalce. Pravi izziv je, da pripravljamo krstno predstavo. Na premiero pride tudi avtor Rok Vilčnik, kar nas res veseli.« Glavno vlogo igra Urban Hrastnik, ki se je velenjskemu ansamblu pridružil lansko sezono. A izkušenj ima veliko, saj je že 15 let član šmarškega Gledališča pod kozolcem. »Za-
me je glavna vloga v tej predstavi velik izziv. Gre za melodramo, nekakšno telenovelo, pocukrano s humorjem in dramo. Žanri se odlično prepletajo, res uživam na vajah. Glavni lik doživi zanimivo življenjsko preobrazbo. Najprej je zelo uspešen športnik, potem pa se po pomoti zgodi velika sprememba, ki prinese kup komičnih zapletov. Več pa ne izdam. Pridite nas pogledat!« Za tiste, ki jim na silvestrovo to ne bo uspelo, bo dobrodošel podatek, da bo prva ponovitev melodrame v petek, 6. januarja, ob 19.30 v velenjskem domu kulture.
a
je tudi zbirka stotih Zaleščanskih portretov. Trije knjižni naslovi so namenjeni popotništvu.
Med glasbenimi zgoščenkami so zastopani raznovrstni žanri popularne glasbe, od narodnoza-bavne do urbane, pa tudi klasična glasba. Med gibljivimi slikami pa je Grmovšek izpostavil doku-mentarno-filmska portreta o generaciji mladih, rojenih po letu 1991, in kiparju Cirilu Cesarju.
Precej je bilo tudi učbenikov, brošur in katalogov s področja kulture in izobraževanja. Podobno velja za serijske publikacije. Ob osrednjem časopisu Naš čas in letošnjem almanahu, šoštanj-skem Listu, literarnih revijah Li-rikon in Hotenja je izšlo tudi nekaj glasil podjetij, zavodov in interesnih društev ali klubov.
a tf
Minila so tri desetletja, odkar se je Dare Bencik prvič podal na pot, nato pa s krajšimi predahi večkrat obkrožil svet in obiskal vse obljudene kontinente. Da bi svoje misli, zanimive izkušnje in popotniške trike strnil v knjigo, so ga prijatelji spodbujali že pred leti. Od prve misli na to je preteklo že precej časa, zdaj pa se je ideja uresničila, saj je izšla knjiga Milje v srcu, ki je pravzaprav epilog Daretovega življenjskega obdobja, ko so bila potovanja v središču njegovega zanimanja in je tisto običajno željo po varnem, domačem ognjišču nadomestil z željo po spoznavanju tujih krajev in kultur. Prvotna zamisel je sicer bil nekakšen fotografski album, ki se je nato nadgradil še s pisano besedo. Tako so v knjigi mesto našli spomini, ki jih je spotoma beležil, refleksije odločitev, izkušenj, nekateri zanimivi podatki iz takratnih družbenih in političnih razmer v krajih, ki jih je obiskal, predvsem pa diapozitivi in fotografije.
Naposled je knjiga bolj ali manj intenzivno nastajala od leta 2009, ko je Dare Bencik, pripovedovalec in glavni junak, izgubil službo v Gorenju Tiki in tako pridobil čas za brskanje po popotniških dnevnikih in fotografskih zapisih. »Najbolj so me razveselile besede oblikovalca Staneta Hafnerja, ki je izjavil, da je knjiga zelo lepa, pa tudi pozitivni odzivi bralcev. Tudi sam
sem presenečen nad živimi barvami fotografij,« je povedal zdaj manj popotni-ško aktiven Dare, ki še vedno nosi milje v srcu. »Svet je zdaj tudi sosednji gozd, hrib v Julijskih Alpah, otok v Dalmaciji. Seveda me vlečejo neosvojene države. Če bom še kdaj potoval, bom obiskal dežele, ki jih še ne poznam. Trenutno pa delam pri projektih na slovenskih in nemških smučiščih in sem za zdaj s tem prav zadovoljen,« je Dare namignil, da nikoli ne ve, kdaj in kako intenzivno ga bo spet oplazila potovalna mrzlica.
a tf
Marsikdo je z radovednostjo pričakoval Daretovo knjigo, ki jo je avtor z veseljem opremil s posvetili.
www.nascas.si
KD Gledališče Velenje in Festival Velenje vabita
UČINEK KOBILICE
silvestrska predstava, premiera
31. december ob 20. uri,
velika dvorana Doma kulture Velenje
Vstopnice lahko kupite na blagajni Festivala Velenje, jih rezervirate po telefonu (898 25 90) ali e-pošti (info@festival-velenje.si).
Zaznamovala jo je Kunigunda
Maruša Skornišek, vodja 19. Festivala mladih kultur Kunigunda: »Preteklo leto je bilo eno bolj uspešnih na mojem osebnem področju, na katerem sem se preizkušala v mnogih novih vlogah in se po zaključku študija začela soočati z resničnim življenjem odraslega človeka. A ga je zaznamovalo tudi dogajanje v svetu, ki me nikoli ne pusti ravnodušne: begunska kriza in nestrpnost med ljudmi, vojna na Bližnjem vzhodu, teroristični napadi v Evropi, volitve v ZDA ter predčasne smrti svetovnih glasbenikov, katerih življenje in ustvarjanje bi lahko bilo (vsaj kar se mene tiče) večno. Kljub vsemu se me je letos najbolj dotaknil 19. festival mladih kultur Ku-nigunda. Prvič sem se preizkusila v vlogi programske vodje festivala, v vlogi koordinatorke
in odločevalke. V preteklih letih sem odločitve prepuščala prejšnjim vodjem in ožji ekipi, ker sem jim zaradi njihovih dolgoletnih izkušenj zaupala, da so za to kompetentni. V letu 2016 se je to spremenilo in kar nekaj časa in energije sem morala vložiti v miselni preskok, da sem sedaj tudi jaz tista, saj še nisem imela občutka, da imam dovolj znanja in izkušenj za to. Sem si pa v drugi polovici leta začela zaupati in sem danes veliko bolj samozavestna. Poleg tega je bila Kuni-gunda ventil, preko katerega sem lahko izražala frustracije zaradi dogajanja v svetu, tako je nastal projekt Avtonomna republika Kunigunda.«
Režiser Dejan Spasič, Urban Hrastnik in Matej Mraz so v teh dneh pogosto skupaj.
Vaje za sobotno premiero so vsak dan.
Letos rekordna bera
Ustvarjalnosti v književnosti, publicistiki, glasbeni in filmski produkciji v starem letu na šaleških tleh ni manjkalo
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
10

SREČNO 2017
»»^AS
29. decembra 2016
Bogastvo ni denar, ampak sreča zadovoljstvo ...
Jože Napotnik, častni občan občine Šmartno ob Paki, o sebi, sokrajanih in željah
Tatjana Podgoršek
»Speglan« je stopil na oder kulturnega doma v Šmartnem ob Paki na svečanosti ob občinskem prazniku. S ponosom se je ozrl po dvorani in z zanosom prisluhnil obrazložitvi, zakaj prejema naziv častni občan občine Šmartno ob Paki. Jože Napotnik - Zimov Pepč, kot mu pravijo sokrajani, se je trudil, da se mu pri zahvali ne bi kaj »zalomilo«, pa tudi solza v očeh ni mogel skriti. Jože ni znan le Šmarčanom, ampak mnogim Slovencem, saj so njegove veličastne scene krasile skoraj vse naro-dnozabavne prireditve.
Ponosen Šmarčan
»Nisem mogel drugače,« je pripovedoval prejšnji teden na obisku v Gavcah, kjer z vedno do-brovoljno ženo Milico preživlja jesen življenja, in nadaljeval: »To je bilo prvovrstno presenečenje. Pred tem si nisem vzel časa ali pa ga nisem imel za razmislek, kaj sem vse naredil. Ko pa je do tega prišlo, so spomini privreli na dan sami od sebe. Ugotovil sem, da za prepoznavnost Šmartnega ob Paki v kulturi, za kar sem prejel naziv častni občan, pravzaprav res delam svoje celo življenje.«
Jože je dejal, da je ponosen
Šmarčan. Povsod rad pove, da prihaja iz kraja pod Goro Oljko. Včasih so tu ljudje živeli in delali s krajem. Milo se mu stori pri srcu, ko išče odgovor na vprašanje, zakaj tudi danes ni tako? Zakaj
me iskreni ljudje, pa taki, ki me pocukajo za rokav zato, ker me potrebujejo.« Pri tem mu je pogled segel na stekleno omaro, v kateri hrani zgoščenke in video kasete, ki pričajo o tem, koliko je
Jože Napotnik: »Nikoli pri svojem delu nisem pomislil na priznanje, želel sem le narediti nekaj lepega za ljudi. Zato sem vesel, da so ti
opazili moj trud.«
jih ni na prireditve? »Preveč dajo le na materialne dobrine. Pa te v življenju še zdaleč niso vse. Sam sem bogat, ker so zame bogastvo sreča, zadovoljstvo, skromnost, razumevanje z ženo Milico, s katero se bolje, kot se, ne bi mogla dopolnjevati. Osrečujejo
bilo takih doslej, s kakšnimi velikimi platni in scenami je popestril največje glasbene festivale in kulturne prireditve po Sloveniji, kot so Alpski večer, Ptujski festival, Števerjan, Vurberk, Marjan-ca. To so bile scene, ki so pobožale oči in dušo, je razmišljal gla-
V iskanju matrice
Leto v Galeriji Velenje zaključujejo z novo tematsko razstavo v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov
Tina Felicijan
Velenje, 22. december - Medtem ko so v prvih mesecih leta 2016 v velenjsko galerijo postavili skupinsko kiparsko razstavo, so likovni kritiki ob koncu leta izbirali med grafikami slovenskih avtorjev. Galerija Velenje namreč že enajsto leto skupaj s Slovenskim društvom likovnih kritikov pripravlja tematske razstave, na katerih predstavijo različne žanre in tehnike vizualne umetnosti. Tokrat je to grafika - tehnika, ki je v zadnjih letih sprožila mnoga vprašanja in odgovore o širini
njene izvedljivosti, njenem mestu v slovenski umetnosti in razvoju. Sedemnajst likovnih kritikov si je na pobudo grafika in pedagoga Črtomirja Freliha zastavilo elementarno vprašanje o vlogi matrice v grafiki in izbralo 53 del 33 slovenskih avtorjev, ki so nastajala od sredi-
Matrica je tisti del umetniškega dela, ki navadno ostane v ozadju, saj je (le) pot do odtisa. A pravzaprav je ustvarjanje matrice proces, katerega sad je umetniško delo. Zato je prav tako pomembna in kritiki so jih nekaj postavili na razstavo ob njihove odtise. »Matrica je v sodobni grafiki dobila še večjo vlogo, saj je njena pojavnost pravzaprav lahko brezmejna - pojavlja se tako v klasičnih kot v digitalnih oblikah. Umetnik, ki želi realizirati
>
Razstava z naslovom Iskanje matrice bo v Galeriji Velenje na ogled do 28. januarja.
ne 20. stoletja do danes. Zajeli so tako avtorje starejših generacij (Lojze Spacal, Adriana Maraž, Bogdan Borčič, Vladimir Makuc ...) kot mlajše (Črtomir Frelih, Boris Jesih, Ivan Mršnik, Helena Ta-hir, Oliver Pilic ...). Med njimi je tudi mlada domačinka Sanja Stropnik.
Koncert leta je bil Magnifico
Lovro Zupanc, član glasbenega društva Universe: »Vsak dogodek, ki se ga udeležim, name naredi poseben vtis. V preteklem letu mi je najbolj ostal v spominu koncert Magnifica v Letnem kinu. Presenetilo me je, da je na koncert prišlo veliko starejših obiskovalcev, med njimi tudi moja starša, s katerima smo se noro zabavali in plesali celo noč. Zdi se mi super, da se takšnih dogodkov udeležuje starejša populacija, ki si po mojem mnenju vzame premalo časa za zabavo in odklop od službe in vsakodnevnih skrbi.«
ALTIERS4AT0R
sno. »Tega ne mislim samo jaz, ampak sem to slišal med obiskovalci prireditve pred nedavnim na Vrhniki, kjer sem sodeloval. Kaj pa je zdaj? Z novodobno digitalizacijo oziroma reflektorski-mi scenami prireditve izgubljajo kakovost, da ne govorim o razpoloženju v dvoranah. Gledal sem festival Melodije morja in sonca, a nisem nikjer videl morja niti sonca. Sem romantik in z očmi poslušam glasbo. Delam tako, kot čutim sam.«
Še vedno rad dela
Izučen slikopleskar se zelo rad spominja delovnih izkušenj, ki jih je pridobil z nastankom Gorenja, več kot 2000 fičkov, ki jih je prepleskal z »Gorenje Servis«. Čeprav se bliža osmim križem, še vedno to, kar dela, dela rad. Čeprav se vabilom za srečanje upokojencev v domačem kraju kar nekaj let ni odzival, ker se je bal reči, da je star, je danes drugače. »Ponosen sem, da sem dočakal častitljiva leta. Upam, da mi bo zdravje služilo še naslednjih 20 let, do penzije. Kajti če bo zdravje, bom še ustvarjalen ...,« je sklenil pogovor Jože Na-potnik in pri tem namenil Milici prisrčen nasmeh.
svojo idejo, mora najprej dobro poznati posamezne grafične tehnike. Nato pa najti ustrezen material matrice. Na tej razstavi si obiskovalci lahko ogledajo širok razpon od klasičnih tehnik globokega tiska ali sitotiska, do takih, ki bodo zaradi svoje tehnike sprožile polemike med kritiki in občinstvom,« je povedala ena od kustosinj Milena Koren Božiček, ki je sodelovala s kustosinjo Mo-niko Ivančič Fajfar.
Glejte, ČLOVEK
Seveda se tok življenja ne vrti po koledarju in je zato okvirjanje v čas zgolj v pomoč racionalnemu človeku v nas. Bolj kot povzetek nas lahko zanima volja do moči, ki smo jo bodisi pridobili ali izgubljali, in v tem oziru, ali smo sploh vešči slabo spreminjati v krepost in ali zmoremo širiti dobro, ki okrepi sočloveka. Slabega seveda ni manjkalo in po zgornji formuli torej tudi ne generatorja novih energij. Leto bi torej lahko zaključili prosto po Leonardu Bernsteinu: »To bo naš odgovor na nasilje: da bi ustvarjali glasbo še bolj intenzivno, lepše, bolj predano kot kdaj koli prej« ali brechtovsko (Knjiga je orožje) ali po našem Kajuhu ... ali Predinu ...
Aleš
Ves čas lastnega obstoja, še posebej pa od trenutka, ko se je zahvaljujoč razumu in samozavedanju ustoličil na vrhu piramide zemeljskih bitij, je človek podvržen nenehnim preizkušnjam. Tudi leto 2016 ni bilo pri tem nobena izjema. Tako kot že v preteklih obdobjih je postreglo z množico nepredvidljivih testov, ki so pokazali, da se bistvu obstoja človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja precej majejo temelji. Kljub evoluciji v našem genetskem zapisu še vedno prevladuje vzgib, da je treba najprej in predvsem pošteno pomesti pred sosedovim pragom. Lastna dvorišča pa ohraniti neprepustna za podhranjene, ogrožene, prestrašene, zlorabljene, zatirane, nadlegovane, sestradane ... Naj bo 2017 leto odprtih src in polno solz. Solz sreče.
Bojan
Vsako leto se rodi in vsako leto ga lahko ubijemo z vzklikom »Ecce homo« (»Poglej, človek!«). A vendar verjamem v dobro in v dobre ljudi, ki s svojo nesebičnostjo naredijo svet vrednejši plemenitega človeka. Ampak to ni zgolj samaritanstvo, ki lahko vleče temno srce z globine, temveč vsakdanje misli in dejanja, ki ločijo Človeka od človeka. Žal pa je tam, kjer so najglasnejše besede, največja praznina.
V novem letu vam poleg zdravja želim srečo, mir v srcu in ljubezen.
Nataša
Vsak otrok je vesolje, simbol nekega časa, trenutka, veselja ali pa bolečine, ki ga je pospremila na svet. In nič ni pomembnejšega kot to, da ima možnost živeti, imeti rad, se smejati, igrati, biti ljubljen, biti svoboden in verjeti. Vsak otrok je neskončno vesolje, v malem. Takšno, ki se razvija, blesti in se po svoje zaveda tega, da je, da čuti, misli, ljubi. Premnogo pa jih beži, čuti lakoto, strah, nasilje, pomanjkanje in ne ve, kako je resnično imeti rad, ne ve, kako se igrati do onemoglosti, kako z nasmehom, brez strahu in s polnim trebuhom zaspati v naročju staršev. Vsak otrok je iz čudne kozmične snovi - takšne, ki se ji reče ljubezen. Ki ima dve bleščeči zvezdi v svojih nedolžnih očeh. Srečo, miru in ljubezni, vsem, ki jo potrebujejo, še posebej otrokom.
Matjaž
Leto 2016. Vojna. Vseprisotna. Begunci, kriza. Vseobsegajoča. Migracije. Poročila. Zgražanja. Strah. Nevednost. Nezavedanje in nepoznavanje osnovnih razsežnosti problemov. Ekonomska kriza. Preobjedenost informacij. Kultura potrošništva. Konzu-macija. Vsega. Zgodovinska pozaba. Kako lahko pozabimo Palestino? Miselna otopelost. Globalni svet. Globalni kotel moralnega propada. Razvoj tehnologije. Aktivna umetna inteligenca. Kdo misli namesto nas? Stanje duha = neaktivnost. Vse postaja samo jaz. Umirajoča narava. Vremenski ekstremi. Vpliv človeka. 1 oseba = 1 avto?
Odgovor. Renesančni človek. Človek intelekta in razuma z velikim duhovnim razponom. Če renesančnega človeka ne najdemo, se ne bomo razvili naprej. Bodimo vsi renesančni človek!
Urban
■
■
107.8 MH*5a,di°-
* Velenje
Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
22. decembra 2016

SREČNO 2017
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Čestitke nas razveseljujejo
Čeprav v sodobnem informacijskem času vse bolj opuščamo klasično pisanje prazničnih čestitk, so te še vedno nekaj, kar ti seže do srca. In v uredništvu Radia Velenje in tednika Naš čas se jih v teh dneh resnično zelo veselimo (seveda tudi elek-tornskih). Vsem se zanje tudi ne moremo osebno zahvaliti, zato bomo to naredili v obeh medijih. Hvala torej vsem, ki nas toliko cenite, da ste si vzeli čas, nam pisali in zaželeli uspehov tudi v prihodnje. Zelo veseli smo tudi vaših konkretnih pobud o tem, kaj bi si še želeli slišati na Radiu in kaj prebrati v Našem času. Cenimo to, da želite biti naši soustvarjalci. Ekipa Radia Velenje in tednika Naš čas vam torej kliče: Srečno, zdravo in uspešno novo leto in bodite čim večkrat v naši družbi.
GLASBENE novice
Najboljši album je Lemonade
Politično obarvan album Lemonade, zadnji studijski izdelek ameriške glasbenice Beyonce, je po mnenju britanskih kritivov najboljši album leta 2016. Drugo mesto je zasedel album Blackstar velikega Davida Bowieja, ki je izšel le dva dni pred njegovo
smrtjo. Tretje mesto na lestvici najboljših desetih albumov v letu 2016 pa je pripadlo albumu Blonde ameriškega pevca, kan-tavtorja in raperja Franka Oceana. Lestvica desetih najboljših albumov leta 2016 je nastala po analizi 25 lestvic, ki so jih objavile najvplivnejše glasbene revije, časopisi in portali. Albume so točkovali glede na to, na katero mesto so bili uvrščeni na posamični lestvici.
Znane skladbe Dnevov slovenske zabavne glasbe
Znane so skladbe, ki se bodo predstavile na Dnevih slovenske zabavne glasbe (DSZG) prihodnje leto. Glasbeni projekt, ki vključuje dva festivalska večera -
Poprock in Popevko, so prvič izvedli letos februarja, ko sta zmagala Alex Volasko (poprock) in Eva Boto (popevka). Strokovna komisija v sestavi Neža Buh - Ne-isha, Aida Kurtovic, Patrik Gre-blo, Matej Wolf in Mario Ga-lunič je za drugo izdajo DSZG med 110 prispelimi skladbami izbrala po dvanajst skladb in dve rezervi za vsakega od obeh večerov. Na festivalu bodo podelili veliko nagrado za zmagovalca vsakega tekmovalnega večera, na drugem pa bodo po oceni strokovne žirije podelili tudi nagrade za najboljše besedilo skladbe, najboljšo interpretacijo oz. izvedbo, najboljšo priredbo in za najobetavnejšega avtorja ali izvajalca.
Nova imena za Dvorano slavnih rokenrola
Joan Baez, skupina Pearl Jam in pokojni raper Tupac Shakur so med imeni, ki bodo prihodnje leto sprejeta v Dvorano slavnih roke-nrola. Poleg njih bodo na posebni slovesnosti aprila prihodnje leto sprejeli še skupine Electric Light Orchestra, Jurney in Yes ter pro-ducenta Nila Rodgersa. Letos so v dvorano sprejeli zasedbe Deep Purple, Chicago, NWA, Cheap Trick in glasbenika Steva Millerja. O predlogih je glasovalo okoli 900
glasbenih strokovnjakov. Dvorana slavnih rokenrola ima sedež v Cle-velandu in je posvečena najvplivnejšim glasbenikom, producen-tom in umetnikom, ki so zaznamovali zgodovino rokenrola. Do vpisa so upravičeni pod pogojem, da so prvi album izdali pred najmanj 25 leti.
Vračajo se Xequtifz
Po petih letih premora se na glasbeno prizorišče vrača zasedba Xequtifz, ki predstavlja svoj četrti singel. Poimenovali so ga Pazi, da bo prav (Life is what you make it). Pod skladbo so podpisali Hannah Mancini, pri besedilu je pomagal raper Zlatko, za glasbo in produkcijo pa je poskrbel Krešimir Tomec. Besedilo je deloma v slovenščini in deloma v angleščini, poleg Hannah pa prepeva še Toni Petrovič. V primerjavi s prejšnjimi skladbami zasedbe gre tokrat za nekoliko manj plesno naravnano pesem, vseeno pa vsebuje prepoznavne elemente skupine, kot so groovy bas, funky kitara in pihala.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Umrl je George Michael
V 54. letu starosti je 25. decembra umrl legendarni britanski glasbenik George Michael. Usoda je hotela, da je avtor zimzelene praznične uspešnice Last Christmas umrl prav na božič. Michael je umrl mirno na svojem domu v Oxfordshire malo pred 14. uro, je sporočil njegov publicist, medtem ko je policija sporočila, da smrti ne obravnavajo kot sumljive. Pevec, rojen grškemu očetu in angleški materi, je zaslovel v 80. letih kot del dua Wham!, ki ga je tvoril še Andrew Ridgeley. V letih 1981-1986 je dvojec postregel s
številnimi uspešnicami, med katerimi so Club Tropicana, Careless Whispers in večna božična uspešnica Last Christmas. V skoraj štiridesetletni karieri je George Michael prodal več kot 100 milijonov albumov, pohvali pa se lahko tudi z dvema grammyjema in številnimi drugimi nagradami. Smrt Georgea Michaela pomeni še eno slovo velikega glasbenika v letu 2016, ko so nas med drugim zapustili David Bowie, Prince in Leonard Cohen.
1.	MANCA ŠPIK & ISAAC PALMA - Oba
2.	NINA PUŠLAR & JAN PLESTENJAK - Tebe imam
3.	ATLANTIX - Glej, spet sneži
Priljubljena pevka Manca Špik je z enim največjih pevskih odkritij televizijskega šova Slovenija ima talent, super-finalistom in drugouvrščenim Isaacom Palmo, posnela skladbo z naslovom Oba. Še bolj pa sta presenetila z objavo videospota, s katerim sta takoj po objavi zabeležila izjemno veliko število ogledov. Isaac sicer prihaja iz Argentine in je poročen s Slovenko.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Božični zborček - Božični čas
2.	Alfi Nipič - Za praznike domov
3.	Prijatelji - Sveta noč 2000
4.	Ognjeni muzikantje - Kaj naj ti kupim za božič
5.	Ansambel Azalea - Naj bo tako kot na voščilnice se piše
6.	Ansambel Golte - Snežna noč
7.	Ansambel Vihar - Naj lepo bodo prazniki
8.	Ansambel Pegaz - Božiček zamuja
9.	Ansambel Zupan - Nazdravimo novemu letu
10.	Novi spomini & Mama Manka - Sneg je
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
DAVID
David, eden mlajših slovenskih hip hop artistov ter velik športni navdušenec, predstavlja pesem Klasik. K snemanju videospota zanjo je povabil nekatere slovenske glasbenike, kot so Klemen Klemen, Trkaj, Murat, Skova, Alex Volasko, Flamie. Kot soborka v sabljanju pa je v videospotu nastopila Eva Jeza, državna prvakinja v sabljanju z mečem in floretom.
DEJAN VUNJAK
Dejan Vunjak je v veselem decembru postregel s pravo žurersko pesmijo Nocoj bo luštno. Pesem govori o nočeh, ko popustijo vse zavore in se imamo luštno kot še nikoli. Skladba je našla mesto na Dejanovi prvi samostojni CD plošči Želim, želim, ki jo promovira po Sloveniji.
ULA LOŽAR
Mlada pevka Ula Ložar, ki nas je pred dvema letoma zastopala na Pesmi Evrovi-zije za otroke s skladbo Nisi
sam, je tik pred božičem predstavila novo skladbo I'll Be With You. Skupaj s producentom Raayem sta pripravila pesem v angleščini, besedilo pa je napisal Anej Piletič, član priljube-nega dua BQL.
LUKA SEŠEK & PROPER
Finalist šova Slovenija ima talent Luka Sešek s skupino Proper predstavlja pesem Ne pozabi, da si lepa, za katero so posneli tudi videospot. Pesem je v celoti delo basista Nejca in je prva avtorska skladba skupine. V pripravi so že druge skladbe in v prihodnosti boste o njih zagotovo še slišali.
JELENA ROZGA
Pet let po izidu njenega zadnjega albuma je hrvaška pevka Jelena Rozga svoje oboževalce razveselila s tretjim albumom z naslovom Moderna žena. Album je napovedala z balado Pismo glava, zdaj pa predstavlja tudi naslovno skladbo Moderna žena, za katero je posnela zanimiv videospot.
a
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
SREČNO 2017
12
k k Natakar Jasmin rr Rahmanovic, vodja strežbe v Hotelu Paka Marica Marič in glavni kuhar Igor Stankovič so si decembra sicer veselo meli roke in bili takole dobre volje, čeprav včasih ni bilo časa niti za spanec. Hvale za njihove odlično pripravljene bankete so namreč kar deževale. A so ob tem Čveku vseeno namignili, da bi bilo kar težko, če bi december kar trajal in trajal, čeprav so tako dobro uigrana ekipa. Divjega decembra res kmalu ne bo več, a dela ne bo nič manj. Jih že čakajo maturantski plesi.
ii^AS
Branka Gradišnik, v občinski upravi odgovorna za okolje in prostor, in Tone Brodnik, »prvi občinski komunalec«, si včasih skočita v lase, še posebej, kadar je treba uskladiti kakšen načrtovani poseg na terenu. Tudi zadnjič, ko ju je zalotil Čvek, sta bila sredi burne debate, pa sta svoje razpoloženje hitro prikrila in se Čveku prijateljsko nastavila. Sta mislila, da Čvek tega žene bo objavil! A ker drži, da je vse težave bolje reševati z dobro voljo in nasmehom, ju je Čvek položil na svojo stran. Naj se takole čim večkrat držita v prihajajočem letu.
a a Vrtec Mojca po novem letu odpira svoja vrata. Ravnateljica Na-^^ taša Doler in vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martin-šek pa sta pred dnevi zelo resno usklajevala še zadnje podrobnosti. Nataša je skušala Draga prepričati, kaj bi še bilo treba postoriti, pa jo je ta zavrnil: »Bom pa že vedel, kaj potrebujete, saj sem v tem objektu tudi sam hodil v vrtec in tam strgal marsikatere hlače.«
ZANIMIVOSTI
Božički so se kopali v ledeni vodi
Božiček velja za enega od decembrskih dobrih mož. Svojo moč običajno dokazuje s prinašanjem daril pridnim otrokom, v Barceloni pa božički vse od leta 1907 svojo moč in pogum dokazujejo tudi s plavanjem na 200 metrov v mrzli vodi. Tradicionalnega božičnega kopanja se je letos udeležilo 300 ljudi, ki so se v vodo pognali z božično kapo

dišča, poleti pa povprečno dosegajo 37 stopinj Celzija.
Ustvarili so umetno kri
Znanstvenikom iz univerze v Washingtonu je uspel podvig, ki bo medicino spremenil za vedno: ustvarili so umetno kri za transfuzijo. Iz posebne oblike
mesec pa so raziskovalci z ameriške univerze Princeton objavili novo raziskavo, ki pod vprašaj postavlja hipotezo, potrjeno že skoraj petdeset let. Skupina iz Princetona se je namreč lotila analize zmožnosti ustvarjanja glasov pri živih makakijih. S pomočjo rentgenskih video-posnetkov so ugotovili, da so slednji sposobni oblikovati pet jasno razločljivih »opičjih« sa-
4 |	V» V •	Vtl
Za božič je snežilo. V puščavi.
Ob božiču smo pričakovali in upali na snežne padavine. Ni jih bilo. No, vsaj ne pri nas - je pa snežna odeja presenetila Saharo, afriško puščavo, kjer snega običajno ne pričakujejo. Snežna odeja v alžirskem mestecu Ain Sefra v Atlaškem gorovju na severnem robu Sahare je bila sicer tanka, a sneg se je obdržal ves dan. Temperature v mestu, ki sicer velja za »vhod v puščavo«, se pozimi običajno gibljejo okoli le-
in lasuljo, nekateri tudi z brado. Po vzoru pogumnih božičkov iz Barcelone so se letos v mrzlo vodo pognali tudi božički v Ženevi, Dublinu, Nici ...
391 let staro drevesce
V botaničnem vrtu v ZDA se bohoti bonsaj z neverjetno zgodovino: 391 let staro drevo izvira iz Japonske, kjer je mnoge gene-
racije pripadal družini Yamaki. Družina je živela v Hirošimi -tudi takrat, ko je bombnik oboroženih sil ZDA na to mesto vrgel bombo, ki je uničila mestno središče in vzela 140 tisoč življenj. Med redkimi preživelimi so bili člani družine Yakami. In njihov bonsaj. Po tragediji se je družina preselila v ZDA in s seboj vzela tudi drevesce, ki ga je mnogo let kasneje podarila botaničnemu vrtu.
očiščenega hemoglobina so izdelali prah, ki je na prvi pogled podoben zmleti papriki. Razredči se z vodo in je takoj pripravljen za uporabo. Taka kri ne zahteva posebnih pogojev skladiščenja in prevoza, pa tudi rok uporabe je bistveno daljši kot pri pravi krvi, zelo pomembna je tudi cena, ki je upoštevajoč vse stroške transporta več kot desetkrat cenejša. Kri v prahu lahko nadomesti največ 70 odstotkov krvi. Umetna kri namreč zmore prenašati samo kisik, ne pa tudi hrane.
Tudi opice bi lahko govorile
Konec 60. let prejšnjega stoletja so znanstveniki prišli do ugotovitve, da vokalni trakti primatov niso prilagojeni govoru. Ta
moglasnikov. Znanstveniki sicer opozarjajo, da ne vedo, koliko soglasnikov bi zmogli oblikovati makakiji, a pri tem izpostavljajo, da osnovni soglasniki »p«, »b«, »k«, »g« in tudi »h«, »m« in »v« za omenjeno vrsto opic ne bi smeli biti težava. »Seveda ne trdimo, da bi govoreči makaki zvenel enako kot govoreči ljudje ali da bi makaki zmogel oblikovati vse možne samoglasnike,« pojasnjujejo raziskovalci. Raziskovalci zaključujejo, da je glavni vzrok za to, da »opičji« jezik ne obstaja, neprilagojenost njihovih možganov za potrebe učenja proizvajanja zvokov in kombinator-nih operacij, potrebnih za govor.
29. decembra 2016
frkanje
» Levo & desno «
Praznovanje
Proslavili smo dan samostojnosti in enotnosti. V spomin na nekaj, kar že imamo, in opomin na drugo, česar nam še (ali vse bolj) močno primanjkuje.
Brez opozorila
Vsaj na nekaj vas verjetno pred novim letom ni treba opozarjati. Da je 2. januar dela prost dan. Seveda bo lahko tudi ob tem kdo rekel: kakor za koga.
Bolje na vasi
Kot kaže, je bolje načrtovati poslovne cone ali tehnološke parke na vasi kot v mestu. Celjani so ga želeli narediti prav v središču mesta, pa so se opekli za naložbeni denar. Velenj-čani so ga zasnovali na vasi, v Stari vasi, in so dobili nepovratna državna sredstva.
Pogled naprej
Čeprav je novo leto šele na pragu, nekateri že mislijo na konec prihodnjega leta. Ne le zaposleni, tudi upokojenci. Tudi njim se menda obeta »13. penzi-ja«! A do tedaj je vseeno še daleč. Tako do konca leta, še bolj do morebitnega denarja.
Akcija
Na vrsti je nova vseslovenska akcija: vse občine, združite se! Tudi za tovrstno enotnost nekateri potrebujejo čas za premislek.
Zaprtje
Slovenski energetski holding je končno zaprl finančno konstrukcijo projekta Teš 6. Bo zdaj kaj manj vprašanj? Ali vrsta novih!?
Čuden pojav
Polzelska lastovka ne bo več vzletela. Stekla bo! Po raznih peripetijah gre dokončno v stečaj. Zaposleni pa bodo za praznike le nekaj dobili - odpoved.
Spremembe
Vremenske spremembe se poznajo tudi pri prazničnih dogodkih. Treh kraljev pri nas kmalu ne bo več zeblo in Dedek Mraz se že ne more več voziti s sanmi. Kot kaže, si bo moral sneti še plašč in kučmo. In bolj bo podoben mnogim ljudem: gol in bos.
Opozorilo
Res škoda, da se je morala zgoditi težka nesreča, da so se nekateri pri uporabi pirotehničnih izdelkov le malo spametovali. Pamet bi jih moral srečati že prej.
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 13
29. decembra 2016
""^Jis
SREČNO 2017
13
Veliki astrološki horoskop za leto 2017
Astrologija je edina veda, ki lahko do podrobnosti preuči dogajanja in napove dogodke tako v individualni kot globalni astrološki karti. Takšnemu opisu pogovorno rečemo horoskop. V prispevku boste lahko prebrali nekaj splošnih smernic za posamezen astrološki znak. Za boljše razumevanje napovedi se priporoča branje tako znaka vašega osončja, ki mu pripadate, kot tudi branje vašega podznaka oziroma ascendenta. V letnem horoskopu govorimo o splošnem dogajanju, med tem ko za izdelavo osebne astrološke karte (analize oziroma horoskopa) potrebujemo datum, uro ter kraj rojstva.
Glavni akterji so torej planeti Venera, Jupiter, Mars, Saturn, Pluton in Neptun (tudi Sonce in Luna, vendar to nista planeta) ter njihove medsebojne povezave oziroma aspekti. Od tistih harmoničnih (tri-gon, sekstil) pa do tistih manj prijaznih (opozicij, kvadratov in ko-njunkcij). Če vemo, da se zemlja vrti okrog svoje osi in se zdaj nagiba sem in zdaj tja, se opazovalcu iz zemlje zdi, da se planeti na svojih tirnicah včasih ustavijo in se celo gibljejo nazaj namesto naprej. Takšnemu gibanju planetov pravimo retrogradno. Čeprav je takšno gibanje samo navidezno, so astrologi skozi stoletja opazovanj prišli do zaključka, da v času retrogradnosti nastane več težav, zastojev,
mirovanj, zmede in podobnega.
Za izdelavo osebnega horoskopa je torej ta vidik retrogradnega potovanja določenega planeta zelo pomemben, še zlasti, če je to vladajoči planet. To je čas, v katerem ne začenjamo novosti ter za nas pomembnih zadev. V času Luninih men, praznega teka (ko Luna z nobenim planetom ne tvori aspekta) in njenih mrkov ter Sončevih mrkov je zelo pomembno, da mirujemo ali skrbno načrtujemo dejavnosti (posvet z astrologom).
V letu 2017 bomo soočeni z dvema Luninima in dvema Sončevima mrkoma.
Mars v tem letu ne bo retrograden. Bodo pa retrogradni: Jupiter, in sicer med 6. februarjem in 10. junijem, Saturn, med 6. aprilom in 26. avgustom, Venera, med 4. marcem in 15. aprilom. Merkur se bo največkrat ustavil in potoval navidezno nazaj. Vse tja do 8. januarja bo namreč retrograden prvič, sledi pa še obdobje med 10. aprilom in 4. majem, 13. avgustom in 5. septembrom ter 3. in 23. decembrom 2017. Vseeno pa lahko iz astrološkega stališča rečemo, da bo za Slovenijo to po nizu težavnejših, sušnih let eno bolj uspešnih in s pozitivno energijo prežetih let. SREČNO!
OVEN
Za ovne bo to eno zelo uspešno leto. Najboljša obdobja za vas so meseci marec, april, konec julija in avgust. Če boste dovolj prodorni, lahko v njem zaslužite veliko več kot kateri koli drugi astrološki znak. Še zlasti bo za vas prva polovica leta s finančnega vidika daleč najpomembnejša. Z denarjem delajte varčno in previdno, le najem posojila vam odsvetujem med 20. aprilom in 20. majem. V dneh, ko je Luna v vašem astrološkem znamenju, so za vas daleč najbolj uspešni. Če niste zaposleni, se boste spogledovali z zaposlitvijo, ki ni vezana na vašo formalno izobrazbo. Z osebami, kot sta rak in tehtnica, poslovno ne sodelujte. Če si zares želite neko delo, utišajte svoj temperament, ta vas lahko pri uspehu ovira. Dobro simetrijo odnosov v ljubezni boste doživeli s strelcem in ribo. Morebitno poroko pa načrtujte za drugo polovico septembra. Sicer bo zdrav duh v zdravem telesu, razen težavno obdobje, ko bo Uran v vašem znaku (5. 9.-22. 10.) imel močan vpliv na vašo psiho.
BIK
DVOJČEK
jila v obdobju med majem in junijem. Pravo poslovno kariero si lahko zgradite po prvem maju, ko se vam bo severni vozel pomaknil
iz vodnih rib. Ker je ^	^^
Jupiter v tehtnici, se boste na ljubezenski pisti počutili varne in ljubljene. Če ste samski, poiščite sorodno dušo v ribah ali strelcu. Nemalo bo tukaj dvojčkov, ki se bodo znašli na prepihu ljubezenskih trikotnikov. Modro pretehtajte svoje odločitve. Stres in depresija bosta zelo pogosto prisotna. Če si sami ne boste znali pomagati, poiščite strokovno pomoč.
kot poslovnih povezavah. Le z denarjem bodite skrajno previdni in preudarni.
RAK
Z Jupitrom v tehtnici si lahko tja do začetka oktobra obetate dobro delo, zaslužek in dobro zdravje. To je leto, ko vam bo Saturn še povzročal določene psihološke strese in zastoje, ko boste sicer poslovno aktivni, a denarja ne bo od nikjer. Sredina leta vam bo nekoliko bolj naklonjena za večja izplačila. V času retrogradnega Merkurja (poglej v napo-vednik) pa se izogibajte najemu kredita ali izposoji denarja. Splošno rečeno boste poslovno bolj uspešni, če boste delali za že ustaljeno podjetje. Če se odločate za samostojno poslovno pot, bodite zelo previdni in se posvetujte z astrolo-gom.Tojeleto, v katerem boste veliko delali in sorazmerno malo zaslužili. Če si želite novega partnerja ali vzpostaviti nove temelje svoji zasebnosti (ljubezni), potem se tega lotite junija in prve dni julija. Ničesar usodnega ne začnite v času retrogradne Venere ali Merkurja. Največ pa si lahko obetate od osebe, rojene v devici, ta vas lahko popelje v povsem drug, za vas nekoliko bolj romantičen svet. Nekaj več zdravstvenih težavic se obeta v obdobju med 22. 10. in 8. 12., sicer pa pazite na ravnovesje med delom in počitkom.
Raki boste v letu, ki prihaja, fokusirani na dom in družino ter zadeve, ki so fizično vezane na delo in zdravje. Zaslužek vam je dan, a le v primeru, da ste za denar pripravljeni garati od zore do mraka. Večja sreča pri denarju je namenjena tistim, ki imajo svoje podjetje. Če iščete novo delo, potem se tega lotite v poletnih mesecih. Severni mesečev vozel bo na začetku maja v levu, in to bo za vas neko posebno zadovoljujoče obdobje. V tem obdobju sklepajte nove posle ter se lotite tistih težjih življenjskih zadev. Pravo ravnovesje med potrebami in željami je za vaš znak iz astrološkega vidika, predviden v prvi polovici meseca oktobra. Ta me- £ sec vam je naklonjen tudi za ljubezen in urejanje občutljivih zasebnih zadev. Čas retrogradne Venere in Merkurja vam	*
lahko prinese več zmede in notranjega nerav-novesja, zato v teh obdobjih dobro pretehtajte svoje poteze in odločitve. Glede zdravja se lahko čez leto pojavi več dejavnikov za skrb. Predvsem si privoščite dobro mero počitka.


m
LEV
S Saturnom, ki je letos v hiši vašega partnerstva, morate biti zelo pazljivi. Takoj povečajte svojo toleranco do ljubezenskega partnerja, previdni pa bodite tudi pri dogovorih, ki imajo poslovni predznak. To je leto, v katerem sicer lahko zelo dobro delate in zaslužite, če ste samozaposleni, oziroma če ste lastnik ali vodstveni kader v podjetju. Dobro obdobje za izplačilo dividend se obeta že na začetku februarja in julija. Odsvetujejo se vam poso-
Saturn v vašem sorodnem astrološkem polju vam lahko v letu, ki je pred nami, vzame ljubljeno osebo ali pa vas spodbudi k varanju z osebo, ki je starostno veliko mlajša ali starejša. Potrebovali boste veliko modrosti, da se uravnovesite, sicer vam iztek leta prinaša veliko tako zdravstvenih težav, predvsem psihološko, kot tudi denarnih izgub. V času retrogradnega Merkurja ne začenjajte niti novih poslovnih podvigov niti poslovnih naložb. Sicer boste bolj ali manj delovali na ustaljenih tirnicah, ki vam srečo prinesejo pri zaslužku, izplačilu dividend ali pri dedovanju v času med iztekom avgusta in septembra. Strelci in ribe bodo na vašo poslovno pot imeli zelo velik vpliv, zlasti v dneh oktobra in novembra. Za službo se boste morali zelo potruditi in spremeniti tudi svoje mane (beri: brzdaj jezik). Vaše ljubezensko življenje bo torej v večji meri odvisno od vašega ega, dolgega jezika in nelojalnega obnašanja. Konec poletja se lahko sreča močno poveča, občutite pa jo lahko tako v zasebnih
Z astrološkega vidika bo leto 2017 za vas malo bolj ohlapno. V času retrogradnega Merkurja in Venere razrešite zadeve iz vaše polpreteklosti - tiste, ki se navezujejo na odnose v službi, odnose med sorodniki in ne nazadnje tudi med prijatelji. Iz astrološkega vidika se vam v tekočem letu odsvetuje nov posel ali nove, večje naložbe. Morali se boste zadovoljiti s tistim, kar imate v rokah. Prilivi denarja in nagrad bodo namreč okrnjeni ali zelo oteženi kar tja do sredine oktobra. Šele jesen vam bo odprla vrata v svet blagostanja in varnosti. Tisti, ki iščete novo delo, si za to rezervirajte obdobje mesecev marca, julija in decembra. V ljubezenskih tokovih bo več zadržanosti in hladnosti, nobenega večjega pompa ne boste doživeli. Seveda bodo vedno obstajale tudi izjeme. Bik ali kozorog bi v vas lahko zanetil nov ogenj upanja in romance, a ob strelcu ali ribi bi vaša čuječa narava zares prišla do izraza. Izogibajte se že vnaprej pripravljeni hrani ali umetnim pijačam, želodec in prebava bosta večino leta vaša šibka točka.
TEHTNICA
Dame in gospodje, za leto, v katerega stopamo, se trdi, da nam prinaša dobro mero sreče, veselja, radosti in vsega prijetnega ter lepega. A brez »muje« se ve, da se še čevelj ne obuje. Tukaj ne bo prostora za tehtanje in neodločnost, tukaj je nastal prostor in čas za hitre in prodorne odločitve. A ne brez glave. Ključ bo v načrtovanju in razmišljanju. V času retrogradnosti Merkurja poskrbimo za polpretekle zadeve, ki se navezujejo na posel in sorodstvene vezi. V času retrogradne Venere poskrbimo za slabe in načete čustvene ter poslovno prijateljske odnose. V času retrogradnega Jupitra dokažimo, kaj si zares želimo, ustvarimo pot karieri in v času retrogradnega Saturna dorecimo zadeve v zvezi s sorodniki in karmičnimi dolgi.
V	ljubezni se bomo počutili kot na vrtiljaku, vse novo nam bo zanimivo in adrenalinsko.
V	ustaljenih razmerjih bo sicer potrebno več zrelostnih pristopov in ukrepov. Zdravje bo odsev počutja in vašega psihofizičnega stanja. Največ nelagodja boste občutili zaradi krvnega obtoka in nihajočega krvnega tlaka.
ŠKORPIJON
To leto bo škorpijonom največ prineslo na psihološko in individualno. Težave z denarjem in prilivi se bodo namreč nadaljevali še iz leta, od katerega se poslavljamo. Prva polovica novega leta sicer kaže nekoliko več optimizma. Več bo tudi zaslužka, ki ni vezan na uradne prilive. Gre za nekaj, kar ostaja skrito očem javnosti ali pa bo pri tem šlo za prodajo nečesa, kar je do neke mere odsluži-

lo svojemu namenu. Govorimo lahko tudi o špekulacijah. A večina škorpijonov si bo tiho prizadevala, da se izvije iz obroča večnega nezadovoljstva. Uspe vam lahko le, če se boste navezovali na fizično delo. Sami v svojem svetu za vsako ceno, počasi in elegantno. Saj i ,	. poznate rek: dinar na
dinar palača, kajne? Izogibajte se večjih projektov ter uvajanju novosti, zlasti v času, ko sta retrogradna Merkur in Jupiter. Kar se tiče ljubezenskega dela vašega življenja, boste naklonjeni tihim, iskrenim čustvom in tudi skrivnostnim avanturam. Srečo v novi ljubezni vam lahko prineseta sončna ali v podznaku rojena tehtnica ter riba. Če boste fizično dovolj aktivni, vam tudi nepravilno prehranjevanje in psihični stresi ne bodo prišli do živega.

I,/
O
STRELEC
do polovice julija polepšal. Kaj bo tokrat zares vplivalo na vašo srečo, veselje in radost, pa je v vaših rokah. Gotovo bo to nekaj, čemur sledite že leta. Gibanje v naravi ima za vas ne samo učinek sprostitve, temveč tudi učinek zdravja. To je nekaj, na kar nikakor ne smete pozabiti.
VODNAR
Za vas to ni obdobje velikih, pomembnih začetkov, razen seveda, če v to niste prisiljeni. Bolj ali manj se bo vaše potovanje čez leto nanašalo na dobre poslovne odločitve in dobro ocenjene finančne transakcije. Prva polovica leta prinaša nekaj trdega dela in zelo jasnih odločitev. Splošen astrološki vidik vam svetuje, da se držite svojega že utečenega dela in s tem tudi zaslužkov. Če iščete nove priložnosti za delo, potem izkoristite februar, marec in december. Z denarjem ravnajte premišljeno in zelo varčno. Na ljubezenskem parketu pa se ponuja veliko dinamične strasti. Čakajo vas avanture, koketiranja, daljše strastne zveze. Tistim, ki ste v stalnih zvezah, bo zapihal nov veter v jadra. Tukaj ne bo prostora za dolgočasje in naveličanost. K življenju boste pristopali nenavadno, ognjevito in dosledno. Zdravje je za vas velikega pomena. Večjih težav večina naj ne bi imela, izpostavljeni jim bodo le strelci s kroničnimi obolenji.
KOZOROG
Za vas je pomembno, da se cenite in imate radi. Saturn preide v vaše znamenje šele konec leta in šele takrat se lahko nadejate več složnega delovanja in uspehov v letu, ki bo sledilo (2018). To je leto, v katerem boste večino časa težili k temu, da uskladite stare in nove tokove. Delo in poslovne priložnosti bodo pogoste. Z njimi boste zadovoljni. Vaša narava sicer teži k varčevanju, a bo to v tekočem letu malo težje izvedljivo. Še zlasti bodite pozorni na dogajanja v času retrogradnih Merkurja in Jupitra, ki ni primeren za pomembnejše poslovne odločitve ali nove začetke. Boste pa v zasebnosti in ljubezni bolj aktivni, kot si lahko zamislite. Če boste želeli, si lahko pričarate stalen življenjski odnos ali zastavite povsem nove smernice v že obstoječem. Vaš osebni svet se vam bo v zadnjih dneh maja in vse tja
Začetek leta in tista obdobja, ko bo Merkur potoval retrogradno, bodo za vas malo težja. A ker ste oseba, ki ste korak ali celo dva pred ostalimi astrološkimi pripadniki, boste (vsaj večina) pravočasno zavihali rokave. Poslovni dogovori in naložbe se vam bodo še posebej obrestovale junija in novembra. Posvetujte se z osebnim astrologom, kdaj bo najbolje načrtovati novosti, da se ne zatakne pri izplačilih oziroma nagradah. To je leto, ko lahko vaše znanje in ambicije zaživijo tudi v mednarodnih projektih. V ljubezenskih vodah boste blesteli, le redki se boste zatekli v osamljenost in dolgočasje. Vaše izbrane sorodne duše bodo prijetne, kreativne in polne ambicij. Vaša živahna komunikacija bo namreč v pomladnih dneh privabila v vaš svet več optimizma in optimističnih duš. Tudi načrti bodo bolj drzni. Sreča in zadovoljstvo se bosta odražala tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Dovolj zaužite tekočine in dovolj počitka bo celo leto zelo pomemben vidik dobrega psihofizičnega stanja.
RIBI
Saturn v strelcu vam bo diktiral svoj tempo. Držite se ga, če hočete uspeti. Na vaše poslovne odločitve bo vsekakor imel vpliv tudi Jupiter oziroma vse, kar izražate na kariernem polju. Z astrološkega vidika se vam odsvetuje zamenjava službe, še zlasti, če ste v njej že dlje časa. Če pa se odločate za nove poslovne podvige, potem jih izpeljite zunaj časovnega obdobja retrogradnosti Merkurja. To je leto novih finančnih naložb (dobro za najem kredita), še zlasti, če boste z denarjem osredotočeni na en sam cilj. Ljubezen bo za vas oaza miru in uresničevanja zelo čutnih in nekoliko skritih želja. Če se boste znašli na razpotju treh poti, ne boste izbrali sebi najbližje, ampak tiste, ki vas bo peljala do želenega miru. Za nove začetke se izognite času, ko bo Venera retrogradna. Toplina v dom in srce se namreč lahko povrne že januarja, a če boste počasni, se bo to zgodilo v poletnih mesecih. Za dobro počutje in zdrav duh v zdravem telesu uravnajte jang in jing energijo ter plavajte s tokom.
Pripravila Dora Mar, mag. astrologije
GSM: 031 830 751
■
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 14
14
q SREČNO 2017 G
"^AS
29. decembra 2016
Eden brez drugega ne moremo
Šmartno ob Paki, 21. decembra - Uprava občine Šmartno ob Paki je tudi letos pripravila v tamkajšnji dvorani Marof sprejem za predstavnike društev v lokalni skupnosti. Teh je 28, občina pa namenja denar za izvajanje dejavnosti še 15 društvom s sedežem v drugih občinah, a so njihovi člani tudi občani šmar-ške občine.
drugega ne moremo in da je treba delati z roko v roki. Občina skrbi za infrastrukturo, pogoje delovanja, prostovoljci društev pa so nam v pomoč zlasti pri izvedbi večjih prireditev.« Kot je še dodal Kopušar, teh ne delajo, da bi bili sami zadovoljni, ampak za popestritev življenja tistih, ki so jim namenjene. Obisk na njih je večkrat pod pričakovanji, za-
trebo storiti več korakov, da bo zaživelo povezovanje mladih, starih od 15 do 29 let. Razmišljajo tudi o oblikovanju mladinskega sveta. Dotaknil se je še sofinanciranja dejavnosti društev. Lokalna skupnost se po svojih močeh trudi, vendar pa več denarja, žal ne more zagotavljati. Prihodnje leto ga bo toliko kot letos. Pozval pa je predstavnike
V občini se zahvalijo društvom za njihovo delo tudi z vsakoletnim srečanjem ob novem letu.
Na srečanju je župan Janko Kopušar med drugim dejal, da društva bogatijo življenje v okolju. Po njihovem delovanju je to tudi prepoznavno v širšem prostoru. »Na občinski upravi in v javnem zavodu Mladinski center se zavedamo, da eden brez
to bi kazalo razmisliti ali je prireditev morda preveč, ali pa bo treba še več narediti za njihovo promocijo.
Ob tem je opozoril na pomen podmladka in skrbi zanj. Edino društvo, ki ne deluje - tako Ko-pušar - je mladinsko, zato bo po-
društev, naj nagovorijo sorodnike, znance, prijatelje k odločitvi, da namenijo za delovanje društev 0,5 odstotka dohodnine. In da tudi v letu 2017 ustvarjajo vsaj tako uspešno, kot doslej • Tp
Prednovoletno srečanje družin MSNZ
Šoštanj, 19. decembra - V restavraciji Termoelektrarne v Šoštanju, so tretji ponedeljek v decembru oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, ko so iz skladišč teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove 6 družin na območju občine Šoštanj, ki so sodelovale v projektu »Tajna skladišča 1990 - 1991«, in so varovale in skrivale poleg orožja in streliva takratne Teritorialne obrambe tudi prebegli helikopter JLA Gazela.
Pomembno in častno nalogo je pri tem imelo šest družin iz območja sedanje občine Šoštanj in sicer družina Mazej iz Belih Vod (po domače Melh), družina Sovič (po domače Krištan) iz Raven pri Šoštanju in družina Juvan (po domače Žohar) iz Za-vodenj kateri so skrivali orožje in strelivo takratne TO. Družini Rezoničnik (po domače Leskov-šek) iz Belih Vod in družina Ju-van (po domače Žohar iz Zavo-denj), pa so čuvali tudi prebegli helikopter JLA Gazela na stran TO. Pri družini Vidic iz Šoštanja
in družini Toplišek iz Raven pa je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladišče orožja Postaje milice Velenje. V spomin na te dogodke sta občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj skupaj z družinami, ki so prejele častni naziv »Slovenska družina« organizirala 4. srečanje družin MSNZ.
Po uradnem delu je sledilo prijetno družabno srečanje in obujanje spominov na čas osamosvajanja.
a Leon Stropnik
Po blagoslov prijezdili
Tradicionalna blagoslova konj v Šentilju in Šmartnem ob Paki sta potekala v jasnem in sončnem, tokrat pa tudi v toplem vremenu
Šentilj, 26. decembra - Jezdeci ali konjske vprege so tudi na podeželskih cestah redek prizor. A vsaj na štefanovo jih je v Šentilju in okolici že dolga leta veliko, saj tam že dobri dve desetletji prirejajo blagoslov konj. Konje-rejci, konjeniki, lastniki, pred-
Šmartno ob Paki, 26. decembra
- Jubilejni 20. blagoslov konj v Šmartnem ob Paki je tamkajšnje konjerejsko društvo pripravilo pri društvenih prostorih v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Udeležilo se ga je manj konj kot pred letom dni, blizu 25.
tudi brunarico.
Župan Občine Šmartno ob Pa-ki Janko Kopušar se je zahvalil konjerejcem za nadaljevanje tradicije in lepe šege, za njihov prispevek pri prireditvah v lokalni skupnosti. Obnovo ostrešja brunarice je označil za zgled tvor-
vsem pa ljubitelji teh žlahtnih živali so se zbrali v velikem številu in skupaj preživeli zimsko dopoldne, v katerem so se greli s čajem, zakuhanim vinom, domačimi dobrotami in prijazno besedo. Po slovesni maši se je začela proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri so svoje poglede na domovino s pesmijo, poezijo in glasbo predstavili mlajši in starejši krajanke in krajani, ki sta jih pozdravila predsednik krajevne skupnosti Šentilj Janez Podbornik in podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Po njej je blagoslov sprejelo skoraj 60 konj, kar je sicer precej manj, kot so v Šentilju vajeni, a so tudi tokrat prišli od blizu in daleč. Konji namreč radi gredo v šentiljsko dolino, tam so vsi lepo sprejeti, blagoslov pa tudi zaleže, so nam zaupali obiskovalci.
Predsednik društva Cveto Jordan je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, ker jim je skupaj s šmarškimi planinci, s katerimi si delijo društvene prostore, uspelo obnoviti ostrešje brunarice. Zato je šmarški župnik Ivan Napret poleg konjev blagoslovil
nega sodelovanja obeh društev, zato je zadovoljstvo ob pridobitvi še toliko večje.
Druženje so popestrili člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika iz Šmartnega ob Paki.
a tf, tp
Mnenja in odmevi
So poti, ki vodijo v nove kraje,
So poti, na katerih se marsikaj doživi,
So poti, ki vodijo v nova spoznanja
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Pekarna Vodončnik se svojim strankam zahvaljuje
za zaupanje in vsem želi Srečno 2017!
O
pekarna
Vodončnik
Pekarna ^ Vodončnik je družinsko podjetje, ki obratuje že od leta 1990.
Peter Vodončnik, s. p. | Paka Pri Velenju 43, Velenje Tel: 03 5865 000 | E-mail: pekarna@siol.net
www.vodoncnik.si
Odgovor Premogovnika Velenje na članek v Našem času z naslovom Kako varen za Šoštanj je nasip med jezeroma (objavljen 22. 12. 2016)
Pri izkopavanju pod zemljo se površina nad izkopavanjem velikokrat pogrezne. V Premogovniku Velenje (PV) za kopanje lignita uporabljamo velenjsko širokočelno odkopno metodo. To pomeni, da se odkopava zelo debel sloj premoga na globinah tudi do 500 metrov pod površino. Za izkopanim slojem lignita ne ostajajo prazni prostori, ampak jih sproti zapolnijo, rečemo tudi zarušijo, višje ležeče plasti. Pri odkopavanju po velenjski odkopni metodi prihaja do posedanja zgornjih oziroma krov-ninskih plasti v izkopani prostor. Posedanje plasti nato sega vse do površja in se kaže v obliki ugreznin, razpok in pogrezan-ja površja nad izkopanim delom lignitnega sloja. Pogrezanje in spremembe površine nad odko-panim prostorom so neizogibna posledica izkoriščanja lignita z uporabo odkopne metode z za-ruševanjem krovninskih plasti.
Nasip med Velenjskim in Druž-mirskim jezerom večinoma leži
nad jamo Pesje Premogovnika Velenje. Območje med jezeroma imenujemo območje sanacije ugreznin - PSU. Z zapolnjevanjem zaradi odkopavanja premoga pogrezajočega se terena se z vgrajevanjem stranskih produktov zgorevanja v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) v nasip vzdržuje začetno stanje nasipa in tako preprečuje prelitje Velenjskega jezera v sedem metrov nižje ležeče Družmirsko jezero. Gradnja nasipa z materialom iz TEŠ se izvaja po projektu skladno z veljavnimi predpisi, dovoljenji, načrti proizvodnje in po uveljavljeni metodi napovedi posedanja terena na tem območju. Tako kot celoten pridobivalni prostor Premogovnika Velenje tudi območje med obema jezeroma stalno spremljamo z uveljavljenimi metodami geodetskih opazovanj, s katerimi kontroliramo in spremljamo, da je gradnja nasipa med jezeroma v skladu s planom, projektom, dovoljenji in predpisi. Podlaga za načrtovanje gradnje
nasipa je zelo zanesljiva, računalniško podprta napoved posedanja površine nad odkopi premoga, s katero natančno določamo obseg in mesta posedanja površine zaradi rudarjenja. Podlaga za napovedi posedanja terena pa so rudarski projekti in strateški plan odkopavanja lignita. Temu primerno načrtujemo potrebne količine in mesta vgradnje materiala, kakor tudi samo gradnjo nasipa med jezeroma.
Lokacija pogrezanja terena je tudi na območju gradnje nasipa med jezeroma odvisna od lokacije odkopavanja lignita, ki ni stalno pod nasipom med jezeroma. To pomeni, da je pogrezanje terena na območju med jezeroma v obdobju intenzivnejšega odkopavanja pod nasipom intenzivnejše in nadalje, ko se pod nasipom med jezeroma ne odkopava, posedanja skoraj ni. Glede na to, da je na letni ravni na voljo enaka količina materiala za zapolnjevanje ugreznine med jezeroma, se v določenem obdobju
lahko zgodi, da je potrebno zapolnjevanje ugreznine in gradnjo nasipa ustrezno prilagajati količini razpoložljivega materiala iz TEŠ. Ko se pod nasipom ne odkopava, pa se material predhodno nasuje oziroma dvigne teren na višjo višino nasipa.
V letošnjem letu se je vršilo odkopavanje na odkopu neposredno pod nasipom med jezeroma in posledično načrtovano začasno znižanje višine terena s sprotnim kontroliranim nasipa-vanjem in s tem višanjem terena. Pod znižanim delom nasipa se je odkopavanje in posedanje terena zaključilo. Nekoliko znižan del nasipa se bo, v skladu s planom, v prvi polovici prihodnjega leta z vgradnjo materiala na tem območju povišal nazaj na -za pogled - bolj običajno višino terena. Plitva depresija vode, ki se na območju med jezeroma kaže kot vodno telo večje površine, bo, tako kot je načrtovano, zapolnjena z materialom in dograjena na višjo koto terena. a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 15
15. decembra 2016
""^Jis
SREČNO 2017
15
Iskren, vzajemen in prijateljski odnos
Obiskali smo invalida Jana Leskoška in njegovega spremljevalca Gorazda Pana in ju povprašali, kako skupaj preživljata vsakdan
Tina Felicijan
Jan Leskošek je 14-letni mladenič, ki obiskuje deveti razred na osnovni šoli Šalek, jeseni pa bi rad šel na srednjo računalniško šolo, saj ga računalniki najbolj zanimajo in bi rad postal programer. Zaradi svoje invalidnosti potrebuje pomoč pri gibanju po šoli, pri pouku in pri delanju zapiskov, izpolnjevanju delovnih listov in drugih vsakodnevnih nalog, zato ima v šoli spremljevalca. To je Velenjčan Gorazd Pan, ki se mu je pridružil na drugi polovici šestega razreda. Diplomant fakultete za upravo in ljubiteljski glasbenik - v lokalnem punkrock bendu igra bobne - se je v iskanju zaposlitve prijavil na razpis šole. »Ko sva se spoznala, je bilo malo nenavadno. Saj je bil v redu, ampak je bil malo čuden,« je dejal Jan, čemur sta se oba nasmejala,
saj sta hitro sprejela izstopajoči videz drug drugega in se navadila na novo družbo. »Jaz sem Jana sprejel kot vsakega drugega otroka. Ko ljudem povem, kaj počnem, se začudijo in rečejo, da sami ne bi zmogli, ker bi se jim otrok preveč smilil. Jaz pa ga obravnavam kot normalnega človeka in se tudi skregava, kadar je to potrebno,« je povedal Go-razd, Jan pa se je nasmihal, saj je vedel, o čem govori. Tu in tam namreč iz rokava potegne kakega aduta in računa na to, da mu bo Gorazd popustil pri njegovih šolskih obveznostih. A ta nava-
dno njegove ideje z nasmeškom zavrne in ga spodbudi, da bosta že potrpela do konca ure. »Včasih ga zagrabi lenoritis, tako kot vsakega najstnika,« je skomignil Gorazd, Jan pa pripomnil, da je tudi on včasih malo odsoten in prebere kako sporočilo na telefonu, čeprav vestno beleži snov.
Prijateljska, a tudi pikra
Njun dan se včasih začne pri Janu doma, kadar ga Gorazd pride iskat, navadno pa pred šolo. Nato mu pomaga, da se vkrca na dvigalo na stopnišču. Pri pouku mu dela zapiske in ureja uč-
Kako bi drug drugega opisala? »Prijazen je. Malo je strog. Ampak bolj do drugih kot do mene,« je Jan pogledal proti Goraz-du, ki kdaj pa kdaj mimogrede naredi red na hodniku. »Jan je vesel fant, pameten, ima veliko potenciala. Na trenutke pa malo preveč len. Če bi se bolj zavzel za knjige, bi lahko naredil veliko več,« pa je Gorazd povedal o Janu, ki mu je pritrdil.
Rešuje nas daljinsko ogrevanje
Kar se onesnaženosti zraka z nevarnimi delci PM10 tiče, dihamo v Velenju najčistejši zrak med mestnimi občinami
Milena Krstič - Planine
Velenje - Pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni klimatski pogoji, se v zraku pojavijo povišane ravni delcev PM10 (trdih delcev prahu s premerom, manjšim od deset mikrometrov).
ARSO, ki redno objavlja obvestila in napovedi o kakovosti zraka, je v prvi polovici decembra zelo pogosto za posamezne dele Slovenije, največkrat pa za večji del Slovenije, poročal o zelo visoki onesnaženosti zraka s temi delci in prebivalcem priporočal, kako naj ravnajo: zmanjšajo naj fizične aktivnosti, še zlasti na prostem in še posebej, če čutijo težave, kot so bolečine v žrelu in kašelj. Prejšnji teden se je onesnaženost zunanjega zraka z zdravju nevarnimi trdimi delci PM10 sicer umirila, a nevar-
nost še ni mimo. Z onesnaženostjo zraka z delci PM10 pa jo Šaleška dolina zelo dobro odnaša, povišane koncentracije so zelo redke. »Navkljub temu, da imamo v Šaleški dolini največjega
proizvajalca prahu v Sloveniji -Termoelektrarno Šoštanj, v Velenju dihamo najčistejši zrak med mestnimi občinami,« pravi mag. Marko Mavec, direktor Erica, inštituta za ekološke raziskave, in pojasni, zakaj je tako. Idealne pogoje za povišanje delcev PM10 v
Jan Leskošek in Gorazd Pan bosta morda skupaj tudi v srednji šoli, saj sta se odlično ujela in sta se kljub občasnim nesporazumom
spoprijateljila.
>
»Jan zna biti še bolj običajen šolar kot njegovi sošolci. Ti včasih najdejo veliko več izgovorov, da česa niso postorili, kot bi jih lahko Jan. To je kar malo žalostno,« pravi Gorazd Pan.
zraku ustvarja toplotna inverzija v kombinaciji s povišanimi izpusti, ki so vir onesnaženosti zraka. »Največji dodatni vir onesnaženosti zraka so pozimi individualna kurišča, najbolj kurjenje z drv-mi. V Sloveniji vsako gospodinjstvo letno (upoštevana so tista z daljinskim ogrevanjem in tista brez) v poprečju proizvede okoli 12 kilogramov prahu. V Šaleški dolini imamo sistem daljinskega ogrevanja. Toplota, ki prihaja iz Termoelektrarne, ogreva več kot 13.000 gospodinjstev, del gospodinjstev za ogrevanje uporablja plin,« razlaga mag. Mavec. Individualnih kurišč na območju Velenja skorajda ni. Če jih ni, tudi delcev PM10 skorajda ni. To je eden od dejavnikov čistega zraka.
»Drugi pa je gotovo ta, da TEŠ svoje pline izpušča nad mejo temperaturne inverzije, ki preprečuje mešanje onesnaženosti v višjih plasteh atmosfere.« a
no gradivo. »Ko se doma učim, včasih ne znam vsega prebrati,« je Jan zbodel Gorazda, a mu je ta hitro vrnil: »Rad ukazuje, kaj in kako hoče imeti zapisano,« sta se smejala. »Riše pa lepo, čeprav sam pravi, da ne zna,« je pristavil Jan.
Najboljši del šolskega dne je seveda malica. Ko mu Gorazd prinese hrano, si vzameta odmor drug od drugega, da se lahko Jan sam druži z vrstniki. Nato pa si navadno vzame nekaj minut za počitek v svojem kotičku, kjer mu Gorazd pomaga leči, da se
malo raztegne.
Se kdaj naveličata drug drugega? Kadar imata dolg urnik, sta oba že malo sitna. Sicer se že dobro poznata in vesta, kdaj ima kdo slab dan. »Gorazd včasih bolj grdo gleda. Takrat ga raje pustim pri miru,« je povedal Jan, Gorazd pa se je začudil: »O tem pa nič ne vem,« se je smejal in povedal, da tudi Jan kdaj pa kdaj pride v šolo utrujen, brezvoljen, malo bolan, da bi šel kar domov, še posebno pa takrat, ko so na urniku kontrolke. »Pri teh mi ne pomaga. Me pa včasih opo-
Ponovno
»v pravi kondiciji«
zori, da moj odgovor ni pravilen, ker sem površno prebral vprašanje,« pravi Jan.
Rada sta skupaj, a se počitnic veselita
Za Jana se ni veliko spremenilo, odkar ga spremlja Gora-zd, saj je spremljevalca imel že prej. »Razen tega, da je bil prejšnji mlajši in ni bil tako strog kot Gorazd.« Temu je delo in druženje z Janom veliko dalo - nove izkušnje in nove poglede. »Postal sem bolj strpen, nisem tako vzkipljiv. Jaz sem to vzel za službo, njega kot normalnega otroka. Fizično ni naporno, nekoliko bolj psihično. Ampak tega ne nosim domov,« je povedal. »Povej, da ti je ta služba odvzela sluh!« ga je opomnil Jan. »Pa ne zaradi njega, ampak zaradi hrupa drugih otrok na hodniku,« je smeje pojasnil.
Delovnega dne si drug brez drugega ne predstavljata. Nista več le 'sodelavca', ampak prijatelja. Čeprav se imata lepo skupaj, se vseeno veselita počitnic, ko si bosta oddahnila od skupne družbe. A tudi takrat si skupaj ogledata kako tekmo, gresta na pico, kavo. Poleti ga je Gorazd obiskal tudi na morju.
Strinjata se, da morata biti strpna in se veliko prilagajati. Kakor hitro se skregata, se tudi pobotata. Navsezadnje sta se spoprijateljila in se pogovarjata o marsičem. »Razen med poukom, seveda,« je poudaril Gorazd, Jan pa se je pritrdilno nasmehnil.
Bogdan Plaznik, predsednik Športne zveze Velenje in Smučarsko skakalnega kluba Velenje: »To je še eno leto, v katerem sem spoznal, kako pomembni so zdravje, spoštovanje in razumevanje v družini, med prijatelji in sodelavci. Vesel sem, ker moja družina razume, da je šport tisti, ki ga že dolga leta postavljam na prvo mesto. Resda nisem aktiven športnik, sem pa zato toliko bolj aktiven pri organizaciji in vodenju športnih organizacij in klubov. Letos je bilo v športu veliko pomembnih dogodkov. Ponosen sem nanje kot tudi na naše odlične športnike, ponosen sem, da
smo imeli ponovno predstavnike na poletnih olimpijskih igrah RIO 2016. Najpomembneje zame pa je, da smo leta 2016 začeli gradnjo dveh novih sodobnih skakalnic, saj to pomeni, da bo naš smučarsko skakalni center ponovno »v pravi kondiciji«. Naši skakalci in skakalke so med najboljšimi v državi in tudi svetovnem merilu, zato je prav, da dobijo urejen športni kompleks. Ponosen sem tudi na številne športne zanesenjake, prostovoljce. Dokazujejo, da en sam človek lahko naredi nekaj, vsi skupaj pa lahko naredimo vse.«
■
■
GPbrlec
Krnica 50 / 3334 Luče [*] +38641 606376 0 +38641 6448520 gpbrlec@gmail.com [h]
Želimo vam mirne praznike in srečno 2017!

Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
16
SREČNO 2017

29. decembra 2016
KREVZEL instalacije
Leto 2017 naj vam prinese srečo, zdravje in uspeh.
KREVZEL instalacije -
podjetje za izvajanje strojnih instalacij
Metleče 14 a, Šoštanj, Tel.: 03 898 18 50 info@krevzel-instalacije.si
www.krevzel-instalacije.si
NAGRADNA KRIŽANKA - Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Krevzel«, najkasneje do ponedeljka 9. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
SESTAVIL PEPS
NEPRIJETEN VONJ IZ UST
STRAHOVIT, GROZOVIT KONEC SVETA
Naš CAS
ZIMSKI ŠPORTNI CENTER NA POLJSKEM
VEČJE STANOVANJE V
HOTELU
ŽENSKA MLEČNA ŽLEZA
SPODNJI DEL PROSTORA, POD
MOZOLJA-VI CA
SLOVEN. RTV-JAPOVEDOVAL. AJDA
LOVSKI PLEN
TONE ŠIFRER
MEDMET SMEHA
NIČLA.
NIČ (POG.)
Naš ČAS
GOJITELJ PSOV
LEV KAMENJEV
VELEBLAGOV.
ITALIJAN (SLABŠ.)
MANJŠI KLAVIR
28
CESTNO VOZILO, AVTOMOBIL
SPRAV-LJALEC LESA PO
REKI, FLOSAR
INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA
RIMSKA ŠEST
KLADA ZA SEKANJE DRV
SIVA PAPIGA Z
RDEČIM REPOM
IME DVEH PRELAZOV
NA VELEBITU
SESTRI Č-NA (STAR.)
HAVAJSKO BRENKA-LO
DEJSTVO, KI
PODPIRA
KAKO TRDITEV
OBNOVA, REMONT, RENOVA-CIJA
ARNE NAESS
ČAROVNIK, MAGIK (KNJIŽ.)
GRŠKA OBREDNA
PESEM, POSVEČENA APOLONU
REKA V JUŽNI FRANCIJI
NEMŠKI FILOZOF-THEODORE
R
Naš ČAS
PREDŠOLSKI OTROK (KNJIŽ.)
NEKD. ŠVIC. SMUČARKA-ERIKA
ČISTOČA, SNAGA, SKRB ZA ZDRAVJE
27
EMILE ZOLA
GNOJNO VNETJE. TUR
ZGRADBA, STRUKTURA
20
RIBJA KOŠČICA
IZVIRNI KRAK REKE MENAM
KOS POHIŠTVA
Naš ČAS
GRŠKI BASNOPIS. IZ 6.STOL. PR.N.Š.
SKUPINA ŽUŽELK
24
SLOVENSKI PUBLICIST (ČERMEU)
BIVALIŠČE
UMRLIH V SLOVAN. MITOLOGIJI
18
BEOTIJEC, AONEC
29
OLJ KOV LES
N
EGIPČANSKA BOGINJA NEBA
ZEVSOV SIN
O
R
VELIK, POMEMBEN DOGODEK (ESKPR.)
RIMSKI BOG LJUBEZNI
13
37
15
ERNST MACH
ORGAN VIDA
33
KATJA EBSTEIN
POVRTNINA, ZEL ZA JUHE
NAVPIČNICA (GEOMET.)
PRIPADN. KAVKAŠK. LJUDSTVA OSETOV
HAZARDNA IGRA S KARTAMI
STARI OČE (UUBK.)
TIP RUSKEGA AVTOMOB. ZNAMKE LADA
R
SREDIŠČE VRTENJA
ZAZNAVANJE S PRSTI
PRVINA, PRASNOV, TEMELJNA SNOV
T
UŠESNI KAMENČEK
MELIŠČE
PREŽIVNINA
TONE JANŠA
VOJAŠKA ENOTA
SPODNJA OKONČINA
23
12
PRITOK IŠKE
SNOV, KI DAJE PRIJET. VONJ
ORANJE (ZAST.)
R
SLOVENSKI PESNIK-DRAGO-TIN
21
DEL MOLEKULE
KDOR KAJ OVEROVI, OVEROVLJA
31
ONASSIS. VZDEVEK
KONRAD LAIB
ZNAMKA STAR. JAPON. RAČUNALNIK.
GLEDALIŠKI
ODER. PRIZORIŠČE
ANGLEŠKO M. IME
NARAVNI MINERALI
UKRAJINS-
ATLETINJA (KRAVEC)
INDIJSKI VERSKI SPISI
TOČKAH KATERI SE GIBLJE SONCE
ENOTA ZA UERJ. JAKOSTI ELEK. TOKA
MAJHNA ZVEZDA PREMIčNICA
SLIČICA NA RAČUNALNIŠ. ZASLONU
FORDOV MALČEK
PISEC ANALOV. KRONIST
19
OPERA RICHARDA STRAUSSA
GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
KDOR DELA V PESKOKO-PU
ČEŠKA PRITRDILNI-
14
RUDAR (POG.)
17
ŽENINA ALI MOŽEVA MAMA
Naš ČAS
OSTANEK ODŽAGAN. DREVESA V ZEMLJI
BOGOVE-
REC, VERNIK
36
STAR SLOVAN
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
ZNAK ZA
GLAS, PISMENKA
POVODNA KUNA, NORKA
OTILIJA (KRAJŠE)
AMERIŠKI IGRALEC (ZIERING)
25
ŠPANSKI P ESN IK-JUAN
30
SLOVENSKA PESNICA-MAJDA
R
O
ODKRUŠEK, OKRUŠEK (KNJIŽ.)
ŽULJ OD OBUTVE
VLADIMIR NABOKOV
OTAKAR VAVRA
ŽENSKA, KI IMA ČRNE LASE
16
11
MAKEDONS NARODNA HEROJIN-JAVERA
KRAJ PRI POREČU
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37
Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 21
22. decembra 2016
""^Jis
SREČNO 2017
17
Prvi cilj je izpolnjen
O pokalnem naslovu bodo odločali Celjani, Mariborčani, Ribničani in Velenjčani,
Prejšnji četrtek so končali tekmovanje v tem koledarskem letu tudi rokometaši velenjskega Gorenja. Na gostovanju v Šmar-tnem pri Litiji so s 40 : 24, polčas 20 : 8, premagali domači Herz, ki igra v drugi ligi. Gostje niso nastopili v popolni zasedbi. Zaradi poškodb so manjkali Alem Toskic, Anže Ratajec, Luka Mitrovic in Janez Gams. Ne glede na to jim domači niso bili dorasel nasprotnik. Zato je trener Borut Plaskan dal priložnost za igro tudi mladincema Tadeju Mazeju in Kenanu Pajku in oba sta se veselila svojih golov. Prvi enega, drugi dveh.
V vratih pa je na tej tekmi največ časa preživel prvi vratar Klemen Ferlin, ki se je decembra lani poškodoval na treningu reprezentance. Njegovo okrevanje je trajalo skorajda enajst mesecev. Očitno je bilo nadvse uspešno, saj je zbral kar dvanajst obramb, od tega je ubranil tudi tri sedem-metrovke od štirih, koliko so jih imeli Litijani. Strelsko pa sta najbolj blestela kapetan Niko Medved in Matjaž Brumen, ki sta skupaj dosegla kar dvajset golov. Prvi enajst, drugi devet.
Na sklepni turnir so se uvrstili še branitelji naslova Celjani, Ribničani, ki so vodilni na državnem prvenstvu, ter Mariborčani. Slednji so na derbiju gostili Ško-fjeločane in jih po zelo zanimivi in napeti tekmi ter po dveh podaljških premagali z dvema goloma razlike.
Velenjski rokometaši bodo prvo tekmo v prihajajočem letu odigrali 5. februarja, ko bodo v 13. krogu lige Seha gostili vodilni makedonski Vardar, ki je doslej enako kod drugi Zagreb odigral že petnajst tekem, sedmi Velenj-čani pa tri manj.
Vmes pa bodo ljubitelji te igre držali pesti za naše reprezentan-te na svetovnem prvenstvu; to bo od 11. do 29. januarja v Franciji. Slovencem je žreb določil skupino B. Igrali bodo v Metzu, njihovi nasprotniki pa bodo Angola, Islandija, Makedonija, Tunizija in Španija. V osmino finala bodo napredovale štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine. Uvodno tekmo bodo naši repre-zentanti igrali 12. januarja z Angolo.
Najprej počitek, potem pa ...
Borut Pla-skan o jeseni: »V jesenskem delu so nas zelo pestile poškodbe, zato so se igralci močno iztroši-
li. Prva tekma nas čaka na začetku februarja. Do konca praznikov bodo igralci na zasluženem počitku, nato pa je pred vsemi štiri tedne zelo trde vadbe. Nadaljevanje zahtevne sezone moramo pričakati zelo dobro pripravljeni. Naše ambicije so velike. Na prvem mestu pa je seveda zdravje, ki ga želim vsem. Drugo pride samo od sebe.«
Hvala navijačem
Niko Medved, kapetan po zadnji tekmi v iztekajočem se letu: »Mislim, da smo zadnjo tekmo v letu 2016 odigrali tako, kot se spodobi, s polno vneme in zavzetostjo. To potrjuje tudi rezultat. Hvala našim zvestim navijačem Šaleškim grašča-kom, ki so nas spodbujali tudi na tem gostovanju. Vsem našim ljubiteljem se zahvaljujem za vso podporo v letu 2016. Upam, da bodo tako sijajni tudi v prihajajočem letu. Srečno vsem!"
a Stane Vovk
Rezultati četrtfinalnih tekem: Velika Nedelja - Riko Ribnica 29:38 (11:18), Maribor Branik - Urbanscape Loka 38:36 (34:34, 29:29, 14:15) - po dveh podaljških, Pomurje - Celje Pivovarna Laško 25:50 (11:26) Herz Šmartno - Gorenje Velenje 24:40 (8:20)
Gorenje Velenje: Ferlin (12 obramb), Baznik (3 obrambe) in Zaponšek v vratih, Medved 11 (1), Brumen 9 (3), Potočnik 5, Golčar 4, Kleč 3, Pajt 2, Ovniček 1, Levc 1, Cehte 1, Nosan 1, Mazej 1, Toskic. Trener: Borut Plaskan.
Gorenje gostitelj turnirja(?)
Matej Avanzo: »Verjamem, da smo na pravi poti!«
Direktor velenjskih rokometa-šev Matej Avanzo je takole 'pre-igral' jesenski del tekmovanja: »Ob ocenjevanju nekega obdobja včasih ugotavljamo, lahko bi bilo boljše, lahko tudi slabše. Dela smo se lotili na dolgi rok. Klub ima bistveno manjši proračun, kot ga je imel še pred nekaj sezonami; kljub temu je vse boljša njegova prepoznavnost; zboljšu-jemo organizacijo, spreminjamo ga v razvojni center ... Verjamem, da smo na pravi poti. Veseli smo, da se je po skoraj enem letu po poškodbi vrnil vratar Klemen Ferlin. Gregor Potočnik s svojo igro vse bolj potrjuje, da ni bil zgrešen nakup. Skratka, vse se postavlja na svoje mesto. Mogoče bi nam koristilo, da bi se tekmovalni del nadaljeval, ker smo ujeli pravi zagon, pravo formo. Tako pač je, treba bo znova pljuniti v roke in se čim bolje pripraviti na nadaljevanje sezone.« Skupaj s Celjani prvič nastopate v regionalni ligi Seha. Ste storili prav, da ste se vključili vanjo? »Popolnoma! Prinaša zahtevne nasprotnike, težke tekme. Na njih igralci, predvsem najmlajši, nabirajo izkušnje in napredujejo. V tej ligi je tako rekoč vsaka tekma težka, zahtevna, ne glede na to, ali igraš doma ali v gosteh. Proti komur koli igraš, je težko zmagati. Na dolgi rok bodo igralci gotovo veliko pridobili in se naučili.«
Pomlad bo zelo napeta. Regionalno ligo bo zamenjalo domače prvenstvo. V prejšnji sezoni ste (pre)hitro izpadli iz pokala, že v šestnajstini finala. Po letu premora ste se spet uvrstili na turnir četverice... »Prvi cilj, uvrstitev na zaključni turnir, smo izpolnili. V Velenju ga že dolga leta ni bilo. Zato v klubu menimo, da je prav,
83t
da mi oziroma Velenje gosti takšno pomembno prireditev. Na prvenstvu nas vsekakor čakajo izjemno težke tekme - ne le proti Celju, zelo so napredovali tudi Ribnica, Koper ... Ekipe kažejo, da se povsod igra kakovosten rokomet. Zato ne smemo nikogar
podcenjevati. Naš cilj je osvojitev naslova državnega prvaka. Ta priložnost se nam ponuja tudi v pokalu. Vem, da tako ne razmišljamo samo mi, toda športno si je želeti. Poleg tega želimo tudi v naslednji sezoni igrati v ligi Seha.
Ob tem moram še nekaj dodati. Mislim, da so Velenjčani prepoznali, da se v klubu zares trudimo in delamo pošteno, uvajamo nove ideje. Vse počenemo zaradi gledalcev. Klub obstaja zaradi njih in mlajših kategorij. Tudi njim namenjamo veliko pozornost. Verjamem, da so ljubitelji rokometa z užitkom prihajali na naše tekme; to si želim tudi v prihodnje.« Svoje novoletne želje ste v glavnem že razkrili, a vseeno?
Ob slovesu starega leta so moje želje podobne kot želje igralcev oziroma celotnega kluba. Čim bolje igrati in imeti čim manj poškodb. Žal bomo dalj časa ostali brez še enega igralca. Komaj se je vrnil vratar Ferlin, smo izvedeli, da poškodba Anžeta Ratajca ni tako nedolžna, kot je sprva kazalo. Naknadni pregled kolena je pokazal, da ima strgane kolenske vezi. To pomeni še eno hujše poškodbo v klubu. Želim mu, da se čim prej vrne. Osebne želje? Predvsem veliko zdravja, vse ostalo je potem mačji kašelj.«
a Stane Vovk
Živim svoje sanje
Lara Prašnikar, dijakinja in poklicna igralka nogometa: »Ob pogledu na dogajanje v tem letu se lahko samo nasmehnem. Uresničile so se mi namreč sanje. Zagotovo se me je med številnimi dogodki najbolj dotaknil podpis prve profesionalne pogodbe za igranje nogometa v nemškem ženskem klubu. Ne samo podpis, tudi dan ni bil navaden. Bil je moj 18. rojstni dan. Občutek je bil fenomenalen in še vedno je. Težko zanj izberem prave besede. Ko se ti pri osemnajstih izpolnijo otroške sanje, za katere si garal praktično vse od zavedanja, je to res velik dosežek. Lep poletni dan sem v Nemčiji preživela s svojimi najdražjimi. Hvaležna sem družini, ki mi ves ta čas vedno stoji ob strani, prav tako prijateljem, ki mi vedno priskočijo na pomoč. Živim svoje sanje! Ni bilo in še vedno ni lahko, a za to, kar rada delam, vedno najdem moč. Upam, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.«	a
k
N >
O
D.
<c
apo-viiija.ji 04E (49 SI?
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
18
SREČNO 2017
»»^AS
29. decembra 2016
Med nagrajenimi tudi dva velenjska policista
Aleksander Levpušček in Goran Babic dobila priznanje za požrtvovalnost pri reševanju stanovalcev med požarom na Jenkovi cesti
Tacen, Velenje, 21. decembra -
Generalni direktor policije Marjan Fank in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic sta prejšnjo sredo 34 posameznikom, policistom in občanom v Tacnu podelila posebna priznanja za hrabrost in požrtvovalnost. Kot je ob tem poudaril Fank, so taka dejanja »najvišja stopnja zunanje manifestacije zavedanja poslanstva policista«. Med dobitniki priznanj
Nagrajena velenjska policista Goran Babic in Aleksander Levpušček sta v požaru na Jenkovi reševala življenja stanovalcev. Ponosna sta, ker njuno nesebično dejanje ni bilo spregledano.
za požrtvovalnost pa sta bila prvič tudi dva velenjska policista. Nagrado sta dobila Aleksander Levpušček
Odnesel za 10.000 evrov zlatnine
Vlomi in poskusi vlomov so bili pogosti
Šmartno ob Paki, 22. decembra - V četrtek v večernem času je neznanec izkoristil odsotnost domačih in vlomil v stanovanjsko hišo v Šmartnem ob Paki. Iz hiše je odnesel zlatnino v vrednosti najmanj 10.000 evrov in 200 evrov gotovine. Dan za tem, v petek, 23. decembra, pa je krajan Šmartnega ob Paki policiste obvestil o poskusu vloma v njegovo hišo. Neznanec je v popoldansko-večernem času izkoristil odsotnost domačih in skušal priti vanjo, vendar mu to ni uspelo. Podobno kot vlomilcu istega večera ni uspelo tudi pri njegovem sosedu. Ta je malo za tem, ob 20.40, policiste prav tako obvestil, da je neznanec skušal priti v njegovo hišo.
V ponedeljek, 26. decembra, okoli 18. ure pa je krajanka Podgo-re, prav tako na območju Šmartnega ob Paki, policistom prijavila, da je bilo vlomljeno v njeno hišo. Vlomilec je pregledal notranjost, k sreči pa ni odtujil ničesar.	■
V reži pozabil denar
Šmartno ob Paki, 21. decembra
- Žalčan je v sredo na bankomatu v Šmartnem ob Paki dvigoval denar, v reži pa pozabil 100 evrov. Ko se je malo za tem vrnil, de-
Iz POLICIJSKE beležke
Motil z glasbo
Velenje, 20. decembra - V torek okoli 19. ure so policisti posredovali na Prešernovi cesti, kjer je stanovalec sosede motil z glasno glasbo. Utišal jo je, ko so mu policisti napisali plačilni nalog.
Sprožil se je alarm
Velenje, 21. decembra - V sredo okoli 2. ure zjutraj je prišlo do sprožitve alarma na Efenkovi cesti. Med posredovanjem varnostnikov pa se je občan do njih vedel nespodobno, zaradi česar so mu policisti napisali plačilni nalog.
S psom čez rdečo
Velenje, 21. decembra - V sredo v zgodnjih jutranjih urah je Velenjčan s psom prečkal križišče Koroške ceste, in to v času, ko je na semaforju gorela rdeča luč. V tistem se je pravilno skozi križišče pripeljal voznik osebnega avtomobila in zbil psa. Vodniku so policisti izdali plačilni nalog.
Objesten voznik bmw-ja
Šoštanj, 22. decembra - Policisti so v zadnjem času prejeli več obvestil o vozniku osebnega avtomobila BMW, starejši letnik, temne barve, registrskih oznak LJ 971 -KP, ki da objestno vozi po območju Gaberk, Šoštanja, Skornega in Velenja. Policistom voznika še ni uspelo ugotoviti, so pa svoje
delo prilagodili temu, da ga izsledijo in zoper njega ustrezno ukrepajo.
Brez vozniškega
Velenje, 22. decembra - V četrtek v nočnem času so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila z območja Velenja. Pri kontroli so ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja, da ima na vozilu nameščene ukradene registrske tablice, pri sebi pa je imel tudi manjšo količino prepovedane droge. Svoje ravnanje bo zagovarjal na sodišču.
Goste izzival k pretepu
Velenje, 24. decembra - V soboto okoli 4. ure zjutraj se je gost lokala na cesti Simona Blatnika nespodobno vedel do drugih in jih izzival k pretepu. Tudi ko so na kraj prišli policisti, se ni vedel drugače. Kršil je javni red in mir, grozil in izzival. Policisti so ga pridržali in oglobili.
Vozila v času prepovedi
Velenje, 26. decembra - Policisti so v ponedeljek v Starem Velenju ustavili voznico osebnega avtomobila. V postopku so ugotovili, da je vozila v času prepovedi, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal, da je tudi pila. Kršiteljici so izdali plačilni nalog in zasegli vozilo.
in Goran Babic. Povedala sta nam: »Gre za dogodek, ki se je zgodil letos poleti. Bila sva prva na prizo-
rišču velikega požara v zgornjem nadstropju bloka na Jenkovi cesti. Iz goreče stavbe sva pred prihodom gasilcev evakuirala starejšo žensko in invalida. Naredila sva vse, kar se je dalo, za zaščito stanovalcev. Ko sva prišla v blok, je bil požar že zelo močno razširjen, zato reševanje ni bilo lahko.« Oba sta vesela in ponosna, da njuna požrtvovalnost ni bila spregledana, nagrade pa so bili veseli tudi njuni sodelavci na velenjski policijski postaji. »Policisti smo ljudje, ki smo prepričani, da ni vse v denarju. Naše delo ima poslanstvo in tega se vsi zavedamo, zanj smo vzgojeni in šolani. Velikokrat pomagamo reševati življenja in premoženje. Včasih pri tem tvegamo tudi svoje življenje,« nam še pove Levpušček. Zato obema nagrajencema priznanje veliko pomeni, seveda pa sta vesela tudi, ker so letos vsi dobitniki priznanj dobili tudi denarno nagrado.
■ bš
narja ni bilo več. Policisti so v zadnjem času obravnavali kar nekaj podobnih dejanj. Zato naj ne bo odveč opozorilo, da pri opravljanju dvigov počakamo, da banko-mat vrne plačilno kartico, in počakamo tudi na gotovino.
Naključne najditelje pa policisti opozarjajo, da so v primerih, ko na bankomatu najdejo denar, o tem dolžni obvestiti policijo, sicer so osumljeni storitve kaznivega dejanja zatajitve.
Alarm ga ni pregnal
Velenje, 23. decembra - V petek v zgodnjih jutranjih urah je varnostnik varnostne službe opazil razbito steklo na gostinskem lokalu na Kidričevi cesti. Že pred tem se je sprožil alarm na objektu, ki pa očitno neznanca ni pregnal, saj je iz lokala odtujil denarnico z menjalnim denarjem.
Ukradel GSM
Velenje, 25. decembra - V nedeljo okoli 7. ure je neznanec v lokalu na Prešernovi cesti izkoristil nepazljivost gosta in mu z mize ukradel GSM znamke Iphone 6.
Vlomilec odstopil
Velenje, 25. decembra - V sredo popoldan je lastnik gostinskega lokala na Kardeljevem trgu opazil
poškodbo na vhodnih vratih. Očitno je neznanec poskušal vanj vlomiti, vendar je od dejanja odstopil.
Vlom v hišo
Velenje, 25. decembra - V nedeljo zvečer so policisti preiskovali vlom v stanovanjsko hišo na ulici Dušana Kvedra. Vanjo je vlomilec prišel med 17. in 19. uro. Pregledal je notranjost in odnesel nekaj zlatnine in denarja. Lastnik je oškodovan za najmanj 2.000 evrov.
Galop brez jezdeca
Velenje, Šoštanj, 26. decembra -
Policisti so bili v ponedeljek okoli 13.30 obveščeni, da med Kavčami in Velenjem galopira konj brez jezdeca. Zaustavil je promet, k sreči pa jo je ženska, ki mu je prišla naproti, dobro odnesla, saj bi jo skoraj podrl. Za tem so bili obveščeni, da konj nadaljuje galop iz Velenja proti Šoštanju ter nato proti pokopališču Podkraj, kjer je dvajset minut po prvem klicu konja prijel občan. Očitno se je konj na travniku nečesa prestrašil in zbezljal.
Brez pirotehnike res ne gre?
Žal nekaterim tudi tragična nesreča mladoletnika z območja v pristojnosti Policijske uprave Celje v začetku preteklega tedna ni bila dovolj veliko opozorilo o tem, kakšne so lahko posledice , ki jih povzročijo pirotehnična sredstva. Samo nekaj dni za tem so v Celju dvema mladoletnikoma, ki sta bila na poti v šolo, zasegli 846 kosov pirotehničnih sredstev magnum XXL in pirat. Gre za pirotehnična sredstva, ki sodijo v II. kategorijo (F2), posest in uporaba le-teh je prepovedana.
Velenjski policisti so bili v preteklem tednu večkrat obveščeni o kršitvah pri uporabi pirotehnike. V četrtek, 22. decembra, ob 5.20 je prišlo do kršitev pri Nakupovalnem centru Velenje, dan za tem, 23. decembra, ob 13.20 na Titovem trgu in ob 16.30 pri Nakupovalnem centru, ob 21. uri na Koroški cesti, v soboto, 24. decembra, pa tudi v Šoštanju na Trgu svobode. Policisti so zoper kršitelje ustrezno ukrepali.
Policisti znova opozarjajo vse mladoletnike, predvsem pa njihove starše, da poučijo otroke o nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev, sploh tistih, katerih uporaba je prepovedana. V zadnjih letih je do poškodb največkrat prihajalo prav pri uporabi slednjih. Prav tako naj se z njimi pogovorijo o varni uporabi dovoljenih pirotehničnih sredstev. Spomnimo. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1 je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa samo v času od 26. decembra do vključno 1. januarja. Poleg tega sta prodaja in uporaba pirotehničnih sredstev osebam, ki so mlajše od 14 oziroma 16 let, ki niso v spremstvu staršev, prepovedani. Uporaba pirotehničnih izdelkov je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.	a
varnostno ogledalo
Srečno in varno v letu 2017
Leto 2016 se počasi izteka in to je tudi čas, ko se ponavadi ozremo nazaj in pogledamo, kaj vse smo doživeli, kaj smo izgubili, kaj pridobili in kaj ustvarili. Ob tem pa tudi, kaj od tega smo čustveno doživljali in čutili prav v srcu, da si bomo te dogodke zapomn ili z negativn im ali pozitivnim predznakom. Ob katerem dogodku so se nam orosile oči bodisi od žalosti bodisi zaradi občutkov sreče, vemo le sami ali zgolj naši bližnji. Sicer je sleherni dogodek v našem življenju tudi naša življenjska lekcija, le da tega večina ljudi ne razume niti ne spozna. In to velja tudi za področje varnosti in osebni občutek varnosti, saj je varnost eden od ključnih stebrov tako sodobne družbe kot človekovega življenja.
Zadnji dnevi letošnjega leta se iztekajo v znamenju poškodb mladostnikov s pirotehničnimi sredstvi in razdeljenem mnenju ljudi o prikazovanju fotografij s posledicami poškodb. Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da to ni prijetno, kaj šele lepo od odgovornih v medijskih ustanovah. Strinjam pa se tudi z zdravniki in kirurgi v slovenskih bolnišnicah, ki pravijo, da tovrstne prizore gledajo iz leta v leto in da je prav, da se tako starejši kot mlajši zavedamo posledic nestrokovnega rokovanja in brezbrižnega igračkanja s pirotehničnimi izdelki. Dejstvo je, da smo glede pirotehnike naredili velikanski korak in takšnih poškodb kakor tudi hrupa v mestnih središčih ni več toliko ali sploh, kot je to bilo pred leti in desetletji. Toda ne glede na (raz)deljeno mnenje ljudi so tovrstna opozorila na mestu in povsem primerna, kajti vsako neupoštevanje varnostnih opozoril pri uporabi ali rokovanju je tvegano početje in ima lahko tudi tako hude posledice. Opozorilo je primerno tudi zaradi silvestrskega večera, ki je pred nami in je tradicionalno obarvan s številnimi ognjemeti ob prehodu iz starega v novo leto. Uporaba raket, baterij in ostalih pirotehničnih izdelkov in igrač zahteva dosledno spoštovanje in upoštevanje varnostnih opozoril vključno z zavedanjem, da se z uporabo naj ne ustvarja nevarnost za premoženje ali življenje ljudi.
Silvestrski večer v zadnjih letih zaznamujejo tudi požari zaradi neprevidne uporabe sveč, električnih luči in drugih izdelkov, ki lahko zanetijo ogenj v notranjosti doma ali zunaj njega. Zato tudi tovrstna opozorila niso odveč, saj neprevidnost ali malomarnost lahko zagreni silvestrski večer. Enako velja tudi za varnost našega doma, ko ga zapuščamo zaradi udeležbe na kakšni od prireditev ali zaradi odhoda na večdnevne počitnice. Ukrepi za ustvarjanje občutka, da smo doma, lahko tako naključne kot profesionalne vlomilce odvrnejo od našega doma, zato jih je smotrno uporabiti. Policisti namreč v zadnjih letih obravnavajo vlome in tatvine iz stanovanj ali hiš tudi v tem prazničnem času.
Na vsa navedena dejstva imamo kot posamezniki vpliv in v večini primerov je od našega ravnanja odvisna naša varnost oziroma ogroženost. Na globalno varnost, kije temeljnega pomena za varnost v svetu in mednarodni skupnosti, pa nimamo toliko vpliva kot mednarodni subjekti in pristojne institucije. Zdi se mi, da smo zabredli v neprijetne in neugodne okoliščine, ki se pod vplivom globa-lizacijskih procesov iz leta v leto spreminjajo in skorajda le poslabšujejo, saj se temeljne in izvirnea težave v svetu ne rešujejo niti odpravljajo, ampak kvečjemu še dodatno zaostrujejo. V letu 2016 smo v Evropi doživeli kar nekaj terorističnih napadov in berlinske žrtve na božično-novoletni tržnici le potrjujejo, da stoodstotne varnosti ni več in da je zanjo treba tudi skrbeti. Ne zgolj deklarativno ali zgolj na papirju z zavezami in obljubami. Potrebni so realni in učinkoviti ukrepi, drugače bo strah, kije zajel evropske države, ustvaril vrtinec, iz katerega bo težko izstopiti in se obdržati na sedanji ravni kulture, demokracije in predvsem človekovih pravic in svoboščin. Zato naj bo leto 2017 srečno in predvsem varno za vse nas in celotno človeštvo, kajti le tako bomo lahko (pre)živeli.
Kako pogost sopotnik v prometu je alkohol?
Celje, 20. decembra - Med 2. in 20. decembrom so tudi policisti na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje preverjali prisotnost alkohola, drog in prepovedanih psihoaktivnih zdravil med vozniki. Izvajali so tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, torej preverjali, v katerih gostinskih lokalih so vozniki, kontrolirani v poostrenem nadzoru, uživali alkoholne pijače.
Na območju pristojnosti PU Celje so odredih 3.968 preizkusov in ugotovili, da je 195 voznikov vozilo pod vplivom alkohola, pri 63 so zaznali koncentracijo nad 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Devetim so odredili strokovni pregled na prepovedane droge, štirje od teh so bili pozitivni. Glede na to, da je bil alkohol prisoten pri skoraj polovici smrtnih prometnih nesreč letos na Celjskem, policisti še posebej opozarjajo na grozovite posledice prisotnosti alkohola prvi voznikih. Zato - če ste uživali alkoholne pijače, nikar ne sedite za volan. a
■
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 19
29. decembra 2016
""^Jis
SREČNO 2017
19
Še zadnja CPS delavnica
Šoštanj, 20. decembra - V vili Mayer je potekala še zadnja delavnica v sklopu izdelave Celostne prometne strategije (CPS) občine Šoštanj. Na njej so poleg izdelovalcev CPS, predstavnikov biroja Urbanisti in Fakultete za logistiko Maribor ter pri-pravljalcev z Občine Šoštanj sodelovale tako odgovorne osebe za izvedbo posameznih konkretnih ukrepov kot tudi občani. Po uvodni predstavitvi Akcijskega načrta se je delo nadaljevalo po skupinah, v katerih smo zasnovali korake do izvedbe ukrepov s področja:
•	uvedba Lokalca tudi v občini Šoštanj,
•	Evropski teden mobilnosti (ETM) in promocije ter aktivnosti v povezavi z Mestno občino Velenje,
•	trajnostni prihodi v vrtec, šolo in na delo,
•	izboljšanje kakovosti zraka zaradi motornega pro-
meta in premogovniškega jaška,
•	umiritev hitrosti in povečanje varnosti v prometu ter
•	izgradnja električnih polnilnic v občini oz. povečanje uporabe okolju prijaznejših goriv.
Poleg naštetega Občina Šoštanj sicer načrtuje še celo vrsto drugih ukrepov, npr. dogradnjo in ureditev manjkajočih peš in kolesarskih povezav v občini ter ureditev in zazelenitev parkirišč v mestu.
Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjati naš planet v dobri kondiciji oz. poskrbeti za to, da s svojim delovanjem ne bomo ogrozili lastnega obstoja. Osnovni temelji pri tem so:
•	ohranitev pitne vode,
•	kvalitetna zemlja za pridelavo neoporečne hrane in
•	neonesnažen zrak. Prav v zadnjih tednih se tudi
v Sloveniji vrstijo opozorila o močnih prekoračitvah onesnaženosti ozračja, zaradi česar zadrževanje na prostem odsvetujejo.
Kako dolgo bomo še podpirali razvoj, ki škoduje prav nam samim? Kaj pri tem lahko storimo sami? Ob zaključku delavnice smo zato razmislili, kako lahko k traj-nostni mobilnosti v vsakdanjem življenju prispeva prav vsak od nas. Z novoletnimi zaobljubami smo tako v prazničnem vzdušju zaključili še zadnjo CPS delav-
nico in si obljubili, da bomo v letu 2017 po opravkih in na delo večkrat prihajali peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom. Da se bomo na potovanje odpravili z vlakom in da bomo avto uporabili le po tehtnem premisleku, če je to res nujno potrebno. Da bomo o trajnostnem razvoju ozavešča-li ljudi okoli sebe in da bomo pri uporabi elektrike zavestno podpirali ponudnike, ki za svojo proizvodnjo uporabljajo izključno obnovljive vire energije. Se nam boste pridružili tudi vi?
Občina Šoštanj
EVROPSKA UNIJA
KOHEZIJSKI SKLAD
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST
Naložbo sofinancirajo Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj.
20 let predelave slovenske volne
v podjetju Soven
Proizvodno podjetje Soven iz Selnice ob Dravi letos praznuje svoj 20. rojstni dan. Ob tem okroglem jubileju je podjetje v stabilni »kondiciji«, z lastno razvojno službo in s približno 160 različnimi volnenimi produkti, s pridobljenimi certifikati BIO, ART in ETA. Njihovi izdelki so na policah 120 slovenskih in 45 tujih trgovin.
V okviru proizvodnje volnene posteljnine, preje, pletenin in tkanin ohranjajo tradicionalen slovenski način s pridihom sodobnega dizajna. To so še vedno izdelki domače
obrti. V proizvodnji specializiranih produktov za gradbeništvo in kmetijstvo sledijo svetovnim trendom. Blagovna znamka Soven je ena najbolj prepoznavnih znamk naravne volne v Sloveniji, z vodilnim tržnim deležem v regiji in z oceno, da gre za visokokakovostne volnene izdelke. Njihovi izdelki so namenjeni ljudem, ki cenijo naravno, dobro in domače. Dobavitelji so slovenski rejci ovac, od katerih odkupujejo neoprano ovčjo volno, ki jo perejo v najkakovostnejših pralnicah volne v Belgiji.
Marija Srblin, direktorica podjetja Soven
Vse za dober spanec
Volnene odeje so treh različnih debelin (zimska, letno--zimska in poletna) in dveh standardnih velikosti. Imajo številne prednosti: ni odvečnega potenja, odbijajo prah in pršice, uravnavajo temperaturo telesa, možne so za uporabo vse leto. Volneni nadvložki so močno polnjeni in gosto prešiti in so pravo varovalo za telo in ne le za ležišče. Blagodejno vplivajo tudi na hrbtenico. Volneni vzglavniki so na voljo v treh standardnih velikostih ali po meri. Vsi so pre-
šiti tako, da je volna prišita k steni - k blagu, zato ne nastajajo »kepe«. Med ostalim dajejo ugodno podporo vratu in vratnim vretencem. Na željo kupca lahko vsak izdelek naredijo po meri. Odeje, nadvložki in vzglavniki so polnjeni z odličnim polnilom iz 100-odstotne naravne ovčje volne, brez vsakršnih primesi.
Biovol - naravna izolacija za vaš dom
Z lastnim produktom Bivol so inovativni tudi v gradbeništvu. Gre za povsem naravno zvočno in toplotno izolacijo iz slovenske ovčje volne, ki je visoko kakovosten toplotni in zvočni izolator. Zagotavlja najvišjo kakovost bivanja in je najsodobnejša in hkrati najstarejša preizkušena izolacija, narejena po ekološkem postopku za vse vrste hiš. Omogoča 20 % več toplotne zaščite, zato je potrebna tanjša plast izolacije, poleti se ne pregreva, pozimi počasneje izgublja
toploto. Zagotavlja 30-odstotnno boljšo zvočno zaščito in uravnava vlažnost v prostoru, je paropropu-stna, negorljiva in protialergijska ...
Novo: bio volneni filc
Pomembna novost v kmetijstvu in vrtnarstvu je bio volneni filc za grede, zastirko ali zaščito.
Soven, d. o. o. Mariborska 48 Selnica ob Dravi Tel.: 02/ 674 05 74 www.soven.si
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Krajevna skupnost TopotStca želi1 in krajanom, da bi leto 2017 bilo mirno, doživeto, zaznamovano z uspehom in polno zdravja.
t^ludnnx^i'ta - /nn
Trg mladosti 6, 03 897 48 80
Delovni čas: pon. - sob. 7 - 22 nedelje in prazniki zaprto
Bogata-ponudba ■ - jedi
"i. i ^	T i i
www.ladofina.si
HOROSKOP
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Čeprav bo december še vedno poln dogodkov, se bo vaše življenje začelo umirjati še soboto, ko se boste tudi vi poslavljali od leta. Takrat se boste bolje počutili tudi vi, saj bodo najbolj stresni dnevi za vami. Pri načrtih za silvestrovanje se do zadnjega dne ne boste mogli odločiti, kam in s kom. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj konec koncev tudi tam uživate. Pazite le, da najdaljše noči v letu ne preživite v postelji. Zaradi zdravja. Zadnje čase premalo pazite nanj.
Ö
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, resnično naporno, se bo izkazalo, da v zadnjih dneh leta ne boste utrujeni. Celo zelo srečni boste, saj boste zelo uspešni. Bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Dobro novico, povezano z vašo prihodnostjo, boste dobili prav danes. Vse se vam bo izšlo skoraj po načrtih, celo bolje od njih. Spoznali boste, kdo od vaših prijateljev je iskren. Tisti, ki je, se bo veselil skupaj z vami, tisti, ki ni, bo molčal. Vrnili mu boste z dvojno mero. Čaka vas resnično lep teden. Sploh, ker boste spoznali nekoga, ki vam bo po dolgem času pognal kri po žilah.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Novica, ki bo do vas prišla na začetku prihodnjega tedna, bo v sebi nosila grenak priokus, v bistvu pa bo dobra. Zato vse skupaj prenašajte potrpežljivo in o tem, kaj se dogaja v vaši družini, čim manj govorite. Predvsem pa se ne obremenjujte, saj se ni zgodilo še nič, kar bi vas lahko resnično prestrašilo. Nekega obiska, ki bo čisto nepričakovan, se boste že jutri razveselili kot že dolgo ne. Tudi zato bo slovo od starega leta lepše in bolj sproščeno, prihod novega pa poln pričakovanj. Natančen vzrok poznate le vi, vsekakor pa boste kmalu spet polni upanja.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav bo mraz še vztrajal, se boste v zadnjih dneh leta počutili kot sredi pomladi. Zaradi ljubezni ali novo prebujajočih čustev. Te bo v vas zbudila oseba, ki se bo po dolgem času vrnila v vaše življenje. Splet okoliščin bo res čuden, a vi boste uživali v vsem, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi. Veliko se vam bo dogajalo, večina dogodkov bo takih, da boste v posteljo legli srečni. Praznični dnevi pa bodo točno takšni, kot si jih želite. Malo naporni, a veseli. Pazite le, da se ne prehladite.
Lev od 23.7. do 23.8.
Tik pred slovesom leta boste začutili, da so napori preteklih tednov na vas pustili krepke sledi. Med božičnimi prazniki ste si vzeli nekaj dni le zase in si res napolnili baterije, saj veste, da bo preostanek veselega decembra naporen. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tudi doma. Čuvajte energijo, kolikor se da, in se pustite razvajati partnerju. To bo namreč všeč tudi njemu, ne le vam. Včasih bosta kot dva majhna otroka, kar bo godilo obema. Čustva, ki jih v teh dneh kažete tudi navzven, so v vas tlela že dolge mesece, zato bo izbruh silovit. Občutki tudi. In prav nihče vama ne bo mogel vzeti, kar imata. Niti tistim, ki so vam v minulih tednih kar nekajkrat zagrenili življenje.
'jirp
Devica od 24. 8. do 22. 9.
Jezilo vas bo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo izšel. Upali ste, da boste zadevo zaključili še letos, pa je žal ne boste. Tokrat niste vi čisto nič krivi, zato skušajte čim prej pozabiti na zaplet. Birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali, ne morete kriviti za vaše počutje. To žal ne bo takšno, kot si želite. A tako bo le še do nedelje. Na enem od veselih dogodkov, ki jih v teh dneh ne bo malo, boste nekoga, ki ste ga sicer že videli, spoznali tudi osebno. Močno vas bo prevzel. Dovolj, da boste sanjali tudi z odprtimi očmi.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
V zadnjih dneh leta bo od vas odvisnih zelo malo stvari. Odvisni pa boste od vremena, saj bo z njim povezano tudi vaše počutje. K sreči so najbolj naporni dnevi v letu za vami, čisto odmisliti pa službenih stvari ne boste mogli niti med novoletnimi prazniki. Ni izključeno, da bodo letos tudi ti delavni. Če bodo, vam ne bo težko. Če ne bodo, vam bo še bolj lepo. Vsekakor boste ob prihodu novega leta veliko bolj optimistični, kot ste bili pred letom dni. To boste tudi glasno povedali in pokazali. Nekomu bo to šlo v nos. Zanimivo bo, da vam tokrat to sploh ne bo seglo do srca.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Dogodek, ki bo najbolj zaznamoval praznični december, je že za vami. Rahla utrujenost bo prišla prav tako za vami, zna se zgoditi, da boste imeli tudi nekaj zdravstvenih težav. In to tik pred prihodom novega leta in še kakšen dan v njem. Kljub temu boste srečni in izjemno zadovoljni že prvi dan, ko boste lahko odložili delo in skrbi in se posvetili le svojim najbližjim. Veseli boste vsakega dne, ki ga boste lahko preživeli tako kot si vi želite. Od sobote dalje bo takih dni kar nekaj, v torek pa vrnitev v realnost ne bo lahka. Tudi zato, ker boste že prvi dan izvedeli slabo novico, ki vam bo dala misliti o prihodnosti.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Pripravite se na nekaj čudnih dni. Prazniki znajo vse le še poslabšati. V partnerju se je že nekaj časa nabirala jeza. Vse njene obraze boste spoznali od nedelje dalje. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem v zadnjih tednih pripeljali do roba. Stalna slaba volja res ni najboljša, če želite ohraniti zvezo. Česar pa se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doslej vse potrpel in zdržal. Poskušajte ukrepati pred najdaljšo nočjo v letu, sicer bo slovo od leta žalostno. Če bosta iskrena in si bosta povedala, kaj vaju moti, lahko še čisto vse zapeljete v prave vode. Finance? Te bodo pa končno dobre.
Kozorog od 23.11. do 22.12.
Med božičnimi prazniki ste si napolnili baterije, zato bodo zadnji dnevi v letu poskočni in veseli. Letošnje leto je bilo po vaši meri, saj ste izpeljali nekaj zelo pomembnih stvari, ki so vam precej spremenile življenje. Ko boste ob novem letu nekomu, ki vam veliko pomeni, izrekali želje po zdravju, boste še kako resno mislili. In ob tem sanjali še o čem drugem, a tega nikoli ne boste povedali na glas. Kdor vas dobro pozna, bo to prebral iz vaših oči. A takih je zelo malo. Še partner včasih ne ve, kaj mislite in kaj želite. V nedeljo mu ne bo nič jasno.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Vaši zadnji dnevi v decembru bodo tako polno zasedeni, da se vam bo zdelo, da še dihati nimate časa. Kljub temu boste našli čas tudi zase in se ukvarjali s stvarmi, ki vas resnično veselijo. Počasi se bo vse odvilo tako, kot si želite, zato bo za vas slovo od leta 2016 lahko. Ni bilo tako dobro, da bi za njim žalovali, kajne? Čeprav slabo tudi ni bilo. In s tem zavedanjem boste stopili v novo leto, ko se bo vse umirilo. Tudi vi. Sorodniki bodo v teh dneh neverjetni, celo v smeh vas bodo spravljali. Če boste med prazniki veliko z njimi, vam bo lepo.
X
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Bolj, ko se bliža konec leta, bolj boste napeti in po svoje tudi žalostni. A našel se bo nekdo, ki bo dovolj iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe, da se vam tako počutje čisto prepogosto ponavlja iz leta v leto. Tega pa je karza cel spisek. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je vživljenju lepo. Če bi bili iskreni do sebe, bi si priznali, da to ne drži. Ni dovolj, da je drugim še slabše, vi si zaslužite boljše! In to tudi dobro veste. A si ne upate tvegati, da to razkrijete tudi partnerju, saj vas je strah. Postavite partnerja pred dejstva, pa bo, kar bo. Silvestrovo bo vseeno lepo, proti pričakovanjem.
■
■
KAMNOSESTVO PODPECAN Hvala za zaupanje.
* Srečno 2017!
SebastjanPodpečan, s.p. | 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si
Četrtek, 29. decembra
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 20
SREČNO 2017
»»^AS
29. decembra 2016
Petek, 30. decembra
Sobota, 31. decembra
Nedelja, 1. januarja
Ponedeljek, 2. januarja
Torek, 3. januarja
Sreda, 4. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.50 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30
14.20 15.00 15.10 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00
18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 23.45 00.15 00.40 01.10 01.35 02.05 03.00
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Vem!, kviz
Turbulenca
Svizec, dok. odd.
Dnevnik, vreme, šport
Sočutje za prihodnost - 150 let
Rdečega križa na Slovenskem,
dok. odd.
Slovenci v Italiji
Poročila
Pod drobnogledom, tv Lendava Kdo si pa ti?, dok. odd. Profil: Branko Soban Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost Novice
Utrinek - zgodbe priseljencev, svet. odd.
Knjiga o džungli, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Slovenija v letu 2016 Vreme
Odmevi, šport, vreme Osmi dan
Ugriznimo znanost Dnevnik Slovencev v Italiji Se zgodi, 10/15 Se zgodi, 11/15 Se zgodi, 12/15 Dnevnik, ponov. Info-kanal
06.00 07.00 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 09.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Klic divjine, am. film odaj
Tv prodaja Srčna kraljica, nan.
Ostanlzmenoj, nan. Tv prodaja
Brez spremstva, am. film Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
20.00 Varuhi podeželja, nan. 21.00 Varuhi podeželja, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.25 Talci, nan. 00.20 Lov na morilca, nan. 01.10 24ur zvečer, ponov.
01.45 Zvoki noči
© ►
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pogovor z Bojanom Kontičem,
županom MO Velenje
11.10	Pop Corn: 3 Soms, Nushy, Lamai
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.05	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike! Gremo na zlet
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Štrk, ans. Lunca
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost
12.30	Bučke, satir. inf. parodija
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Nekoč je bila dežela pridnih, dok.
film
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Kako nastane človek, 2/3
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Fina gospa, nan.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Piknik s torto, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Tanja Žagar, 20 let glasbene poti,
koncertni spektakel
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Rdeča rka, am. film
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Se zgodi, 13/15
02.10	Se zgodi, 14/15
02.40	Se zgodi, 15/15
03.05	Dnevnik, ponov.
04.00	Info-kanal
05.50 Kultura 06.00 Odmevi
07.00 Pravljica o sladicah in poticah, ponov.
07.55 Zgodbe iz školjke: Novoletni zlati prah
08.15 Ribič Pepe 08.35 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom
10.25 V svojem ritmu: Kantavtorstvo 11.05 Slovenija v letu 2016 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.30 Drevesa pripovedujejo: Smreka 15.15 Človek: Naš prostor pod soncem, 3/3
16.10 Življenja Tomaža Kajzerja, 6/6 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Utrinki z
romarskih poti, 5/5 17.50 Z vrta na mizo na silvestrovo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče na silvestrovo 21.55 Silvestrski pozdrav 00.25 Jan Plestenjak s Simfoniki 02.15 Kraljevi variete 2015 01.15 Ladja norcev, koncert skupine
Lačni Franz 05.10 Otvoritveni koncert EP v
nogometu 2016: David Guetta
TV SLO T
05.25 To bo moj poklic: Varnostnik, detektiv
05.55 Začnimo znova (II.), 27/35 06.25 Začnimo znova (II.), 28/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Simfonorije, ris. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.15 Fletni Gaji, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Neli in Cezar, ris. 07.40 Tilka in prijatelji, ris. 07.50 Knjiga o džungli, ris. 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Bacek Jon, ris. 08.20 Anica, nan. 08.45 Anica, nan. 09.10 Ostržek, 2/3
10.25 Alp. smuč., sp, kombi. (M), SVSL,
prenos iz Sante Caterine 11.50 Ogenj rit in kače, niso za igrače: Dokum. portret Milene Miklavčič 13.00 Alpe, Donava, Jadran 13.55 Alp. smuč., sp, kombi. (M), SL,
prenos iz Sante Caterine 14.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Semmeringa 16.00 Alpski magazin 16.30 Nordijsko smuč., sp, novoletna skakalna turneja, kvalif., prenos iz Oberstdorfa 17.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
prenos iz Semmeringa 19.05 Sara in raček, ris. 19.15 Male sive celice, kviz 20.05 Mejniki zvoka: 3/8 20.50 Oddaja o avtomobilizmu 21.25 Iščem ljubezen pred koncem
sveta, am. film 23.05 I1 Divo na Japonskem, posn.
koncerta 00.10 Glasbeni spoti 01.10 Zabavni kanal 02.15 Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., posn. 03.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vož., posn. 04.25 Glasbeni spoti
pop
TV SLO r TV SLO r
05.30	To bo moj poklic: Tehnik za
logistiko, skladiščnik, viličarist
06.00	Začnimo znova (II.), 29/35
06.25	Začnimo znova (II.), 30/35
07.00	Ulica Sanj, ris. film
07.20	Zajček Belko, ris.
07.25	Simfonorije, ris.
07.35	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.40	Fletni Gaji, ris.
07.50	Timi gre, ris.
08.00	Tilka in prijatelji, ris.
08.10	Knjiga o džungli, ris.
08.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.35	Bacek Jon, ris.
08.40	Anica, nan.
09.05	Anica, nan.
09.30	Ostržek, 3/3
10.45	Slovenski vodni krog: Nevljica
11.30	Kaj pa Mojca?, dok. film
12.35	O živalih in ljudeh
13.15	Na vrtu
14.00	Rdeča raketa, mladinski film
15.50	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
16.30	Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja, prenos iz Oberstdorfa
19.00	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.15	Sara in Raček, ris.
19.20	Firbcologi
19.45	Infodrom
20.05	Dva dneva, ena noč, ital. film
21.40	Derren Brown: junak na 9000 metrih
22.40	Polnočni klub: Najboljša glasba 2016
23.50	Orion, dok. film
00.45	Glasbeni spoti
01.45	Zabavni kanal
03.05	Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, posn.
04.55	Migaj raje z nami, odd. za razgib. življ.
05.25	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.20	Viking Viki, ris.
07.35	Tv prodaja
07.50	Brez spremstva, am. film
09.35	Tv prodaja
10.05	Srčna kraljica, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Ostani z menoj, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Artur Božiček, ang. film
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Varuhi podeželja, nan.
21.00	Varuhi podeželja, nan.
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Eurojackpot
23.30	Mrtvo morje, am. film
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.25 11.50 12.20 15.00
15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05
23.10 23.15 00.15 00.45
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Nobro Jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža: ans. Štrk, ans. Lunca
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
L Lestvica zabavnih in
narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš, Kako deluje filmska
industrija
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Popotniške razglednice: Čarobna Severna Romunija Regionalne novice 3 V Ljubljano jo dajmo, gledališka spevoigra (Poletno gledališče Studenec) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.30	10 domačih
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan
10.00	Deček in svet, brazil. film
11.30	Avsenik za Slovenijo
12.40	Derren Brown: junak na 9000 metrih
13.45	Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., prenos
15.10	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, vključ. v prenos
16.35	Športnik leta, ponov.
17.45	Magazin Fifa - Pot v Rusijo
18.10	Reportaža
18.40	Utrip ljubezni, mlad. film
20.05	Moja draga mama, am. film
22.50	Ragnarok, norv. film
00.20	Iluzionist, ang. film
01.40	Novembrski mož, ang. film
03.20	Srečni dnevi, franc. film
04.55	Srečno novo leto, franc. film
06.45	Disko črvi, koprod. film
pop
POP TV
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, ris. 07.15	Gospodična Žuža, ris. 07.25	Lena Lučka, ris. 07.30	Fun with Flupe, ris. 07.35	Radovednica Bibi, ris. 08.05	Gospodična Žuža, ris. 08.10	Telebajski, ris. 08.25	Turbo, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Objemčice, ris.
09.05	Lego prijateljice, ris.
09.30	Lego Nexo vitezi, ris.
09.50	Divja brata Kratt, ris.
10.15	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.40	Čudežna ura Yo Kai, ris.
11.05	Tv prodaja
11.20	Naša mala klinika, nan.
12.15	Naša mala klinika, nan.
13.10	Tv prodaja
13.25	Zdravnica malega mesta, nan.
14.20	Zvit in prebrisan, nan.
15.15	Dvanajst božičnih kužkov, am. film
17.20	Sprehod z dinozavri, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Jaz, baraba, am. film
21.45	Cel svet ima talent, am. ser.
22.20	Cel svet ima talent, am. ser.
22.45	Cel svet ima talent, am. ser.
23.10	Cel svet ima talent, am. ser.
23.35	Cel svet ima talent, am. ser.
00.00	Cel svet ima talent, am. ser.
00.35	Vse o Stevu, am. film
02.25	Zvoki noči
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Timi gre, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.25	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.35	Džungelski rompompom, ris. film
08.35	Peter Zajec, ris.
08.45	Dinotačke, ris. film
09.10	Smrkci, ris. nan.
09.30	Zverjašček, ris. film
09.55	Bacek Jon, ris.
10.10	Danov Dinosvet, nan.
10.30	Ozare, ponov.
10.40	Ti si Peter skala, dok. feljton
11.15	Novoletni koncert z Dunaja, prenos
13.45	Dnevnik, šport, vreme
14.15	Silvestrski pozdrav
16.05	Princ na belem konju, družinski film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Težave v raju, am. film
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 6/18
20.30	Vojna in mir, 1/8
21.15	Vraževerje v sodobnem svetu,
dok. odd.
22.00	Poročila, šport, vreme
22.25	Labodje jezero, črni labod,
Čajkovski
22.35	Festival Sredi zvezd, posn.
koncerta, 1/2
23.25	Trenutek vročice - Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu: Nik Rajšek
23.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.00	Dnevnik, ponov.
00.55	Info-kanal
TV SLO T
08.00	Glasbena matineja
09.10	Kulturni vrhovi: Utrinki z
romarskih poti, dok. odd., 5/5
09.55	Oddaja o avtomobilizmu
10.40	Mali volkodlak, nizoz. film
12.25	Ljudje in zemlja
13.45	Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, prenos
16.00	Športnih 365
17.15	Vse je mogoče na silvestrovo, ponov.
19.05	Z glasbo in s plesom
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Spogledljiva klasika
20.30	Žrebanje Super Lota
20.40	Trije zvezdniki v Muenchnu, ponov.
22.10	Ostudna nevesta, Sherlock ang. ser.
23.40	Priseljenka, am. film
01.40	Zabavni kanal
02.55	Športni posnetki
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, ris. 07.15	Gospodična Žuža, ris. 07.25	Lena Lučka, ris. 07.30	Oddbods, ris.
07.35	Radovednica Bibi, ris.
08.05	Gospodična Žuža, ris.
08.10	Telebajski, ris.
08.25	Turbo, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
08.55	Mašine pripovedke, ris.
09.00	Oddbods, ris.
09.10	Mašine pripovedke, ris.
09.15	Lego prijateljice, ris.
09.35	Lego Nexo vitezi, ris.
10.00	Divja brata Kratt, ris.
10.25	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.50	Čudežna ura Yo Kai, ris.
11.15	Tv prodaja
11.30	Cel svet ima talent, am. ser.
11.55	Cel svet ima talent, am. ser.
12.20	Cel svet ima talent, am. ser.
12.45	Cel svet ima talent, am. ser.
13.15	Tv prodaja
13.30	Cel svet ima talent, am. ser.
13.55	Cel svet ima talent, am. ser.
14.30	Zvit in prebrisan, nan.
15.20	Vse o Stevu, am. film
17.10	Jaz, baraba, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Zaobljuba ljubezni, am. film
21.55	Častnik in gentleman, am. film
00.10	Čustvena aritmetika, kanad. film
01.55	Zvoki noči
okinoci	^^
© ©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako deluje filmska industrija
09.40 Ustvarjalne iskrice (184) Krogla
lepih želja 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Iz glasbenega arhiva: Še pomnite
prijatelji, 3. del 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.00 Napovedujemo 18.05 Koncert	ans. Biseri,
1. del
18.50 Videospot dneva 18.55 Napovedujemo 19.00 Mojca in medvedek Jaka, Silvestrska zabava z Mojco 19.30 Z najlepšimi željami v 2017 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Silvestrski POP CORN 20.55 Praznična voščila Kultura,
informativna oddaja 21.00 Narodnozabavnižurdo polnoči 00.00 Srečno 2017! 00.05 POP ROCK novoletna zabava 01.00 Nikomur ne povej (Ne le dis a personne (Tell no One), kriminalka 03.10 Abba the show 04.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 04.45 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Srečna miška, gledališka
predstava KD Škale 09.35 Mojca in medvedek Jaka , silvestrska zabava z Mojco 10.05 Z najlepšimi željami v leto 2017 10.35 Miš maš, Kako deluje filmska industrija
11.15 2443. VTV magazin, regionalni
informativni program 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 25 let Slovenije skozi arhivsko
gradivo in oči najmlajših 12.20 Koncert - ans. Biseri, 1. del 13.05 V pričakovanju novega - gostja
Andreja Novak 14.05 Koncert melodij dinastije Strauss
v izvedbi K&K Filharmonije 15.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 16.45 Pogovor z Bojanom Kontičem
županom MO Velenje 17.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.15 Ustvarjalne iskrice (UI 183).
Snežaki - obeski za smrečico 18.35 Nanovo, Kako uspeti v svetu mode?
19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Praznična voščila 20.05 Koncert ans. Golte 21.50 Praznična voščila 21.55 Nanga Parbat, avanturistični film 23.35 Naj viža: ans. Štrk, ans. Lunca 00.50 POP ROCK novoletna zabava 01.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 02.15 Videostrani, obvestila
06.00	Utrip
06.15	Zrcalo tedna
07.00	Silvestrski pozdrav
09.15	Vse je mogoče na silvestrovo
11.15	Z vrta na mizo na silvestrovo
11.55	10 domačih
12.25	Vem!, kviz
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Sreča na vrvici, slovenski film
15.00	Dober dan, Koroška
15.35	Firbcologi
16.15	Z glasbo in s plesom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Mulčki: Naj sneži, ris.
17.30	V svojem ritmu, 1/7
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
20.55	Studio city
21.55	Poročila, šport, vreme
22.15	Opus
22.50	Glasbeni večer: Deva Premal,
Miten in Manose
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.25	Dnevnik, ponov.
01.20	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Začnimo znova (II.), 31/35
06.30	Začnimo znova (II.), 32/35
07.00	Vidkova srajčica, posn.
07.35	Zajček Belko, ris.
07.40	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.45	Fletni Gaji, ris.
07.55	Tilka in prijatelji, ris.
08.05	Knjiga o džungli, ris.
08.30	Bacek Jon, ris.
08.35	Princ Ki-ki-do, ponov.
08.50	Zvitorepec - Gusarji, anim. film
09.00	Pasavec, dok. anim. odd.
09.10	Meglica, zgodba o ovčarskem
mladiču, igrani film
10.45	Na romarski poti - šest poti do
Santiaga, dok. odd.
12.25	Polnočni klub: Najboljša glasba 2016
13.50	Veliki božični koncert Gimnazije
Kranj: Ameriški večer
15.40	Ljudje in zemlja
16.40	Avtomobilnost
17.15	Pozor, banditi, franc. film
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Liki, ris.
19.20	Sara in Račke, ris.
19.25	Studio kriškraš: Novoletni zlati prah
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (III.), 2/6
20.55	Še eno leto, ang. film
23.00	Dolarji za svetnika, dok. odd.
00.00	Glasbeni spoti
01.05	Zabavni kanal
04.55	Glasbeni spoti
04.20	Glasbeni spoti
pop
06. 0	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.30	Oddbods, ris.
07.35	Turbo, ris.
08.00	Tv prodaja
08.15	Bingo, am. film
10.00	Tv prodaja
10.30	Srčna kraljica, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Ostani z menoj, nan.
12.35	Tv prodaja
12.50	Zaobljuba ljubezni, am. film
15.00	Srčna kraljica, nan.
16.00	Ostani z menoj, nan.
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Lepotica pod krinko, am. film
22.00	Princ podzemlja, nan.
22.45	Kosti, nan.
23.40	Talci, nan.
00.30	Lov na morilca, nan.
01.25	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Obuti maček: resnična zgodba,
animirani film
10.20	Napovedujemo
10.25	Koncert melodij dinastije Strauss
v izvedbi K&K Filharmonije
12.10	Videospot dneva
12.15	Pop Corn: 3 Soms, Nushy, Lamai
13.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.10	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
18.30	Jesen življenja, razstava rož iz
krep paprija na Vranskem
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Narodnozabavni žur do polnoči, ponovitev silvestrskega sporeda
23.00	Nikomur ne povej (Ne le dis a personne (Tell no One), kriminalka
01.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
01.40	Videostrani, obvestila
06.05	Dnevnikov izbor
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ti si Peter skala, dok. film
12.25	Naš vsakdanji krukeh, 1/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	eRTeVe
15.00	Potepanja, tv Lendava
15.45	Studio kriškraš: Novoletni zlati prah
16.00	Ribič Pepe: Prijazno prestrašeni
po velenjsko
16.30	Poskusiva znova, 1/8
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.10	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Beseda na A, 5/6
20.55	Cuba libre - država v
tranziciji,dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pričevalci: Lojzka Bratuž, dok. odd.
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Info-kanal
TV SLO T
05.55	Začnimo znova (II.), 33/35
06.30	Začnimo znova (II.), 34/35
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni gaji, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Bacek Jon, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	To bo moj poklic: Slaščičar, 1. del
09.10	Slovenski vodni krog: Bača, dok. nan.
09.50	Polmesec nad planikami, dok. film
11.00	Dobro jutro
12.50	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Zagreba
13.45	Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., prenos iz Innsbrucka
16.05	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
prenos iz Zagreba
17.10	Bloški asi, dok. film
18.00	Halo TV
19.00	Timi gre, ris.
19.15	Liki, ris.
19.20	Robotki, ris.
19.30	Pepi vse ve o glasbi, nan.
20.00	Kako nastane človek, 3/3
20.55	Pisma iz Egipta, slovenski tv film
22.15	Votla krona, 1/10
23.05	Naj živi junak, am. film
00.45	Glasbeni spoti
01.45	Zabavni kanal
03.20	Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., posn. iz Innsbrucka
04.35	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
posnetek
05.25	Glasbeni spoti
POP
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.30	Turbo, ris.
07.55	Polona ga žge
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Srčna kraljica, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ostani z menoj, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Sestrske vezi, nan.
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Preverjeno
21.00	Umor, je spekla: Čokoladni
piškot, kanad. film
22.40	24ur zvečer
23.15	Princ podzemlja, nan.
00.04	Kosti, nan.
00.55	Talci, nan.
01.50	Borgijci, nan.
02.50	24ur zvečer, ponov.
03.25	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
20.20 20.25 20.30 20.50 22.35 23.35 00.05
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja AaBAthe^hovo
Skrbimo za zdravje, O odvisnostih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Čas za nas, tabornike! Gremo na zlet
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2444. VTV magazin, regionalni
informativni program
Kultura, informativna oddaja
Napovedujemo
Dotiki gora Kraljestvo Ojstrice
Koncert ans. Golte
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
05.35	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Opus
12.25	Naš vsakdanji kruhek, 2/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Gregor Čušin
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi - Hidak
15.35	Male sive celice, kviz
16.30	Poskusiva znova, 2/8
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Zaupanje, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Ludvik II. Bavarski, 1/2
00.35	Posebna ponudba
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TV SLO T
06.25	Začnimo znova (II.), 35/35
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke
08.30	To bo moj poklic: Slaščičar, 2. del
09.00	Slovenski vodni krog: Lahinja
09.40	10 domačih
10.25	eRTeVe
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
13.45	Alp. smuč., sp, novoletna skakalna turneja, prenos iz Innsbrucka
16.00	Športnih 365
17.10	Dober dan
18.00	Halo TV
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Liki, ris.
19.15	Sara in Raček, ris.
19.20	Ribič Pepe: Prijazno prestrašeni
po velenjsko
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Lepe misli, tople besede, dobra dela - Dirigent Zubin Mehta, nem. portretni film
20.55	Od blizu, pogov. odd. v Vesno Milek
21.50	Jan Plestenjak s Simfoniki,
koncert iz Križank
23.30	Glasbeni spoti
00.30	Zabavni kanal
03.40	Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja, posn. iz Innsbrucka
05.25	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.30	Turbo, ris.
07.55	Polona ga žge
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Srčna kraljica, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ostani z menoj, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Sestrske vezi, nan.
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Poslednji klic, am. film
21.45	24ur zvečer
22.20	Princ podzemlja, nan.
23.10	Kosti, nan.
00.00	Talci, nan.
00.50	Borgijci, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
© ►
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2444. VTVmagazin, regionalni
informativni program
10.20	Kultura, informativna oddaja
10.25	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (185)
18.20	Žogarija (18)
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Župan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
21.05	Regionalne novice 3
21.10	Pop Corn, Skalp, Gašper Rifelj
22.10	Videospot dneva
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 19
29. decembra 2016
""^Jis
SREČNO 2017
21
KNJIŽNI kotiček
ŠTEFAN, Anja: Sadje z naše ladje
ml - Mladina / C-Sz - Slikanica v zabojniku
Kislo je vreme, ko zunaj dežuje. Kisle so misli in nič mi ni prav. Kisel je kisel ta dan, ko polegam, smrkam in čakam, da nosek bo zdrav ...
DELAVEC Touhami, Mira: Skrivnostni svet Slovenije
ml - Mladina / 81 - Jezikoslovje
Knjiga je nastala na podlagi dolgoletnega poučevanja slovenskega jezika in kulture slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Nemčiji. Pomagala naj bi mladim, da bi bolje poznali Slovenijo ter njeno naravno in kulturno dediščino. Zbranih je štirinajst zgodb. Prve štiri zgodbe (Knez in kamen, Slovenska zastava, Najlepše ljubezensko pismo in Čudežna noč) temeljijo na zgodovinskih dejstvih, medtem ko so vse ostale rezultat domišljije. Zgodbe nas popeljejo od Sečoveljskih solin do pohorskih gozdov, obiščemo mlin na Muri, Triglav. Na poti sre-
Anja Štefan, pesnica, pisateljica in pravljičarka sodi med najbolj priljubljene slovenske avtorje, ki svoje delo posveča predvsem otrokom. Kdo ne pozna slikanic Lešniki, lešniki, Čez griček v gozdiček, Melje, melje mlinček: sedem pravljic za lahko noč, Lonček na pike, Sto ugank? Slikanico je ilustrirala Jelka Reichman.
MEREDITH, Susan: Dejstva življenja. Odraščanje
ml - Mladina / 613.95 - Otrok
Odraščamo že od dneva, ko se rodimo. Dojenček raste in se spreminja, da postane otrok, prav tako je pomembno obdobje, ko prenehamo biti otrok in postanemo odrasli. To obdobje imenujemo adolescenca. Ena od prvih sprememb v puberteti je ta, da nenadoma zelo hitro zrastemo. To nenadno rast sprožijo hormoni v našem telesu. Kaj se dogaja z mano? Zakaj se moje telo spreminja? Knjiga na preprost način opisuje, kaj natančno se med puberteto dogaja v našem telesu. Posebna poglavja so namenjena spolnosti, kontracepciji, spolno prenosljivih boleznih, drogah in zdravilih pa tudi skrbi za čistočo in zdravi prehrani.
MUŠIČ, Janez: Oton Župančič: ljudski umetnik
ml - Mladina / 929 - Biografija
Knjiga Oton Župančič - ljudski umetnik je namenjena predvsem mladim bralcem, kajti večina do zdaj izdanih del o Otonu Župančiču so precej strokovna in nezanimiva za mlade. V novi knjigi lahko sledimo Župančičevemu življenju, opisani so pomembni kraji, dogodki in zanimive zgodbe iz njegovega življenja, ki so pomembno vplivali na njegovo delo. Najdemo tudi kratke in preproste opise njegovih pesniških zbirk (Čaša opojnosti, Pisanice, Lahkih nog naokrog, Sto ugank, itd.), dramskih del, prevodnih besedil in njegova dela, ki so povezana s slovensko kulturo ter gledališčem. Oton Župančič velja za največjega poeta Bele krajine in enega izmed največjih slovenskih pesnikov. Spada med najpogosteje prevajane slovenske književnike.
čamo gorske vile, hudiča, kurente, opazujemo kozolce, lipicance, človeško ribico. Ker zgodbe posegajo na področje zgodovinskih dejstev ali ljudskega izročila, so v knjigi zapisana tudi pojasnila k vsaki zgodbi, kar nam omogoča, da laže razumemo nastanek in pomen zgodb ter mejo med resničnostjo in domišljijo. Zgodbam sledijo naloge, s pomočjo katerih lahko preverjamo razumevanje zapisanih besedil. Knjigo lahko uporabljajo tudi starši, vzgojitelji v vrtcih, učitelji v šoli in drugi.
AL Galidi, Rodaan: Avtist in poštni golob
od - Odrasli / 821.111 - Družbeni roman
Geert je avtistični fant, ki s svojo mlado mamo živi v neki vasi na Nizozemskem. Hiša meji trgovino, kjer prodajajo rabljene izdelke. V tej trgovini preživi večino časa in je ves njegov svet. Geert lažje kot z ljudmi najde povezavo s predmeti. Tukaj začne razvijati svoj nenavadni talent, ko iz stvari izvleče naravnost čudežne lastnosti. Star elektrokardiograf poveže z gramofonom: medtem ko posluša glasbo z vinilke, opazuje, kako elektrokardiograf zapisuje srčni posnetek glasbe. Nekega dne naleti na polomljeno violino, v kateri je prilepljen listek z napisom Antonio Stradivarius. Geert tako začne iz starih kavčev, ki so razstavljeni v centru, izdelovati naravnost čudovite violine, ki se lahko merijo s tistimi, ki jih je izdeloval Stradivari. Nekoč ga po naključju odkrije nemški prodajalec violin, ki prepozna njegov talent in mu za violine pošteno plača. Avtor knjige je Iračan, ki je po študiju pobegnil iz Iraka, da bi se izognil služenju vojaškega roka. Po dolgoletnem tavanju je leta 1998 prišel na Nizozemsko, kjer je zaprosil za azil.
■ AS
Šaleški aeroklub Lajše
Šola za pilota	^
jadralnega letala ^
Pričetek tečaja: 7. 1. 2017
Informacije:
zvonimir.mavri@gmail.com
03 5892 306
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 29. december
17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Sara Vučkovic' - Aoterola, dežela dolgega belega oblaka, potopisno predavanje 17.00 in 18.30 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada: Plesna šola Spin - Božičkova tovarna 17.00 Kino Velenje, velika dvorana
Novoletne filmske iskrice: Štorklje, sinhronizirana animirana družinska komedija 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Jakec in breskev velikanka, praznična družinska predstava SLG Celje
19.00 Kino Velenje, velika dvorana Decembrska romantika v kinu: Maggie ima načrt, romantična komična drama 21.00 eMCe plac
Koncert: Rdeči alarm in Kid Control
Petek, 30. december
17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada: Ledeno kraljestvo - otroške vragolije in ples z Elso in Olafom, Čarobna domišljija
17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Srečanje z dedkom Mrazom in ognjeno zaprtje Praznične kamre na Velenjskem gradu 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Novoletne filmske iskrice: Vaiana - Iskanje bajeslovnega otoka,
sinhronizirana animirana komična avantura 19.00 Velenjska promenada pred sodiščem
Čarobna promenada: koncert Don Mentony Band 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Decembrska romantika v kinu: Čudežni svet Belle Brown, romantična komedija 20.00 Havana bar Velenje
Prednovoletna zabava z DJ Mrky-jem
20.00 eMCe plac
Palačinke na stropu
Sobota, 31. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00-13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajmo -knjižni sejem 9.00-11.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti, rekreativno tekmovalno druženje 18.00 Titov trg Velenje
Silvestrovanje za otroke 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Silvestrska gledališka predstava Učinek kobilice 20.00 Igrišče v središču Vinske Gore
Silvestrovanje na prostem 22.00 Titov trg Velenje
Silvestrovanje na prostem s skupino Mambo Kings
Ponedeljek, 2. januar
9.00 Stari trg, Velenje
Zeliščarovnije pod kostanjem
20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Skrita lepota, drama
Sreda, 4. januar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
ŠOŠTANJ
Četrtek, 29. december
8.00-22.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir
Sobota, 31. december
21.00 Trg svobode
Silvestrovanje (Ansambel SMEH in Skupina M.J.A.V.)
Ponedeljek, 2. januar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 3. januar
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine
Sreda, 4. januar
9.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice
14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina za priseljenke - učenje slovenščine
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 29. december
10.00 Dvorana Marof
Otroške počitniške delavnice; MC
Muzej vabi na zaključek leta
V Muzeju usnjarstva na Slovenskem so na ogled kar tri občasne razstave: Tri zlata jabolka, ki predstavlja zgodbe o Mi-klavževanju v Šoštanju, razstava o sedlarski delavnici Klešnik in razstava o Letalstvu v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne. Na Velenjskem gradu pa bodo do 8. januarja postavljene razstave smrečic in prazničnih voščilnic, ki so jih pomagali pripraviti otroci vrtcev in šol Šaleške doline, razstavi jaslic velenjskih muzealcev in dijakov umetniške gimnazije, razstava Pisano slovo od leta 2016 Društva šaleških likovnikov ter prodajni razstavi Črtice občutkov in razstava domačih umetnikov.
Sara Vučkovič bo v četrtek, 29. decembra, ob 17. uri poslušalce potopisnega predavanja popeljala v Aotearo-o, deželo dolgega belega oblaka. Nova Zelandija je dežela mnogih kontrastov, kjer
je življenje in radost mogoče slutiti na vsakem koraku.
Praznične dogodke na Velenjskem gradu bodo sklenili v petek, 30. decembra. Ob 17. uri bo najmlajše obiskal Dedek Mraz, nato pa bo sledil ognjeni zaključek prazničnega dogajanja. Zbrala se bo skupina Šareni, ki bo začarala konec leta. Obiskovalce vabijo na skupno petje, ples in rajanje.
Razstava likovnih del
Šoštanj, 19. decembra - Razstava varovancev Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki je trenutno v Mestni galeriji Šoštanj, privablja z unikatnimi likovnimi izdelki. Na ogled so risbe, slike in manjše skulptu-re. Otvoritev, ki je bila v ponedeljek, je bila popestrena z predstavo, ki so jo izvedli varovanci doma skupaj z mentorji. Predstavili so projekt knjige, ki so jo izdelali
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
ŠTORKLJE
Storks, sinhronizirana animirana družinska komedija, 90 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Srdjan Milovanovič, Saša Pavlin Stošič, Sebastian Cavazza, Uroš Smolej, Alenka Tetiškovič, idr. Četrtek, 29. 12., ob 17.00
MAGGIE IMA NAČRT
Maggie's Plan, romantična komična drama, 98 minut (ZDA) Režija: Rebecca Mille Igrajo: Greta Gerwig, Julianne Moore, Ethan Hawke, Bill Hader, Travis Fimmel, Wallace Shawn, idr. Četrtek, 29. 12., ob 19.00
VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA
Moana, sinhronizirana animirana komična avantura, 103 minute, (ZDA) Režija: Ron Clements, John Musker Slovenski glasovi: Lucija Katja Ajster, Rok
Kunaver, Vesna Jevnikar, Primož Pirbat, Tanja Ribič, idr.
Petek, 30. 12., ob 17.00 - 3D
ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN
This Beautiful Fantastic, romantična komična drama, 98 minut (ZDA) Režija: Simon Aboud Igrajo: Jessica Brown Findlay, Andrew Scott, Jeremy Irvine, Tom Wilkinson, Anna Chancellor, idr Petek, 30. 12., ob 19.00
DALEČ NA SEVER
Tout en haut du monde, animirana akcijska avantura, s slovenskimi podnapisi, 81 minut (Francija, Danska) Režija: Rémi Chayé Glasovi: Christa Théret, Féodor Atki-ne, Antony Hickling, Tom Morton, hloe Dunn, idr.
Petek, 30. 12., ob 18.00 - mala dvorana
ZAPOJ
Sing, sinhronizirana animirana komedija/110 minut (ZDA) Režija: Garth Jennings Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Gorazd Žilavec, Vesna Slapar, Miha Rodman, Lija Pečnikar, Uroš Buh, idr. Nedelja, 1.1., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
Ponedeljek, 2.1., ob 17.30
TONI ERDMANN
Komična drama, 162 minut (Nemčija, Avstrija)
Režija: Maren Ade
Igrajo: Peter Simonischek, Sandra Huller, Michael Wittenborn idr. Petek, 30. 12., ob 18.00 - mala dvor. Nedelja, 1.1., ob 19.00 - mala dvor.
ZA VSAKO CENO
Hell or High Water, kriminalka, drama, 102 minuti (ZDA) Režija: David Mackenzie
Šmartno ob Paki
19.00 Dvorana Marof
Stand up predstava Perice Jerkoviča z Antonom Pevcem in Rokom Škrlepom; MC Šmartno ob Paki
Petek, 30. december
10.00 Dvorana Marof
Otroško silvestrovanje, predstava »Zlato jabolko« in rajanje; MC Šmartno ob Paki
17.00 okolica gradu Packenstein v Ravbarski vasi
Interaktivna predstava: »Skrivnost božične noči«; KD Gorenje
19.00 okolica gradu Packenstein v Ravbarski vasi
Interaktivna predstava: »Skrivnost božične noči«; KD Gorenje
Sobota, 31. december
12.00 igrišče pri OŠ bratov Letonja 27. tradicionalno silvestrsko nogometno tekmo med Klubom 81 in Mali Ajax; Klub 81
Nedelja, 1. januar
12.00 Prireditveni prostor pred MC Šmartno ob Paki Pozdrav novemu letu; Občina Šmartno ob Paki, MC Šmartno ob Paki
Ponedeljek, 2. januar
19.00 Hiša mladih
Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine
Lunine mene
v sodelovanju z Agencijo za knjigo. Za namen predstavitve so jo lutkovno obdelali. Na otvoritvi je zbrane nagovorila direktorica Centra Breda Božnik, ki se je predvsem zahvalila mentor-
jem za njihovo izredno delo ter čestitala varovancem k razstavi.
Na odprtju so bili prisotni avtorji te edinstvene razstave, ki so jo na Zavodu za kulturo Šoštanj uvrstili v praznični program. Zbrane je pozdravil direktor Kajetan Čop, organizatorji pa vabijo k ogledu in tudi nakupu pod določenimi pogoji.
■ Milojka B. Komprej
29. decembra, ob 7.5B, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje
•	do 31.12. Zabavno fotografiranje (pri lokalu Wannabe)
•	do 31.12. Lectarjeva ulica in BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM
•	do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Igrajo: Dale Dickey, Ben Foster, Chris Pine, William Sterchi, Buck Taylor, Kristin Berg, Jeff Bridges, idr. Petek, 30. 12., ob 21.00 Nedelja, 1.1., ob 20.45
ROGUE ONE: ZGODBA VOJNE ZVEZD
Rogue One: A Star Wars Story, akcijski domišljijski spektakel, 133 minut (ZDA) Režija: Gareth Edwards Igrajo: Felicity Jones, Diego Luna, Ben Mendelsohn, Donnie Yen, Jiang Wen, Mads Mikkelsen, Forest Whitaker,idr. Nedelja, 1.1., ob 18.15
SKRITA LEPOTA
Collateral Beauty, drama, 94 minut (ZDA)
Režija: David Frankel
Igrajo: Will Smith, Keira Knightley, Kate
Winslet, Edward Norton, Helen Mirren,
Michael Pena, idr.
Ponedeljek, 2. 1., ob 20.00
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
22
SREČNO 2017
»»^AS
29. decembra 2016
Zgoniio se je...
od 30. 12. do 5. 1.
-	konec decembra leta 1988 so
na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Lesko-šek - Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega inštituta Erico; laboratorij je odprl takratni direktor Rudnika lignita Velenje in kasnejši direktor Erica mag. Franc Avberšek;
-	konec leta 1965 je mesto Velenje štelo 8575 prebivalcev;
-	30. decembra leta 2013 delnice Gorenja začnejo kotirati na varšavski borzi;
-	30. decembra 1909 se je v Do-
lenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank;
-	velenjski rudarji so v letu 1983 dosegli nov rekord v proizvodnji, saj so nakopali kar 5 milijonov petindvajset tisoč ton premoga;
-	Velenjčani so novo leto 1991 prvič lahko pričakali tudi na Titovem trgu;
-	1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje;
-	na začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem bloku na današnji Cankarjevi ulici) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini;
-	v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi značilno rumeno rutico okoli vratu;
Nagrajenci celostranske križanke »Habit«, objavljene v tedniku Naš čas dne 15. decembra 2016, so:
Mihaela Pavlič, Gornji dolič 39 a, 2382 Mislinja (kosilo za 3 osebe); Darko Te-pej, Škale 83 b, 3320 Velenje (kosilo za 2 osebi); Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj (kosilo za 1 osebo).
Podjetje Habit bo nagrajencem poslalo potrdilo po pošti. Z njim se bodo lahko zglasili v gostilni Janez v Lajšah. Čestitamo!
Rešitve gesel: DEŽURNI TELEFON; PONUDBA NEPREMIČNIN; E UPRAVNIK; UREJANJE OKOLICE.
Nagrajenci nagradne križanke Pasji salon Vela, objavljene v tedniku Naš čas, 15. decembra 2016, so:
•	Renata Majerič, Kale 8 d, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
•	Peter Krepel, Linhartova 12, 3320 Velenje
•	Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Za dvig nagrade se dogovorijo v Pasjem salonu Vela s tem obvestilom - 041 48 33 98. Rešitev nagradne križanke - Pasji salon Vela.
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
V .•v
Odprite vrata sreči in vstopite v uspešno, zadovoljstva in zdravja polno leto 2017.
habit
ANZE
AVTO SERVIS
Janez Janže, s.p.
T: O3 891 SO 61 • F: O3 891 SO 6O • M: O41 7O7 287
Letuš 81,3327 Šmartno ob Poki
Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat.
POPOLN SERVIS ZA VAS AVTO!
Hvala vsem, ki ste ^^A	**
nam izkazali zaupanje. V"^	* ★ *
Želimo vam, da bi našli srečo tam, kjer ¡o iščete in najbolj potrebujete.
] YOKOHAMA
ÛOOD/TEAH VIEDESTEIN
W FULDA
Jmouesmne
fzai-KEn
Nestl Žgank (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	v začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca, po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa na četrtem mestu v Sloveniji;
-	4. januarja 1834 se je v Šoštanju v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik,
politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak;
-	4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesni-čar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen;
-	5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayeija kot gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar,
ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Fran Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«.
a Damijan Kljajič
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 31. 12. -2. 1. Ivan Janežič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Urbanc Antonija, roj. 1927, Šoštanj, Bele vode 60; Drofelnik Ivan, roj. 1931, Šmar-
tno ob Paki, Paška vas 7; Lesjak Marija, roj. 1938, Velenje, Lipje 58; Vilic' Salko, roj. 1936, Velenje, Šaleška cesta 20b; Rihtar Marija, roj. 1966, Velenje, Koželj-skega ulica 5; Lenko Doroteja, roj. 1946, Šoštanj, Bele vode 65; Rezman Anton, roj. 1929, Šoštanj, Gaberke 102.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 19. do 25. decembra so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mi-kro-g/m3 za PM10, presežene na naslednjih lokacijah: AMP Šoštanj: 19. dec.: 60 mikro-g/m3, 25. dec.: 61 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
AMP Skale: 19. dec.: 51 mikro-g/m3, 25. dec.: 52 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
AMP Pesje: 19. dec.: 70 mikro-g/m3, 20. dec.: 53 mikro-g/m3, 24. dec.: 51 mikro--g/m3, 25. dec.: 67 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. AMP mobilna Šoštanj: 19. dec.: 57 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno št. preseganj v koled. letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 19. decembra do 25. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ČETRTEK, 29. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 30. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 31. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 1. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 2. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 3. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 4. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 19. do 25. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 19. decembra do 25. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zra2ka
Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 19
29. decembra 2016
""^Jis	23
SREČNO 2017
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKI
FIŽOL sivček prodam. Gsm: 041 905 999
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
mali OGLASI
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
DVE telički, sivorjavo in čb, prodam. Gsm: 070 817 889
JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798
TRI čb bikce, stare od 1 tedna do 5 tednov, prodam skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Gsm: 041 358 852 ali 041 954 055 (Marko)
NEPREMIČNINE
ODDAMO v najem pisarno, 28 m2, v Starem Velenju, Stari trg 35. Najemnina znaša 160,00 evrov/mesečno. Gsm: 031 418 249 ali tel.: 03 5871 156
Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllb
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
habit
nepremičnine
Hablt, d.0.0. Koroška 4«, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje 1,5-sob-no, Velenje, Kersnikova, 49 m2, adaptirano 2006, 5/5 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 47.000 €
Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA, 45 m2,
adaptirano l. 2010, PK/5 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 43.000 €.
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Naročniki jih objavite ceneje.
ZAHVALA
DOROTEJA LENKO
25. 10. 1946 - 22. 12. 2016
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in društvom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše ter ostale darove. Posebna zahvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za darovano mašo in opravljen pogreb, gospe Majdi za lepe besede
slovesa ter cerkvenim pevcem za urbano petje na zadnji poti, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči mož Martin, otroci Martin, Nataša in Metka z družinami ter sestra Štefka
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak, spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne...
ZAHVALA
FRANC KUGONIČ
18. 7. 1934 - 21.12. 2016
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažnima sestrama Majdi in Sandi, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, pogrebcem, govornikom, kolektivu Premogovnika Velenje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni je dotrpel naš ljubljeni
EMIL HUDOMALJ
iz Velenja (1931 - 2016)
Vsem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, ga pospremili k zadnjemu počitku in bili z nami v bolečih trenutkih slovesa, smo iskreno hvaležni. Naša velika zahvala velja vsem, ki ste mu pomagali v boju z njegovo boleznijo: zdravstvenemu osebju internega in paliativnega oddelka SB Slovenj Gradec, dr. Simoni Šipek, osebju abdominalne in splošne kirurgije UKC Maribor ter osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. Hvala g. Karlu Semetu za poslovilne besede in kameratom rudarjem za častno stražo.
V globoki žalosti vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama in oma
IVANKA KOREN
iz Škal
23. 8. 1930 - 23. 12. 2016
Iskrena zahvala vsem, ki ste našo drago mamo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse darovano.
Žalujoči hčerki Darinka in Olga z družinama, vnuki in pravnuki.
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen,
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in babica
MARIJA LESJAK
Lipje 58, Vinska Gora 19. 1. 1938 - 19. 12. 2016
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo Domu za varstvo odraslih Velenje za nego in toplino, hvala gospodu župniku Tonetu Kraševcu, praporščakom, pevcem za zapete žalostinke, govornici gospe Stvarnik za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Stane, sin Marko z družino in sin Simon
Ljudje, ki jih ljubimo, z nami hodijo ne vedoč.
Ne vidimo jih in ne slišimo,
a vendar so z nami. Še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji.
ZAHVALA
ANTONIJA URBANC
9. 1. 1927 - 17. 12. 2016
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice se iskreno
zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala gospe Stvarnik za lepe besede slovesa, gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za darovano sv. mašo, Pogrebni službi Usar, Splošni bolnišnici Celje, Bolnišnici Topolšica in patronažni službi Velenje. Hvala vsem.
Sin Jože, hčere Eva, Marjana in Anica z družinami
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 24
Slovo od leta pod milim nebom
Silvestrovanja na prostem v Velenju, Šoštanju in Vinski Gori -V Šmartnem ob Paki 1. januarja prireditev Pozdrav novemu letu
Šaleška dolina, 31. decembra -
Silvestrovanja na prostem so že nekaj let pravi hit. Mnogi zato najdaljšo noč v letu prilagodijo dogodkom, ki jih ponujajo organizatorji silvestrovanj na trgih svojih mest in krajev.
V	Šaleški dolini lahko letos povabimo na tri silvestrovanja na prostem.
V	novo leto brez ognjemetov
V Velenju se bo tradicionalno silvestrovanje, ki ga pripravlja MO Velenje, začelo s prireditvijo za otroke. Na Titovem trgu jim bodo od 18. do 20. ure pripravili bogat program, pridružil pa se jim bo tudi Dedek Mraz. Nastopile bodo plesalke in plesalci plesne šole Mdance. Otroci bodo lahko simbolično odštevali odhod leta in prihod novega, pri tem bodo prižgali male kresničke. Silvestrovanje na velenjskem Titovem trgu se bo nadaljevalo od 22. ure dalje. Tokrat bo za zabavo skrbela znana skupina Mambo Kings, tik pred polnočjo pa bo zbrane nagovoril velenjski župan Bojan Kontič. Zabava bo trajala do 2. ure zjutraj, ognjemeta pa letos ne bo. Občina bo 10 tisoč evrov, kolikor bi stal, namenila za nakup novega igrala, ki ga bodo postavili na velenjski plaži.
KS Vinska Gora in njihovo Društvo podeželske mladine pa
bosta tudi letos pripravila silvestrovanje v središču kraja, na športnem igrišču pri večnamenskem domu. Začeli bodo že ob 20. uri, na odru pa se bodo vrstili nastopi posameznikov in glasbenih skupin, ki jih v kraju ne manjka.
V Šoštanju bo silvestrovanje na prostem tokrat tretjič. Tudi letos ga pripravlja KS Šoštanj. Prireditev bodo na Trgu svobode začeli ob 21. uri. V goste so tokrat povabili domač uspešen ansambel Smeh, družbo na odru pa bodo štirim fantom delala še dekleta glasbene skupine M.J.A.V. Zbrane bo tik pred polnočjo nagovorila predsednica sveta KS
31. december na Titovem trgu
veliko otroško silvestrovanje
fr? i
i %
1 ('¿/1 \ "J	Wr<
V.; 4 J' i
rliir ■ i
a?. ' silvestrovanje s skupin
■■jjL	MAMBO KINGS
J: * r,j-1' 'T
J l V Ob polnoči županovi novoletna pa si ¿in ¡ca!
* h* i ■
i



Srečo vam prinese dimnikar
Ob slovesu od starega leta bomo sebi in drugim zaželeli srečo - Jo dimnikarji še nosijo?
Šoštanj Urška Kurnik, skupaj z njo bodo odštevali staremu in nazdravili novemu letu. Tudi v Šoštanju so se odločili, da letos ognjemeta ne bodo imeli.
V Šmartnem ob Paki silvestrovanja na prostem že nekaj let ne pripravljajo več. Občane pa
vabijo, da se jim pridružijo prvi dan v letu 2017, ko bodo točno opoldne pripravili prireditev Pozdrav novemu letu. Ta bo pri Hiši mladih, saj jo pripravlja Mladinski center Šmartno ob Paki. Na prireditvi bodo med drugim razglasili naj občana za leto 2016.
a bš
Pikapolonica, štiriperesna deteljica, pajek. Pravijo, da prinašajo srečo. Tako kot dimnikar, če se hitro primemo za gumb, ko ga srečamo. Pa to sploh še drži? Oziroma,se kdo gumba še prime? Gašper Pečnik malo za šalo malo zares pravi, da so se nekateri zadnje čase zaradi koncesij prej prijeli za denarnico. Novega leta se veseli tudi zato, ker bodo koncesije nadomestile licence za opravljanje dimnikarske dejavnosti.
Čeprav dimnikarja vse redkeje srečamo, ima Pečnik, ki je rasel z očetovim poslom in ga je z bratom in sestro prevzel, polne roke dela. Vsak dan sprejme več klicev na pomoč pri zamašenem dimniku ali nedelujočem gorilniku in celi vrsti drugih zagat pri ogrevanju, ki so pozimi še posebno nadležne. Zato se ga ljudje razveselijo. »Tisti, ki nas potrebujejo, so nas zelo veseli. Res pa je, da imajo ljudje tudi za mojstre vedno
Novoletne zaobljube
Seznam želja in ciljev, ki bi si jih želeli doseči v novem letu, je najbrž že izdelan. Zagotovo mora biti do takrat, ko se bo staro prevesilo v novo. Z novoletnimi zaobljubami sami sebi obljubimo, da si bomo izboljšali življenje, da bomo opustili škodljive razvade, da bomo začeli dieto, nehali kaditi, se več gibali, da bomo bolj potrpežljivi, si uresničili kaj, o čemer že dolgo sanjamo ...
Zaobljube so lahko velike, lahko so majhne. Kako je z njimi pri nekaj naključnih sogovornikih? Vprašali smo jih.
Nada Hriberšek iz Šoštanja: »Kakšno leto pa res rečem, da česa po novem letu ne bom ali pa, da s čim po novem letu začnem. Lani sem si obljubila, da nekam, ne bom pa povedala kam, ne bom šla. In tudi nisem. Obljubo sem torej držala.
Kako bo z
novo, pa ne vem. Za zdaj si še nisem ničesar obljubila.« Melita Dobelšek iz Šoštanja:
»Ravno včeraj sva se s hčerko pogovarjali o tem in obljubili, da si po novem letu tri mesece ne bova kupili prav ničesar. Tri mesece bova pa že zdržali!
manj časa. Zato moramo biti zelo prilagodljivi, da se ujamemo z njihovim urnikom. Včasih pa nam ključe pustijo kar pod predpražnikom. Zato mora biti naša vrlina poštenje,« je povedal in razmislil še, ali je njegova družina z dolgo dimnikarsko tradicijo v teh letih nosila srečo v domove. »Mislim, da jo še vedno. Odkar delamo, pri hišah še ni bilo kakega hujšega požara. Nihče ni ostal brez strehe. In
ljudje so na toplem. To je kar velika sreča. Da bi kdo po našem obisku zadel na lotu, pa še nismo slišali. Tudi mi nismo,« je Gašper Pečnik dejal v smehu in za konec našega klepeta povedal, da je zanj največja sreča zdravje, ki si ga v novem letu želi veliko. In poštenje, ki je pri dimnikarjih nepogrešljivo.
a tf
Anketa
w
Prepričana sem, da bova. Običajno tistega, kar sama sebi obljubim, ne snem kar tako.«
Mojca Pohar iz Velenja: »Vsako leto se zaobljubim, da bom naredila kaj zase ali pa da bom zase naredila več. Običajno je to povezano s kakšno dieto. Pa zaobljuba ne drži prav dolgo. Običajno se pregrešim že v prvih dneh ... Tokrat pa zaobljube nimam, imam pa željo. Želim si, da začasna zaposlitev preide v trajno.«
Ana Zrimšek iz Velenja: »Prvi dan novega leta začnem šparati, da si bomo uresničila željo in šla na potovanje. Cilj je tokrat Kitajska. Želim si jo videti. Zahtevna zaobljuba, ki pa bo uresničljiva, če bom dosledna in vztrajna.«
Nace Fric iz Velenja: »Vsakič si rečem, da bom od novega leta naprej bolj priden v šoli. Potem je pa tako, da včasih sem, včasih pa tudi ne. Z zaobljubami je pač tako, da se včasih 'shodi', včasih pa tudi ne.«
Naj se vaše shodijo! Žal pa statistika ni najbolj na strani uresničitve. Dobrih 60 odstotkov ljudi se zaobljube, ki so jo dali sami sebi, drži dva meseca, le slabih 10 odstotkov pa zaobljubo spelje do konca.
Na trgu Svobode vas vabimo na
VESELO
SILVESTROVANJE
Od 21. ure dalje bosta z nami fantovski ansambel Smeh in dekliška glasbena skupina M.J.A.V.
Z odlično glasbo bodo začarali staro leto v novo. Nazdravimo mu skupaj!
■