polne

molitev in lepili naukov

manji in veči mladost,

kakor tndi

za odrašene ljudi

Poleg nemških bukev

S?,

(Cetertiga natisa.)

Na prodaj per J, ttlO Utin 1 ■ tu.

V natis teh bukev so milostljivi Knez
Gospod Gospod Anton Alojz, Ljubljanski
Škof, dovolili 35. Ro&niga cveta 1844.

Ljuba mladost!


>;ma bukvice vse za-te spisa¬
ne. Kar je v njih pisaniga, vse
lahko umeš in k svojimu pridu
oberneš, če Je vse vkup vzameš
in dobro preudariti hočeš.

Bukvice polne lepiga podu-
čenja so. Povejo ti, kaj imaš
pred vsirn vediti, — pa ne le
vediti, ampak tudi, kaj storiti
in kaj opustiti. Naukov  je nar

pervo treba: te si imaš zlasti k

l *

4

sercu vzeti, de ti bo tudi moli¬
tev bolj iz serca šla.

Molitevne bukvice  so — tode
dobro vedi! ne le za molitve
prebirati; — to bi ne bilo mo¬
liti. Moliti se pravi, kakor že
veš, svoje misli k Bogu po¬
vzdigniti — iz serca z Bogani
govoriti.  Zato moraš tudi dobro
preudarili in premisliti, kaj be¬
reš, kaj z Bogam govoriš; dru-
gač tvoja molitev Bogu ne do-
pade in nič ti ne pomaga!

Pisane molitvice ti le misliti
pomagajo; napeljevati  te mo¬
rajo, kako imaš tudi brez bukvic
z Bogam govoriti.

Ti si moraš — de tako rečem

5

— svojo molitev vselej sam na¬
rediti tako le:

„Ce kaj bereš, kar tebe zla¬
sti zadeva ali ti serce ogreje,
pojenjaj brati in pomisli, kaj si
doslej storil — kaj boš v pri¬
hodnje delal. Pristavi v mislih,
kar samo ti vediti ali občutiti
moreš; — prosi Boga odpušenja
grehov in prosi ga pomoči, de
boš tudi svoje dobre sklepe spol-
nil“. Tako se pravi prav moliti.

Vtisni si to, o mladost! do¬
bro v glavo. Navadi se zgodaj
pri molitvi misliti; vedno ložej
te bo stalo — potem boš vedno
bolj sam na sebi zvedil, kako
res je: De , kdor dobro moli,
tudi dobro živi.

6

Preberi saj enkrat cele bu-
kvice, de boš vedil, kaj je v
njih pisaniga. Sicer ni nobena
beseda odveč v njih, pa vender
boš marsikaj našel, kar ti bo
ljubši in koristniši. To tudi več¬
krat beri, zlasti per sveti maši.

Ne beri pa vedno enih mo¬
litvic, zlasti pri sveti maši.

Beri in pomisli pa tudi, saj
dva- ali trikrat v letu, kar v
tem predgovorčku bereš — kako
se imaš teh bukvic poslužiti in
delaj tako, kakor ti svetujem.
Po tem ti bo Bog gotovo tudi
svoj žegen dal. Jez ti ga tudi
prosim — še ti zame moli!

7

/jutranja molitev.

Z Bogam začni, z njim nehaj ,

In peršel boš v sveti raj!

Kadar te pokličejo, urno vstani.
Če se boš dalje pomišljeval, težej
te bo stalo vstati. Potem ko vsta¬
neš , naredi pobožno sveti križ in
misli na Boga. Bodi sramožljiv,
kadar vstajaš in se oblačiš; Bog
te vidi. Ne hodi poprej med ljudi,
preden si tako oblečen, de se smeš
spodobno med ljudi perkazati. Vsa¬
ko jutro poklekni in moli pobožno:

Bog! k tebi naj se perve
moje želje povzdignejo. Ti si
moj Gospod in Oče; jez Tebe

8

molim; serčno se ti zahvalim,
de si me nocojšno noč tako do¬
brotljivo ohranil in s spanjem
pokrepčal. Ti, o Bog! mi zopet
en dan življenja pervoliš, de
veliko dobriga storiti in vedno
boljši biti zamorem. Perzadeti
si hočem tebi kakor pokorno
dete dopasti, pobožno, pridno
in z vsimi ljudmi dobro in v pri¬
jaznosti živeti. Dodeli mi, o
Bog! k temu žegen in pomoč.

Jezus, moj božji učenik in
odrešenik! danas hočem večkrat
premisliti, kaj si ti storil — in
kaj bi v teh ali unih okolišinah
storil. Dodeli mi pomoč, de ti
bom po poti nasledoval, ktero si
nam v nebesa pokazal.

9

Tudi po tvojim zgledu, o pre-
čista devica Marija! se hočem
ravnati, pohlevno živeti, se vsih
grehov čisto varovati in se ta-
ciga življenja pervaditi, de bo
imel Bog dopadajenje, ljubi an¬
geli in svetniki pa veselje nad
menoj.

Ne nauči se pa te molitvice po
besedah iz glave, ampak po zapo-
padku, de jo boš tudi takrat moliti
znal, kadar ravno bukvic ne boš
pri rokah imel. Vselej moraš bolj
iz serca kakor iz bukvic moliti. To
per vsih molitvah velja.

Pomisli potem tudi, kaj si se ta
dan dobriga storili in kterih grehov
se zlasti varovati namenil. Potem
pa pojdi v božjim imenu in stori,
kar ti tvoji starši in zapovedniki
velevajo, ker to Bog tako hoče.

10

Kako se imaš doma obnašati.

Spoštuj svoje starše in vse svoje
napovednike po dolžnosti in bodi jim
pokoren. Ne daj si kaj dvakrat
velevati, ne mermraj in ne napenjaj
šobe, ee te kaj težko stane. Opravi
vse pridno, kar imaš opraviti.

S svojimi brati in sestrami bodi
dober, prijazen in postrežen; kre¬
gati in prepirati se z njimi se ne
spodobi. Še manj pa smeš druge
tolči, zasramovati ali jim sicer kaj
žaliga storiti. To eerti Bog in ljudje.

Tudi š posli živi dobro in mirno
— ne bodi terdoserčen ali svoje¬
glav. Za  te in za tvoje starše
morajo terdo delati in si kruhek ve¬
likokrat kervavo zaslužiti; torej jim
ne delaj tudi ti težav.

Ako zamoreš kakimu druzimu
poslužiti, za-nj kam iti ali kaj sto¬
riti, stori vse z veseljem. Postre-

11

žno dete bi dostikrat lahko namesti
starih ljudi kaj storilo. Kako bi to
Bogu in ljudem dopadlo!

Kar iz ljubezni ti storiš,

Bogu vse to ti narediš.

Če doma, per bratih in sestrah
ali per poslih kaj napeniga vidiš ali
slišiš, to staršem povej, de jim bo
mogoče napčnost odverniti.

Per delu.

Le veselo

Prim’ za delo;

In nikol’ ne bo težko,

Ker ti Bog pomagal bo.

Per jedi.

Zalivali se pred jedjo in po jedi
Bogu za vse, kar ti da. Bodi s
tem zadovoljin, kar imaš, in misli,
de je veliko revnih in dostikrat še
bolnih ljudi, ki imajo kaj slabšiga

18

ali pa celo še nič jesti nimajo. Daj
jim od svojiga kaj, če zamoreš
in smeš.

Kadar k molitvi zvoni.

Misli na Jezusa in na njegovo
presveto mater. Skleni po Jezuso¬
vim uku živeti in tudi v vsili rečeh
voljo božjo spolnovati, kakor Marija.
Ponovi dobri namen, vse storiti, kar
je božja volja in kakor Bog hoče.

Kadar ura bije.

Misli:

Zopet je ura minula! — Kako
sim jo preživel?

Zopet sim eno uro bližej gro¬
ba. Kako bi bilo, ko bi precej
umreti mogel?

Živi le po božji volj’,

Smert se bal ne boš nikol'.

13

Kadar si kaj napeniga storil.

Oh, že spet sim se pregre¬
šil! Ljubi moj Bog! žal mi je!
— Nikdar več ne bom kaj ta-
ciga storil!

Kadar napak kaj storiš;

Glej, de nič več ne grešiš!

Ob času skušnjave in nevar¬
nosti grešiti.

Bog me vidi! Bog vse vidi
in vse ve! Ali bi pričo njega
smel kaj hudiga storiti ? Nikdar
ne. Bog me tega vari! Moj Je¬
zus, daj mi pomoč!

Koga se imaš zunaj doma
varovati.

Ne postopaj in ne vlači se po
ulicah. Idi svojo pot in kar imaš

14

storiti, ročno opravi. Ne pečaj se
s tacimi otroci, ki se prepirajo, ali
ki so prederzni in razujzdani.

Ovce se je bit’, ki grinte imi;

Ogibaj se je, kolikor se da.

Ne potikaj se z druzimi po ko¬
tih; ne skrivaj se pred ljudmi. Kdor
se nima nič bati, se mu tudi pred
ljudmi ni treba skrivati. In Bog —

Bog tebe vidi, kjer kol’ češ biti,

Zat6 se varvaj le ga razžaliti.

Ne dotakni se nič ptujiga; ne
jemaj nič, kar tvojiga ni, ne sadja,
ne venarja, ne celo nič.

Ne pertergaj nič, in nič ne skri,

In misli, de, kar najdeš, tvoje ni.

Od zaderžanja v cerkvi.

Bog je v nebesih in na zemlji
in povsod, povsod zamoremo svoje
serca k njemu povzdigniti in moliti
ga. V cerkvi je pa Bog v presve-

15

tim rešnjim Telesu zlasti k našimu
zveličanju pričujoč. Hišo božjo ime¬
nujemo cerkev, ker v nji Boga mo¬
limo in svetnike častimo, in v nji
ne smemo nič druziga delati, kakor
s pobožnim duham v Boga misliti
— moliti.

Ne govori tedaj nič v cerkvi in
ne poslušaj nikakoršniga blebetanja;
pojdi, kolikor deleč moreš, od ti¬
stih , ki radi govore in so nemirni.
Ne igraj se z molka m (rožnim kran-
cam) ali z druzimi rečmi; ne oziraj
se nespodobno sem ter tje; ampak
s pobožnim in pohlevnim zaderža-
njem drugim lep zgled daj.

Svoje oči in svoje misli boš lo-
žej berzdal, če boš iz kakih bukvic
molil. Vzemi tedaj molitevne bu-
kvice v roko in vzemi si vse, kar
bereš, dobro k sercu.

Ne dirjaj divje iz cerkve, am¬
pak tiho in spodobno pojdi domu.

16

Večerno opravilo.

Z Bogam začni, z njim nehaj,

In peršel boš v sveti raj!

Moj Bog in Oče! serčno se
ti zahvalim za vse dobrote, ktere
sim današnji dan od tebe prejel.
Ti nikoli ne nehaš, naš Oče biti
in nas z dobrotami zakladati.
Ko bi le jez tudi pokorno dete bil
in tvoje darove dobro obračal!

Tukaj pomisli, kako si dan pre¬
živel , če nisi kaj hudobniga storil;
kako si se v cerkvi, doma, zunaj
doma, proti svojim staršem, bratam
in sestram ter drugim ljudem obna¬
šal. Spoznaj svoje pregrehe ter moli:

Vsigavedni, sveti Bog! Oh,
tak’ sim tudi danas ravno tiste

pregrehe, tisto krivico storil!
Žal mi je, in odpušenja te pro¬
sim , moj Bog in moj Oče! V
prihodnje se to ne bo več zgo¬
dilo! — Zegnaj me, o Gospod!
in varvaj me nocojšno noč, de
se jutri poboljšati, in kar sim
zamudil, zadostiti zamorem.

Jezus, ti moj Gospod in Od¬
rešenik! usmili se me in daj mi
pomoč, de bom v prihodnje tvoj
nauk in tvoj zgled bolj k svojimu
pridu obračal.

Marija, mati mojiga Odreše¬
nika! vsi svetniki božji! hvalite
Boga za mene, ker zdaj počivam.

Daj, o Gospod! de duše ver¬
nih kmalo iz vic v tvoj sveti raj
pridejo; daj jim večni inir in po-

18

koj in večna luč naj jim sveti.
Amen.

Zdaj pa hočem zaspati! Zdaj
ne bom mogel sam na se paziti,
tudi sicer nihče ne, ker je noč
in vse v miru počivat gre. Tode
ti, ljubi Oče! boš za me skerbel.
V tvojim varstvu bom z mirnim
sercam počival. Amen.

0 Bog, ti češ bit’ Oče moj,

Jez sim pa sleherni čas tvoj!

V tvojim imen’ zaspim nocoj!

Bodi čist in sramežljiv, kadar
se izslačiš in v posteljo greš.

Prosi starše, de ti posteljo po-
sebej v  dajo.

Ce moraš per druzih ležati, se
mirno in tiho zaderži; ne suj in
ne draži jih, in tudi njim se ne daj
sovati in dražiti.

Pomisli, Bog ma tudi v noč’ oči,

In On vd vse, kar se po noč’ godi.

19

Kako se imaš ob nedeljah in
praznikih zaderžati.

Te svete dneve imaš tudi ti pra¬
znovati, to je, s svetimi in pobožnimi
djanji posvečevati.

K posvečevanju nedelje gre zlasti
farna služba božja, sveta maša in

Poslušanje pridige.

Pridi tedaj k pridigi, kadarkoli
moreš. Poslušaj jo z vso pazlji¬
vostjo in pobožnostjo — boija be¬
seda je;  od Boga pride in k Bo¬
gu pelje.

Dobro si v glavo vtisni, k sercu
vzemi, kar mladost — kar tebe zla¬
sti tiče. Iz vsake pridige zamoreš
kaj nase oberniti; in en sam dober
uk dobro k sercu vzet, je semen¬
sko zerno, ki v dobro zemljo pade
in stoterno obrodi.

20

Popoldanski keršanski nauk

ti je ravno tako potreben in pa še
bolj koristen, kakor pridiga.

Pridi ga tedaj poslušat, kadar
ti je mogoče.

Pridi tudi, če več v šolo ne ho¬
diš, pridno v nedeljsko šolo.

Koliko dobriga in koristniga lah¬
ko tam slišiš in se učiš. Misli:
Kdor kaj ve in zn&,

Velik’ ljndein velja.

Ob nedeljah in praznikih ti je
perpušeno se tudi nedolžno razvese¬
ljevati; tode veselje mora nedolžno
biti, če ne ni veselje. Oh! kolikrat
se pa ti sveti dnevi s pregrešnim
veseljem omadežvajo! Kolikokrat
se v teh dnevih več hudobniga stori,
kakor cel teden!

Beži pred vsim in sovraži vse
potem, kar bi ne bilo sramno in
spodobno; vari tudi druge, kolikor

21

moreš, de kaj taciga ne store. Boj
se postopanja, ki je začetek vsih
hudobij. Glej, de se boš tudi po¬
poldne in doma s kakim koristnim
opravkam vadil.

Vadi se pisanja. Veliko jih je,
ki so se lepo pisati učili, pa poza¬
bijo vse, ker malokdaj ali pa celo
nikoli več ne pišejo. Ali to ni škoda?

Nekteri se pa še celo branja od¬
vadijo. Kadar nehajo v šolo hoditi,
malo kdaj bukve v roko vzamejo;
branje jih ne veseli: zakaj ? ker ne
berejo prav in dobro — tako, de bi
umeti in rabiti mogli to, kar berejo.
Potem pač ni čuda, de malokdaj ali
celo nič več ne bero.

Vadi se večkrat branja — beri
zlasti ob nedeljah in praznikih sle¬
deče

22

Bog.

Boga, nar večji dobroto, svojima
nar boljiga očeta, prav spoznavati,
naj bo tvoje nar pervo, nar ljubši
perzadevanje.

Res je, de Boga ne moremo
viditi in noben človek ne more prav
zapopasti, kaj je Bog sam na sebi;
kaj je pak za nas, ali kaj nam je
od Boga vediti potrebno, de nam
je mogoče ga prav častiti in ljubiti,
in nam dobrim, pobožnim biti in
nekdaj zveličanje doseči, to zamore
tudi otrok že vediti.

Saj imaš oči. Odpri jih in ozri
se okrog sebe! Ti vidiš nebo in
zemljo, vodo in suh svet, polje in
gojzde, ljudi in zverine. Kdo je
li to vse naredil? Ali se je morde
samo naredilo? Ali so mar ljudje

23

to vse naredili! Niso ne, Bog je
to vse naredil! On je s svojo vsi-
ganiogočnostjo to vse vstvaril. Zato
ga tudi stvarnika nebes in zem¬
lje imenujemo.

Bog je vse vstvaril. Glej, kako
je vse tako lepo in koristno napra¬
vil. Vzemi le pervo cvetlico v roko
in dobro jo poglej: tako nježna in
lepa je, de bi je noben človek take
narediti ne mogel. Poglej samiga
sebe; kako umetno je Bog tvoje oči,
tvoje roke in tvoje noge naredil!
Kako lahko z očmi zamižiš, pogle¬
daš, jih obračaš; koliko lepiga in
dobriga lahko z njimi vidiš! Kako
perpravne so lahko tvoje roke in
tvoji persti, če jih hočeš v naučenji
množili reči pridno vaditi! Le sam
pomisli!

Bog je vse prav dobro nare¬
dil.  Solnce ima že svoj čas, kadaj
priti in se skrili mora. Zdaj je dan,

34

zdaj noč. Po dnevi se lahko dela,
po noči počivajo ljudje in živina.
Po letu pride zima, de se tudi
polja in gojzdje spočiti morejo.
Pomladi imamo novo veselje, kadar
vidimo se vse razcvetati in zeleneti.
Veči del sadu se jeseni pospravi,
de imamo po zimi kaj vživati. —
Ce bolj premišljuješ, kako dobro je
vse na svetu napravljeno, bolj se
boš božji modrosti, njegovimu nar
večjimu umu čudil.

Bog ohrani in preživi vse, kar
je vstvaril. On hoče, de vse raste,
de imamo živež. Veliko tavžcnt in
tavžent raznih žival je na zemlji,
vse dobivajo na poljih, v gojzdih ali
pa v vodi svoj živež. Bog skerbi
za vse, zlasti pak za človeka, on
zna vse na svetu tako napraviti, de
je vselej k našimu pridu. To se
imenuje božja previdnost.

25

Vsih stvari, ki jih vidimo, nar
imenitniši je

Človek.

Že njegova postava kaže, de je
za kaj vikšiga vstvarjen, kakor ži¬
vali. Obraz človekov je v nebo
obernjen, namreč tje, kamor imajo
tudi vse njegove misli iti — k Bo¬
gu, v nebesa.

Duša ali duh človeški prebiva v
telesu, ravno kakor človek v hiši.
Če se hiša podere, jo človek za¬
pusti in se kam drugam preseli.
Tako tudi, kadar telo mine, duša
ne jenja biti; ona ne umerje,  am¬
pak se v drug svet preseli in dalje
živi. Tam v unim življenji, k kte-
rimu bo naše truplo od smerti zbu¬
jeno in k večnimu zveličanju pokli¬
cano, bo lepo življenje še le po
zasluženji poplačano.

Uči se sadaj Boga iz njegovih

36

del, iz njegovih stvari spoznavati!
Ne hodi neobčutljiv in nehvaležen
po njegovim lepim svetu. Zlasti pa
samiga sebe premisli, kdo de si, in
kdo de imaš biti. Perzadevaj si,
vedno bolj spoznavati, kaj je lepo
in dobro; tako boš tudi Boga, nar
večji dobroto, vedno bolj spoznaval.

Moli Boga, zalivali se mu, ljubi
ga; reci večkrat v svojim sercu:
Karkol’ vidim, govori:

Bog, kako si velik Ti!

U ponižnost’ molim te,

Ti s’ naredil dobro vse.

Bog je naš Oče.

Veliki, vsigamogočni Bog je tudi
naš nar bolj milostljivi Oče. Tako
ga imenujemo, ker vse ljudi ljubi,
kakor svoje otroke. Od njega smemo
vse dobro svesto perčakovati, če
smo mu kakor pokorni otroci. Ali
bi nas ne imelo to nar bolj veseliti?

37

Bog naš Oče nam prepove kaj
storiti, kar ni prav; in on hoče, de
storimo, kar je prav in dobro. Če
zoper njegove zapovedi, zoper nje¬
govo voljo kaj delamo in mu tako
pokorni nismo, grešimo.  Bog nad
nami ne more dopadajenja imeti.
Če pak njegove zapovedi spolnujemo
in po njegovi volji živimo, mu do-
pademo; mi ga častimo, kadar smo
mu pokorni.

Pomisli večkrat, de je Bog tvoj
nar boljši Oče in perzadeni si, mu
dobro, pokorno dete biti. Reci in
moli večkrat:

0 Bog! za te m’ gori scred,

Ker ti si Oče nar bolj mili.

De bi ljudje tud’ vsi čutili.

Kar čutim v duhu jez za tč!

Bog’ je svet.

To se pravi: Bog je ves čist in
popolnama — ves dober, sam na

28

sebi nar večji popolnamost; on stori
in hoče tudi, kar je dobro in prav.
Vse njegove zapovedi so take, de
bi po njih tudi mi dobri in sveti bili,
kakor je on. Tega se moraš prav
velikokrat spomniti in si misliti:

Bog je svet, kar on stori,

In kar če, nič napčno ni,

De b’ le serce moje b’lo
Tudi grehov bolj čisto!

Bog vse ve.

Bog je povsod v nebesih in na
zemlji in na vsili krajih. Mi ga res
ne moremo viditi, ker nima telesa
in ker je le duh. On pa vidi nas;
on vidi vse; on sliši vse in ve vse,
kar ti delaš, ljubo dete! naj bo po¬
dnevi ali ponoči — bodi sam ali pa
v družbi. Bog celo tvoje misli ve.

Gotovo si že večkrat slišal, de
moraš Boga pred očmi imeti; to se
pravi: ti moraš, kadar te kaj hudob-

39

niga mika, misliti, de te Bog po¬
vsod vidi, ako te ravno nihče ne
vidi. Proti Bogu, svojim« nevid-
Ijivimu Očetu, se imaš tedaj ravno
tako zaderžati, kakor se dobro dete
proti svojimu vidljivimu očetu za-
derži. Jeli, ti bi si ne upal pričo
svojiga očeta kaj hudiga storiti, ali
pa to storiti, kar so ti prepovedali?
Bog, tvoj nebeški Oče, te pa po¬
vsod vidi; on vse ve. Imej tedaj
Boga vedno pred očmi; boj se, pričo
Boga kaj hudiga storiti, ako se si¬
cer tudi nikogar nimaš bati. Po¬
božno dete mora zmeraj te besedice
na jeziku in v sercu še bolj imeti:

Bogu me nič ne more skriti,

Brez njega nič ne morem striti.

Bog dobro plačuje.

Bogu dobri ljudje nar bolj do-
padejo, in dobre dela on v nebesih
z večnim veseljem plačuje. Tam

30

bo vsaciga s tako srečo plačal, ka¬
kor si jo je v življenji zaslužil.

Tudi v tem življenji že Bog več¬
krat naredi, de se pobožnim dobro
godi. Dobro delo dobi dobro pla¬
čilo. Dobri ljudje so večidel od dru¬
žili ljubljeni in čislani; zadovoljnost
in veselje imajo že v sercu. Če
pobožniga človeka ravno težave sti¬
skajo, se vender lahko z mislijo po¬
tolaži: V drugim svetu se bo že

bolje godilo. Sam sebi lahko reče:
Bog ne pozabi dobriga,

Z vezeljem seronim plača ga;

Če ravn’ nadloge zdaj terpim,

Za večni raj se z njim’ borim.

Bog kaznuje (štrafuje) hudo-

Bog je svet; kar je hudiga, on
čez vse sovraži. Torej mora Bog
tudi, kar je hudiga, kaznovati, in
zavirati. On ne kaznuje iz jeze;
temuč, ker se tako mora zgoditi,

31

in ker skozi to kakor dober in mo¬
der oče svoje otroke od hudiga vra¬
čati in jih poboljšati hoče. Bog tepe
hudobijo na tem svetu, se bolj na
unim — časno in večno. Res je,
de na tem svetu ni vse kazen £štra-
fenga}, kakor se nam večkrat zdi,
de je kazen božja. Velikokrat se
nam kaj taciga le zdi, ker ne u-
memo prav in ne spoznamo šibe bo¬
žje,  ki je pa vender samo na sebi
dobro, koristno in včasi še celo po¬
trebno. Tode Bog je svet tudi tako
vstvaril, de ima hudobija že tukaj
na zemlji hude nasledke. Tako ima
sovražen človek povsod sovražnike.
Lažniku nihče ne verjame. Lenuha
sila goni. Kdor kaj napčniga ali
krivičniga stori, se mora Boga,
ljudi in celo samiga sebe sramovati.
Nar huje pa je, de se otroci sča¬
soma hudobije navadijo, če večkrat
kaj hudiga storijo, in de se jih njih

33

napake v starosti tako primejo, de
se jim ubraniti ne morejo. Pote'm
pa pravijo: Kakoršno življenje, ta¬
ka smert. Kdor pa brez poboljšanja
umerje, ne pride v nebesa. Bog le
dobre otroke k sebi v nebesa jem¬
lje; tisti pa, ki imajo še majhne
grehe na sebi, kadar umerjejo, se
morajo še po smerti toliko časa po¬
koriti, dokler jih Bog ne spozna,
de so nebes vredni. Nespokorjeni
hudobneži pa nebe's ne bodo vidili.
Oni pridejo v pekel, kjer jih bo vest
večno pekla zavoljo hudobij in gre¬
hov, ki so jih v življenji storili.

Bog je usmiljen.

Bog čerti hudobijo, ker je ne¬
skončno svet; tode on ne udari koj
po hudobii, on je dolgo poterpežljiv
in še oče ostane, tudi če je dete
neporedno, nepokorno; on mu celo
odpusti, če le dete pregreho spozna

33

in se resnično poboljšati hoče. In
Bog- nam še k poboljšanju pomaga;
in če se v resnici poboljšamo, nm
zopet dopademo.

Glej, Bog nikoli se ne spremeni,

Dobrotljiv večno je in mil :

Ak si, moj ljubi, ti grešil,

Poboljšaj in spokor’ se ti.

Jezus Kristus.

Premišljevanja, tudi p er sv.
maši dobre.

Za advent.

Bog je svet tako ljubil, de je
svojiga edinorojeniga Sina iz nebes
poslal, ljudi učit, boljšat, od gre¬
hov rešit in zveličat.

Angel Gospodov je Marii de-
šenje pernesel.  O veselo češe-
nje, de bi imel tako dolgo pri¬
čakovani Odrešenik , Zveličar

%

34

ljudi, Sin božji sam na svet
priti, nam pravo pot v nebesa
pokazat! Kako se mi tebi, o
Bog! zato dosti zahvaliti zamo-
remo, de si se ti nas usmilil in
svojiga Sina nam poslal! Kako
se tebi, o Jezus, čemo zahva¬
liti, de si peršel iskat in zveli¬
čat, kar je bilo zgubljeniga!

če jez po tvojim božjim uku
in po tvojim lepim izgledu ži¬
vim, bom tudi po tebi zveličan.

Glej , jez sim dekla svojiga
Gospoda ; naj se mi zgodi po
tvoji besedi!  Tako je Marija
govorila, devica nar bolj poniž¬
na, v tisti uri, ko je bila k ve¬
liki časti povzdignjena, mati Od¬
rešenika sveta postati. Polna

35

ponižnosti je molila Boga in nje¬
gove večne sklepe, popolnama
v božjo presveto voljo vdana.

Taka naj bo tudi moja moli¬
tev. O Bog! vse, kar sim in
kar imam, sim od tebe prejel
in od tvojiga Sina. Svoje hva¬
ležnosti ne morem drugač poka¬
zati, kakor Marija, in če se po
tvoji sveti volji obnašam.

In Beseda se je včlovečila
in je med nami prebivala.  Sin
Božji, po kterim je Bog z na¬
mi govoril, je na zemljo prišel,
in je med ljudmi živel. On seje
nam enakiga — našiga brata
storil, de bi mu bili enaki in
po njem otroci in erbi božji po¬
stali.

z*

36

Za božič.

Sin nar Višjiga je bil v rev-
šini in sirošini, kralj nebes in
zemlje je bil v hlevu rojen. Ubo¬
gi pastirčki so nar pervi njegovo
rojstvo zvedili. Oni pridejo in
najdejo dete, ki je v pelnice
povito v jaslih ležalo. Tako nas
že njegovo rojstvo uči, de svo-
jiga zveličanja nimamo v ime¬
nitnosti, v bogastvu in dobrim
življenji, ampak le v pobožnosti
in čednosti iskati.

Naš Odrešenik pride kakor
slabo, siromaško, revno dete na
svet in terpi do križa težave,
preganjanje, tepenje in rane, de
bi nas pohlevnost in poterpež-
ljivost učil, in de bi nam svojo
neskončno ljubezin pokazal.

37

Koliko tolažbe in podučenja
imam jez v tvojim rojstvu, o
božje dete! Kako Ijubeznjivo in
častitljivo si ti meni v tvoji
slabosti in ponižnosti! Ti si se
tako ponižal, o Jezus, de bi
nas k sebi povzdignil. Ti si na¬
še terpljenja nase vzel, de si jih
nam terpeti pomagal in nam jih
olajšal. Ti si iz ljubezni do nas v
revšini živel, de bi nas obogatil
z boljim, večnim bogastvam. Ko¬
liko hvale sim jez tebi, o Jezus,
dolžan! Kako ti zamorem tvojo
neskončno ljubezin verniti!

Kaj liočem jez ti darovati,

Ubogo dete, ti Gospod sveta!

Serce čisto ti hočem samo dati.
Veselje ti življenje lepo da!

V djanjih ti hočem svojo lju—

38

bezin skazati, kakor si jo tudi ti
nam od svojiga rojstva noter do
smerti skazoval.

Iz ljubezni do tebe hočem
vselej storiti, kar je prav in
Bogu dopadljivo, in ko bi me
ravno težko stati imelo.

Iz ljubezni do tebe, ki si se
z nami pobratil, hočem biti vsim
ljudem, kakor bratam in se¬
stram dober, milosten in postre¬
žbi. Xobeniga nočem razžaliti
— in če sim že kteriga razžalil,
mu hočem iz ljubezni do tebe
iz serca odpustiti.

Iz ljubezni do tebe, ki si se
zavoljo nas tako ponižal, se
nočem nikoli čez druge povz¬
digovati, nobeniga zaničevati ali

39

ptuje napake in pogreške za¬
smehovati.

v

Zegnaj, o božje dete, mene
in moje sklepe s svojo milostjo.
Amen.

naš božji učenik.

Prerok Izaija je rojstvo božjiga
Zveličarja s temi besedami prero¬
koval: Tvoje oči. bodo tvojiga

Odrešenika gledale.  Iz. 30, 20.

On je pernesel pravo svetlobo
na svet. Po njem spoznavamo Bo¬
ga, kakor svojiga očeta, ki vse
ljudi kakor svoje otroke ljubi in hoče
s pokoršino česen biti. Brez njega
bi mi ne vedili, zakaj de smo na
tem svetu in kam de bomo po smerti
prišli.

Tri leta je med ljudmi okrog ho¬
dil ter vsim evangeli oznanoval, ve-

40

selo oznanilo, de je peršel nas učit,
rešit in zveličat.

Njegovo učenje je bilo nar bolj
gotovo napeljevanje k nar čistejši
čednosti in k resuičnimu zveličanju
v tem in v prihodnjim življenji.
Učil je namreč, de moramo, ne le
samo dobre dela opravljati, am¬
pak tudi dobrih misel biti; de Bog
pred vsim na serce, na dobro
voljo gleda. Res je, de je nje¬
gov jarm sladak in njegovo breme
lahko, ker nam nič ne prepove¬
duje, kakor kar nam je škodljivo,
in ker nič druziga od nas ne
tirja, kakor kar nam je k pridu,
kar nas tukaj dobre in srečne, po
smerti pa zveličane dela.

Njegove zapovedi so zgolj Iju-
bezin.

„Ljubi Gospoda svojiga Bo¬
ga iz vsiga svojiga serca, in iz

41

vse svoje duše, in iz vse svoje
misli; svojiga bližnjiga pa kakor
samiga sebe. (Mat. 22, 37 .  39.}

To je ob kratkim ves

Keršanski nauk.

Ljubi Boga čez vse.

Zakaj Bog je sam na sebi nar
večji, nar bolj ljubeznjiva dobrota,
tudi nam in vsim ljudem tolikanj
milostljiv; on je naš nar boljši Oče.
On svojo ljubezni tudi tistim ska-
zuje, ki ga ljubijo, že v tem, še
bolj pa v prihodnjim življenji.

Naša ijubezin do Boga mora
zlasti, kakor nas Jezus uči, v tem
biti:

De mi Boga, ki je nar večji
in nar bolj popolnama bitje, čez

42

vse spoštujemo in iz ljubezni in
pokoršine do njega njegovo sve¬
to voljo, njegove svete zapo¬
vedi spolnujemo.

1. Uči se tedaj Boga vedno
bolj spoznavati, to mu dopade.
Pazi zlasti na to, kar nam Je¬
zus od Boga pravi, in gotovo
ga boš čedalje bolj ljubil.

2. Časti Boga,  ki je nar
večji in nar svetejši bitje; kaži
to z vsim svojim djanjem in
ravnanjem, de ti je za Božjo
voljo in njegovo dopadajenje
več mar, kakor za ves svet. Iz-
rekuj njegovo presveto ime vse¬
lej s spoštovanjem. Misli več¬
krat na Boga, moli po gostim,
in če ravno kratko, pa serčno

43

moli. V cerkvi se zaderži tiho,

v

pohlevno in pobožno. Časti Bo¬
ga doma in povsod s pobožnim
življenjem.

3. Zahvali se Bogu za vse:
vse dobro imamo od njega.
Spoznaj njegove dobrote, nje¬
gove dari k pridu obračaj. Bo¬
di pa tudi z malim dovoljin.
Bog da vsakima toliko, kolikor
v svoji modrosti za potrebno
spozna.

4. Imej v Boga vse svoje
zaupanje:  on je tvoj nar boljši
Oče; on tebe ljubi, skerbi za
tebe. Le pobožen in priden bo¬
di, in Bog bo vse prav storil.

5. Boji se Boga:  Ne boji se
nič bolj, kakor kaj storiti, kar

44

je on prepovedal. Ravno s tem
moraš Bogu nar bolj ljubezin
skazati, de se vsiga skerbno
varuješ, kar ni prav ali greh,
in de si vedno perzadevaš, nje¬
govo voljo spolniti.

Ljubi svojiga bližnji  g a.

Naš bližnji je po Jezusovim
nauku sleliern človek, kterimu po¬
magati ali kaj dobriga storiti za-
moremo, bodi si, kdor hoče, znan ali
ptuj, prijatel ali neperjatel, dober ali
hudoben, dovolj je, de je človek, ka¬
kor smo mi. Zakaj mi moramo bliž-
njiga samo zavolj tega ljubiti:

Ker je vsak otrok božji in,
kakor mi, za nebesa stvarjen,
in ker je božja volja, de vse
ljubimo.

45

Kaj če pa to reči: bližnjiga
kakor samičja sebe ljubiti,  nas
Jezus prav lepo s temi besedami
uči: „Kar hočete, de bi drugi
vam storili, to tudi vi, kolikor
morete in smete, drugim storite",
in: „Kar vi nočete, de bi se vam
storilo, tega tudi vi drugim ne
delajte". Misli le samiga sebe na
mesto druziga in prašaj se: »Kaj
bi si jez želel, de bi drugi
meni v teh okolišinab storili?"
Ali: „Kako bi to meni dopadlo,
ko bi drugi tudi tako delali, ka¬
kor jim jez delam? Lahko bos
spoznal, kako se ti je proti dru¬
gim zaderžati. Tedaj :

1. Vari se druge k hudimu
zapeljevati ali v dobrim zavirati,

2. Kadar per svojih bratih,
sestrah ali per druži h kaj nap-

46

čniga vidiš, jih opominjaj, de
naj ne delajo tega; ali pa koj
staršem povej ali takim ljudem,
ki pomagati zamorejo in tudi po¬
magati morajo.

3. Če ti, kakor ti je mogo¬
če, pomagati zamoreš, de drugi
kaj dobriga slišati ali se učiti
morejo, stori to z veseljem; re¬
ci jim tudi, kaj si dobriga sli¬
šal ali bral: posojuj jim svoje
bukvice.

4. Vari se, de družim nič
škode ne storiš. Pusti in daj
vsakimu, kar je njegoviga; ne
ukradi ne nar manjši stvarice;
ne izpridi ptujili reči. Ne za-
vidvaj drugim dobriga; ne želi
in ne voši jim nič hudiga.

47

o. Ne govori od druzih brez
potrebe nič hudiga; ne toži jih;
ne goljufaj jih.

ti. Ne bodi sovražili, čme-
reii in prepiren. Ce te kdo raz¬
žali , mu odpusti: stori mu kaj
dobriga, kadar koli moreš, moli
za-nj. To bo Bogu in vsim lju¬
dem dopadlo.

7. Ne zaničuj nobeniga. Nih¬
če ni tako malopriden, de bi ne
imel še veliko dobriga na sebi;
nihče ni tako spriden, de bi se
več poboljšati ne mogel. Misli
in govori tedaj od družili vselej
raji dobro, kakor hudo.

8. Ne dajaj drugim gerdih
primkov ; ne zasmehuj starih ,

48

revnih in bolehnih ljudi. Stare
ljudi časti, nesrečne pomiluj,

9. Bodi vsim ljudem perja-
zen, perijuden, in postrežin;
stori jim dobro, kadar in kjer
ti je mogoče; tode

Kar želiš, de se tebi ne zgodi,

Tega ne stori tndi drugim ti;

In kar želiš, de tebi se zgodi,

To stori tndi drugim ti.

Ljubi sami ga sebe.

Za človeka ni nič boljšiga, ka¬
kor če je pobožen in bogaboječ; to
je za njega nar bolje. To se pravi
tedaj sarniga sebe ljubiti:

V

Ce si človek pred vsim in v
vsim to storiti perzadeva, kar je
prav, dobro in Bogu dopadljivo.

Bodi tedaj:

49

1. Pazljiv na dobre nauke
in koristne resnice; premišljuj
sam per sebi to, kar si od svo¬
jih staršev, učenikov in družili
pametnih ljudi slišal, ali kar si
dobriga bral.

2. Posluži se svojiga uma
in svoje pameti ; dostikrat lahko
spoznaš, kaj je prav ali ne.
Kar vsi dobri ljudje hočejo, to
stori; in kar bi noben pameten,
bogaboječ človek ne pervolil, te¬
ga ne smeš storiti.

3. Poslušaj svojo vest  ali
notranji glas svojiga serca, ki
ti pove, kaj je prav ali ne. Ta¬
ko se nekaj v sercu zbudi, ka¬
dar človek kaj hudiga aii ne-
sramniga storiti hoče. Vsak sam

50

čuti, de se mu je bati in sra¬
movati treba. Le poslušaj ta
glas in ne verjemi hudobnim
ljudem, ki dostikrat pravijo, to
ali uno ni greh, ki je vender
krivično ali nespodobno. Ne sto¬
ri kaj taciga!

4. Pazi zlasti na božjo be¬
sedo, ktero vsi od katoliške cer¬
kve poslani učeniki oznanujejo.
Uči se po njih od Jezusa, kako sc
moreš in moraš ljubiti, vender pa
ne nehaš, Boga čez vse ljubiti.

5. Vari se malih pregreh;
kdor se majhnih ne boji, bo
kmalo v velike zabredel.

6. Vadi se v dobrim; ne daj
se oplašiti, če v začetku dobro
storiti težko stane: že zamoreš

51

storiti, če le hočeš; sčasama ti
bode že ložje.

7 .  Skerbi tudi za svoje
zdravje  in življenje. Bolan člo¬
vek ne zamore toliko dobriga
storiti, kakor zdrav: in kdor si
sam prostovoljno življenje krati,
veliko krivieo dela.

8. Bodi varčen:  Vari svoje
oblačila in manj ti bo treba; ne
trati nepotrebno denarjev. Sebi
in drugim jih k pridu oberni.

9. Živi tako, de morajo do¬
bri ljudje tudi kaj dobriga od
tebe misliti. Tode ljudje ne vejo
vsiga; sam Bog te na tanko po¬
zna. Ce le Bogu dopadeš; to
ti mora več veljati, kakor hvala
vsiga sveta:

52

Kdo ljubi sam sebe?

Kdor, kar je prav. vselej stori.
In bogaboječ je;

Kaj boljšiga dobiti ni.

nar bolj popolnama izgled
svetosti.

Po poti, ktero nam je s svo¬
jim nebeškim naukam kazal, nam
je bil sam izgled. V vsim svo¬
jim življenji nam je nar lepši
izgled čiste ljubezni do Boga in
do bližnjiga dajal. Voljo svo-
jiga nebeškiga Očeta dopolno-
vati, mu je bilo edino in nar
ljubši opravilo. Ko je bil še ko¬
maj dvanajst let star, je šel s
svojimi pobožnimi starši v Je¬
ruzalem, de bi tam Boga očitno

častil in molil. Tako serčno in
pobožno je v tempeljnu molil,
tako pazljivo je učenike po¬
slušal in jim na vsako vpra¬
šanje tako dobro odgovarjal, de
so se mu vsi čudili.

Svojo mater Marijo in svo-
jiga rednika Jožefa je serčno
spoštoval in v vsili rečeh jima
je bil pokorili.

Tudi drugim ljudem je bil
že v pervi mladosti dober in per-
jazen. Nikogar ni nikoli raz¬
žalil: ampak je slehernima, kjer
in kakor je le mogel, dela lju¬
bezni skazoval. Vse, kar je de¬
lal ali govoril, je bilo prav,
dobro in čudopolno, vse njego¬
vo življenje je bilo Ijubeznjivo

54

in nedolžno, kar ga je Bogu in
ljudem perjetniga storilo.

Zlasti je pa Jezus svojo lju¬
bezni do ljudi v svojim očitnim
življenji kazal. Kamor koli je
peršel, je dobro delal. Ukazal je
otročičem k njemu priti in žegnal
jih je. Terpežnim, trudnim lju¬
dem je rekel: Pridite k meni in

jez vas bom poživil“. Nikogar ni
brez tolažbe zapustil. Grešnike
je milostno sprejemal, poln krot-
kosti je take, ki so zašli, na
pot čednosti nazaj peljal. On
se ni nikoli utrudil, če so ga
še tako preganjali. Ce so ga
tudi nar bolj zaničljivo razža¬
lili, je molčal in je celo svojim

55

nar hujšim sovražnikam dobro¬
te skažovaJ.

Tvoj sveti izgled, o božja
popolnainost, naj mi bo vedno
pred očmi! V vsim svojim dja-
nji, in nehanji hočem na tebe
gledati in samiga sebe prašati:
5? Kaj je moj Jezus storil? Kaj
bi v mojih okolišinah storil?“

«I@ms  Kristla,

naš Odrešenik.

Sin božji je peršel na svet,
poiskat in zveličat , kar je bilo
zgubljeniga. Ne le s svojo be¬
sedo in s svojim izgledam nas
je hotel od grehov — k pokori

56

m k večnimu zveličanju peljati,
ampak še umeri je, de bi nas
zveličal. Prostovoljno je on, ki
je bil nedolžin in ki ni druziga
nič, kakor dobro delal, terpel,
kar bi mi imeli terpeti in nas je
tako s svojim nebeškim Očetam
spravil. Kri in življenje je v
neizrečenih bolečinah na križi
daroval, de bi nam neskončno
dobrotljivost in usmiljenost božjo
in večno življenje zagotovil.

Bog odpusti skesanim in spo¬
korjenim grešnikam tako goto¬
vo, kakor gotovo je njegov Sin
zavolj naših grehov umeri.

5 ?

Kako Kristusovo terpljenje ko¬
ristno premišljuj.

Pomisli: 1. Kdo  je terpel?
Ljubi Sin nebeškiga Očeta — ki
je nar nedolžniši in nar boljši
med ljudmi. Kako se smem per-
tožiti in za zamero božjo imeti,
če imam kaj terpljenja!

2. Kaj  je Jezus terpel? Ne¬
izrečene bolečine na duši in na te¬
lesu; nehvaležnost, zasmehova¬
nje, breztolažnost, nar bolj ne¬
usmiljeno in nar bolj zaničljivo
smert. Kaj je vse moje terp¬
ljenje proti njegovimu?

3. Tjakaj  je Jezus terpel ?
Iz ljubezni in pokoršine do svoji-
ga nebeškiga Očeta, iz ljubezni

58

do nas ljudi. Svoj nauk je s
svojo kervijo poterdil in nam je
s svojini terpljenjem in s svojo
smertjo odpušanje grehov in
večno življenje dosegel. Ali ter-
pim tudi jez ;zavolj dobriga  —
po volji božji?

4. Za koga  je Jezus terpel?
Za vse ljudi, — za nehvalež-
neže — za svoje sovražnike.
Njegova ljubezinje vse obsegla.
Ali bi smel jez le eniga sovra¬
žiti? Ali bi ne imel jez tega
ljubiti, ki je tako drago kup¬
ljen — s kervijo Jezusovo re¬
šen? —

5. Kako  je Jezus terpel?
Voljno, stanovitno, krotko, po-
terpežljivo — popolnama v voljo

59

svojiga nebeškiga Očeta vdan.
Kako pa jez ter p im ?

6. K čim« naj me njegovo
terpljenje perganja? De se gre¬
hu odpovem, mu odmerjeni in le
tistimu živim, za tistim hodim
im mu zvest ostanem, ki je za
me umeri.

60

Križev pot

s stirnajstimi navadnimi štadioni.

Perpravljanje.

Jezus, moj nebeški učenik
in odrešenik! zdaj hočem po¬
božno premišljevati, po kako
težavni, bolečin polni poti si ti
pred nami v nebesa šel. Pa pre¬
misliti hočem tudi, kako pobož¬
no naj zdaj živim, de kdej k
tebi v nebesa pridem. Amen.

61

Z. štacijon.

V. Jezus ! spomin tvojiga lerplje-
nja in tvoje smerti;

Ijt. Vari me hudiga iti poterdi me
v dobrim.

Ti si bil po krivini tožen in
k zaničljivi smerti na križi ob¬
sojen, nedolžni Jezus! Ti si
zgolj dobrota bil in ljudi le k

62

dobrimu napeljati hotel: pa rav¬
no zato si ti mogel umreti, ker
si ljudem tako dobro hotel.

Na tebe jez hočem misliti,
božji zveličar! če po nedolžnim
ali celo zavoljo tega kaj terpeti
moram, ker bogaboječe in po
tvojim nauku živeti hočem. Ko
bi le pred Bogam nedolžen bil!
Nič me ne sme od dobriga od¬
vračati, ne zasmehovanje, ne
graja hudobnih ljudi. Ce le Bo¬
gu dopadem! Ti si tudi, o Je¬
zus! zavoljo svojiga nauka ve¬
liko terpeti, in še celo umreti
mogel.

Oče naš i. t. d.

63

II. štaeijon.

V.  Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori.).

Voljno si težki križ na ra¬
njene rame vzel, milostljivi Je¬
zus! in nam vsim klical: „Kdor
mi hoče nasledovati, naj svoj
križ zadene!“

64

Zadenem ga! Rad si priza¬
denem , de se spokorim in po¬
božno in v kreposti živim. Zgo-
daj se hočem navaditi, le to
storiti, kar je prav in božja vo¬
lja, tudi ko bi me težko stalo.
Moj Jezus' uterdi me!

Oče naš i. t. d.

65

lil. štacfjcm.

Jezus! spomin i. t. d, (kakor
gori).

Koliko si ti, o Jezus! na-se
vzel! Kako poterpežljivo si ti
vse terpel! Od začetka svojiga
življenja si bil svojimu nebe-
škimu Očetu pokorin do smerti
na križi.

3

66

v

Ce se od mladosti v dobrim
vadim, me ne bo nikoli težko
stalo. Ze zdaj hočem, o Jezus!
po tvojim božjim nauku živeti;
lahko breme je to, če ga člo¬
vek že v mladih letih na-se
vzame. Bog ne tirja več od
mene, kakor kolikor storiti mo¬
rem, in mi pomoč daje, de lepo
živeti zamorem.

Oče naš i. t. d.

67

ZV, itacijon.

rtr. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Kako žalostna je mogla Ma¬
rija biti, kadar je svojiga pre-
ljubeznjiviga Sina med dvema
hudodelnikama na križi viseti vi-
dila! Kaj je moglo tvoje mi¬
lostno serce občutiti, o Jezus!

6S

ko si svojo žalostno Mater za¬
gledal ?

Koliko morajo vender starši
zavoljo otrok terpeti in prestati!
Kako morejo otroci dosti hva¬
ležni biti! — Ti, o Jezus! si
bil vedno dober, hvaležen, po¬
koren sin, vsa tolažba svoje
matere. Po tvojim zgledu se ho¬
čem tudi jez svojim staršem in
zapovednikam posebno s tem
hvaležniga skazati, de jim z
lepim življenjem veselje delam
in jim, kar je mogoče, malo
skerbi storim.

Oče naš i. t. d.

69

V. Itacijoa,

V,  Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus! tebi Simon poma¬
ga križ nesti. Kako rad bi bil
jez tebi ustregel! Pa ti si nek¬
daj rekel: „Kar nar manjšimu
svojih bratov storite, to ste me¬
ni storili

70

Torej hočem, ljubi Jezus!
tudi zavoljo tebe ljudem, ki jih
svoje brate imenuješ, postrežin
in prijazen biti, kjer in kakor
zamorem, akoravno zdaj le z
majhnim začeti morem; Bog ima
nad vsim veliko dopadajenje,
kar se iz ljubezni do bližnjiga
stori.

Oče naš i. t. d.

Tl

fr. Jezus!  spomin i. t, d. (kakor
gori).

O Jezus! jez si hočem glo¬
boko v serce vtisniti, kar in
kakor si ti terpel, de si nam
zgled zapustil, de bi tudi mi v
tvoje stopinje stopili.

VI, štacijon.

72

Na tvojo ljubezni in na tvoje
terpljenje hočem misliti, kadar
tvojo podobo vidim: tvoje po-
terpežljivosti in krotkosti se ho¬
čem spomniti, kadar imam tudi
kaj terpljenja ali kadar me tež¬
ko stane, dobro delati.

Oče naš i. t. d.

73

VIL itacijon.

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor

gori).

Pa kaj zamorem od terplje-
iija govoriti! in kaj je vse moje
terpljenje memo tvojiga, o Je¬
zus! Ves truden in pobit si bil,
pa vender si bil še Bogu vdan
in stanoviten do smerti.

74

Ali hočem samo to storiti,
kar mi je lahko in prijetno? Ali
bi smel dobre dela opušati ta¬
krat, ali koj se utruditi in ob¬
upati, če me težko stane? Kako
bi mogel tako svojo pokoršino,
svojo ljubezin Bogu skazati?
Bog hoče, kar je prav, ne pa,
kar je le lahko in prijetno: nje¬
gova, ne moja volja naj se
zgodi!

Oče naš i. t. d.

75

VIII. štacijon.

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

„Ne objokujte mene, am¬
pak sebe in svoje otroke!“
Tako si ti , premili Jezus!
blagim ženam rekel, ki so te
na tvojim križevim potu objo¬
kovale. Ti si bil zanje in za

76

njih otroke bolj skerbin, ka¬
kor za-se.

Ali bi smel tako hudobno,
nesrečno dete biti, de bi se star¬
ši zavoljo mene jokati mogli?
O, to bi bilo strašno! Nak! za
tako zaderžanje si hočem pri¬
zadevati, de bodo moji starši
tolažbo in veselje nad menoj
doživeli.

Oče naš i. t. d.

IX. štacijon.

Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus! kako je tebe tvoj
križ obtežil! Tode ti se ga nisi
branil, ampak ga stanovitno ne¬
sel. Kolikor večji je bilo tvoje
terpljenje, toliko bolj poterpež-

ljiv in vdan v voljo nebeškiga
Očeta si bil.

Z božjo pomočjo mi je vse
mogoče, če le resnično hočem.
Veliko reči me že zdaj lahko
stane, ki so se mi v začetku
težke zdele. Vse, kar je prav
in dobro, hočem voljno in ve¬
selo storiti, iz ljubezni do Boga,
kakor si tudi ti, o Jezus! iz
ljubezni do Očeta in do nas
voljno terpel.

Oče naš i. t. d.

79

X. Stadion.

if.  Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus, moj Zveličar! ne¬
usmiljeno so ti obleko z života
stergali in ti tako vse rane po¬
novili; in v pijačo so ti želča
in jesiha podali.

Ali bi smel jez prepoveda-

80

niga veselja iskati ? Bi smel
jez kdaj kaj storiti ali per-
pustiti, kar je zoper tvoje svete
zapovedi , o moj Bog ? Nik¬
dar ne! To se ne sme nikoli
zgoditi! Moje veselje naj bo
vselej nedolžno in spodobno,
de se mi per njem ne bo treba
ne sramovati ne bati.

Oče naš i. t. d.

%

81

XI. štacijon.

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Neusmiljeno so tebe, o nar
nedolžniši Jezus! na zaničljivi
križ perbili- Ti si k vsimu mol¬
čal, samo k svojimu nebeški-
mu Očetu si glasno molil: „Oče!

8S

odpusti jim, zakaj ne vejo, kaj
delajo."

Mene tako lahko jeza prime,
če mi kdo le kaj nar manj siga
žaliga stori ali reče. Ti, o moj
Zveličar! si toliko terpel, pa
vender še za svoje sovražnike
molil. Ali bi ne imel po tvojim
zgledu se ravnati? Ali bi ne
imel terpeti, kar mi drugi sto¬
re , ker ne delajo žaliga iz hu¬
dobije , in dostikrat ne vejo,
kaj počnejo? O Bog! jez vsim
odpustim; odpusti tudi ti nam
vsim! Amen.

Oče naš i. t. d.

83

XII. štacJJon.

i T .  Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Ti si svoje življenje daroval,
o premili Jezus! in za nas na
križi v prestrašnih bolečinah
življenje sklenil. Kako mirno si
zamogel reči: ^Dopolnjeno je!“
Že zdaj hočem vsaki dan

84

tako preživeti, (le na večer re¬
či morem: Dans sim svojo dolž¬
nost in božjo voljo dopolnil! Če
z Bogam začnem, svoj čas k
dobrimu obračam, pobožno in
pridno živim: bom tudi z Bo¬
gam nehal in se v starosti z
veselim sercam • svoje mladosti
spomnil.

Oče naš i. t. d.

Zlil. štacijon.

.Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Mati mojiga Odrešenika!
kaj si ti terpela, ko si svojiga
ljubiga Sina na križi umirati in
potem mertviga v svojim naro¬
čji ležati vidila! O koliko si z
njegovo sinertjo zgubila! Pa

86

vender si stanovitna pod križem
ostala, polna zaupanja v Boga!

O Bog! serce velike boleči¬
ne terpi, kadar svoje starše in
dobrotnike moramo umirati gle¬
dati. Tode v tebe zaupamo! Ti
si jih nam dalj ti jih zopet k
sebi vzameš. Tebi jih perpo-
ročimo. Ti si in boš Oče vselej
ostal.

Oče naš i. t. d.

87

XIV. štacijon.

Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Poslednjič so tebe, moj Zve¬
ličar! v grob položili. Tukaj si
po svojim truda polnim življenji
in britki smerti poslednjič pokoj
naj del.

se

Vse me opominja, de moram
enkrat umreti, in de utegnem
tudi kmalo umreti. Mladost in
zdravje me smerti ne varujete.
O moj Bog! na smert misliti se
ne bojim; ne morem zadosti
zgodaj na-njo misliti začeti,
ker se mi je iz tega učiti,
kako moram zdaj v mladosti
živeti, de bi se smel prihod-
njiga večniga življenja veseli¬
ti. Jez moram, jez hočem zdaj
storiti, kar si bom ob koncu
svojiga življenja želel, de bi
bilo storjeno. Takrat bi bilo
prepozno.

Oče naš i. t. <1.

89

Sklep.

Hvala bodi tebi, o Jezus!
za vse terpljenje, ktero si iz
ljubezni do nas prestal! Zdaj
v nebesih živiš in kraljuješ. In
kdor za tabo hodi, bo tudi tje
peršel. Zato si hočem z vso
močjo perzadevati, de se bom
nekdaj večno s teboj veselil.
Amen.

90

M! 0) ILI! I V/ E.

0 veliki noči.

Tudi p er sveti maši dobre.

B>vala in hvaležnost bodi Bo¬
gu Očetu; čast in počešenje
njegovima Sinu, našimu Odre¬
šeniku, ki je za nas na križi
umeri in tretji dan, kakor je
sam prerokoval, od smerti vstal.
Aleluja!

Gospod je neskončno resni¬
čen in zvest. Kar je on oblju-

91

bil, se bo tako gotovo zgodilo,
kakor gotovo je Jezus od smerti
vstal. Aleluja.

Cerkvena molitev.

O Bog! ki si nam po vsta¬
jenji svojiga Sina, našiga Od¬
rešenika, vrata večniga zveli¬
čanja odperl, prosimo te, dodeli
nam, de se naše pobožne že¬
lje in vošila, ktere nam v ser¬
ce daš, tudi izidejo, po ravno
tistim Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Nebeški Odrešenik! ti si se
za nas na križi daroval. Jez
tudi Bogu svoje celo serce da¬
rujem. De bo pa njemu dopa-

93

dlo, ga hočem vsili grehov o-
čistiti.

Tukaj pomisli, v kterih pregrešnih se
hočeš zlasti poboljšati.

O prečastitljivi Jezus! ti si
vse svoje sovražnike premagal,
še britko smeri. Per tvoji smer-
ti so se tvoji sovražniki veselili
in tvoji perjadi so obmagovali:
bali so se, de bi se vse dobro,
kar si ti storil in obljubil, v nič
ne izšlo. Pa per tvojim od smerti
vstajenji se je vse naglo spre-
obernilo in lepo izšlo. Tvoj sveti
nauk, kteriga si do smerti ter-
dil, so za nebeško resnico spo¬
znali; takrat si ti spričal, de si
Zveličar sveta in Odrešenik lju¬
di, ki ga je Bog poslal. Za td

93

tudi jez nočem upanja in serca
zgubiti, če se mi dobro koj od-
sedati noče; če imam le vselej
prave in dobre namene! če le
pridno delam; Bog bo gotovo
vse prav in dobro storil, če ne
tu, pa v drugim življenji gotovo.
Amen.

Jezus Kristus v nebesih.

Ti, o nebeški Odrešenik, si
svoje delo na zemlji končal in
si se zopet k svojimu Očetu v
nebesa vernil, od kodar si bil
poslan. Tam sediš na desnici
božji, tam si ti naš božji brat
in perjatel, čez vse povzdig¬
njen; tam ti živiš in kraljuješ z

94

vso mogočnostjo in veličastvam.
S ponižnim in zaupljivim sercam
mi tebe molimo!

Ko si k svojimu in našimu
Bogu — k svojimu in našimu
Očetu šel, si djal: „V hiši mo-
jiga Očeta je veliko prebivališ;
jez grem tje vam tudi prebiva-
liše perpravit, de bote tudi vi
tam, kjer sim jest.“ Tam si
tudi za mene prostor perpravil.
Tje hočem zato zgodaj svoje
misli in želje oberniti. Tudi pot
si nam tje s svojo besedo in
s svojim zgledam pokazal; ti si
šel sam skozi terpljenje v svoje
veličanstvo. Od poti, na ktero
se v mladosti podam, tudi v sta¬
rosti ne bom odstopil, in kamor

95

zdaj grem, tje bom tudi enkrat
peršel. — „AIi sim na pravi po¬
ti ? — Ali živim po tvojim nau¬
ku ? po tvojim zgledu ?“ Če sim
pred dober in pobožen; če več
dobriga storim; če me več tru¬
da in perzadevanja dobre dela
stanejo, večji bo v nebesih mo¬
je veselje in zveličanje.

Jezus! ti mene v svojim ve¬
ličastvu ne pozabiš! Milostljivo
se na-me oziraš. Poterdi me
s svojo milostjo, de te zvesto
nasledvam in te bom kdaj od
obličja do obličja gledati, večno
ljubiti, hvaliti in častiti mogel!
Amen.

Za nebo sim se rodil,

Moj namen je bolji svdt,

96

Zgubil jez ne bom življenja,

Naj bo truplo rop trohnenja,

Saj bom vstal od smerti spet,

In Boga na vek častil.

0 biukuštih.

Pred svojim odhodam v nebo je
Jezus učencam obljubil svetiga Du¬
ha učenika poslati, ki jih bo vso
resnico učil. V podobah gorečih je¬
zikov je peršel binkuštni praznik k
njim. Zdaj se jim je nova luč po¬
svetila in sveta gorečnost se je v
njih sercih vnela. Zdaj so vse raz¬
umeli, kar jih je Jezus učil, in
perpravljeni so bili, za njegov nauk
kri preliti. Nič in tudi smerti se ,
niso zdaj bali, oznanovali so po¬
koro in odpušanje grehov, vsim
narodam so govorili, de je Jezus,
kteri je križan bil in je spet od
smerti vstal, od Boga poslani Zre-

97

ličar ljudi. Tako je bilo keršanstvo
na svet vpeljano in božje kraljestvo
— kcrsanska cerkev  — na sve¬
tu začeto.

Cerkvena molitev.

O Bog! ki si serca vernih s
svetim Duham razsvetlil, dodeli
nam, de bomo po tistim svetim
Duhu spoznali, kar je prav, in
daj nam se vselej njegove to¬
lažbe razveseliti, po Jezusu Kri¬
stusu , tvojim Sinu, Gospodu
našim. Amen.

Nebeški Oče! tvoj Sin je
vsim svetiga Duha obljubil, ki
te za-nj prosijo. O jez spo¬
znam svojo slepoto in slabost;
jez vem, de brez tvoje milosti

98

nič dobriga storiti, in tudi ne
dobre misli obuditi ne morem.
Prosim te po tvojim Sinu za
svetiga Duha, de me razsvetli,
kadar tvojo besedo, nauk tvo-
jiga Sina, poslušam in daj mi
pomoč, de bom tudi po nji ži¬
vel. Jest moram pa tudi s tvojo
gnado zvesto delati. Tvoja vo¬
lja je; de tvojo besedo, nauk
tvojiga Sina, pazljivo poslušam
in pridno spolnujem. Tvoj sveti
Duh naj me razsvetli, de bom
tudi vse prav razumel; on naj
mi da moč, de bom po tvo¬
ji besedi živel. Po moji ve¬
sti me hudiga varuješ. Po tem
opominovanji moram živeti; za¬
kaj to pride od tebe, o Bog!

99

Ti mi v svetih zakramentih po¬
moč k poboljšanju in svetimu
življenju ponudiš; daj, o Bog!
de jih bom vselej z vrednim
sercam prejel.

Napolni, o Bog! kakor si
aposteljne napolnil, tudi njih na¬
slednike, naše učenike in dušne
pastirje, s sv. Duham; oživi
njih besedo in požegnaj njih
dela! Pošlji Tolažnika vsiin,
ki so žalostni , ki terpe in
umirajo; — vsim, ki so v
zmotah, daj učenika, — nam
vsim pa duha resnicq in ljube¬
zni, ki nas posvečuje po Jezu¬
su, tvojim Sinu, Gospodu našim
in Zveličarji. Amen.

4 *

100

Od keršanske kreposti.

Velikokrat se sliši: „Ta človek
ima jkrepost". — Krepost imeti,
to hoče veliko reči. Krepost ima
samo tisti, kteri per vsaki perlož-
nosti, tudi če ga težko stane, stori, kar
je prav, in ki vse zavoljo tega sto¬
ri, ker je božja volja, de vselej
storimo, kar je prav, tedaj iz lju¬
bezni in pokoršine do Boga. To je
krepost.

Keršanska je pa krepost, če
per vsim na Jezusa Kristusa, na
njegove besede in zglede mislimo
in če si perzadevamo, po Jezusu
Bogu dopasti.

Krepost je nar večji blago, ki
ga človek želeti in imeti zatnore.
Ona je naš edin konec na zemlji;
Bog nas je zato st varil; Jezus Kri¬
stus je za to z nebes prišel, de
imamo v kreposti živeti in po nji v

101

nebesa priti. Ona sama nam per-
dobi dopadajenje per Bogu in per
ljudeh; ona nas v terpljenji tolaži
in nam perpušeno veselje sladi; ona
nas v smertni uri ne zapusti — in
ona nam v nebesih neskončno in
večno plačilo perpravlja.

Nobeniga truda se tedaj ne sme¬
mo bati, v kreposti živeti. Kdor
krepost imeti hoče, si mora perza-
devati, in to tudi takrat še storiti,
kar je božja volja in prav, kadar
ga še tako težko stane. Tode, če
Boga in to, kar je prav, resnično
ljubimo, nam bo tudi to lahko, kar
se nam sicer težko zdi, in če bomo
večkrat tako storili, lože nam se
bo zdelo. Sam Jezus pravi: Kar
je per ljudeh nemogoče, to je
per Bogu ,  namreč z božjo pomo¬
čjo •—■ mogoče.  Prosimo tedaj Bo¬
ga vselej prav serčno za krepost.
On nam bo gotovo svojo pomoč do-

103

delil, če si bomo le tudi sami per-
zadjali, vedno boljši in svetejši
perhajati.

Kdor, kar je prav, vselej stori,

Po uku Jezusa živi,

In božjo voljo rad spoznd,

Ta tudi krepost pravo ’ma.

Od molitve.

H kreposti molitev nar bolj per-
pomore; molitev nič druziga ni, ka¬
kor vajenje v kreposti in duh vsih
čednost.

Moliti se pravi: svoje misli k
Bogu 'povzdigovati,  z gorečim ser-
cam se z Bogam pogovarjati. Bog ni
kakor človek, de bi le na to pazil,
kar mu kdo tje govori. Bog le na
serce, na dobro voljo gleda. Kdor
sicer poklekne, roke povzdigne, in
oče naš  ali kako drugo molitev
izgovarja, na Boga in na kaj do-

103

briga pa ne misli, ta ne moli: le
prazne besede govori; to mu nič
ne pomaga in Bogu ne dopade.
Mi moramo na to misliti, kar izgo¬
varjamo. Resnica nam mora biti.
Kdo si bo le upal, Bogu kaj go¬
voriti, kar mu od serca ne gre?

Z rokami vzdigni tud’ serce,

In misel naj v nebesa gre.

Kaj moraš storiti, kadar
moliti hočeš.

Mi moramo večkrat moliti in
si Boga in njegove popolnamosti,
kolikor je mogoče, misliti. Pa mi¬
sliš si morde: Ne vem, kako de bi
molil — kako z Bogam se pogo¬
varjal. To ni težko. Dobro dete
že ve, kaj s svojim očetam govori.
Obljubi jim, de hoče pokorno in
pridno biti. Če pa kaj hudiga stori,

104

jih odpušenja prosi. Zahvali
se  jim, če od njih kaj prejme.
Prosi  jih za to, česar potrebuje.
Ni mu treba dolgo pomišljevati, kaj
bi reklo; serce mu govori. Tako
tudi ti stori, če hočeš moliti, to je,
s svojim nebeškim Očetam se po¬
govarjati.

Glej, če si, kolikor ti je mo¬
goče, misliš, de je Bog nar sve¬
tejši , sam na sebi nar popolnejši
bitje, nar veči dobrota, in potem
rečeš ali si misliš: „Moj Bog, ka¬
ko zamorem jez tebe dovolj ljubiti
in častiti! Koga sim jez memo te¬
be ?“ Kadar tako govoriš ali si mi¬
sliš, Boga moliš; ti ga hvališ in ga
častiš. Ce pomisliš, kako je Bog
dober proti tebi in vsim ljudem,
koliko dobrot si od njega prejel
in še sleherni dan prejemaš, se
mu boš za vse dobrote zahvalil in
njegove dari k dobrimu obračal.

105

Če se spomniš, de Bog’ nar sve¬
tejši vse vidi in vse ve, in potem
v sercu rečeš: „Moj Bog! nikoli
nič napčniga nočem pred tvojimi
očmi storiti; ztniram hočem tako ži¬
veti , de ti bom dopadel: ti prav
moliš. Še več, to je nar boljši
molitev, če pred Bogam kaj dohri-
ga skleneš. Tako bo vsaka misel
že molitev pred Bogam. Til to se
pravi, iz serca moliti, ali svoje ser¬
ce k Bogu povzdigovati.

Zato imej vedno Boga pred očmi
in bodi pobožen; potlej ti bo samo
serce povedalo, kaj imaš Bogu
govoriti, kratko in dobro.  In če
večkrat in rad na Boga m'sliš, boš
tndi dobro dete, boš vedno bolji in
pobožniši.

Rado, dobro, moli dete.

K dobrimu ti moč to da.

Vsak kristjan, ki zna prav moliti.

Tudi prav živeti zrni.

106

Kaj stori, kadar Boga kaj
prosiš.

Veliko ljudi je, ki mislijo, de
le takrat molijo, kadar Boga kaj
prosijo. Od Boga hočejo vedno kaj
imeti, pa prav ne preudarijo in ne
store, kar Bog od njih hoče imeti;
taki hočejo, tako reči, Bogu uka¬
zati , kaj naj stori. Ako se koj ne
zgodi, kar žele, pa mislijo, de mo¬
litev nič ne pomaga, ali pa še celo
zoper Boga tožijo.

Mi smemo, še celo dolžni smo
Boga za to prositi, kar na duši in
na telesu potrebujemo; ne pa, ka¬
kor de bi mu še popred povedati
mogli, kaj je dobro in koristno;
temuč zato moramo moliti, ker smo
dolžni, nar bolj dobrotljiviga Stvar¬
nika in Gospoda za vse v ponižno¬
sti prositi, ker spoznamo, de ima-

107

mo vse od Boga, in smo dolžni se
vsiga le po njegovi volji poslužiti,
de ceno dobrot spoznavamo in de
si perzade varno, z lepim življenjem
si jih zaslužiti. Marsikaj pa še le
po molitvi ali pa po resničnim zau¬
panji v Boga prejemamo. To ima¬
jo pa le tisti, ki so pobožni in
pridni in po božji volji živijo.

Kar ti Boga prosiš, mora kaj
dobriga biti; kar si pa Boga pro¬
siti ne upaš, gotovo ni dobro; kaj
laciga pa tudi želeti ne smeš. Če
pa Boga za njegovo pomoč prosiš,
de bi se poboljšal, nedolžnost ohra¬
nil, vedno umnišl in boljši biti mo¬
gel: o to je v resnici dobro! to je
nar bolje, kar si vošiti moreš, to
naj bo tvoja goreča želja in skerb.
Taka molitev dopade Bogu; on ti
gotovo dodeli, kar k temu potrebu¬
ješ. Tode iz serca ti mora iti; res¬
nica ti mora biti, kadar moliš; dru-

108

gač bi bilo, kakor de bi se z
molitvijo le norčevati hotel. Pre¬
misliti moraš tedaj, kaj ti nar bolj
manjka — kaj ti je storiti, česa
se varovati — kako moraš začeti,
de ti vse bolje od rok pojde. Po¬
tem resnično skleni, in Bogu ob¬
ljubi, de se hočeš prednosti uma,
priložnost in pomočkov, ktere ti
Bog da, dobro poslužiti. Stori,
kar ti je mogoče; kar pa ne
moreš , Bogu prepusti.  Z nje¬
govo pomočjo zamoreš vse storiti.
kar ti je storiti, ako le res hočeš. Bog
pa ti ne bo ne čednost, ne nebes
dal, ako po njih resnično ne hre¬
peniš. Dete, ki že samo hoditi za-
more, pa hoditi noče, ne sme tir-
jati, de bi kdo ga nositi mogel.
Stori le tudi, kar ti je storiti; per-
zadevaj si: Bog ti potem gotovo
pomaga.

109

Kadar Boga časne sreče, ali
pomoči v sili prosiš.

Boga moraš prepustiti, de stori,
kar v svoji modrosti za dobro spo¬
zna. Ti sam ne veš, kaj de je
tebi k prida in koristno. Bog, tvoj
nebeški Oče, ve; on za tebe sker-
bi. Dober in pameten oče svojim
otrokam ne da vsiga, kar žele.
Domišljujejo si večkrat kaj, kar celo
mogoče ni ali kar bi jim škodljivo
bilo. Dostikrat tudi oče pravi: „De-
te! ti še tega zdaj ne potrebuješ;
ali pa: To si moraš pred s prid¬
nostjo in z lepim življenjem zaslu¬
žiti." Tako si tudi ti lahko misliš,
de tudi Bog s svojimi otroci tako
dela. Bog nas pusti večkrat dolgo
kaj prositi, de se večkrat na-nj
spomnimo, bolj bogaboječe in v prid¬
nosti živimo in se mu potem, ka-

110

dar dobimo, kar smo želeli, bolj
zahvalimo in darove boljši obračamo.
Dostikrat nam kaj druži g-a da, ka¬
kor kar ga prosimo in pa še kaj
boljšiga nam da: Tako dobrotljiv
je Bog;! Zaupaj tedaj v Boga;
on bo gotovo vse dobro naredil. Pa,
dobro vedi, ti moraš tudi svoje
dolžnosti dopolniti.  Odrašen o-
trok, ki že delati zamore, si mora
sam kruhek služiti; zastonj ga oče
ne bo zmiram redil. Torej se tu¬
di lenuh in zanikernik ne sme
zanašati, de bo Bog za-nj skerbel.
Tukaj velja: Človek! pomagaj si
sam, in Bog ti bo tudi pomagal.
Vtisni si tedaj dobro v serce: Če
Boga kaj prosiš, prav svesto in
resnično v Boga zaupaj, ki je tvoj
nar boljši Oče; vdaj se ves v njego¬
vo voljo; perzadevaj si pa tudi sam
to doseči, kar ga prosiš. Tako go¬
tovo ne boš nikoli zastonj prosil.

111

Če stiska sila te nadlčg,

Zaupaj, dal pomoč bo Bog.

Kakšnih reči naj Boga posebno
prosimo, nas Gospodova molitev ali
oce naš  uči. Tako nas je Jezus
moliti učil in tako je tudi sam mo¬
lil. Obljubil nam je, de nas bo
nebeški Oče gotovo uslišal, če bo¬
mo v njegovim imenu, to je, po
njegovim nauku, po njegovim za-
služenji Boga tega prosili, kar nam
je dobro in koristno. Jezus je v
nebesih per svojim Očetu; po njem
nam Bog vse dodeli, kar je v res¬
nici dobro; zakaj samo po njem
zamoremo dobri otroci Božji biti in
se njegovih dobrot vredne storiti.

Od dobriga namena.

Ti si že gotovo večkrat slišal,
de je na dobrim namenu zelo ležeče.
Bog namreč na serce, na dobro vo-

112

ijo gleda, ali kako mislimo ,  ali m-
kaj mi to ali uno storimo. Ti imaš
dober namen, če to storiš, kar in
kakor Bogu dopade.  Tode to
še ni dovolj, de imaš le dober
namen; tudi perzadjati si moraš,
de tudi dobro poprimeš, in tako
dobro storiš, kakor moreš, kar ti
je storiti. Glej tedaj, to je dober
namen, če ne govoriš le samo z
besedo, ampak prav resnično v ser¬
ci misliš: v Jest hočem to storiti,
ker je božja volja in kakor je
božja volja, kakor dobro mo¬
rem

Svoje misli, besede in djanja
Bogu darovati, se pravi, resnično
voljo imeti, vselej tako misliti, ta¬
ko govoriti in delati, kakor Bo¬
gu dopade. Kar je napčno ali greli,
to se Bogu ne more darovati.
Vse z zasluženjem Jezusa Kri¬
stusa združiti,  se pravi: svojo

113

nevrednost spoznati in samo v za-
služenje Jezusa Kristusa zaupati, pa
tudi želeti in si prizadjati vse storiti,
kakor je Jezus učil in delal, de bomo
po njem Bogu dopadli. 1’otem se
zgodi v Jezusovim imenu.

Oti znaiunja sv. kriza.

Dobriga namena naj te zriamnje
sv. Križa opomni, s kterim pobožni
kristjani molitev in svoje delo za¬
čnejo in sklenejo. S tem pokažeš,
de si kristjan, in de kakor pravi
kristjan živeti hočeš. Stori tedaj vse:

V imenu Boga Očeta  — iz
ljubezni in pokoršine do Boga; svo-
jiga nebeškiga Očela;

in Sina  — po nauku Jezusa,
svojiga učenika; v združenji z njim;

in svetiga Duha  — z božjo
pomočjo, po milosti svetiga Duha.
To je nar bolji namen.

114

Premišljevanje

in

za dom in cerkev.

Vzemi si, ljuba mladost, slede¬
če dobre nauke večkrat k sercu;
gotovo boš potem iz serca k Bogu
govorila, pred Bogam svoje grehe
objokovala — ga odpušenja in po¬
moči prosila, de bi se prihodnje
grehov varovala in le to storila,
kar je prav in Bogu dopadljivo:
in to se pravi moliti. Perstavljene
molitve naj ti dajo navod in naj ti
serčno molitev lajšajo.

115

Kako Boga častiti.

Kako imamo Boga častiti, nas
Jezus s temi besedami uči: „Bog
je duh, in kteri ga molijo,
naj ga v duhu in resnici mo-
lijo u .  — Bog je duh — on ni ka¬
kor človek, ki le na vnanje reči
gleda; Bog bolj na dobro serce
gleda. On hoče, de ga ljudje v
duhu in v resnici  molijo, to se
pravi: naš duh, naše serce naj se
k Bogu povzdigne5 pomislimo, kako
dober in svet je Bog, de ga po
vrednosti z dobrim duham in z
lepim življenjem častimo.

Mi moramo Boga v resnici mo¬
liti. Naše serce in življenje naj
bo tako, kakor z besedo govorimo.
Kaj li pomaga, veliko lenih besedi
izgovarjati, pa ne pomisliti in ne
razumeti, kaj govorimo? — če tudi
tega ne storimo, kar Bogu pravimo

116

in obljubimo? — če nam naše mo¬
litve k poboljšanju ne pomagajo?
Kakor se dobrimu očetu le takrat
čast in veselje dela, če se njegovi
otroci dobro vedejo, če so pokorni
in pridni: tako tudi mi Boga le s
pobožnim življenjem v resnici ča¬
stimo. Vse naše življenje in dja-
nje mora biti Bogu k časti. Bogu
služiti  se pravi, njegovo sveto
voljo spolnovati. In tako mora vse
naše življenje vedna služba božja
biti.

Boga samo takrat ti ne častis,

Ko jezik mol’ molitvice lepe,

Ampak če tud’ po njih tako živiš,
In tudi čuti tvoje jih serce.

Mi moramo tudi po zunanje po¬
kazati, de Boga častimo, zlasti per
očitni službi Božji v cerkvi. O,
kako je to pač lepo, če se veliko
ljudi združi, de Boga skup časte,
per pridigah njegovo voljo poslu-

117

šajo in mu vnovič pokoršino ob¬
ljubijo! Tukaj se vsi  otroke eniga
Očeta pokažejo, ki je v nebesih
—• kakor bratje in sestre med se¬
boj. Kdo bi ne bil bolji, pobožniši in
kdo bi ne ljubil bolj svojima bliž¬
njica?

Pridi tedaj pridno k očitni službi
božji in zaderži se tako v cerkvi,
de boš Bogu in ljudem dopadel.

Boga moliti.

O moj Bog! jest tebe res
ne morem viditi in zapopasti:
vem pa vender, de si stvarnik
in Gospod vsiga sveta in de je
vse od tebe, kar je v nebesih
in na zemlji. Ce bolj pridno na
to pazim, kar vidim in slišim,
bolj bom tebe spoznaval. Ti si

118

vse prav dobro naredil; ti tudi
vse nar bolje veš in spoznaš; tebi
je vse mogoče, karkoli hočeš;
hočeš pa le, kar je prav in dobro.
Vse dobro pride od tebe, in vse,
kar si le dobriga in popolniga
misliti zamorem, je v tebi zdru¬
ženo , ti nar večji dobrota!

Mi že dobre in pobožne ljudi
častimo in čislamo. Ti si nar
svetejši  in že zavoljo tega vse
časti vreden. Kako zamorem
jest tebe dovolj častiti in po
vrednosti moliti, o Bog! Kdo
sim jest memo tebe! Tode tebi
je že dobra volja všeč. Kakor
je dober oče z dobrim zader-
žanjem svojih otrok počešen,
tudi ti od mene češen biti ho-

119

češ, če več dobriga storim, bolj
ti dopadem. Takrat te prav ča¬
stim, kadar po tvoji volji živim
in si perzadevam, vedno pobož-
niši in boljši perhajati. Tako
nas je Jezus, tvoj Sin, učil, de
te častimo.

O moj Bog! jest si hočem
perzadeti, prav dober biti in se
vedno boljšati. Večkrat se ho¬
čem spomniti, de ti vse vidiš
in veš; vsiga se hočem skerbno
varovati, kar je napčno, in vsa-
kiga greha, kije nar večji hudo,
se hočem bati in ogibati. S tem
te hočem častiti, de se zmeraj lepo
zaderžim, in vse rad in voljno
storim, kar tebi dopade. To pred
teboj, o Bog! sklenem. Daj mi

ISO

pomoč! Prosim te po Jezusu
Kristusu, tvojim Sinu, našim
Gospodu in Zveličarji. Amen.

Zahvaljenje za božje dobrote.

O Kog! kako dober si ti!
Vse ljudi ljubiš, kakor svoje
otroke. Ti si naš nar boljši Oče,
tudi moj Oče, in jest sim ravno
tako tvoj otrok, kakor je nar
bogatejši in nar imenitniši člo¬
vek na svetu.

Koliko dobrot sim že od tebe

v

prejel! Življenje, zdrave ude
imam od tebe. Kako reven bi
bil, ko bi ne vidil, ne slišal ali
ne govoril, — ko bi ne mogel
hoditi ali pa delati!

131

Tebi, o Bog! se moram za
to zahvaliti, de moji starši in
drugi dobri ljudje za me skerbe,
mi dajo in store, česar potre¬
bujem. Od tebe pride vsaka
dobrota.

Zlasti se ti pa zahvalim, o
moj Bog! de si mi um in pamel
dal, de dobro in hudo razločiti
in tebe, svojiga Stvarnika, spo¬
znati , ljubiti in častiti zamorem.
Jest se ti zahvalim za vsako
dobro misel, ki mi v glavo pri¬
de, za vsak koristni nauk, ki
ga slišim, za vsako perložnost
k dobrimu, ktero mi ti daš. Vse
dobro pride od tebe! — Ti si
še celo Jezusa, svojiga Sina,
na svet poslal: de moremo po

122

njem zdaj pobožni in dobri, po
smerti pa večno zveličani bili.

Za toliko in tako velike do¬
brote se jest tebi, o moj Bog,
ne morem dosti zahvaliti. Pa
storiti vender hočem, kar pre¬
morem in kar tebi dopade. To
pa gotovo ni nič druziga, o mili
nebeški Oče! kakor, de sim ti
voljno pokorin in ves po tvoji
volji živim.

Kakor si ti meni dober in
milostljiv, hočem tudi jest dru¬
gim dober biti; saj so oni tu¬
di tvoji otroci, Oče nebeški!
Zahvalim se ti tudi za vse do¬
brote, ktere vsim mojim bližnjim
na duši in na telesu podeliš; iz
serca jih vsim pervošim in se

123

tvoje dobrotljivosti veselim. Ti
daš vsacimu, kar mu je treba
in koristno.

Zadovoljin s tem, kar mi
daš, nočem nobenimu zavidati,
če ima kaj več ali kaj boljšiga,
kakor jest; nobeniga nočem za¬
ničevati ali zasramovati, če ni
tako srečen kakor sim jest. O
ko bi takim ljudem le pomagati
in jim kaj od svojiga dati mo¬
gel! Zdaj že hočem, o Bog!
tvojih dar/ se tako poslužiti, de
bom kdaj tudi drugim pomagati
in služiti mogel. Tako ti hočem
svojo hvaležnost skazovati. Do¬
deli mi k teinu svojo pomoč po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

124

Od ljubezni do bližnjica.

Ljubezni do Boga ne moremo
bolje pokazati, kakor če bližnjiga
kakor sami sebe ljubimo; zakaj to
je volja božja, ki tudi vse ljudi
kakor svoje otroke ljubi in vsini
dobrote skazuje. Jezus ni nič to¬
likokrat in tako na terdo zapovedo¬
val , kakor de bližnjiga ljubimo.
„To je moja zapoved 1 ', pravi on,
„de eden druziga ljubite, kakor sim
jest vas ljubil; na tem vas bodo
spoznali, de ste moji učenci, pravi
kristjani, če se med seboj ljubite."
On je tudi se celo rekel: „Kar
bote euimu mojih bratov storili (Jako
imenuje ljudi), bom ravno tako
zarajtal, kakor de bi bili meni
storili." Pa tudi res ni nič lepšiga
in nič boljiga, kakor je prava lju-
bezin do ljudi. Ta nam nad vsimi
dobrimi ljudmi tako zelo dopade;

125

in kdor te ljubezni nima, tndi do¬
ber človek ne more biti.

Res je, de nekteri bolj zaslu¬
žijo , de jih obrajtamo in podpira¬
mo ; tode mi ne smemo ljudi le samo
zavoljo tega ljubiti, če so nam do¬
brotljivi ali če imajo lepe lastnosti.
To bi ne bila prava ljubezin do
bližnjiga. Jezus reče: „Ce le tiste
ljubite, ki vas ljubijo5 če le ti¬
stim postrežete, od kterih kaj pla¬
čila upate: nič bolje ne delate, ka¬
kor neverniki in hudobneži. Jest
vam pa rečem: Ljubite tudi svoje
sovražnike; skazujte dobrote tistim,
ki vas sovražijo, in molite za tiste,
ki vas opravljajo in preganjajo, de
bote otroci nebeškiga Očeta, ki da
svojimu solncu sijati na dobre in
hudobne." Če  ti je tedaj kdo zo-
pern, ali če te je razžalil, pomisli,
de je zavoljo tega bolj pomilovanja
kakor sovraštva vreden; de more-

136

biti ni tako hudiga namena imel in
de ni tako hudoben, kakor misliš;
de se utegne še poboljšati; de je
še per vsim tem otrok božji, tvoj
brat, tvoja sestra. Zavoljo tega
naj ti bo vsak človek ljub in drag,
Odpusti mu tedaj pregreške, in mi¬
sli, de tudi ti nisi čist; de morajo
tudi drugi s tabo poterpeti. Ce si
boljši in bolj usmiljen, manj hudobni
in sovražni se ti bodo ljudje zdeli.

Molitev za vse ljudi.

O Bog, Oče vsili ljudi! ti
hočeš, de se vsi med seboj,
kakor tvoji otroci, ljubimo, in
dopade ti, če eden za druziga
molimo. Vse dobro, kar sam
sebi vošim, iz serca tudi vsim
ljudem želim. O ko bi jim tudi

137

dati mogel, ko bi tudi vse srečne
mogel storiti, kako rad bi jih sto¬
ril! Ti jih zamoreš srečne storiti,
in ljubiš tudi vse; ti veš, kaj je
vsakimu dobro, in ti napraviš in
storiš vse nar bolje.

O moj Bog! za vse ljudi
molim, ki jih poznam in ne po¬
znam, ki me ljubijo in ki me ne
ljubijo: tebi vse perporočim, ki
si nas vsili Oče. Oh, toliko re¬
vežev je na svetu! Usmili se jih,
pokrepčaj tiste, ki terpe, v po-
terpežljivosti in v zaupanji v
tebe! Pelji tiste, ki se motijo,
k poboljšanju, spoznanju resnice
in lepimu življenju. Vari nedol¬
žne zapeljanja, in ohrani dobre
v dobrim.

128

Svoje ljubezni do ljudi no¬
čem samo z molitvijo in vo-
šenjem, ampak tudi v djanji
pokazati: postrežbi, prijazen in
dobrotljiv hočem biti, kolikor
zamorem. Tako boš ti, o Bog!
nad menoj in nad mojo molitvijo
dopadajenje imel.

Od pokoršine do svojih staršev
in predpostavljenih.

Kako žalostno bi bilo za otroke,
ko bi nihče za nje skerbeti ne ho¬
tel! Saj so otroci še slabi in malo
umni; v mnogih rečeh si ne vejo
ne svetovati ne pomagati; oni ne
sprevidijo, kaj jim je koristno, kaj
škodljivo; sami sebi perpušeni bi
se na duši in na telesu spridili.
Tode Bog skerbi za-nje; on je že

129

tako napravil, de starši svoje otroke
serčno ljubijo in jih z a volj tega tudi
k dobrimu napeljujejo in od hudiga
odvračujejo. Staršem je na tem nar
več ležeče, de imajo dobre otroke.
To je njih nar večji čast in veselje.

Spoštuj tedaj svoje starše in

jih slušaj; zakaj oni ti dobro ho¬
čejo in bolj vejo, kakor ti, kaj ti

je koristno ali škodljivo , tega ti

večkrat ne veš. Za tebe bi bilo
slabo, ko bi se vse po tvoji termi
in volji godilo. Nepokorno dete —
nesrečno dete!

Ce prepovejo kaj ti starši tvoji,

Preč slušaj, ne  ostani v termi svojiI

Molitev.

O moj Bog! ohrani in vari

starše moje; žegnaj njih skerbi
in njih trud, ktere imajo zavolj

130

mene, in poverni jim vse dobro,
kar za me store.

Tode jez si pa tudi perza-
djati hočem, njih nauke in opo-
minovanja spolnovati, tako živeti,
de bojo veselje nad menoj imeli.
Kar mi dobriga velevajo, hočem
tako vzeti, kakor de bi mi bil
ti, o Bog! sam veleval.

Po tvoji zapovedi hočem o-
četa in mater spoštovati; in do¬
bro se mi bo godilo na zemlji;
kakor si ti obljubil. Daj mi po¬
moč, o Bog, de per tem ostanem,
kar sklenem! po Jezusu Kri¬
stusu, tvojim Sinu, ki je bil tudi
na zemlji svojim staršem poko-
rin, in ki je vsim otrokam nar
lepši zgled bil. Amen.

131

Starši dostikrat ne morejo sami
vsiga oskerbeti; dostikrat morajo dru¬
gi pomagati, de se njih otroci kaj ko-
ristniga uče in k dobrimu napelju¬
jejo — namreč učeniki, mojstri in
drugi predpostavljeni — in zlasti
duhovni. Ti morajo v mnogih re¬
čeh namest staršev biti. Slušaj
tedaj tudi te; tako dobro ti hočejo,
kakor starši.

Zlasti pa duhovne spoštuj in
rad jih slušaj. Oni so tvoji nar
bolji perjadi in dobrotniki; poduču-
jejo te v .Jezusovim nauku in k le-
pimu življenju te napeljujejo; opo¬
minjajo te k dobrimu, in svare te
pred hudim. Pazi tedaj dobro na
to, kar te uče in slušaj jih.

Molitev.

O Bog! serčno se ti zahva¬
lim , de mi daš zmeraj dobre

5 *

132

ljudi, ki za-me skerbe in me
kaj dobriga uče. Poplačaj jim
tukaj in tam, kar mi dobriga
store. S tvojo pomočjo si ho-
čem perzadjati in se tebi in svo¬
jim dobrotnikam hvaležniga ska-
zati, de mi bo njih ljubezin in
skerbljivost k pridu. Razsvetli
me in pomoč mi daj k temu, o
Bog! po svetim Duhu. Amen.

Od sramežljivosti.

Bodi sramožljiv! Ne stori in ne
perpusti nič, česar bi se mogel sra¬
movati ali bati. Glej, če kaj sto¬
riš, kar je zoper sramožljivost, se
vest v tebi zbudi in te svari 5 ka¬
kor nek notranji glas ti reče:
ni prav! to je gerdo ! ne stori te¬
ga. “ Le vselej poslušaj glas svoje

133

vesti. Sramožljivost je varh čed¬
nosti in nedolžnosti.

Veliko hudobnih ljudi, hudobnih
otrok je, ki dostikrat pravijo; „To
in to ni greh.“ Pa zakaj se skri¬
vajo , kadar kaj taciga store ? za¬
kaj se sramujejo in boje, če jih kdo
zalazi? Ali pa pravijo: „Saj nihče ne
vidi!" •— Kaj pa de! Ali ne vidi
Bog? Ali ne vidi in ne ve Bog vsiga?
On ima nad vsim, kar je sramežlji¬
vosti nasproti, nar veči gnusobo; ne¬
sramnih ljudi on ne more k sebi v ne¬
besa vzeti, če se ne poboljšajo.
Tode malokdaj se poboljšajo; ve¬
čidel še bolj prederzni in razujzda-
ni prihajajo. Ako je sramožljivost
zgubljena, je vse zgubljeno.

Ogibaj se taeih ljudi in otrok,
ki nesramno govore', nespodobno
norčujejo ali se pa prederzno, ra-
zujdano vedejo, kolikor moreš. O-

134

berni svoje oči koj proč, če kaj
vidiš, kar je zoper sramožljivost.

Ubeži ali pa na pomoč pokliči,
če te kak hudoben človek prijeti
hoče. O, veliko hudobnih ljudi je,
ki tudi druge v greh zapeljati ho¬
čejo.

Bodi pa tudi sramožljiv, kadar
si čisto sam. Ako te ravno nihče
ne vidi, te vender Bog vidi. Če¬
sar drugim ne pustiš storiti, tudi
sam ne smeš, kar je zoper opo-
minovanje vesti, — zoper sramož¬
ljivost.

Beri sledečo pesmico večkrat in
spomni se je, kadar te mika, kaj
hudiga storiti, ali kadar te kaki hu¬
dobnež k grehu zapeljati hoče:

Rudečica.

Zakaj obličje tak rudeče
Postane tako naglo vse?

135

Kogi pogled na tla mi vleče,
Koga tako mi lica žge?

Al’ mi nevarnost mar perti,

De v hudobije se zgubim?

Glasi se v meni glas vesti,

De naj se hudiga bojim.

Poslušat’ hočem to svarjenje,

Saj ti, o Bog! sam govoriš;

Poznej bi britko imel življenje;
Poznej ti dušo pogubiš!

O cveti, cveti, barva zala,

Na lici vselej mi ostan’,

Dokler mi bodeš ti ostala,

Serce nedolžnost si ohran’!

Molitev.

Bog, moj Oče! jest sim tvo¬
je slabo dete; kako lahko bi me
drugikgrehu zapeljali. Zevlast-
no nagnjenje me tudi k hudi¬
ma mika. Prosim te, bodi moj

136

varh in pomočnik. Ohrani me
v svojim svetim strahu, de ni¬
koli nič ne storim ali ne per-
pustim, česar bi se sramovati
mogel.

Ti me povsod vidiš, naj si
bom sam ali v družbi; ti veš
vse, kar se podnevi in ponoči
godi; tebi so celo moje misli in
želje znane. Kako bi se pod-
stopil, pred teboj, o vsigaved-
ni, nar svetejši Bog, kaj hudi-
ga storiti!

In ko bi kdaj začel, nesra¬
men in neposajen biti, bi bil
kmalo hujši in zmeraj manj bi
se sramoval! Ako bi bila sra-
možljivost zgubljena, bi bila tudi
moja čistost in nedolžnost zgub-

137

ljena, ki mi morata vender nar
ljubši biti.

Perzadjati si hočem, svojo
nedolžnost, kakor nar večji bo¬
gastvo, ohraniti. Tode jest sim
slab — in toliko nevarnost imam !
Nevarnosti se hočem ogibati,
kakor le morem; tebe hočem
vedno pred očmi imeti, o Bog!
in v tebe zaupati; ti me boš
gotovo varoval. Za to te prosim
po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu,
našim Gospodu in Zveličarji.
Amen.

Od pridnosti in delavnosti.

Bog hoče, de delamo, se s
pridnostjo lepo in pošteno preživimo
in se pomanjkanja in revšine obva-

138

rujemo. Roke nam je dal, de delati
moremo, in um, de mislimo, kako
de to ali uho storimo. Bog- da, de
vse na zemlji raste, česar potrebu¬
jemo, tode človek mora tudi delati
in pomisliti, kako naj začne, de bo
kaj perdobiti in vživati mogel.

Človek mora svoje storiti, in če
stori, bo Bog gotovo njegovo prid¬
nost žegnal. Človek ima pa zraven
tega tudi še veselje, de ga Bog s
svojim žegnam za delo plača. Ali
ni to že posebno veselje, če more¬
mo reči: „To siin si s svojo prid¬
nostjo zaslužil!“

Kdor rad dela, ta je tudi vesel
in zadovoljili in veči del zdrav. Le¬
nuh in postopač se veči del kislo
derž.i; nikjer nima nič veselja; noč
in dan sta mu predolga. Za nobe¬
no rabo ni in tudi še drugim na-
potje dela: vsi ljudje ga čertijo in
zasmehujejo. Dostikrat se mu tako

139

pergodi, de nima nič jesti, nič vži-
vati. Nihče mu noče pomagati; sli¬
šati mora povsod: „Kdor noče de¬
lati, naj tudi ne je“. Nar hujši je
pa, de lenuha, postopača vsaktere
hudobije napadejo in mikajo. Lenoba
je vsih hudobij začetek. Kdor rad
dela, nima nikoli toliko skušnjav in
perložnost k hudimu.

Postopanje je pa že tudi samo
na sebi greh, kakor vsacimu lastna
vest pove. Zato tudi otroci premož¬
nih staršev ne smejo postopati; Bog
je postopanje vsim ljudem prepo¬
vedal.

Pomisli dobro vse to; vari se
postopanja, bodi priden, delaj in po¬
magaj drugim delati; dopadel boš
Bogu in ljudem.

140

Od laži.

Lagati je gerdo. Gotovo si že
sam kdaj vidil, de otroci, kadar la¬
žejo, barvo na licih spreminjajo, z
jezikam se zaletnjejo , dostikrat se
tresejo, ker se sramovati in misliti
morajo, de je laž gerda in greh —
de je prepovedana. Kdo bi se li ne
sramoval, če ljudje od njega pra¬
vijo : „Lažnik je; njemu ni nič

verjeti!" Res je pa tudi, de se ti¬
sti, ki rad laže, tudi rie bo dolgo
pomišljeval, tudi druge hudobne reči
storiti. Še pregovor imamo : „Kdor
rad laže, rad krade". Oh kakšna
sramota je, če imajo koga za go¬
ljufa, za tatu, za hudobneža!

Laž je pa tudi silno škodljiva.
Rad se je človek navadi. Kdor se
enkrat zlaže, temu se že drugi pot
več ne verjame; tistimu pa, ki se
večkrat zlaže, celo nihče več ne ver-

141

jame. Kako hndo je to ! Kaj hoče
člorek početi, kterimu nihče več ne
verjame ? Kako slabo se mu bo go¬
dilo ! Na pomoč bo klical in nihče
mn ne bo pomagal; terdi naj, deje
v tej ali lini reči nedolžen, nihče ga
ne bo zagovarjal; reče naj, kar
hoče, ne verjame se mu ne, tudi ne,
če ima kaj dobriga namenjeniga.

Kdor se enkrat zlaže, se mora
več ko desetkrat zlagati, de se zo¬
pet izreže: tode še globokeje se
vselej zaplete. Kdor resnico govori,
narložej med ljudmi živi.

Veliko jih je, ki mislijo, de bodo
kak pregrešek z lažjo izgovoriti
mogli. Ali ni laž tudi pregrešek ?
Zapoved veli: Ne laži.  Kdor se
laganja navadi, se ne da poboljšati;
kdor pa svoje napčnosti odkritoser-
čno spozna, je že na poti po-
boljšanja: Bog in ljudje mu od¬
puste.

143

Perzadeni si zgodaj pobolj¬
šati se.

Krivo drevesce ostane krivo,
tudi kadar že veliko zraste; ka-
koršno je, tako ostane. Tako je tudi
s človekam. Če se zgodaj ne po¬
boljša, grehi z njim vred rastejo in
vedno večji perhajajo, Ne misli te¬
daj nikoli: ,,To je le majhen pre¬
grenek \“  O rastel ho s teboj vred
in vedno večji bo. V začetku je
človek nepokorin , potem je svoje¬
glav, — poslednjič terdovraten.

Perzadeni si tedaj, od te nre
zdaj se poboljšati. Posili se, resnica
naj ti bo ; premagaj se , odreci si
sam, kar ni prav. Slušaj svoje
starše in druge dobre ljudi , ki te
opominjajo in svare; vse je k tvo-
jimu pridu.

143

Pomisli pa tudi, kterimu grehu
si nar bolj vdan; pomisli, kako in
kcaj bi se ga mogel posebno varo¬
vali. Obžaluj ga koj, če si ga sto¬
ril in v novic terdno skleni, v pri¬
hodnjič bolj nase paziti. Prosi Boga
večkrat in serčno za pomoč. Gotovo
ti b» pomagal, de se boš poboljšal.

Yc*i feofje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi troje-
dini Bog, Oče Sin in s. Duh,
kteri si vse stvaril, kteri vse
ohraniš, in vižaš, kteri dobro
plačuješ in hudo štrafuješ. Ve¬
rujem, de se je Sin božji včlo-

144

večil, de nas je s svojo smertja
na križi odrešil, in de nas s.
Duh s svojo gnado posvečuj?.
Verujem in terdim vse, kar je
Jezus Kristus učil, kar so apa-
steijni oznanovali, in kar nam
sveta rimska katoliška cerkev
zapoveduje verovati. Vse to ve¬
rujem, ker si ti, o Dog! večna
in neskončna resnica in modrost,
ki ne moreš ne goljufati, ne go¬
ljufan biti. O Dog! stori močnej¬
ši mojo vero.

Kar nam je verovati, je v dvanaj¬
stih členih zapopadeno. Tukaj je:

Verujem v Boga, Očeta i. t. d.

Kratko razloženo.

Verujem, de je Dog s svojo
vsigamogočnostjo nebo in zemljo

145

stvaril in vse z neskončno do¬
broto in modrostjo ohrani in
vlada.

Verujem, de je Jezus Kri¬
stus njegov edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar;

Ki je z nebes prišel, se z
močjo svetiga Duha včlovečil in
od Marije device rojen bil;

Ki je kakor človek iz pokor-
šine do svojiga nebeškiga Očeta
in iz ljubezni do nas terpel in
na križi za zveličanje sveta
umeri;

Kteriga duša je, med tern,
ko je truplo v grobu ležalo,
pred pekel šla, in ki je tretji
dan zopet od smerti vstal.

146

In je šel vnebesa, kjer zdaj
per svojim Očetu, kakor Bog in
človek čez vse povikšan, v ne¬
beški mogočnosti in veličastvu
živi in kraljuje;

Ki bo zopet peršel, vse ljudi
sodit, — ki bo dobre poplačal,
hude pa poštrafal.

Verujem v svetiga Duha, kte-
riga nam je Bog Oče po svojim
Sinu poslal, de nas resnico uči,
v dobrim uterdi in z ljubeznijo
božjo posvečuje.

Verujem, kar je cerkev, od
Jezusa na zemlji postavljena in
od aposteljnov po vsim svetu
razširjena, v vsih časih in na
vsih krajih verovala in učila.
Kakor se tudi pomočkov poslu-

147

žim, ktere je Jezus za naše
zveličanje cerkvi dal; tako bo¬
dem tudi sveto živel in se ob¬
čestva ^gmajne) svetnikov na
tem in na unim svetu vdeležil.

Verujem, de je Bog spokor¬
nim grešnikam dobrotljiv in mi¬
lostljiv in de vsim odpusti, ki se
resnično poboljšajo;

De bodo nekdaj vsi ljudje,
ko bo že njih truplo strohnelo,
zopet od smerti vstali, in de
bodo pobožni večno v nebesih
živeli in se per Bogu veselili,
hudobni pa večno zaverženi in
večno terpeli.

D p a lij e.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o

148

Bog! de mi boš po neskončnim
zasluženji svojiga edinorojeniga
Sina Jezusa Kristusa v tem živ¬
ljenji spoznanje, pravo žalost in
odpušenje mojih grehov, posmerti
pa večno zveličanje dal, in do¬
delil tebe od obličja do obličja
gledati, ljubiti in brez konca vži-
vati. Upam tudi od tebe potrebne
pomoči vse to doseči; upam to od
tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsigamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen.
O Bog! poterdi moje upanje.

Kaj imamo posebno od Boga upati
in prositi, je v Očenasu  zapopadeno.
To je nar lepši in nar boljši molitev,
če se prav moli; ti veš: kdo jo je učil.
Moli tedaj Ocenah  vselej pobožno —
misli, kaj govoriš. Bolje je enkrat prav,
kakor desetkrat slabo.

149

Oče naš.

Kratko razložen.

Vsigamogočni, dobrotljivi Bog,
Gospod nebes in zemlje! Ti si
nar bolj milostljivi Oče vsih ljudi.
Mi vsi smo tvoji otroci. Zato
tudi mi za vse molimo. O de bi
mi Tebe vedno bolj spoznali, in
kakor dobri otroci z ljubeznijo
in s pokoršino prav častili in
slavili!

Pomagaj nam, de bomo zme¬
raj bolj ljubili, kar je dobro, in
tako živeli, kakor nas je tvoj
Sin, naš Gospod in Zveličar z
besedo in z zgledam učil, de se
tvoje kraljestvo na zemlji, pravo
keršanstvo, zmeraj bolj med nami

150

razširja in tudi mi enkrat v ne¬
beško kraljestvo pridemo.

Kar ti hočeš, o Bog! to se
zgodi; hočeš pa samo, kar je
prav in dobro , in vse nar bolje
storiš. Ko bi mi to tudi tako
spoznali, kakor zveličani duhovi
v nebesih, in ko bi se v vsim v
tvojo sveto voljo vdali, bi že
tukaj na zemlji nebesa imeli.

Daj nam, o Oče! sleherni dan
potrebni živež. Ti veš, česar
tvoji otroci potrebujejo, in kaj
nam je koristno — na duši in na
telesu.

Odpusti nam naše grahe; tudi
mi odpustimo vsim, ki so nas
razžalili.

151

Ob času skušnjav nam per-
stopi, de tebe ne pozabimo in
nikoli nič ne storimo, česar bi
se pred teboj, o vsigavedniBog!
sramovati in bati mogli.

Obvari nas narvečjiga, edi-
niga praviga zlega — greha;
potem nam bodo vsi drugi zlegi
k pridu — k večimu veselju in
zveličanju v nebesih. Amen.

Češena si Karija i. t. d.

Cešena bodi, od angela po¬
zdravljena, o milostljiva devica
Marija! Mi se s teboj veselimo
in zahvalimo se Bogu za veselo
oznanilo, ktero ti je angel per-
nesel.

152

Gospod je bil s tabo in ti si
bila z njim. Kakor je on tebe
vodil, tako si mu nasledovala;
Bog je bil tvoje edino veselje,
in ti si Bogu nar bolj dopadla.

Ti si bila nar srečnejši med
vsimi ženami; Mati Sina božjiga?
Jezusa Kristusa, našiga Gospoda
in Zveličarja.

Sveta Marija, mati Božja!
Prosi za nas uboge, grešne ljudi,
de bomo po tvojim svetim zgledu
živeli in enkrat po srečni smerti
k tebi v nebesa peršli. Amen.

Ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca , čez vse, ker si
nar veči dobrota, neskončno po-

153

polnama in vse ljubezni vreden;
ljubim te tudi zato, ker si do mene
in do vsih stvari neskončno do¬
brotljiv. Vošim si iz celiga ser¬
ca, de bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji nar zvestejši
služabniki ljubili in te še ljubi¬
jo ; z njih ljubeznijo sklenem svo¬
jo nepopolnama ljubezen, povik-
šaj jo v meni, o dobrotljivi Go¬
spod ! bolj in bolj. Ker te tedej
resnično in iz serca ljubiti želim,
in si to terdno perzadevam, mi
je iz serca žal, de sim tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse
ljubim, tebe, svojiga stvarnika,
odrešenika in posvečevavca raz-
serdil; žal mi je, de sim grešil,
de sim tebe, svojiga vsigamogoč-

154

niga Gospoda, svojiga nar bolj—
siga Očeta razžalil. Terdno skle¬
nem, vse grehe in vse hude per-
ložnosti zapustiti, storjene pre¬
grehe čedalje bolj obžalovati, in
nikdar ne več zoper tvojo sve¬
to voljo ravnati. Vzemi me spet
za svojiga otroka, in dodeli mi
gnado, ta svoj sklep dopolniti.
Prosim te po neskončnim zasluže-
nji tvojiga božjiga Sina, našiga
Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

155

«1» omisli večkrat pred in med sveto
mašo:

Kaj de je sveta maša.

Sveta maša je nekervava dari¬
tev noviga zakona  — daritev hva¬
le in hvaležnosti, ki Bogu nar bolj
dopade, nar boljši prosivna,  in
spravna  daritev za žive in mertve
•— ravno tista daritev, ktero je Sin
božji na križi svojimu Očetu daroval.

Jezus je peršel na svet, ljudi
greha rešit in zveličat; zato je mogel
veliko terpeti in celo na križi umreti.

156

Ljudje bi bili lahko sčasama nje¬
gove smerti in njegove neskončne
ljubezni pozabiti utegnili. Pa glej,
kaj je Jezus storil, de bi se ljudje
do konca sveta njegove smerti in lju¬
bezni spominjali: Večen spomin
svoje smerti je postavil.

Tisti večer pred svojim terplje-
njem je kakor oče med svojimi otroci
s svojimi učenci večerjal. Nar lepši
nauke jim je dajal. Slovo je od njih
vzel in rekel je , de gre zdaj iz po-
koršine do svojiga nebeškiga Očeta
in iz ljubezni do ljudi, v smert. Po¬
tem je vzel, de bi se svojim učencam
v vedni spomin dal, kruh v svoje roke,
ga je posvetil, prelomil ter rekel:
„ Vzemite in jejte: to je moje
telo, ki bo %a vas dano“.  Ravno
tako je vzel kelh z vinam, ga je
posvetil in rekel: ,, Vzemite in
pite vsi iz njega; to je moja kri,
ktera bo za vas in za njih veliko

157

'prelita v odpušanje grehov“.
Perstavil je pa še zraven večniga
spomina vredne besede: )} To sto¬
rite v moj spomin ! a

Per sveti maši govori rnašnik na
povelje in v imenu, našiga Gospoda
Jezusa Kristusa čez kruli in vino be¬
sede: ,/To je moje telo!—To
je moja kri! u  Jezus Kristus je ta-
daj res pričujoč in se po mašnikovih
rokah — pa nekervavo —- ravno tako
daruje, kakor se je poslednji večer in
potem na križi daroval.

Kako mora tedaj vsak per sveti
maši biti ?

Tako, kakor je Jezus veleval. To
storite v moj spomin !  je rekel.

Misli per vsaki sveti maši z živo
vero na kervavo daritev, na smert
na križi — na ljubezin Jezusovo;
potem boš gotovo tudi sebe — svoje

158

serce in življenje z Jezusam Bogu
daroval.

/. Živi spomin Jezusove dari¬
tve ,  in

2. Darovanja samiga sebe  v
združenji z Jezusam stori edino
pravo in koristno pobožnost per
sv. maši. S tem se nar bolj z
mašnikam, ali Velikovec z Jezu¬
sam zediniš.

Nar boljši in nar koristnejši
maša.

Misli si vselej per sv. maši svo-
jiga Jezusa per poslednji večerji
in na križi, in dobro pomisli, ka¬
ko se je za nas daroval.

Le vervaj !  Vera ti pove, kaj
je Jezus iz ljubezni do nas storil
in terpel, — kako se je na križi
daroval, in kako se per sv. maši
vnovič daruje.

Vervaj in ljubi:  Ljubezin ti po-

159

ve, kaj tudi ti iz ljubezni do Boga
in do Jezusa stori — kako sam
sebe s pobožnim življenjem Bogu
daruj in se tako z Jezusam —
svojo daritev z njegovo zedini.

To darovanje samiga sebe in
združenje z Jezusam in serčno hre¬
penenje po Jezusu v presvetim reš-
njiin Telesu je pravo duhovno  ob¬
hajilo, kteriga per sv. maši nikoli
opustiti ne smeš; to te nar bolj
daritve sv. maše deležniga stori.

Per maši ni na tem ležeče, ka-
košne molitve moliš, ampak kaj do-
briga misliš in skleneš.

Tako per vsaki maši stori.

160

mamim,

Perpravljanje

161

Per sveti maši misli samo v Boga
in v Jezusa. Bog te vidi; on
sliši tvojo molitev in ima dopa-
dajenje nad njo, če le iz dobri-
ga serca pride. Moli tako:

O Bog! zdaj hočeta per ti¬
stim nar svetejšim opravilu biti,
ktero je Jezus Kristus v spo¬
min svoje sinerti postavil. Tvoj
sveti Duh naj me vodi in po¬
krepča, de s pobožnostjo pre¬
mišljujem, kako se je Jezus iz
ljubezni do nas na križi daro¬
val, in de se tudi jest s po¬
božnim življenjem tebi vsiga
vdam in darujem.

6

162

Kadar mašnih pod stopnjami moli.

163

Mašnik se pred Bogam poniža in
ga usmiljenja prosi. Moli tudi
ti s ponižnim sercam in z zau¬
panjem !

O moj Bog! koga sim jest
pred teboj? Slab, grešen člo¬
vek. Ti pak si nar Svetejši,
nar večji Gospod nebes in zem¬
lje — pa tudi naš Oče, Ti od¬
pustiš svojim otrokam, ako se
le poboljšati hočejo. S serčnim
zaupanjem te prosim: Bog, od¬
pusti mi! Jezus, bodi mi mi¬
lostljiv! Preljubi Oče, poboljšati
se hočem, de bom in ostanem
tvoj dobri otrok.

6 »

ffiffiHS2S?SH5ffiH5žSHSH5JSJSHSHS?S252SHS2SHSc|i

164

!52SHSE52SHSESHSaSHSHSEH5HS?SHS2HH5SEHSHSH5HSaSSH5ai

165

Mašnik hvali Boga, se mu za¬
hvali in ga moli. Moli tudi ti:

O Bog! ti si nar bolji Oče.
Od tebe imamo vse dobro; tebi
se moramo za vse zahvaliti. Ti
si svet in imaš le nad dobrimi
dopadajenje; ti si pravičen; ti
plačuješ dobre dela, hude pa
štrafuješ. Mi tebe častimo in
hvalimo; mi tebe molimo, tvo-
jiga Sina in svetiga Duha.
Amen.

166

Dominus vobiskum,

to je: Gospod z vami.

iHSHi 25  SE5ES2SE5HS?SSHHSE5HS2S2SHSSSHSH5J5HSHSESH52SHSHSHSHSE,1

167

Mašnik se zdaj in večkrat k ver¬
nim oberne rekoč: Gospod z va¬
mi! in jih k molitvi opominja.
Moli tudi ti:

Dobrotljivi Bog ! daj nam ,
mi te prosimo, kar nam je na
duši in na telesu treba in ko¬
ristno. Ti nam boš dal, ako
tudi sami išemo, kar nam je
dobro, in storimo, kar tebi do-
pade, po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

168

List.

!5HH5HHffiH5HHHHEH5E5EHH5H5aE5H!

169

Mašnik bere list iz svetiga pisma.
Moli tudi ti z njim:

Daj, o Dog! de bom tvojo
voljo zmirej bolj spoznaval,
spoznano pa vedno bolj natan¬
ko in z večini veseljem spolno-
val. Amen.

170

Evangeli.

!2SHSHSJSE5JSE5ESH5ii5S525HSES25HSHS&SESHSHSESH5H!

171

Masnik bere nekaj iz življenja Je¬
zusovima, ki se evangeli imenuje,
to se pravi: veselo oznanilo, ker
je toliko veselima za nas v tem.
Verni zdaj vsi vstanejo: to po¬
meni, de bodimo perpravljeni,
nauke in izmlede Jezusove po¬
snemati. Zahvali se Bomu, de si
kristjan, in skleni tudi po ker-
šansko živeti.

Nar bolj zamorenio, o Bog!
tvojo voljo iz tega spoznati,
kar nas je Jezus, tvoj prelju¬
bi Sin, učil in kar je storil.
O, de bi tudi njegove zglede
v vsili rečeh posnemal! Potem
boni gotovo dober in zveličan.

172

Kredo.

173

Mašnik nektere dni per maši vero
/moli. Misli tudi ti na poglavitne
resnice in živi po njih.

Verujem v Boga Očeta, ki
je vse stvari), vse ohrani in
vlada.

Verujem v njegoviga Sinu,
Jezusa Kristusa, ki je z ne¬
bes peršei in nas v nebesa
peljati hoče, če ga posnemamo.

Verujem v svetiga Duha, ki
nas k dobrimu razsvetljuje in
poterduje.

Verujem terdno in resnično
vse, kar je Bog razodel in nam
po sveti katoliški cerkvi vero¬
vati ukazuje. Jest moram in
hočem tudi tako živeti, kakor
nam prava vera veleva. Amen.

E5E5H5252S2SE5E5H5H5SSHSi!SH5H52SH5H52S2S!SHSH5Si25

174

Darovanje.

175

MEašnik daruje nebeškimu Očetu kruh
in vino v spomin Jezusove smerti.
Daruj tudi ti z mašnikam samiga
sebe Bogu in moli:

Poglej, o nebeški Oče! z
dojadajenjem na to, kar se bo
po povelji tvojiga Sina s tem
kruham in vinam zgodilo.

Jest se ti darujem in vdam
s celim sercam. Iz ljubezni do
tebe in iz hvaležnosti za vse,
kar si yii po svojim Sinu do-
briga skazal, hočem vsako hu¬
dobijo in zlasti grehe, ktere
sim dozdaj nar večkrat storil,
opustiti. Ta sklep je tebi, o
Bog! gotovo nar ljubši daritev.
Daj mi moč, de bom tudi po
njem živel.

aS2SHSES2SffiESHSESSH52SE25cS2S?S252S2S?SZSaSi Siq

176

Sanktus.

Bi5H5H5H52SHSESHSHSESESHHSHSHSE5HSH5HSHS25ESE5E5ESH5H5žiS3t5zJ3

177

Mašnik verne opominja Boga hva¬
liti in moliti. Moli:

O Bog! jest tebe hvalim
in častim z vsimi stvarmi v
nebesih in na zemlji. Ljudje in
angeli 'te ne premorejo dosti
hvaliti in častiti. Pa če te jest
po otročje in iz vse svoje mo¬
či častim, imaš dopadajenje nad
mojim češenjem, kakor nad hva¬
lo angelov. Poln ponižnosti kli¬
čem z njimi:

Bog! ti si svet in vreden,
de te molimo; čast, hvala in
hvaležnost bodi tebi in (vojimu
Sinu, Jezusu Kristusu! Amen.

H5JSHSHSH5HE5HS152SH55SHS5S2SH5ESiS

178

Spomin za žive.

iasasi

179

Mašnik moli zlasti za duhovno in
deželsko gosposko in pričujoče,
kakor tudi za vse ljudi, in svojo
molitev z molitvijo svetnikov ze¬
dini. To Bogu posebno dopade,
če za svoje bližnje molimo.

Še bolj, kakor hvalne pes¬
mi, dopade tebi, o Bog! če tvo¬
ji otroci na zemlji, kakor tvoji
otroci v nebesih, po bratovski
ljubezni eden za druziga molijo.
Prosim te tedaj, o Bog! za vse
ljudi: požegnaj jih vse! Zlasti
te pa prosim, de mojim star¬
šem in dobrotnikam poverneš,
kar imam dobriga od njih.

Vi svetniki in prijatli božji,
ki ste zdaj per Bogu v ne¬
besih, prosite tudi za nas, de
se bomo s pobožnim življenjem
vredne storili, tudi kdaj k vam
priti!

aarafflffiffiH

180

Povzdigovat\je.

Drugi poglavitni del maše.

181

Zdaj mašnik stori, kar je Jezus v
svoj spomin storiti ukazal: s sve¬
timi besedami kruh v telo, vino v
kri Jezusovo spremeni in njega
ljudstvu pokaže, de molijo sveto
rešnje telo in sveto rešnjo kri.
Misli si živo Jezusa na križi, kako
je iz ljubezni do tebe svojo kri prelil.

Gospod! verujem de je to
tvoje telo,  ktero si iz ljubezni
do nas na križi daroval. Jezus!
jest tebe pričujočiga molim !
Tebi vse svoje življenje da¬
rujem.

Gospod! jest verujem, de je
to tvoja kri , ktero si k odpu-
šanju grehov vsih ljudi prelil.
O Jezus! rajši hočem umreti,
kakor grešiti.

H2S25ZS2S252N5HSH5ffi

183

Po povzdigovanji.

HHSESMESKSEESaESEffiSHHSESEi

183

Moli z mašnikam:

Naj ti, o Bog! ta daritev
dopade, ktero ti z mašnikam
Jezusu v spomin pernesemo, ki
je iz ljubezni do nas umeri.
On je zopet od smerti vstal in
v nebesa šel. Če ga bomo po¬
snemali, nas boš tudi v nebesa vzel.

O Jezus! kako se ti zamo-
rem za tvojo veliko ljubezin
dovolj zahvaliti! Kako bi ne
mogel vsiga rad storiti, kar si
ti nam zapovedal, ki si iz lju¬
bezni do nas toliko storil in
terpel! Studiti, sovražiti moram
vse, kar je greh, če le pomi¬
slim, de si ti svojo kri prelil in
na križi umeid, de bi bil nas
grehov odrešil.

giE5HSH5cS2SH52SHSESH5ESH5E52SHSHSHS2S2E2£H5HSH3HSS5c

184

185

Mašnik moli za mertve. Tudi ti jim
keršansko ljubezin in hvaležnost
pokaži in za nje moli:

Bog! tudi za mertve te pro¬
simo. To našo molitev boš z
dopadajenjem uslišal. Saj jih ti
bolj ljubiš, kakor mi, in vec
storiš, kakor mi vošimo in za-
popademo! — O Bog! daj, de
bodo kmalo popolnama očišeni
in k tebi v nebesa vzeti. O, de
bi kdaj vsi skup peršli!

HHi252!SH5ffiZSH2S

186

Oče nag.

!5H52SESE5HSBSHS2S2SE5ESESH5HSESiSESHS?iESES2SBHSH fi

187

Mašnik oče naš moli. Moli tudi ti
bolj s sercam, kakor z ustini.

Bog! Oče vsili ljudi, Gospod
nebes in zemlje! tebe moramo
čez vse ljubiti in častiti, v vsili
rečeh tvojo sveto voljo spolniti.
Po tem bomo popolnama dovolj-
ni in v nebesih zveličani.

Daj nam, o Oče! kar mi, tvo¬
ji otroci, na duši in na telesu
potrebujemo. Odpusti nam naše
grehe, ktere serčno obžalujemo;
tudi mi vsim odpustimo, ki so
nam kaj žaliga storili. Vari nas
vsiga, kar bi nas k hudimu za¬
peljati utegnilo; vari nas greha,
nar hujšiga zlega. Amen.

cSE35c5HHSHSH.5HSHSE5H5E5EffiSESHSE5H

Obhajilo.

Tretji poglavitni del.

189

Mašnik zavžije Jezusovo telo. Ob¬
hajilo je združenje ali zedinjenje,
ker se v svetim zakramentu z
Jezusam združimo. Obhajaj se
tudi ti v duhu in moli:

Tvoje telo, o Jezus! v po¬
dobi kruha naj me tvoje ne¬
skončne ljubezni opomni. Več¬
krat se hočem te ljubezni spom¬
niti in tudi vsim ljudem dober
biti, de se zmirej bolj s teboj
zedinim. Moja edina želja je,
tebi nasledovati, de bom svoji-
mu nebeškimu Očetu zmirej bolj
dopadel.

E5H5E5H5E5ESE5E525Hffe

190

Blagoslov.

SSESE5ESH5E5ESE5ESE5H5E5E5ESE5ESi515H5H5iB


191

Mašnik ljudstvo blagoslovi. Ako greš
z dobrimi sklepi od maše, si pra¬
vi blagoslov dobil, za kteriga
mašnik prosi in s svetim križem
vsim želi.

Daj nam, o Bog! za kar
mašnik prosi. Blagoslovi nas, o
nebeški Oče! blagoslovi mene,
moje ljube starše in vse ljudi!
Obrani me v dobrim; vari me
hudiga! blagoslovi moje sklepe,
mojo pridnost in vse, kar delam.

Poln zaupanja v tvojo pomoč
se hočem zdaj k svojim opravi-
lam podati in vse storiti, kar je
tvoja volja in kakor ti hočeš;
velikokrat hočem na tebe in Je¬
zusa Kristusa misliti in se tega
spomniti, kar sim si zdaj dobri-
ga namenil. Amen.

•M-

Sveta Maša.

(Za bolj odrašeno mladost j

V v o d,

•d Bog! jest sim zdaj per nar
svetejši daritvi, ktero je tvoj
Sin, naš Gospod in Zveličar,
na križi opravil, in to zdaj po
mašniku po nekervavo ponavlja.
Per tej daritvi hočem na Jezu¬
sovo smert in njegovo neskončno
ljubezin misliti — pa tudi po¬
misliti, kako naj ljubezin z lju¬
beznijo povernem in tudi samiga
sebe tebi, o moj Bog! z Jezu-
sam vsiga — serce in življenje
darujem.

193

Svoje oči k altarju povzdig¬
nem ; pa zopet jih moram na tla
oberniti, če pred teboj, Vsiga-
vedni. Narsvetejši! svojo sla¬
bost in grešnost premislim. Poln
žalosti se na persi terkam. Jest
spoznam svojo krivico; jest ob¬
žalujem svojo nemarnost. Usmi¬
li se me, o Bog! odpusti, o
Oče! svojimu otroku, ki se še
le poboljšati hoče. Gospod,
usmili se nas!

Molitev.

O Bog! brez tvoje pomoči nič
ne zamorem; pa s tvojo milostjo
mi je vse mogoče. Zato te pro¬
sim: užgi moje slabo serce s
svetim streham pred teboj in z

194

ljubeznijo, de se bom greha, nar
večjiga zlega, bal in de bom tebi
s čistim sercam služiti in dopa-
sti mogel, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našim! Amen.

List.

Pavel l.  Korine. 3.

„Ali ne veste, de so vaše te¬
lesa udje Kristusovi ? Ali bote
ude Kristusove v nečisto ober-
nili? — Bog ob vari!"

„Ali ne veste, de je vaše telo
tempelj svetiga Duha, kteriga ste
vi — per kerstu — prejeli, in
de ne služite sami sebi —v hu¬
dim poželenji? — Zakaj vi ste
drago — s kervjo Jezusa Kri¬
stusa kupljeni. Častite in nosite
Boga v svojim telesu!" —

195

O moj Bog; daj mi moč, de
se vselej samiga sebe v časti
imam in dušo in telo čisto in
brez madeža ohranim!

%  a i © 1 1 e e.

1. Peter. 3.

„Vaša lepotija naj ne bo vna¬
nja — ne lišp v laseh, ne zlat¬
nina in lepe oblačila: ampak no¬
tranja naj bo — čistost in dobrota
serca, tih in krotek duh. To vas
naj bolj per Bogu zaljša."

Daj, o Bog! de ne bom bolj
dopadajenja ljudi, kakor tvojiga
iskal!

Evangeli.

Mat. 43.

Tisti čas je rekel Jezus svo-

7 *

196

jim učencam: »Nebeško kraljest¬
vo je podobno zakladu, skritimu
v njivi, kteriga je človek, ki ga
je našel, skril: in od veselja
nad njim gre, in proda vse, kar
ima, in kupi tisto njivo.“

Tak skrit zaklad naj mi bo
nedolžnost in čednost. Ona je
moja edina lepota, moje nar
večji bogastvo, moja nar večji
čast. Samo z njo zamorem, o
Bog! tebi dopasti; samo tisti,
ki so čistiga serca, se bodo s
tabo večno veselili.

Per darovanji kruha in vina.

Svoje serce, o Bog! ti daru¬
jem. Kar je nečisto ali grešno,
ne more tebi, o nar svetejši!

197

dopasti. Ni dosti, de se lepo,
pobožno in čisto obnašam; am¬
pak tudi nobena huda želja ali
grešno nagnjenje mi ne sme serca
omadeževati. Ni dosti, de se le
greha varujem, ampak tudi ne¬
varnosti in perložnosti grešiti se
moram, kolikor morem, ogibati.
To hočem storiti: čuti hočem in
moliti, de v skušnjavo — v grehe
ne pridem; vsili nespodobnih nor¬
čij, vsih nevarnih znanstev in ve¬
selic se hočem varovati; nikoli ne
sme jezik nečiste besedice iz¬
govoriti ali v serce mi priti tako
govorjenje. Sramožljivost in var¬
nost naj me zapeljivosti varu¬
jete.

Ta sklep je tebi, o Bog! nar

198

ljubši dar; de bi ga le spolnil;
daj mi pomoč k temu, o Gospod!
prosim te po Jezusu Kristusu,
našim Gospodu in Odrešeniku.
Amen.

Per Sanktusu.

Ti sam, o Bog! si svet, ves
čist in popolnama.

Ti nam praviš: „Bodite sveti,
kakor sim jest svet!* Ako ravno
ne morem biti tako popolnama,
kakor si ti, si vender hočem per-
zadeti, vedno bolj in čistejši bi¬
ti, de bom tebe z vsimi dobrimi
ljudmi na zemlji in z nar čistej¬
šimi dnliovi v nebesih — vsimi
angeli in svetniki prav hvaliti
in častiti mogel.

199

Per povzdigovanji.

Jezus, ti nedolžno Jagnje
božje! ki si na križi grehe
celiga sveta odvzel, zdaj se
vnovič v podobi kruha daru¬
ješ. Odvzemi tudi moje grehe!
Bodi mi milostljiv!

* « *
v

Jezus! ti si svojo nedolžno
kri za odpušenje grehov pre¬
lil. Očisti me vsiga! Jest no¬
čem nič več — nič več ne
grešiti.

Po povzdigovanji.

Na tvojim križi, o nebeški Zve¬
ličar! spoznam ceno svoje duše;
tukaj še le vidim, kako strašen
zleg je greh. S svojo kervjo si

200

me odkupil, in zdaj bi se zopet
z greham smel od tebe ločiti, se
večno od tebe, svojiga Zveličarja,
ločiti! Ti si za vse ljudi umeri;
in jest bi smel koga z nespodob¬
nimi norčijami in pogovori, z ne¬
sramno obleko, z razujzdanim
življenjem hujšati — nedolžnost
zapeljevati in ti kako dušo, za
ktero si kri in življenje daroval,
zopet iz rok iztergati, in v po¬
gubo, v večno pogubo pahniti!
Tvoja kri bi se smela nad njo —
nad menoj zgubiti — večno zgu¬
biti — z mojo krivico! —

Jest mislim zdaj z mašnikam na
duše v vicah in jih tvoji ljubez¬
ni, usmiljeni Bog ! perporočim.
Kakor zlato se morajo v ognji

301

tudi nar manjših madežev oči¬
stiti, ker nič nečistiga v nebesa
priti ne more.

Ali bi se ne imel tukaj tudi
peklenskiga ognja, ki nikoli ne
ugasne — hudiga červa, ki niko¬
li ne pogine, spomniti? Oh, če
se manjših grehov ne bom va¬
roval , bom kmalo v hujši za¬
bredel ; če kaj storim, kar je
zoper sramožljivost in spodob¬
nost, in mislim: To je le majhna
reč! bom zmirej bolj lahkomiš-
Ijen, prederzen in v dobrim slab.
Zmirej bolj deleč od tebe, o
Bog! se bom pomikal in se brez
milosti tvoje svojimu pogubljenju
— peklu bližal ! —

Iz serca molim: Oče naš! Moj

SOS

Bog in Oče! moje življenje naj
te časti in hvali! Tudi drugim
hočem zgled keršanske spodob¬
nosti in krotkosti dati.

Odpusti mi moje grehe innapč-
nosti. Vsake nevarnosti in per-
ložnosti grešiti se hočem skerbno
ogibati, kolikor morem; kadar
pa ne morem, bodi ti per meni,
de te vedno pred očmi imam.

Očisti me zmirej bolj od gre¬
hov, de se bom zmirej več tvo¬
je milosti in enkrat tvojiga ob¬
ličja veselil. Amen.

Duhovno obhajilo.

O de bi moje serce dosti či¬
sto bilo, de bi te, nedolžno Jag¬
nje božje, z mašnikam vred pre-

303

jeti mogel! O de bi jest vreden
bil, de bi ti, o Gospod! k meni
peršel in stanovitno v meni pre¬
bival! Tode jest nisim vreden!
Pa reci le eno besedo svoje
usmiljenosti, in moja duša bo
zdrava in čista! Očisti me ti!
posveti, pokrepčaj me, de se v
ljubezni ves s teboj sklenem —
de me nobena huda želja , no¬
beno mikanje greha — nič na
svetu od tvoje ljubezni ne loči,
o Ijubeznjivi Jezus!

Konec in žegen.

Vzemi tedaj, o Bog! moje
dobre sklepe z dopadajenjem in
žegnaj me, de bi jih tudi spol¬
niti mogel. O poznam svojo sla-

204

bost in nestanovitnost; toliko go-
rečniši te pomoči tvoje prosim.
Ti si moj nar bolji perjatel in
Oče; vodi in vari me na nevarni
poti mladosti, de bom mogel z
mirnim sercam svoji starosti,
smerti in večnosti naproti iti,
stori me žegna, s kterim čed¬
nost kronaš, deležniga; daj mi
spoznati in okusiti, kolikošno ve¬
selje in zveličanje prava čednost
tukaj — in tam dela! To te pro¬
sim, to upam po Jezusu Kristu¬
su, tvojim Sinu, našim Gospodu
in Zveličarji! Amen.

205

Sveta Maša

Vvod.

Pravični, dobrotljivi Bog! Oče
vsih ljudi, mi tvoji otroci, smo
zdaj v ljubezni in edinosti zbra¬
ni, de bi spomin tvojiga Sina
obhajali, ki se je na križi za
zveličanje tega sveta daroval.
Jezus je za vse ljudi umeri ; zdaj
se pa njegova smert na križi
tukej na altarji nekervavo obha¬
ja za vse, žive in mertve.

Spomin daritve, velike ljubezni
našiga Odrešenika, obudi tudi
našo ljubezin do tebe in do vsih

206

ljudi, de svoje grehe obžaluje¬
mo, vsim, ki so nas razžalili,
odpustimo in tebe, o usmiljeni
Oče! prosimo, de tudi ti nam in
vsim ljudem odpustiš. Gospod,
usmili se nas! Gospod, usmili se
vsili živih in mertvih!

Per darovanji.

Nebeški Oče! mi tebi po maš-
nikovih rokah kruh in vino da¬
rujemo, ktera se bota v telo in
v kri tvojiga Sina, našiga Od¬
rešenika, spremenila. Ponižno in
skesano serce je tebi tudi do¬
padljiv dar. Spoznam svoje grehe
in jih obžalujem; tudi terdno
sklenem, vprihodnjič tudi majhnih
grehov se varovati. Ti boš en-

207

krat, o Bog! drugač sodil, kakor
ljudje zdaj, in kar se nam zdaj
le majhno zdi, bo pred teboj hu¬
do strahovano. Nič nečistiga »e
pride v nebesa. Očisti me tedaj,
o Gospod! očisti tudi duše ver¬
nih v vicah in naj jim bo ta da¬
ritev tolažba in hladilo, in kmalo
naj jih reši iz hudiga terpljenja
in naj jih perpelje v večno ve¬
selje.

Povzdigovanje,

Jezus! molimo te z živo
vero! Usmili se nas! Bodi
vsim milostljiv in usmiljen, kte-
re si s svojo smertjo na kri¬
ži odrešil!

SOS

Jezus! tvoja kri naj oči¬
sti nas in duše tistih, ki so
se že s tega sveta ločili! Je¬
zus, bodi nam in njim Od¬
rešenik per nebeškim Očetu!
Daj enkrat nam, dušam pa
zdaj iz vic kmalo k tebi v
nebesa priti!

Po povzdigovanji.

Mi perporočimo tebi, o Bog!
duše mertvih in te prosimo, usmili
se jih. Ti si njih oče, kakor
tudi naš. Ti jih vse ljubiš, kakor
svoje otroke, in še bolj, kakor
jih mi ljubimo. Pa tudi naša
prošnja ti je dopadljiva, kadar
za nje prosimo, po Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

309

Za duše ranjcik staršev, prijatlov in
dobrotnikov.

Po verni jim, o Bog, na unim
svetu, kar so mi dobriga storili
in zapustili; poplačaj njih zve¬
stobo in skerbnost z večnim ve¬
seljem. Odpusti jim, če so —
morebiti zavoljo mene iz preve¬
like ljubezni do mene se pre¬
grešili ali iz človeške slabosti
kaj zamudili.

Odpusti tudi meni, o Bog! če
sim jih z nepokoršino in nehva¬
ležnostjo razžalil. Perzadeval si
bom prihodnjič, de jim bom tudi
še v grobu ležečim z lepim ve¬
denjem čast delal — njih dobro¬
te k dobrimu obračal, njih nauke
zvesto spolno val. To jim je nar

210

ljubši; to je nar lepši zahvala
za vse dobro, kar so mi storili.

Per obhajilu.

Gospod! nisim vredin, k tvoji
mizi perstopiti, pa vender bi se
rad s teboj, o Jezus! terdno sklenil.

„Bog je ljubezin; kdor v lju¬
bezni ostane, ostane v Bogu in
v njem. u

Čez vse hočem Boga ljubiti in
bližnjiga, kakor samiga sebe. Ta
sveta maša naj me v tem poterdi.
Z ljubeznijo do svojiga bližnjiga
posebno ljubezin do Boga poka¬
žem. Bog hoče, de svojiga bliž¬
njiga ljubim — on tudi vse ljudi
ljubi. Če že mertve, ki jih več
ne vidim, ljubim, kako bi živim

311

svojo ljubezin odrekel, ktere imam
zmirej pred očmi! — Ce Boga
prosim, de bi uboge duše iz vic
rešil: kako bi se prederznil, svo-
jiga bližnjiga z nečistimi bese¬
dami ali norčijami v pekel pahniti!

Sklep.

Naj ti dopade, o nebeški Oče!
molitev tvojili otrok, kakor dari¬
tev tvojiga Sina, in daj nam po¬
moč, de bi se tudi majhnih gre¬
hov varvali, za ktere se morajo
duše tako ojstro in tako dolgo
na unim svetu pokoriti, in de
bomo z lepim življenjem zmirej
k smerti perpravljeni. Saj ne
vemo ne ure ne dneva, kadaj
nas boš ti vsigavedni, pravični

212

Bog! pred se poklical. Zdravje,
moč in čednost ne varujejo smerti.
Naglo in neprevidama utegnemo
tudi mi umreti, kakor toliko dru¬
žil). Daj jim, daj, o Gospod!
dušam vernih večni pokoj, in
večna luč naj jim sveti! Naj po¬
čivajo v miru! Amen.


213

^Spomni se večkrat sraerti in uči
se, kako ti je živeti.

Misli na svoje poslednje reči
in ne boš grešil vekomaj.

Misli zlasti ob času skušnjave ali
kadar te grešiti mika: „Kaj bom
imel od tega, če se hudimu pože¬
lenju vdam? Kako mi bo per sercu,
kadar bo smert peršla? — Kako
dobro mi bo djalo, če bom sain se¬
be premagal?"

Ne pojdi nikoli iz pokopališa, prej-
den za mertve in zase  nisi molil.
Poglej dobro grobe perjatlov in
znaneov; kličejo ti:

Dans meni, jutri tebi;

Dans rudeč, jutri sinerdeč.

214

Poglej dobro trohnene kosti in
Čepine! Bili so, kakoršen si ti zdaj, in
ti boš morde kmalo tak, kakor^ii
so oni zdaj. Dobro jih poglej. Kaj
jim je ostalo od nekdanje lepote,
berhkote in blišobe? Celo nič. Zdaj
so gnjila trohnoba in pešica praha!

Spomni se, o človek! de si
prah in se boš zopet v prah
spremenil!

Litanije

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

215

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
usmili se nas!

S. Marija,

s! Rafael, ’

Vsi sveti angeli in arhangeli,
za nas Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih
duhov, za nas Boga prosite!

S. Janez Kerstnik, za nas Boga
prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za
nas Boga prosite!

S. Mati Božja,
S. devic Devica
S. Mihael,

S. Gabriel,

316

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakop,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakop,

S. Filip, ) za nas Boga
S. Jernej, / prosi!

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evange¬
listi, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učenci Gospodovi,
za nas Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za
nas Boga prosite!

317

S. Janez in Pavel, v 2 05 88
S. Kozma in Damijan, t sag g
S. Gervazi in Protazi, '51 “

Vsi sv. marterniki, za nas Bo¬
ga prosite!

S. Silvester, \

S. Gregor, j

S. Ambrož, f

S. Avguštin, \  za nas Boga

S. Hieronim, j prosi!

S. Martin, l

S. Miklavž, /

Vsi sv. škofje in spoznovavci,
za nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga
prosite!

S. Anton,

S. Benedikt,
S. Bernard,

218

S. Dominik , j za nas Boga
S. Frančišk , j prosi!

Vsi sveti mašniki in leviti, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti mnilii in pušavniki,
za nas Boga prosite!

S. Marija Magdalena,

S. Agata,

S. Lucija,

S. Neža,

S. Cecilija,

S. Katarina,

S. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za
nas Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje,
za nas Boga prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv; usliši nas,
o Gospod!

319

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od nagle in neprevidene
smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse
hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,
Od šibe potresa,

Od kuge, lakote in vojske,
Od večne smerti,

Skoz skrivnost svojiga sve-
tiga včlovečenja,

Skoz svoj prihod,

Skoz svoje rojstvo,

Skoz svoj kerst in sveti
post,

Skoz svoj križ in svoje ter-
pljenje,

Skoz svojo smert in svoj
pokop, /

reši nas, o Gospod

320

Skoz svoje sveto vstajenje, j
Skoz svoj čudni vnebohod, / ^ 3
Skoz prihod tolažnika, sve-; I
tiga Duha, l g,g

V dan sodbe, / ""

Mi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori per-
pelješ,

De svojo sveto cerkev vi-
žaš in ohraniš,

De pastirja apostoljskiga in
vse cerkvene stanove v
svoji sveti veri ohraniš,
De sovražnike svoje svete
cerkve ponižaš,

De keršanskim kraljem in
oblastnikam mir in pravo
enovoljnost daruješ,

De vsimu keršanskimu ljud¬
stvu mir in edinost daš,

231

De nas vse v svoji sveti
službi poterdiš in obderžiš,

De naše misli k nebeškim
željam povzdigneš,

De vsim našim dobrotnikam
večne dari dodeliš,

De duše naše in naših bra¬
tov, bližnjih in dobrotni¬
kov večniga pogubljenja
rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam več¬
ni pokoj dodeliš,

De nas uslišiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ; zanesi nam, o Go¬
spodi

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ; usliši nas, o Go¬
spod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta

222

odjemlješ; usmili se nas, o
Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t. d.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:
O. Teinuč reši nas od hudi-
ga. Amen.

po Litanijah per popoldanji službi Božji
ob nedeljah in praznikih, kteri niso ma¬
tere Božje.

K svetlmu rešuj imu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno J

V. Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

223

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečud¬
nim zakramentu spomin svojiga
terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojiga
telesa in tvoje kervi tako častiti,
de sad tvojiga odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogam Očetam v edi¬
nosti svetiga Duha Bog veko¬
maj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog
in nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje
neskončne milosti naše reve in
nadloge. Usmili se vsih vernih
kristjanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, grešni-
kam voljno v roke dal in tudi
svojo drago kri na lesu svetiga

224

križa prelil. Po tem Gospodu Je¬
zusu odverni, milostivi Oče! za¬
služene šibe, sedanje in prihod¬
nje nevarnosti, punte, vojske,
kugo, lakoto, dragino, bolezni in
vse žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika, našiga Pa¬
peža I., in vodi ga po poti več-
niga življenja, de bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi prijetno, želel,
in z vso močjo storil.

O Bog! pastir in vižar vsih
vernikov! glej milostivo na svo¬
jiga služabnika našiga škofa I.,
ki si ga pastirja naše škofije
postavil; dodeli mu, de tistim,
čez ktere je postavljen, z bese¬
do in z djanjem k dobrimu služi,
in tako s čedo, ki mu je zroče-
na, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, do¬
deli svojimu služabniku, nasimu

cesarju I., svojo moč, s ktero
se sovražnik premaga, spoznati
in častiti, de bo, ker je iz tvo¬
je volje cesar postal, tudi v tvo¬
jim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim do¬
brim duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, de nas bodo
na vse to napeljevali, kar zamore
k tvoji Božji časti, k našimu zve¬
ličanju in k miru in k sreči vsiga
keršanstva perpomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de
nam je prositi, za svoje prijatle
in neprijatle, za zdrave in bolne,
za vse žalostne in revne kristja¬
ne, za žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mertve,
in se usmiliš vsih, ktere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, de vsi, za
ktere smo se namenili moliti, kteri

226

so še per življenji ali pa so se
že s sveta ločili, na prošnjo vsili
tvojih svetnikov od tvoje dobrote
odpušenje vsili svojih grehov do¬
sežejo.

Dodeli nam, o Bog miru ! pravo
edinost v veri brez vsiga raz-
dertja in ločitve. Preoberni naše
serca k pravi pokori in k pobolj-
šanju našiga življenja. Užgi v
nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravič¬
nosti, de ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji in smerti
prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno perporočeno,
o Gospod! vse naše djanje in ne¬
hanje, naše delo in opravilo, na¬
še življenje in naša smert. Daj
nam tvojo milost tukaj vživati in
tamkej z vsimi zvoljenimi doseči,
de te bomo v večnim veselji in
zveličanji hvalili in molili. To

237

nam dodeli, o Gospod, nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu, tvojim
ljubim Sinu, Gospodu našim in
Odrešeniku, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetiga Duha
Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej
per nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Cešena si Ma¬
rija i. t. d. (petkrat.)

Lavietanske litanije

¥ iast freSIste Bmee

(Ob praznikih Matere Božje
in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

8 *

238

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
usmili se nas!

S. Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati Ijubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga stvarnika,

s

P

S

P

V)

o

era

p

o

5 »

339

Mati našiga odrešenika.
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica hvale vredna.
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našiga veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti.
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Perbežališe grešnikov.
Tolažnica žalostnih,

za nas Boga prosi!

230

Pomoč kristjanov.

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Kraljica brez madeža izvir-
niga greha spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta

odjemlješ; zanesi nam, o Go¬
spod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta

odjemlješ; usliši nas, o Go¬
spod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta

odjemlješ: usmili se nas, o
Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t.  d.

za nas Boga prosi!

231

Molitve.

K presvetimu rešnjimu
Telesu.

[Kadar je izpostavljeno].

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nim zakramentu spomin svojiga
terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojiga
telesa in tvoje kervi tako častiti,
de sad tvojiga odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

232

K sveti Devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaver-
zi naših prošinj v naših potre¬
bah, temuč reši nas vselej od
vsili nevarnost. O častitljiva in
žegnana devica; naša gospa, na¬
ša srednica, naša besednica, na¬
ša pomočnica. S svojim Sinam
nas spravi; svojimu Sinu nas
perporoči; svojimu Sinu nas iz¬
roči.

V. Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabni-
kam, prosimo, Gospod Bog! de
redno zdravje na duši in na te¬
lesu vživamo; in de bomo po

333

častitih prošnjah presvete Ma¬
rije, vselej device, od sedanje
žalosti rešeni, in večniga veselja
deležni.

Od I. nedelje po binkuštih
do I. adventne nedelje.

v

Cešena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upa¬
nje naše, bodi češena! K tebi
vpijemo zapušeni Evini otroci:
k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, ober-
ni tedaj, naša pomočnica! svoje
milostive oči v nas, in pokaži
nam po tem revnim življenji Je¬
zusa, žegnani sad svojiga telesa;
o milostiva, o dobrotljiva, o slad¬
ka devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

834

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki
si dušo in telo častite device ma¬
tere Marije, de bi vredno pre¬
bivališč tvojiga Sina biti zaslu¬
žila, s perpomočjo svetiga Buha
perpravil; daj, de bomo, ki se
njeniga spomina veselimo, po
njenih milostivih prošnjah od
prihodnjih zlegov in večne smerti
rešeni.

K svetimu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kteriga je postavil Gospod čez
svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Be bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod!
zasluženje ženina tvoje presvete

335

matere Marije pomaga, de, kar
naša slabost ne premore, nam
bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno.

Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo,
razveži po svoji milosti naših
grehov vezi, in ohrani po proš¬
njah svoje izvoljene matere, lju¬
be device Marije, in vsili svojih
svetnikov nas, svoje služabnike,
naše dobrotnike in naše pohiš¬
tvo v vsi svetosti; tudi očisti
vso našo rodovino in naše pri—
jatle od hudobe in grehov, in
napolni jih z lepimi čednostmi;
dodeli nam mir in zdravje, od-
verni od nas vidne in nevidne
sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in
dobro letino, skaži milost našim

236

prijatlam in neprijatlam, in ob-
vari to faro z vsi mi, kteri v njej
prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji; in do¬
deli inilostivo vsim vernim ker-
šenikam, živim in mertvim, v ne¬
beškim kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvari našiga pa¬
peža I., našiga škofa I., našiga
svetliga cesarja I., in vso našo
duhovsko in deželsko gosposko,
in vse keršansko ljudstvo vsih
nadlog in vsiga zlega. In tvoj
žegen pridi z nebes doli na nas;
in bodi vselej nad nami. Po Go¬
spodu našim Jezusu Kristusu,
Sinu tvojim, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetiga
Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej

per nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Cešena si Ma¬
rija i. t. d. (petkrat.)

83 ?

Od pokore.

Ako si smerten greh storil, o ne
mudi se ne en migljej, s sercnint
obžalovanjem iz ljubezni do Bo¬
ga  in ob pervi perložnosti v zakra¬
mentu pokore zopet božjo milost za-
dobiti — sicer je vse, kar med tem
dobriga storiš, za večnost zgublje¬
no in tudi tvoja duša je večno po¬
gubljena, če med tem umerješ.

Spovej se večkrat, in če imaš
tudi le majhne grehe, se hiti spo¬
koriti in jih objokovati; ker tudi maj¬
hni grehi razžalijo Boga in zapelje¬
jo , ako jih vnemar pušaš , kmalo v
večji grehe, kakor bolezin srnert
perpelje.

Pojdi pa k spovedi vselej dobro
perpravljen in

338

Pokliči svetiga Duha na pomoč.

Ce imaš res resnično voljo se spo¬
vedati in poboljšati, ti bo Bog go¬
tovo tudi pomoč dal. Prosi ga za
to iz serca:

Moj Bog! zdaj se hočemo spo¬
vedati, in prav spovedati.  Pa
brez tvoje pomoči ne zamorem
nič! Pomagaj mi! Sveti Duh!
razsvetli, vodi in uterdi me, de
svoje grehe prav spoznam, jih
obžalujem, se jih odkritoserčno
spovem in se resnično poboljšam.
Zato te prosim po Jezusu Kri¬
stusu, našim Gospodu in Zveli¬
čarji. Amen.

Sprašaj svojo vest.

Če svojih grehov ne spoznaš, se
tudi poboljšal ne boš.

Ti že sam veš, kaj je greh, kaj
ni prav, če svojo vest prav na tan-

[

339

ko — po zapovedih božjih in cer¬
kvenih sprašaš. Premišljuj dolgo in
dobro, kako si v mislih, z željami,
z besedami, v djanji grešil; in sicer

Zoper Boga.

Kako si svojo zadnjo spoved opra¬
vil ? — Ali si se dosihmal kaj po¬
boljšal? — Ali si naloženo pokoro
natanko opravil?

Kako si svojo zjntranjo in večer¬
no molitev opravil? — Ali si tudi
po dnevu večkrat v Boga mislil?

Ali nisi nikoli zoper Boga mer-
mral? njegovimu svetimu imenu ali
družim svetim rečem nečast storil?
Nisi nikoli klel, se rotil?

Kako si se v cerkvi zaderžal ?
Ali se nisi nepotrebama okrog ozi-
ial, poslušal, kaj drugi govore, ali
celo sam govoril in torej tudi druge
motil in pohujšal? Ali si bil per
maši s spodobno pobožnostjo (an-

240

dohtjo) — ter se spomnil Jezusove
smerti na križi? — Ali si poslušal
zvesto pridigo in keršanski na#k
— k svojimu pridu?

Kako si nedelje in praznike —
zlasti popoldne in zvečer praznoval?

Ali nisi nikoli zoper božjo usmi¬
ljenost ali celo s prederzno mislijo
grešil: v Saj se lahko zopet spo¬
vem  P“

Zoper hližpjiga.

Kako si bil proti svojim staršem
in predpostavljenim? Ali jih nisi z
nepokoršino — s slabim zaderža-
njem žalil?

Ali nisi bil nevošljiv, togoten ali
serdit?

Ali nisi druzih zaničeval, zasme¬
hoval, ali z njimi slabo ravnal? Jim
kaj hudiga pervošil?

Ali nisi nikogar z gerdimi primki
razžalil? Nikogar po krivim tožil,

241

pomanjševal ali černil? Ali nisi ne*
znanih pregreškov brez potrebe in
prida — le iz lahkomišljenosti in
ošabnosti, ali celo iz hudobije in hu-
doželjnosti razglasil?

Ali nisi nikoli lagal ali goljufal?

Ali nisi drugim škode delal -—

— nisi nič ukradel ali spridil —
ali k te mu pomagal — k temu mol¬
čal, ko bi bil lahko kaj taciga
odverniti zamogel ?

Ali nisi pohujševal — z nečistim
pogovori ali pesmimi, z nesramno
nošo ali vedenjem ? Ali nisi nikogar
k grehu navajal — dražil — ne¬
dolžnosti zapeljeval? Ali se nisi z
molčanjem ali z dopodajenjem ptu-
jih grehov kriviga storil ?

Ali nisi družili iz nevošljivosti —
čednost in spodobnost zasmehovaje

— v dobrim zaveral ?

243

Zoper samiga sebe.

Ali nisi radovoljno  kaj nečistima
mislil? Ali nisi radovoljno — kaj
nečistima gledal, pohujšljivih pogo¬
vorov poslušal, z nevarnim znan-
stvam k temu perložnosti dajal ? Ali
nisi res še v bližnji nevarnosti in
perložnosti k grehu?

Ali nisi kaj pregrešniga želel?
Ali nisi greha iskal?

Ali nisi nič storil ali dovolil, ce¬
sar bi se pred Bogam in samim se¬
boj sramoval in bal?

Ali nisi bil nezmeren v jedi in
pijači ?

Ali nisi nič po nepotrebnim — z
igrami ali v obleki zapravljal?

Ali nisi bil len per delu ?

Ali nisi nič opustil, kar bi bil
zamogel in mogel storiti?

V kterih rečeh si nar bolj slab ?

343

Obžaluj grehe in skleni, nič
več ne grešiti.

Kesanje ti mora iz serca priti, in
žal ti mora biti posebno zavoljo
Boga.

Pomisli tedaj, de je Bog nar večji,
nar bolj ljubezni vredna dobrota, de
je tvoj nar boljši Oče — in de je
greh zaničevanje Boga, strašna ne¬
hvaležnost in nepokoršnost do Bo¬
ga; tedaj nar veči razžaljenje božjo.

Obudi poprej v sercu ljubezin do
Boga. Potem bo obžalovanje se sa¬
mo v tebi vnelo in ti gotovo iz
serca peršlo, in tako boš zdihoval:

Moj Bog! ti si nar veči do¬
brota; tebe bi mogel čez vse
ljubiti! — pa kako sim te lju¬
bil?— Ti si moj nar boljši Oče,
jest sim tvoj otrok: — pa kak¬
šen otrok! — Kako ti jest mo-

244

rem dopasti? Jest sim tebe s
svojimi grehi, z nehvaležnostjo
in z nepokoršino razžalil! Spo¬
znam to in iz serca obžalujem.

Usmiljeni Oče! odpusti mi za-
volj Jezusa; perzanesi svojimu
otroku, ki se resnično poboljšati
hoče. Terdno sklenem s tvojo
pomočjo se poboljšati, vsakiga
prostovoljniga greha in tudi per-
ložnosti k grehu se ogibati, ko¬
likor mi je mogoče.

Pomisli tudi, kaj , kje, kdaj  in
kako  si narvečkrat grešil. Spoved¬
nik ti bodo pdmagali in te podučili,
kako se boš poboljšati mogel. Ka¬
dar boš ves dobro perpravljen, poj¬
di k spovedniku in prosi jih za
žegen

245

Spovej in spoznaj svoje grehe.

Ne zamolči nič iz boječnosti ali
napčne sramožljivosti. Spovednika
se ti ni bati; veselje ima, če vse
odkritoserčno poveš, kar si grešil.
Sramuj se grešiti, pa spovedati se
nikar ne sramuj; zakaj to kaže in
pomaga k poboljšanju, če se ne
sramuješ. Saj spovednik tudi ni¬
komur povedati ne smejo, kar se
spoveš; njim je le na tvojim pobolj-
šanji ležeče.

Ce prostovoljno kaj veliciga ali
kaj gerdiga zamolčiš, ti tvoja spo¬
ved nič ne pomaga — še veči greli
— rop božji storiš;— tudi spoved¬
nik ti ne morejo pomagati. Enkrat
boš mogel vender le povedati, in če
dalj časa odlašaš, bolj težko te bo
stalo; povej raji zdaj koj ! Oj kako
lahko ti bo per sercu, ako se ske¬
sano spoveš!

246

Povej knj per začetku spovedi,
če si morde kdaj per spovedi kaj
gerdiga zamolčal, ker si se bal, ali
če se nisi prav, brez kesanja, brez
terdniga sklepa se poboljšati, spo¬
vedal.

Sicer pa povej koj, ko se začneš
spovedovati, kdaj si se poslednjič
spovedal, kaj si od tistihmal hudiga
storil. Le odkritoserčno se obtoži.

Spoved naj bo kratka; opusti vse,
kar k spovedi ne gre; ne imenuj
nepotrebama druzih po imenu; sam
sebe toži in ne druzih.

Če dvomiš (cviblaš), če je to
ali uno greh ali ne, poprašaj spo¬
vednika. Ne ustraši se, če te kaj
prašajo, dobro ti žele; le svetovati
in pomagati ti hočejo.

Poslušaj poslednjič dobro, kaj ti
spovednik pravijo, kaj imaš v prihod¬
nje storiti, kaj opustiti.

247

Po spovedi.

Obadi še enkrat kesanje nad svo¬
jimi grehi in ponovi svoj sklep. Sto¬
ri , kar so ti spovednik ukazali, in
ne pozabi njih naukov in opomino-
vanja. —

Pokora ali zadostovanje za greh
pa ne obstoji samo v kakih molitvi¬
cah, ktere za pokoro dobiš. Resnič¬
no se moraš tudi poboljšati. Tudi
moraš vse poravnati in nadomestiti,
kar še poravnati in nadomestiti mo¬
reš. Storjeno škodo drugim popla¬
čaj. To gre k zadostovanju za greh.

Molitev po spovedi.

O Bog! li si mi grehe odpu¬
stil. Ti imaš zopet dopadajenje
nad menoj, kadar se poboljšam.
Res se hočem poboljšati, tudi

348

vse opustiti, kar bi me k hudi¬
mi! zapeljati utegnilo; po spo¬
vednikovim svetu se hočem rav¬
nati in se večkrat spomniti, de
si vsigapričujoč in vse veš, kar
storim ali mislim. Daj , o ljubi
Oče! de ti bom v prihodnje tvoj
dobri, pokorni otrok, po Jezusu,
tvojim Sinu, našim Gospodu in
Zveličarji. Amen.

«49

Od svetiga obhajila.

Če res Boga ljubiš in za svoje
boljšauje skerbiš, ne boj se zavolj
svojih vsakdanjih slabost, ki jih ob¬
žaluješ in odpraviti želiš, k sveti-
mu obhajilu perstopiti. Ponižaj se
pred Bogara in zaupaj v Jezusa.
Ravno per sv. obhajilu boš moč k
dobrimu in dušni pokoj zadobil.

Misli si per sv. obhajilu vselej
prav živo, kar si per sveti maši v
teh bukvicah bral, Jezusa per zad¬
nji večerji in na križi; spomni se
njegove daritve — njegove smerti
in daruj sam sebe, svoje serce in
življenje z Jezusam združen Bogu.

Vervaj  in ljubi!  in vredno se
boš k svetima obhajila perpravil.

250

Molitev pred sv. obltajilani.

Perstopim k tvoji mizi, o Je¬
zus ! Sej si nas ti sam povabil
ter rekel: Pridite k meni vsi,

kteri se trudite in ste obteženi,
in jest vas bom poživil Ivo- k
tvoji mizi perstopim, očitno po¬
kažem, de v tebe verujem, ako
te ravno ne vidim.

Verujem, o Gospod! de pod
podobo kruha tvoje telo z me¬
šam in kervjo, kakor Boga in
človeka prejmem. Ti si sam re¬
kel : „To je moje telo!  — To
storite v moj spomin !“  To je
tvoje telo, ktero si za nas na
križi daroval; to je večni spo-

251

min tvoje ljubezni, po kteri z
nami terdno združen biti hočeš.

Koga smem vse od tebe, o
ljubi Zveličar! upati,  ki si svoje
telo za nas v britko sinert dal
in ga še našim dušam v živež
in v zastavo večniga življenja
daješ. Ti si sam rekel: „Iidor
ta kruh  ( vredno ) je, bo večno
Uvel!“

Kako neizrečeno si ti nas lju¬
bil, o Jezus! „Nihče nima u ,
kakor si sam rekel, „večji lju¬
bezni, kakor, kdor za svoje
perjatle umerje. u  Ti si svoje
življenje na križi za svoje so¬
vražnike — za nas dal, ki smo
še grešniki bili.  Kako bi tebe

282

ne ljubil, o ljubeznjivi Jezus! pa
kako malo te vender ljubim! Kaj
storim, kaj terpiin iz ljubezni do
tebe, ki si za me toliko storil in
toliko terpel? — Kako mlačen
sim jest v ljubezni božji — v
ljubezni do svojiga bližnjiga! —
In vender bi se mogel s teboj,
o Jezus! ves v ljubezni združi¬
ti, kakor zdaj ti svoje telo z
menoj združiš! Tode jest nisiin
vreden, de ti v moje grešno ser¬
ce prideš; — pa reci le z be¬
sedo svoje usmiljenosti, in moja
duša bo ozdravljena.

Jezus! tvoje nar svetejši telo
naj očisti, uterdi in ohrani mojo
dušo v večno življenje!

253

Po svetim obhajilu.

Jezus! ti si per meni; ti moj
božji perjatel in odrešenik, moj
Gospod in moj Bog!—ti si per
meni; kaj sim jest pred teboj?
Molim te v nar globokejši po¬
nižnosti !

Zahvalim se ti za veliko mi¬
lost, ktero si mi skazal. Kaj je
zamogla tvoja ljubezin še več
dati in storiti ? Kako ti hočem
ljubezin verniti ?

Moje serce hočeš ti od mene
' imeti, moje celo serce. Kakor si
se ti vsiga za me daroval, se
moram tudi jest tebi darovati —
samo tebi živeti, ki si iz ljubezni
do mene umeri. Samo ti v meni

354

živi — tvoj duh, duh svete lju¬
bezni naj moje celo serce oživi
— tvoj svet zgled naj se iz vsili
mojih besedi in del kaže. To
bodi moja hvaležnost, to bodi
sad moje molitve.

Iz ljubezni do tebe terdno
sklenem, vselej kakor prav krist¬
jan živeti. Uans ponovim oblju¬
bo , ki sim jo per svetim kerstu
storil: Jest se odpovem hudiču,
vsimu njegovimu napuhu, vsim
njegovim delam — vsimu grešni¬
ma veselju —• vsim nevarnim
zuanstvam in veselicam. Vse ho¬
čem zvesto spolniti, kar sim per
spovedi obljubil.

Ali koliko sklepov sim že na¬
redil— in kako malo sim jih spol-

355

nil ? Pa kaj bi se še le zgodilo,
ko bi ne ponavljal večkrat svo¬
jih sklepov per spovedi — ko
bi ne šel večkrat k tvoji mizi
in ko bi se ne poživljal večkrat
z nebeškim kruliam ? O moj Je¬
zus! pokrepčaj mojo dušo s svo¬
jim svetim telesam, daj mi po¬
moč zoper skušnjave k grehu,
pomoč k poterpežljivosti v nad¬
logah in v terpljenji, k stano¬
vitnosti v dobrim do konca živ¬
ljenja. Ti si sam rekel: „Kdor
moje meso je, in mojo kri pije ,
ostane v meni in jest v njem. u

O ostani v meni, jest ostanem
v tebi! Nič, kar nič naj me več
ne loči od tvoje ljubezni.

Dan svetiga obhajila naj ti bo

256

dan veselja in praznik. Veseli se
v Gospoda in pokaži tudi drugim,
kako veselje je to za dušo, kadar
se z Jezusam združi.

Živi pa tudi sveto ta sveti dan.
Ponovi svoje dobre sklepe in beri
lepe duhovne bukve. Zlasti pa beri
sledeče:

Koristne nauke in opominovanja

zlasti pa na dan sv. obhajila.

I. Za mladost sploh.

Nič ne čislaj in ne hrani bolj
skerbno, keršanska mladost! ka¬
kor svojo nedolžnost,  čistost
serca. Nar lepši lepota tvoje sta¬
rosti je ona — tvoje nar večji
bogastvo na zemlji. Ona ti da

257

veselo serčnost, moč in življe¬
nje, ona ti perpravlja pravo ve¬
selje; ljudem in Bogu te dopad-
Ijiriga stori — in na unim svetu
te lepa, neminljiva krona pred
sedežem nedolžniga Jagnjeta
čaka.

Nečistost  je pa gnusoba pred
Bogam in pred vsimi poštenimi
ljudmi; zdravje spodkopuje in
življenje krajša; hudo očitanje
vesti, sramota, revšina so njeni
nasledki — že na tem svetu;
pa še veči gorje nečistima člo¬
veku na unim svetu, ker ne
pojde v nebeško kraljestvo !

Oh! nedolžnost enkrat zgub¬
ljena — je večno zgubljena —
tudi z nar skrivnejšim greham —

253

že s pervim dovoljenjem v kako
grešno veselje!

Ako hočeš ti, ljuba mladost!
svoje nar večji bogastvo, svojo
nedolžnost obvarovati, ter časni
in večni nesreči oditi; živi po
lepim nauku svojiga Zveličarja:
„Cujte in molite, de v skuš¬
njavo ne padete !“  Mat. 26,41.
Torej

Č n j!

1. Dobro pazi, kaj se v tebi
in okrog tebe  godi.

Ti imaš svoj predragi zaklad
v slabi posodi. Nar bolj nevar-
niga sovražnika imaš sam v sebi
— ta je perrojeno nagnjenje k
hudimu, telesno poželenje, ki ti
greh tako mikaven kaže, de Bo-

289

ga in vsiga pozabiš , kar bi te
imelo greha varovati.

Zateri tedaj koj pervo nečisto
nagnjenje; zoperstavi se koj
v začetku skušnjavi. Ugasni
iskrico, dokler večji ne postane.
Verni se koj od tacih reči, ki ti
hude misli delajo; oberni svoje
oči od njih; počni kaj druziga;
zapusti kraj, osebo (jjeršono),
reč, ktera ti je nevarna.

Ako v sebi nagnjenje čutiš,
kteriga bi nikomur lahko — brez
sramote razodeti ne mogel: te
že ravno to opominja, de svoji-
mu spovedniku serce odkri. Kdor
je oslepljen, si ne more sam ne
svetovati, ne pomagati. Prosi Bo¬
ga, de te razsvetli.

9 *

360

2. Ravnaj se skerbno in zve¬
sto po svoji vesti, notranjim
glasu; bodi zelo zelo sramožljiv v
mislih, v besedah in v vedenji,
kakor tudi v obleki. Ako je sra-
možljivost zgubljena, je vse
zgubljeno.

Ne imej tega za kako majhno
reč, ako je le nekoliko spodob¬
nosti nasproti. Ne misli nikoli:
„To ni tako napčno ali: „Le
toliko hočem; več pa ne.“ O
tvoja slabost bi se čedalje bolj
narašala; ti bi bil čedalje bolj
lahkomišljen in prederzen; ti bi
se čedalje bolj od Boga in nje¬
gove milosti odmikal. Kdor že
pada, tudi gotovo pade. Nikoli
ne zaupaj v samiga sebe preveč;

361

pred in globokeje boš padel,
kakor se nadjaš. Ne dovoli v
začetku vsaki skušnjavi, vsaki
nevarnosti; če ne, bo prepozno ;
ti si preslab, pogubiš se.

3. Vari se skerbno ,  de sam
svojiga sovražnika, hudiga nag¬
njenja s svojimi očmi, s posluša¬
njem pohujšljivih pogovorov ali
pesem, z branjeni gerdih bukev
— ali kakor bodi koli, ne zbu¬
diš. Vari se vsili nemarnih nor¬
čij, vsili nespodobnih pesmic, kvant
in burkov. Ne smejaj se, neka¬
ki dopodajenja nad tacimi rečmi.
Derži se raji zmirej modro, opo¬
minjaj razujzdane ljudi molčati
ali pa pogovor na kaj druziga

868

obračaj. Zapusti jih, če nič ne
pomaga.

4. Bodi spodoben in sramož-
Jjiv, tudi če si sam. Spoštuj sa-
miga sebe, ker si ud Jezusa
Kristusa, tempelj božji. Bog vse
vidi.  Ne stori nič, česar bi se
sramovati mogel.

o. Vadi se že v mladosti sam
sebe po keršansko zatajevati.
To je potrebno; odtergaj si več¬
krat prostovoljno nekoliko jedi
in pijače, spanja, govorjenja,
pogledovanja in poslušanja —
tudi perpušeniga veselja. Uči se
v malih perpušenih rečeh pre¬
magovati samiga sebe,  de se
boš v težjih premagati mogel,
kadar ti bo treba, si kako ne-
perpušeno veselje odreči.

263

6. Vari se postopanja,  ki je
vsih hudobij začetek. Počni tudi
ob praznikih kaj koristniga, de
ne boš imel perložnosti, se s hu¬
dimi rečmi ali mislimi pečati.
Kadar po noči spati ne moreš,
misli, de je Bog povsod priču¬
joč, de mora vsak umreti, misli
na večnost — moli. Ne leži —
tudi ob praznikih nikoli, iz lenobe
ali mehkužnosti v postelji, če je
čas vstali. Če se že per vsta¬
janji ne moreš premagati, kako
se boš podnevi premagal, kadar
velike skušnjave pridejo!

7. Vari se nevarnosti  — per-
ložnosti grešiti, kolikor moreš.
Žeto je greh, če se prostovolj¬
no in lahkomišljeno v kako ne¬
varnost podaš.

264

Beži pred hudobno družino;
bolj nevarna in kužna je kakor
kuga. Večidel mlade ljudi slaba
tovaržija spridi — ob nedolžnost
perpravi. Kdor pride med vol¬
kove, mora z njimi tuliti.

Ne daj se zapeljati ali nago¬
varjati; ne poslušaj hudobnih
ljudi, če ti pravijo, de to ali uno
ni greh. Saj sam veš, kaj ni
prav; vest ti pove. Ako nedolž¬
nost in čednost zasmehujejo, se
ne daj premotiti; v sercu te mo¬
rajo vender še čislati in se sami
sebe sramovati.

Hudih zgledov  ne posnemaj •
zapeljejo. Ne misli nikoli: „Saj
drugi tudi tako delajo!“ Če se
drugi v brezno zagreznejo, ali

265

se hočeš ti tudi ? Kar ni prav,
ne more prav biti, ko bi tudi
vsi  to delali. Široka cesta, pravi
Jezus , po kteri veči del ljudi
hodi, pelje v pogubljenje.  Per-
zadevaj si raji po ozki stezi v
nebeško kraljestvo priti.

8. Večidel per vsih zbirališih
in razveseljevanjih mladih ljudi
se vse nespametno  godi. Per
plesanji  nedolžnost obledi, domu
grede k grobu hit i-, pijančevanje
spodkopuje zdravje in premo¬
ženje, vasovanje — ponočevanje
pelje v pekel.

9. Z osebami druziga spola ne
hodi nikoli sam, ne bodi nikoli
preveč z njimi perjazen. Ognja
ne k slami! Ako ravno v začet-

266

ku nič hudiga v sercu nimaš;
tvoja čednost je vender v ne¬
varnosti.

Večidel posvetna ljubezin ža¬
lostno mine — z greham. Iz
grešniga znanstva nikoli srečen
zakon ne pride. Kako se zamo-
rejo taki zakonski ljudje resnič¬
no ljubiti in čislati ? Kakšen iz-
gled bodo taki kdaj svojim otro-
kam zapustili ?

10. Če si v kaki zavezi — v
kaki hiši ali službi, kjer se na¬
peljevanju k grehu skorej ubra¬
niti ne moreš, jo zapusti, pred
ko moreš; naj velja, kar hoče:
biti mora!  To bi bila nar bližji
perložnost k grehu, v kteri bi
brez greha ostati ne mogel. Pojdi

367

tedaj proč, odtergaj se — in
zaupaj v Boga; on te ne bo
zapustil. Kar boš pa iz ljubezni
do čednosti — do Boga storil,
se ti bo gotovo še v tem živ¬
ljenji — in v unim večno dobro
povernilo! Bog ti bo vse po¬
plačal.

Cuj tedaj, vari se nevarnosti;
to je nar pervo in nar bolj po¬
trebno. Ouj in

IH o 1 it

Ko je enkrat učencam serce
upadlo, so Jezusu rekli: Kdo
more per tacih nevarnostih, v
tacili skušnjavah zveličan biti ?
In on jim je odgovoril: „Kar

je ljudem nemogoče, to je Bogu
mogoče.“  Luk. i , 8.

268

O ljuba mladost! ti se sama
ne moreš varovati; torej se der-
ži Boga: moli, prosi ga večkrat
in serčno, de te s svojo dobrot¬
ljivostjo in vsigamogočnostjo va¬
ruje in ti pomoč da, de bi čul in
se za-nj bojeval.

Dokler boš rad in pobožno
molil, Bog gotovo ne bo perpu-
stil, de bi grešil. Kadar pa člo¬
vek molitev opuša, grešiti za¬
čenja. Torej:

1. Moli.  Imej Boga, svojiga
vsigavedniga Očeta in sodnika
vedno pred očmi in v sercu —
podnevi in ponoči, bodi si sam
ali v drušini. Kar koli storiš ali
storiti hočeš, imej Boga pred
seboj.

869

2. Vsak dan  prosi Boga, de
te na tvojih nevarnih potih vodi
in varuje. Pomisli vsako jutro,
kako se zaderži v okolišinah, v
ktere bi priti utegnil. Pomisli
zvečer,  kako si se res zaderžal.
Ponovi 'podnevi  večkrat svoje
dobre sklepe, zlasti pred kako
nevarnostjo , če se je ne moreš
ogniti —- in pojdi s pobožnimi
mislimi k pokoju.

3. Ob času skušnjave  prosi
Boga pomoči, poglej svojiga kri-
žaniga Jezusa; glej, kak zleg
je greh — kaj je mogel terpeti,
de je tebe odrešil! Ali bi bil
zate zastonj svojo kri prelil?
Izgovarjaj pobožno in z zaupa¬
njem presveto ime Jezus.  Misli

870

na smert — na večnost. Reci
s serčno stanovitnostjo: „Nak!
nočem! Bog me obvari!“ In on
te bo obvaroval.

4. Nedelje in praznike dobro
praznuj. V teh dnevih se sicer
nar več grehov stori; mladost
se zapeljuje; nedolžnost in čed¬
nost se pogublja.

Pridi, kolikorkrat ti je mogo¬
če, v svojo farno cerkev k služ¬
bi božji. Poslušaj pridno božjo
besedo, pridigo in keršanski nauk.
K sercu si jo vzemi in ohrani
jo v sercu. Spomni se tisti dan
in tudi v tednu večkrat tega,
kar si dobriga slišal.

Pridi tudi popoldne, če moreš,
v cerkev k očitni službi božji in

271

tudi še zunej te sam natihim
svnje molitve opravljaj, ter pre¬
mišljuj sveti križev pot. Premi¬
sli, kaj je Jezus iz ljubezni do
tebe terpel — kako drago te je
odkupil. — Obiskuj ga v pre¬
svetim rešnjim Telesu; odpri tu¬
kaj v veri in v zaupanji svoji-
inu božjimu perjatlu in Odreše¬
niku celo svoje serce. Jezus —
Jezus naj ti bo vse v vsim.

Postoj večkrat na pokopališi
in misli: „Koliko jih tukaj leži,
ki so bili mlajši in močnejši, ko
jest. Bili so, kar sim jest; in
jest bom, kar so oni — rnorde
kmalo gnjiloba, prah in pepel.“
— ,,Spomni se poslednjih reči,
in ne boš vekomaj grešili

27 »

Beri ob praznikih in nedeljah
tudi doma lepe bukve; vadi se
lepih djanj, ljubezni do bližnjiga
in usmiljenosti; svari tudi druge,
kolikor moreš, de ne bodo v re-
varne tovaršije in veselice za¬
hajali. Obiskuj bolnike. O ! per
bolnikih se more mladost veliko
koristniga učiti.

5. Spovej se in perstopi k
svetimu obhajilu  večkrat, dobro
perpravljen in s pobožnim ser-
cam. Tvoj spovednik naj ti bo
nar bolji perjatel in svetovaveci
nebeški kruh naj ti bo nar bolji
pomoč zoper tvoje slabosti.

6. Časti s pobožnim sercam
prečisto devico Marijo, mater
božjo. Misli si njeno lepo živ-

273

ljenje, njeno čistost, njeno po¬
hlevnost, kadar se njeni prošnji
perporočaš — in posnemaj jo.

« * *

Ako si bil tako nesrečen, de
si se zoper čistost pregrešil, ob¬
jokuj in obžaluj ta greli vse
svoje dni! Svoje nedolžnosti res
ne moreš več nazaj dobiti! —
Pa poboljšati se zamoreš — po¬
boljšati se moraš; odslej sicer
se v zmirej večji grehe zakop¬
lješ in v pogubljenje hitiš.

Ponižaj se torej pred Bogam
in pred ljudmi; spoznaj svoje
slabosti; uči se v prihodnje bolj
skerbno čuti, bolj moliti, de zo¬
pet ne grešiš.  Hiti, oh! hiti k

274

božji milosti — svojimu spovedni¬
ku, spovej se s skesanim in od¬
kritim sercam — nič ne zamol¬
či, nič ne perkrivaj, nič ne zmanj¬
šuj; drugač ne dobiš odpuše-
nja; ne upokojiš svoje vesti.

Poboljšaj se resnično in sta¬
novitno. Raztergaj vezi greha
— ogibaj se nevarnosti, perlož-
nosti. Perzadevaj si vse hudo,
kar si z greham storil, zopet
popraviti, kolikor je v tvoji mo¬
či, in zaupaj v neskončno usmi¬
ljenost božjo, ki ne želi pogub¬
ljenja grešnikov, ampak, de se
spreobernejo in poboljšajo.—

375

II. Za mladenče posebno.

Pomisli večkrat, keršanski mla-
deneč! pomisli dobro, kako čuj
in moli , de se vse nečistosti ob¬
varuješ in celo nič ne storiš, ne
govoriš, s komur bi tudi druge
k temu grehu zapeljati utegnil.
Vtisni si torej sledeče nauke do¬
bro v serce :

1. Spoštuj samiga sebe, poslu¬
šaj  vselej opominovanje in svar¬
jenje svoje vesti. Bog vidi tebe,
vidi vse. Ne stori nič, česar
bi se sramovati mogel, nič, če
ne veš dobro , ali je zoper sra-
možljivost in spodobnost ali ne.

376

Veliko, veliko mladih ljudi ne
posluša svoje vesti; marsikteri
si na skrivnim kaj storiti upa, če¬
sar se spovedati sramuje.

Ce tedaj dvomiš (cvibijaš),
ali je to ali uno greh ali ne —
ali je spodobnosti nasproti ali
ne, tega nikar ne stori, prosim
te, nikoli več; sicer se nesreč-
niga storiš na duši in na tele¬
su, časno in večno; ne stori več
kaj taciga in spovej se. Tudi
spovednik te bodo perjazno opo-
minovali in svarili.

2. Imej tudi nedolžnost druzih
v časti.

Vari se vsiga nesramuiga go¬
vorjenja. Strup je, ki dušo umori.
Nedolžni po njem sramožljivost

377

zgube; razujzdani ljudje se še
bolj razujzdajo. Ena sama ne¬
sramna beseda je večkrat mnogih
hudih grehov kriva. Kako bi
mogel enkrat toliko lastnih —
toliko ptujih grehov z Bogam
porajtati? Vari se, nedolžne du¬
še z zasramovanjem od dobriga
odvračati, ali jih celo s prederz-
nimi norčijami k grehu napelje¬
vati — z zvijačo ali s silo ne¬
dolžnost zapeljati. Ali hočeš hu¬
doba biti, in tako drago rešeno
dušo svojimu Zveličarju iz rok
iztergati in seboj vred v časno
in večno pogubljenje pogrez¬
niti?

3. Vari se nar bolj grehov, ki
k nečistosti napeljavajo ali pa

878

lahko hude navade postanejo,
kterih se težko ali pa nič več
znebiti ne moreš. Cesar se mla-
deneč navadi, se mož ne odvadi.

Vari se zato nezmerniga pitja.
Nobeniga greha se ljudje manj
ne varujejo, nobeniga ložej ne
navadijo, in nobeniga težej ne
zapuste, kakor pijančevanja.
Nasledki pijančevanja so strašni.
Pijan človek je enak vozu, kte-
riga divji konji vlečejo in voz¬
nika nima. Kteriga več pamet
ne vodi, v svoji nespameti vse
hudobije stori. V treznosti se
mora sam sramovati in dostikrat
ojstro pokoriti, kar je v pijano¬
sti storil in govoril.

Kadar ndadenča hvalijo, pra-

879

vijo: „Nič hudiga se od njega
ne ve;“ tudi pijanec  ni, tudi ne
igravec.

4. Ne igraj  tudi ne! Igraj
malokdaj — le za kratek čas,
ne iz navade ali zavolj dobička,
— nikoli ne preveč, za velike
denarje ■— z goljufijo. Per igri
še nihče ni obogatel; marsikteri
pak je že v revšino in siroma¬
štvo peršel — dostikrat z ženo
in z otroci; marsikdo je zavolj
igre hudodelnik , tat in prekli-
novavec postal, ali še celo obupal.

5. Premaguj se v jezi, de ne
boš klel, zmerjal, rotil. Kletev
ne pomaga nič, škoduje pa zelo.
Boga in ljudi razžališ. — Drugi
se pohujšajo in kletev utegne

280

tebe saniiga zadeti. Premagaj se;
zatiraj jezo, molči — pomisli,
kaj govoriš; zapusti vse, kar bi
te k jezi dražilo — silo si stori!

6. Opušaj vse, kar bi tvojimu
dobrimu imenu škodljivo biti
utegnilo — kar je gerdo in ne¬
sramno.  Kar ni prav, misli, de
je hudo.

Sramuj se lagati: mož bese¬
da ! vari se goljufije. Poštenost
nar dalj obvelja. Ne ukradi nar
manjši stvarice ne; tudi kdor
venar ukrade, je tat.

Ne daj ljudem perložnosti od
tebe govoriti, de si postopač ali
sicer zanikern. Dragi čas mla¬
dosti urno preteče — in se več
ne verne. Bodi tedaj priden in

281

delaven; perzadevaj si predvsim
tega naučiti se in razumeti, kar
boš v svojim prihodnjim stanu
potreboval, de si boš svoj živež
pošteno in po pravici služiti mo¬
gel. Če si bolj priden in per-
praven, bolje se ti bo godilo.
Ce zdaj več seješ, več boš per-
delal — in Bog te bo požegnal.

III. Za device.

Ti keršanska deklica! posebno
čuj in moli, de si nedolžnost in
čistost ohraniš, ker ima tvoj spol
tudi še posebne nevarnosti.

2. Nečimernost in želja d<>-
; pasti , ktera je tvojimu spolu ta¬
ko rekoč perrojena, je prav ve¬
likokrat perva stopnja k grehu.

Prava devica , pravi apostelj,
želi le Bogu z bogaboječo, čisto

282

dušo dopasti — in ravno s tem
bo tudi vsini dobrim ljudem do-
padla — nečimernih in spridenih
ljudi pa ne porajta. Njih dopa-
dajenje bi ji ne bilo v čast,
ampak veliko bolj v sramoto —
v padec.

2. Prevelika lepotija, nespa¬
metna noša in prederzno vede¬
nje so zanjke, v ktere se lahko
vjameš. Veliko jih je ob prazni¬
kih zavoljo napuha — per delu
pa zavoljo zanikernosti ali pa
zavolj zložnosti nespodobno in
pohujšljivo napravljenih. Čed¬
nost je lepota, in spodobnost
nar lepši lepotija tvojiga spola.
Nespodobnost in nesramnost pa
nar veci sramota.

3. Blebetavo in zijalasto dekle
ne more dolgo nedolžno ostati
— in bo tudi svojo norčavost
kmalo objokovati mogla. Glej,

283

kako prederzno in neskerbno
muha okrog svetle sveče ferfra
— se osmodi in — mertva na
tla cepne.

4. Iz sprehoda  in od povaso-
vanja se nikoli bolji domu ne
pride. Mlade drevesca ob ce¬
stah se nar poprej od nepored-
nih ljudi poškodvajo. Ne posto¬
paj po ulicah; ostani zlasti po¬
noči doma. Ne hodi nikoli sama
predaleč od doma, tudi ne sama
po daljnih potih, po polji ali
gošavi — boji se roparjev in
ubijancov  — nedolžnosti.

5. Veliko jih je, ki preveč in
prezgodaj na tako imenovano
preskerbljenje mislijo , in ravno
tako svoj cilj zgrešijo, ker se
slabih pomočkov posiužijo. Kaj
dobriga more pameten človek od
grešniga znanja perčakovati! Bo¬
di le pobožna in pridna; potem

284

bo Bog gotovo tudi za-te sker-
bel. Le misli: Bogaboječ človek
vselej pred vsim drugim na do¬
bro zaderžanje gleda, z malo¬
pridnim možem ti pa nič poma-
gano ni. Veliko jih je, kakor
morde sama veš, ki so poroke
komaj perčakovale — ki so pa
že drugi teden klaverno glavo
obešale.

6. Bodi stanovitna  in previd¬
na,  če se ti zapeljivec bliža.

Zaupaj , tode glej komu! Ti-
hotapcam nikar ne zaupaj, ki se
celo sveto in nedolžno nosijo, de
bi te iožej vjeli. Vari se vsaki-
ga razujzdaniga človeka, bo naj
kteriga stanu koli.

Vari se perlizovavcov.  Oni
nimajo nič dobriga v sercu; oma¬
miti in oslepiti te hočejo, de bi
svoj hudobni namen zakrili. Kte-
ri se ti perlizuje, ta te zaničuje

285

kakor uno nečimerno revo; za¬
ničuj ga tudi ti kakor neslaniga
in zvijačastiga človeka.

Kar ti nesramen človek  ob¬
ljubi, nikar mu ne verjemi;golju¬
fa te, kakor je tudi druge golju¬
fal. In če tudi per besedi osta¬
ne , kako pa moreš po grešnim
življenji srečen zakon in žegen
božji upati? Kdor te resnično
ljubi, ta bo pred vsim tvojo čed¬
nost v časti imel.

Ne daj se z nikakoršnim da-
ram oslepiti in vjeti; drago ga
boš mogla s svojo častjo in ne¬
dolžnostjo plačati. O kolikokrat
se nedolžnost za kak rudeč trak,
za en ples, za požirek vina proda !

Kadar se kaka kača proti tebi
zaleti, heii  ali pa udari  na vso
moč! Ce te hudoben človek pri¬
me , beži, če moreš — iztergaj
se mu, kliči na pomoč! — uda-

286

ri! le na vso moč udari! nič se
ne boj, kakor samo greha: va-
gaj vse za svojo čednost — in
še več kakor za svoje življenje.
Hog da devičji roki pomoč , ki
se za njegovo čast in za svojo
nedolžnost bojuje.

7. Pijaniga človeka se ogni,-
kakor stekliga psa. Vari se
skerbno, de se sama nikoli ne
upijaniš; ob svojo čast in čed¬
nost bi peršla. Tudi ni na svetu
nič gerjiga, kakor je pijana
ženska. Ako se hočeš tega vsi-
ga varovati — ne hodi nikoli v
pivnice (oštarije).

Ne hodi na plesiše,  perva
stopnja per plesu je velikokrat
perva stopnja k grehu.

8. Ne spi na polji — ne per
peči; ne per ognjiši, ne na svi¬
slih ali hlevih; pojdi v svojo
kamrico in zakleni se vanjo. Mo-

337

škim nikoli ne sveti, kadar grej o
ven ali pa spat; ponoči ne imej
nikoli nič per oknu opraviti.
Gluha in mutasta  bodi! — Ne
hodi nikoli med ljudi, če nisi vsa
in spodobno napravljena. —

9. V boleznih se nobenimu
človeku ne zaupaj, od kteriga
nisi prepričana, de ima Boga
pred očmi. Zdravnik naj bo vse¬
lej pričo staršev per tebi. Bodi
tukaj zlasti previdna, sama ne
hodi k njemu! Duša je več vre¬
dna, kakor življenje.

10. Čistosti ne moreš ohraniti,
če se ne varuješ skerbno tudi
druzih grehov, kteri bi te k ne¬
čistosti napeljevali ali saj milosti
božje obropali, brez ktere čisto
živeti ni mogoče.

Torej bodi ponižna.  Kar si,
si le po milosti božji; če vidiš,
de drugi padejo, jih pomiluj in

888

pomisli, de so slabi •— spoznaj
tudi ti svoje slabosti; misli, de
bi sama v tacih nevarnostih, ta-
cih skušnjavah nič bolji ne bila.
Naj te to opominja! Prosi še
bolj serčno Boga, de te varuje,
de tudi ti ne padeš in še globo-
kejši.

Bodi varna v svojim govor¬
jenji: govori malo, misli veliko,
kako bi Bogu dopadla. Vari se
jezičnosti , če se hočeš greha
varovati. Ne obrekuj  in ne gra¬
jaj.  Oh, kako rad vsak druge
•slabe vidi — iz samoljubnosti in
napuha, de sebe čez druge po¬
vzdigne. In če se ravno zoper
čistost ne pregrešiš, se pa s svo¬
jim hudim jezikam zoper zapo¬
ved keršanske ljubezni do bliž-
njiga pregrešiš.

Bodi postavna in modra — p a
vender krotka in perjazna — » e

289

samoglavna, ne sovražna , ne
čmerna, s tem sama sebe in čed¬
nost pogerdiš.

Sovraži vso hinavšino in hlim-
bo, ktero Bog in vsi dobri ljudje
sovražijo. Ne pušaj vnemar no¬
bene čednosti, molitve ali kaj
druziga dobriga iz strahu pred
ljudmi; ne stori pa tudi nič za¬
voljo časti — za tri, de bi te
ljudje vidili in hvalili.

Samo s pravo in nehinavsko
pobožnostjo boš božjo milost do¬
segla, ktere ti je per tolikih ne¬
varnostih in hudih skušnjavah k
čednosti in k zveličanju potreba.

IV. Za sinove in hčere.

Spoštuj odeta in mater, de
se ti bo dobro godilo na zemlji
in de boš dolgo Uvel.

1. De očeta in mater spoštu-
10

290

ješ, pokaži z besedo  in v djanji.
Ne revskaj z njimi in nikar ne
jezljaj; ne govori zaničljivo od
njih. Ne sramuj se njih revšine
in njih nizkiga stanu. Imej po-
terpljenje z njih starostjo in z
njih slabostmi; tudi oni so ve¬
liko zavoljo tebe terpeli in pre¬
nesli.

2.  Bodi svojim staršem v vsih
perpušenih rečeh pokoren.  Rav¬
naj po njih dobrih naukih in
opoininovanjih; slušaj jih zlasti,
kadar ti kaj napčniga — hudobne
tovaršije, nevarne znanstva po-
vasovanje in ponočevanje pre¬
povejo. Nepokoršina bi ti bila
velik greh.

3. Ljubi  svoje starše; delaj
jim veselje, kjer in kakor moreš,
pomagaj jim povsod na duši in
na telesu. Pomagaj jim zlasti z
vso ljubeznijo in z vso skerb-
nostjo, če so revni, stari in bolni.

391

Ljubezni do staršev ne moreš
bolj pokazati in je bolj poverniti,
kakor % dobrim zaderžanjem.
To jim je nar ljubši; to je prava
nar boljši zahvala.

4. Ne vzemi svojim staršem
nič, ne dnarja ne druzih reči.
Zares tatvina bi bila, ktere bi
se tudi nad svojimi brati in se¬
strami kriviga storil; tudi bi iz
tega veliko hudiga natolcovanja
peršlo in bi lahko kakiga druziga
v hiši tatvine obdolžili, ki bi je
ne bil kriv.

o. Svojim bratam in sestram
tudi nič žaliga ne stori, ne ruj,
ne prepiraj se z njimi.

Ne obteži poslani na nobeno
vižo njih že sicer težkiga stanu;
bodi z vsimi miren in perjazen. —

Pa z nikomur se preveč ne
pečaj; bodi z vsimi v hiši enako
10 *

392

perjazen.  Nad nobenim se ne
huduj; povej rajši svojim staršem,
če per bratih in sestrah ali per
družini kaj napčniga zagledaš,
de jih starši  posvare.

Otrokam, ki starše ljubijo in
spoštujejo, je Bog svoj blago¬
slov ali žegen obljubil na zemlji
in v nebesih. —

Gorje, gorje pa otrokam, ki
svoje starše zaničujejo in z njimi
terdo in gerdo ravnajo, ali ki jim
s svojo nepokoršino, s svojim hu¬
dobnim zaderžanjem celo življenje
grene in krajšajo! Vse, kar svo¬
jim staršem žaliga store, se bo
nad njim izšlo — še v tem živ¬
ljenji. Kako ojstra bo sodba božja
po njih smerti! — Bog je po Moj¬
zesu govoril: Kdor očeta in ma¬
ter preklinja ,— jim kaj hudiga
voši ali stori —naj umerje.  Mark.
7 ,  10.

293

V. Za posle.

„Bog ne gleda na imenitnost
človeka on ne gleda na stan,
ampak na življenje. Njemu je
keršansk, priden hlapec tako ljub,
kakor velik gospod; gospa mu ni
nič bolj imenitna, kakor pobožna
zvesta dekla.

Ako te je Bog za posla na¬
menil, se podaj voljno v njegovo
sveto in dobrotljivo voljo, in
misli: Mogoče mi je v tem stanu
tako, kakor v drugim Bogu do-
pasti, in ložej mu dopadem in
zveličanje dosežem kakor v ka¬
kim bolj imenitnim stanu.

Spolnuj le svojo dolžnost in
vari se greha in vsake krivice,
ktero posli tolikrat store.

1. Bodi ubogljiv svojim zapo-
vednikam v vsim, kar je prav.
Bogu služiš, če po njegovi volji
ljudem služiš. Stori vse voljno

294

in veselo, tode ne le samo
vpričo svojih gospodarjev, am¬
pak tudi, kadar te ne vidijo.
Bog te vidi, on te bode tudi
plačal.

Stori svojim gospodarjem vse,
kar bi ti hotel imeti, de bi ti slu¬
žabniki storili, ako bi bil sam
gospodar; delaj jim pridno, ka¬
kor de bi sam zase delal; vari
njih reči, kakor de bi tvoje bile.

Kar iz zanikernosti ali lenobe
per delu, per živini ali per dru¬
žili rečeh zamudiš ali spridiš, je
tako, kakor de bi bil ukradel.
Zakaj se služabniki imajo in
plačujejo ?

2. Bodi zvest in pošten — v
malim kakor v velikim. Kdor po
majhno večkrat kaj vzame, se
škoda velika naredi — tedaj tudi
velik greh. Kako težko stane,
toliko poverili ti!

295

Ne plačuj si sam skrivaj, če
se ti plačilo premajhno ali živež
preslab zdi. Poterpi, de kaj bolj—
siga dobiš. — Boljši je terpeti,
kot težko vest imeti.

3. Če nimaš praviga vzroka,
pred odločenim  čašam iz službe
ne hodi. To bi bilo greh, ker je
zoper pogodbo in ker večidel hiši
škoduje.

4. Govori vselej resnico  — ta
ti nar bolj po svetu pomaga.
Kdor se enkrat zlaže, se mora
tudi desetkrat včasi zlagati, de
bi se izrezal; pa še mu ne ob¬
stane.— Sramuj se! Lazniku ne
verjamejo, če tudi resnico govori.

5. Ne bodi jezičen,  vari se
podpihovanja; to je gerdo, in dela
zamero in prepir, podira mir v
hiši, — v zakonu, in tebi samimu
dobro ime obropa.

896

6. Tistim, ki s teboj služijo, in
vsim per hiši bodi perjazen in
postrežin; pomagaj jim , kjer in
kakor moreš in smeš. — Tode
ne pečaj se pa z nikomur pre¬
več; nobenimu preveč ne zaupaj,
bodi vsim enako dober in čez
nobeniga ne vleci. Vsak je tvoj
bližnji.

7 .  Ne delaj se p tujih grehov
kriviga, ne s svetvanjem , ne s
pomaganjem.  Ne strezi nikomur
v hudobnih rečeh, tudi hudobije
ne perkrivaj — ne molči! Govori!
tvoja dolžnost je to; — povej star¬
šem ali gospodarjem, če per otro¬
cih ali per teh, ki so s tabo v službi,
kaj slabiga v hiši ali pa zunaj
doma vidiš, pa tega sam ne mo¬
reš ustaviti, de oni ustavijo.

8. Tudi če te kdo k grehu na¬
govarja ali pa tvoji čednostistreže,
povej gospodarju ali pa gospo-

897

dinji. Ako ti nihče pomoči ne
da, tirjaj svoje plačilo in vzemi
slovo in pojdi od hiše. Zapusti
perložnost greha, če ne, prideš
v pogubljenje.

9. Misli v mladih dneh na sta¬
rost; bodi priden',  dobro oberni ,
kar imaš; ne zapravljaj brez po¬
trebe. Vari se nezmerniga pitja,
igranja in predrazih oblačil. Ter-
do si moraš svoje krajcarčke
zaslužiti in še ne veš , kako jih
boš še kervavo potreboval. Ve¬
liko pijancov in igravcov mora v
starosti beračevati — še pred dur¬
mi tistih, kjer so se nekdaj bahali
ali zapravljali. ■— Drugi morajo
lepe oblačila, za ktere so v mla¬
dosti ves svoj zaslužek izdajali,
v starosti in v sili pod nič pro¬
dajati — de se nasitijo.

398

Pesem per sveti maši.

Preit Bogam pokleknimo,
Povzdignimo serce,

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše,
Sprejmi od nas, o Bog!

Naj zbriše grehe naše,

Naj var’je nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo,

Žalili smo Boga;

O težko vest imamo ,

Pokoja nam ne da.

Marija, vsi svetniki,

Pomoči proshno vas,

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas!

Gloria.

Bogu Tjod’ čast in livala!

Na zemlji mir ljudem;

K’ je milost božja dala
Rešenje vsim stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;

Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog, si svet!

Evangeli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot5
Tamoto razsvetljuje,

Nas var’je grešnih zmot.
Kristjani! poslušajmo,

Kaj Jezus nas uci:

Po njem se vsi ravnajmo.
De vsak sveto živi.

Kredo.

To ver’jem , Bog nebeški,
De ti si stvarnik moj;
Odrešil rod človeški
Je Sin edini tvoj;

800

Svet’ Duh per nas prebiva
Od Jezusa poslan,

Od njega moč dobiva
Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil,
Kar je tvoj Sin učil,

V katoljški cerkvi hranil ,
K’ je za-njo kri prelil:
To ver’jem vse resnično.

Le Bog pomoč mi daj,
Živeti tud’ pravično,

De pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi, Bog, Oče večni,
Od nas prečisti dar,

Ga grešniki nesrečni
Damo na tvoj altar.

Za svoje hudobije
In celiga sveta,

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

Ponižno vsi pošljimo
Ta sveti dar v nebo ;
Gospod Boga prosimo,

De mu prijeten bo.

301

De naj mu Do češenje,
Spodobna večna čast,

De dušam da življenje,

In cerkvi božji rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški!

Oblast imaš čez vse,

Ves svet, ves rod človeški,

Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode,

Česen in povikšan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan.

Po 'povzdigovanji.

O angelci! hitite
In pridite z nebes ,

Z nam’ sveti kruh molite ,

Ni več kruh, Bog je res.
Počutkam vsim telesa
Je Jezus tukaj skrit;

De b’ skorej šli v nebesa
Ga gledat in častit.

Ti Jezus, se usmili
Duš bratov in sestric,

302

De bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

De gremo k teb’ prebivat,

Nam grešnikam tud’ daj

Nebeško luč uživat’

S svetniki vekomaj.

Naš duh, o Bog, ti poje;

Češen bod’ Oče ti;

Kraljestvo pridi tvoje;

Naj se , kar češ , zgodi;

Daj nam naš kruh, jed zdravo,
Dolge odpusti nam,

Ne peljaj nas v skušnjavo,

Otmi sovražnikam.

Med sv. obhajilam.

Moj Jezus! tebe vziti
Iz serca jes želim:

Pa k teb’ ne morem priti,

Ker tolkokrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

De v duhu v mene greš.

O Jezus! k meni pridi,

Preženi grehov noč,

303

De duša moja vidi
Dobrote tvoje moč.

Ostani vedno v meni,

De dušo mi živiš;

Z menoj se terdno skleni,

Me srečniga storiš.

Per koncu svete maše.

Svet’  dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegoviga Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to ;

Naj nam bo vsim zastava,
De pridemo v nebo.

Pesem per pervim žegnu.

Vsi ponižno počastimo
V zakramentu Jezusa,

Na kolenih ga molimo,

Svojiga zveličarja.

Na altarji on stanuje,

Če ga tudi vidit’ ni;

Živa vera nam spričuje,

Kar ne vidijo oči.

304

Per drugim žegnu.

Vse stvari naj mu pojejo,
Svetim’ trojnimu Bogu,
Naj Očetu čast dajejo,

Naj zahvalijo Sinu,

Svetim’ Duhu, ker se shaja
Od obeh od vekomaj,

Naj se čast in hvala daja
Večne čase kakor zdaj.

Pesem per sveti maši.

Kirie.

Pred štolam tvoje milosti
Tvoj verni Ijud kleči;

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojiga serca časti.

Štor’ milost tem, kater’ žele
V solzah oprat’ lastne dolge;
Odpusti, Oče! grešnikam,

In skaži se dobrotljiv nam,
Dobrot-Ijiv nam,

Dobrotljiv skaži se nam

308

Ob dari tvoje smo prišli,

Kakor zgubljeni sin;

In kakor ovce smo zašli,
Zgubili tvoj spomin.

Al’ Oče vsiga usmiljenja,

Na serca polne zgrevanja
Z dopadajenjem dol poglej,
In svojo milost zopet dej;

In mi-lost dej,

In milost zopet dej.

Sej vsi smo delo tvojih rok,

In tvoja lastna stvar;

Opri slabost svojih otrok,

Ti vel’ki gospodar!

Za spravo zdaj darujemo,

Tvoj’ga Sinu zročujemo;

O Bog! skoz njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi,
Vse nam od-mi,

Vse grehe nam odmi.

Gloria.

Čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomej,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

306

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe zgol prejmemo

Režonje iz nadlog. (Dvak.)

Evangeli.

Iz tvojih ust izide
Svet evangelium,

Na dno leto se snide
Vsili kristjanov um.

Modrost nas sama viža,

Resnica nas uči;

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno prav živi. (Dvak.)

Kredo.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna,

In ver’je z živim spoštovanjem
Na tebe praviga Boga.

Tud’ ver’je v tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočefga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškim c vetji je scvetla. (Dv.)

De je prišel iz zgol ljubezni
Ljudi nas spravit, Bog! s tebo;

307

De nase vzel je vsili bolezni,

Prelil na križu kri svojo.

De spet je vstal, pekel premagal,

Na desnim tebi zdaj sedi,

De nas bo enkrat vse prevagal,

Sodnik pravični vsili stvari. £Dv.)

De sveti Duh nam cerkev viža,

De bo do konca vedno z njo,

De kdor se k njem’ v solzah približa,
Od grehov spet očišen bo.

Zopet de enkrat bomo vstali,

Vsili svetih družba sprosi nam;

De bomo skupaj uživali

Življenje večno z Jezusam. (Dv.)

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,

Gospod! lete dari;

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje,

In s sercam kvišk puhti.

Čist kruh je ino vino ,

Za grehe naše dar;

I{ tvoj’ga Sina spomino

Je obložen altar. (Dvak.)

Vzem’, Bog, leto darvanje,
Dobrotljiv’ Oče naš!

308

Omeči te zdihvanje,

De nam spet milost daš.

Le smert in kri presveta
Tvoj’ga ljub’ga Sinu
Nas tolaž’, de bo vzeta
Ta prošnja gor v nebo.

(Dvakrat)

Sanktus.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod!

Z angelci pojte: Sveti
Si ti Bog Sabaot.

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji

Zdaj in na vekomej. (Dvak.)

Veseli vkup pojemo
v Iz  serca celiga,

Živo ga vsi sprejmemo
Njega svoj’ga Boga,

Ko nam v imenu pride
Gospoda našiga,

Ves svet se k časti snide

Sinu njegoviga. (Dvak.)

309

Po 'povzdigovanji.

Poglej, o Oče! z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti nanj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar.

Ta dar je sam tvoj Sin edini,

Iz zgol ljubezni darovan,

Za nas prisojen umornini,

Strašno na križi bil zaklan. (Dv.)

Slabosti vse on naše nosi,

De nas pripravi v sveti raj;

On pri Očetu za nas prosi,

De b’ z njim živeli vekomaj.

Naj te ljubezen ta ognjena
Skoz prošnje, Jezus, omeči,

De se ta tvoje smerti cena
Nad nami nikdar ne zgubi. (Dv.)

Agnus Dei.

Poglejte božje Jagnje,

Kak toči svojo kri;

Kako zdaj glavo nagne,

Kako za nas medli,

310

On grehe nam odjemi j e,

On nosi vse dolge,

Pokrajne cele zemlje

Po njemu mir dobe. fDvakr.)

Obhajilo.

Gospod! jez nisim vreden, fdvakr.)

De b’ tebe dans zavžil!

Al’ reci, de bom vreden, fdvakr.j
Ter bodem zopet živ.

V duhu te prejeti
Iz serca jez želim;

Daj, ženin naš presveti! fdvakr.)
De milost zadobiin.

j Ver koncu sv. maše.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog! tvoj Sin;

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Rešenje iz naših vez;

Zdaj zadnjic nam dodeli
Svoj žegen iz nebes. (Dvakr.)

311

Adventna pesem.

V?i oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da!

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta;

Milo so ljudje zdihVali

V grehih in v tami ječali,
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški vsmili,

Vidi tol’ko bolečin ;

De bi se ljudje rešili,

Se ponudi Božji Sin;

D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej, pokorno je serce,
Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela,

Nam odklene vsim nebo:

Lej , Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,

Njega milost zahvalimo;
Blagor tebi, grešni svet,
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti že je spanja.
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

De preide grehov noč
In nas vodi božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostelj nas uči.

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Kter’ga prihod se nam bliža,
De bo s čistim sercam vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

De se spolni, kar želim;

O pernesi moč od zgorej,

De se čisto spokorim;

Ti pernesi mir nebeški,

De ga vživa duh človeški;

Daj, de pridem sodnji dan,
Med ovce, na desno stran.

313

Božična pesem.

Poglejte, čudo se godi!

Kaj mora nek to biti?
Nebeški dan o polnoči.

To mora kaj pom’niti.

Lej angela pred nami stat’,
Luč svetla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,
Povejte, kaj bo ’z tega?

Tako pastirji govore;

Pa angel se oglasi:

Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!
Zveličar se nocoj rodi,

Ni treba nič se bati.

Je vbožen, v jaslicah leži;
Lahko ga je spoznati.

Zaslišijo nebeških trum,

Častit’ Boga na nebi,

Veseli mu ženejo šum,

De svet otme v potrebi;
Njih petja glas razlega se
Vesdlo po širjavah:

„Mr vam , ki svete volje ste,
Bogu čast go višavah  /“

Pastirji se razvesele,
Slišaje to novico ;

Do Betlehema hrepene,
Spoznat’ žele resnico.
Pogledat pojmo, pravijo,
Kar angeli so rekli;
Teko in se ne vstavijo,

De k jaslim so pritekli.

Tam dete vgledajo lepo,

De ni se moč nagledat’,
Tak ljubo in tako sveto.

Žele mu povedat’,

De ljubijo ga iz serca,

De vse bi radi dali;

Navke vse, katere da,

De bodo spolnovali.

Tud’ mi zdaj k jaslicam pojmo,
In bod’nio ga veseli,

Zahvalo, čast Bogu dajmo ,

De smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’ zveličar moj !

Vsak reci sam per sebi;

De si prišel do nas nocoj,

De bomo mi per tebi.

315

Velikonočna pesem.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba!
Velikonočno jagnje bil,

Je zame drago kri prelil. Aleluja!

Tako je človek, rešen!

In v brezno satan trešen!

Smert nima svoj’ga žela več,

Odpert je grob in kamen preč! Alel.

Odrešil je očete
Veliko časa vjete;

Iz tme jih zdaj pelja s častjo,

V zaperto z greham pred nebo! Alel.

Kako se svet’jo rane,

Nevsmiljeno mu dane!

Veselje angelsko verši,

De smert je mertva, nas uči. Alel.

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera;

Zveličar je svoj grob prestal,

Tud’ nam bo vstat’ iz groba dal. Alel.

Le kratka noč bo v grobi,

Ko angel nam zatrobi;

316

Telo tud’ potlej popelji

Zveličar v raj, in smert neha. Alel.

Dopolnit naše želje,

Perpravit nam veselje
Ti greš, Zveličar, pred menoj,
Prišel bom, upam, tud’ za teboj. Alel.

Življenje spreberniti,

Tako daj k tebi priti,

Na desni pri Očet’ sediš,

Od tam plačila vsim želiš. Alel.

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen,

S kervjo pa Jagnjeta opran,

Med njega svate svat bom djan. Alel.

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Po tvoje, Jezus, bratam brat!

Daj nam vsim od smerti vstat’! Alel.

Pesem o binkoštnih
praznikih.

Prid’, sveti Duh! aposteljnam dan,
Ker si bil danes vanje poslan,

De čuda Božje pravijo,
Sovražnikam se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh! daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli;
Besnico de poslušajo,

In nje sladkost okušajo.

Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti.

Prid’, sveti Duh! omeči serce,
Zažgi v kristjanih svete želje;
Ljubit’, kar je pravičniga,

Se varvati krivičniga.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;
Daj, de se ne spotaknemo,

Iz poti ne premaknemo,

Prid’, sveti Duh! ti naša krepkost!

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O vodi nas do večnosti;

Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!


Stran.

Predgovor . 3

Zjutranja molitev.7

Kadar ura bije.13

Kadar si kaj napčniga storil . . 13

Ob času skušnjave in nevarnosti

grešiti.13

Večerno opravilo ......  16

Jezus Kristus. Premišljevanja,
tudi per sv. maši dobre.

Za advent.33

Za božič.36

Jezus Kristus, naš božji učenik . 39

Keršanski nauk.

Ljubi Boga čez vse.tl

Ljubi svojiga bližnjiga.tt

Ljubi samiga sebe.t8

Stran.

Jezus Kristus, nar Bolj popolnama

zgled .52

Jezus Kristus, naš Odrešenik . . 55

Kako Kristusovo terpljenje koristno

premišljuj.57

Križev pot.60

Molitve.

0 veliki noči.90

Jezus Kristus v nebesih ....  93

O binkoštih.96

Boga moliti.117

Zahvaljenje za božje dobrote . . 120

Molitev za vse ljudi.126

Od pokoršine do svojih staršev in

predpostavljenih.128

Od sramožljivosti.132

Vdra, upanje, ljubezin . . . .143

Sveta maša.155

Sv. maša za bolj odrašeno mladost . 192

» Sv. maša za mertve.205

Litanije od vsih svetnikov . . .214

Lavretanske litanije .....  227

Od pokore.237

Molitev po spovedi.247

Molitev pred sv. obhajilam . . . 250

Natisnil Jožef Rud. Milic  v Ljubljani.