PoStarina plačana. Stev 25. Posamezna Stev. Oin 1*—, V Liubltsnt, v četrtek c3ne 19. iuniia 1924. Leto VII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Oin 7-50, polletno Din 15-celoletno Din 30-—. Porast naprednih glasov pri občinskih volitvah Klerikalci zelo nazadovali Dosedanji izidi občinskih volitev pričajo, da je pričelo ljudstvo precej iz* datno obračunavati s klerikalno nespo* sobnostjo. Klerikalno časopisje se sedaj tolaži na vse načine in «Slovenec» celo drzno piše o zmagi. Mi ne bomo nič be* sedičili, temveč vzoli na pomoč le šte* .vilke, ki najjasneje pokažejo, kakšno je dejansko stanje. Iz doslej znanih rezultatov je raz* vidno, da smo naprednjaki, predvsem pa demokrati, napredovali v vseh okra« jih Štajerske in Kranjske. Izidi 23 občin ljubljanske okolice, ki so nam bili naj« prej znani, kažejo, da so napram skup« ščinskim volitvam napredni glasovi nas rasli za 1186, to je od 1754 na 2940. So* cijalistični in komunistični glasovi so poskočili za 8, to je od 1485 na 1493, a klerikalni glasGvi so padli za 1148, to je od 5826 na 4678. Seveda imajo, kakor vidimo, kleri* kalci še večino glasov, ki so jo komaj obdržali napram ostalim strankam, to« da število njihovih glasov je tako straš* no padlo, da je pametnejše, če lepo mol* čijo. Še en tak udarec pri prihodnjih volitvah pa bo vse klerikalne glorije konec. Uverjeni smo, da je klerikalna stranka obsojena na stalno nazadovanje in da bodo naprednjaki, zlasti demo* krati, stalno napredovali. Desetletja že farbajo farovži naš narod, še nikdar pa ni farovška stranka napravila kaj pa* metnega in koristnega. Voditelji te stranke so hujskali na vojno in so po vojni popolnoma zavozili klerikalno barko. Neuspehe zadnjega enoletnega klerikalnega tigrovstva prebridko obču* timo na lastni grbi. Zato ni čudno, da se budi narod iz farovške omotice in da se tudi preprosti človek otresa fa* rovških političnih coprnij. Točnejše podatke o izidih volitev prinesemo v prihodnji številki. Obenem priobčimo tudi primerjave z zadnjimi volitvami v narodno skupščino, da se bo jasneje videl porast naprednih, med temi zlasti demokratskih glasov. V boj za občine! Te dni se vršijo še poslednje borbe za slovenske občine. V krajih, kjer so se volitve že vršile, smo naprednjaki pokazali izredno lepe uspehe. Klerikalci so skoro povsod nazadovali, dočim je Demokratska stranka na glasovih pridobila povprečno za enkrat toliko, kakor jih je imela pri zadnjih volitvah v narodno skupščino. Ostale napredne stranke so skupno narastle samo tam, kjer so šle složno z demokratsko stranko. To je torej novo potrdilo starega pravila, da je prvi pogoj napredne zmage — sloga naprednjakov! Zatorej, naprednjaki, v teh dneh, ko prvič izdatno obračunavamo s klerikalno tigrov-sko nesposobnostjo, složno vsi na volišče! Klerikalci si pulijo lase in na vse mogoče načine skušajo ublaževati poročila o nazadovanju in porazih, ki dnevno prihajajo iz vseh koncev Sloveniji. Nam pa bodi to v alarm, da v vseh občinah, kjer se volitve še te dni vršijo, zastavimo skupno napredno moč in klerikalcem iztrgamo iz krempljev občinska gospodarstva. Možje naprednjaki, demokrati! V občinah, kjer imate te dni volitve, nastopite odločno in polnoštevilno za može, ki ste jih izbrali iz svoje srede ter pometite s klerikalnim kimavstvom in klavernim kulukarstvom! Komunisti, klerikalci in vera Klerikalci si upajo uganjati vse mo* goče in nemogoče stvari. To delajo v za* vesti in prepričanju, da kmetsko ljud* stvo, ki tvori jedro klerikalne stranke, vseh teh stvari ne bo doznalo, ali pa jih bo zvedelo tako, kakor hoče «Domo* ljub». To dejstvo je vzrok, da klerikalci nečuveno greše na račun nevednosti na* šega ljudstva, Kadar je naš kmet nričel malo si meti oči in spregledovati ter samo plaho ob* sojati klerikalno politiko in početje du* hovščine, takoj so pridrveli «Slovenee», «Domoljub», «Straža» in drugi podobni listi ter so pričeli streljati z najtežjimi kanoni, ki so grmeli samo eno pesem: vera je v nevarnosti. Prižnice so začele delovati, v spovednicah se je ženam in tudi možem pripovedovalo, kako bodo Domoljuba». Tako se je nedavno izrazil pri nekem bolniku pisinonoša Alojz Grof, češ, potem bo bolnik kmalu zdrav. Ali je oseba, ki trobi take budalosti, še sposobna za tako službo? Ai ne spada bolj v umobolnico? Zmešalo se mu je menda v glavi od nemirne vesti, ker je lansko leto pred volitvami toliko obetal ljudem, kako lepo bo, ako bodo volili poslance SLS. Zdaj pa ga ljudje zmerjajo, ko od klerikalnih poslancev nimajo ničesar. Namesto znižanih davkov imamo povečane, naši fantje vojaki služijo še dalje izven Slovenije, a klerikalna avtonomija je sedaj le polomija. Istotako so se vse druge klerikalne obljube izpolnile narobe. Imenovani posmonoša bi menda rad razna-sal le «Domoljubčka», kakor ga on imenuje, a drugi listi mu ne dišijo. Kamor prinese kak drug list, tam sitnari, da tega že ne moremo več prenašati. Njegove čenčavosti smo siti. Drugikrat še kaj več. ČREŠNJEVEC PRI SEMIČU. Vsi čita-ielji «Domovine» smo z zadovoljstvom brali članek o znanem strastnem agitatorju ka- !in v razgovoru obsedeli na klopici pod ko-Išato lipo. Nista bili dolgo sami, prišla je za injima tudi kuharica Nežika, ki je tudi bila I— nevesta .., Tudi njo je čakala poroka z vrlim Jankom, ki je Juraju rešil življenje in je zdaj veljal za oskrbnika. Nežika je bila 'seveda vsa srečna in kjer je le mogla, se je Ipridružila Milici in Marceli in še od svoje |strani povedala kaj o svojih blaženih srčnih ^občutkih... Ta dan je bila Rožeška Marcela nekam otožna, kar je Milica takoj opazila. «Za božjo voljo, Marcela,» pravi Milica, ,«povej, kaj ti danes mori srce?» Marcela se ji nakloni na prsi in spregovori: «Blagrujem te, ker imaš tako divnega Iženina! Kako srečna boš ob njegovi strani!» «Tudi zate, Marcela, pride čas, da sto-ipiš v zakon z dobrim človekom, ki ti ga pošlje usoda! Želim ti to od vsega srca, in le jVerjemi, da ne boš dolgo ostala kakor roža imed trnjem!» jo tolaži Milica in jo objame, •presrečna Nežika pa je zadaj za obema zopet točila solze od genotja in radosti... Ko se je solnce začelo nižati v zapad in ,je zavel večerni hlad, so se prijateljice odpravile v grad. Nežika je šla kuhat večerjo, Milica in Marcela pa urejevat dvorano za sprejem Joštovih staršev. planu Krašnji iz Semiča. Navedbe «Domo-vine» so povsem resnične, četudi je kaplan Krašnja zdaj ves na žerjavici in vsaki terci-jalki razlaga, da bo «Domovino» tožil. Mi pa še posebej vprašamo g. Krašnjo, čemu se toliko razburja ravno radi revolverja, ko vendar pri nas vsak otrok ve, da ga je marsikje razkazoval. G. Krašnja tudi ne spoštuje časti svojih vernikov, temveč ve o marsikom povedati, da je «prešustnik» ali «brezverec». Mi g. Krašnji povemo, da smo Belokranjci zelo popustljivi m prizanesemo preradi, toda vse do gotove meje. Če ne boste opustili obrekovanja, bomo napeh vse sile, da ubranimo svojo čast pred strupenim jezikom Verjemite, da Vam takrat vsa baharija, da imate v Ljubljani v raznih dostojanstvenikih močno zaščito, ne bo nič pomagalo. Koliko bo pa Vaše vtikanje v občinske volitve pomagalo klerikalni stranki, se bo kmalu pokazalo. Pa še prihodnjič kaj in na svidenje na Črešnjevcu! KOT PRI SEMIČU. Tudi pri nas se te dni vršijo občinske volitve. Zedinili smo se na skupni listi. To pa ni všeč nekemu gospodu, ki hoče lomandirati. tudi sosednje občine. Mi mu svetujemo, da od naše občine umakne svoje prste, sicer ga bomo klec-nili po njih z zgodbami o bogatih vdovah in devicah. Kdor ima maslo na glavi, naj k nam ne hodi na solnce! SV. KRIŽ PRI* KOSTANJEVICI. Občina Sv. Križ spada med najbolj nazadnjaške občine, kar jih poznamo v Sloveniji. Do zadnjega časa so ji načelovali sami klerikalci-nazadnjaki, ljudje brez vsakega gospodarskega čuta, ljudje, katerim je «gospod» vse, dobrobit občine nič. V občini je mnogo naprednih mož, ki to politiko obsojajo, niso pa imeli doslej še nikdar tako odločne volje, storiti takim razmeram konec kakor to pot. Občinske doklade so dosegle tak višek, da vsi občani, tudi najhujši klerikalni podrepniki, tarnajo in godrnjajo. Tem razmeram se mora storiti tak ali tak konec, to se čuje vsak dan. Seveda je tu vmes še črna roka, ki pravi, da se je treba spremembi zoperstaviti na celi črti, češ, da obstoji nevarnost, da bi prišli Napočil je srečni dan. Prejšnji večer sta iz Ljubljane dospela plemenitaš Gedeon, najboljši tovariš viteza Juraja iz ranih mladostnih let, s svojo soprogo, in pa sivolasi dominikanski opat Odilo. Sprejem je bil nad vse sijajen. Plemenitaš Gedeon in vitez Juraj sta pri zajtrku zopet začela obnavljati spomine na svoja leta, ko sta se v ljubljanskem dominikanskem samostanu učila prvih znanosti in je njun vesbii učitelj bil ravno — pater Odilo. Kako so minula leta, koliko je bilo prestanih izkušenj — zdaj pa so trije možje zopet oživeli v mladostnih spominih, pa je tudi še stari izkušeni Plaveč pridejal kako svojo veselo modro besedo in so vsi bili na mah najboljši prijatelji. Ob enajstih je opat Odilo v dvorski kapelici opravil mašo in po prisrčnem nagovoru zvezal zvestobo med Milico in Joštom, in nato še med Jankom in Nežiko. To vam je bila razigrana družba, ko so po poroki sedeli v zgornji dvorani okrog bogato obložene mize. Plemenitaš Gedeon se je zopet enkrat kakor mladoleten kavalir zabaval z Marcelo, vitez Juraj je stregel plemenita-šinji, sivolasi opat Odilo pa se je ves čas pogovarjal s Plavčevo materjo, dočim je stari očka Plaveč spravljal na dan vso svojo bogato zalogo šegavosti in skrbel za izbor- na občinsko krmilo vendarle ljudje, ki bi hoteli temeljito obračunati z gospodarjem v preteklosti. Pod naslovom Kmetske zveze m Zveze malih obrtnikov, posestnikov in delavcev bi se klerikalci zopet radi pririnili v ospredje. Toda nakana se jim to pot ne bo več posrečila. Danes je jasno, da je edina rešitev iz sedanjega položaja popolna sprememba sedanjih odbornikov. To bo dosegel Občinski agrarni odbor in Gospodarski odbor. Zadnji «Domoljub» piše, da se je liberalni cigan zopet preoblekel, da bi ga ne spoznali in da bi mu zopet zaupali. Piscu tega ciganskega članka in njegovim somišljenikom priporočamo Zlatorog milo, da si opere predvsem lastno črno perilo. V listah Gospodarskega in Občinskega agrarnega odbora so zastopani sorazmerno vsi sloji tako, da ne bo na prvem mestu le trgovec in krčmar, nego da pridejo do veljave vsi stanovi, ki so v občini zastopani. Kako je sestavljena klerikalna lista Kmetske zveze in Zveze malib obrtnikov, posestnikov in delavcev, to ve vsak občan. Na čelo občine bi klerikalci zopet radi porinili poleg par pretkanih pristašev same kimavce, ki bi pri občinskih sejah le dremali in delali tako, kakor bi to kolovodje klerikalne stranke radi. Gospodarska lista in lista Občinskega agrarnega odbora nimata prav nobenega političnega ozadja. To pot ni oblekel liberalni cigan dveh sukenj, kakor mu to predbaciva «Domoljub», nego samo eno: suknjo, v kateri bo gospodaril nepristransko, da bo občina napredovala in enkrat za vselej strla glavo volkovom v ovčji koži. — Agrarna reforma! Vsem ob-! čanom je znano, kaj počne zadnji čas uprava s travniki kostanjeviške graščine. Nastavljena je tako visoka najemnina, da revež ne bo mogel priti več do travnikov, temveč kvečjemu le še kak bogataš. Dosedanji občinski agrarni odbor se je mnogo prizadeval, da bi to upro-paščanje malih posestnikov onemogočil. Ponovne vloge so romale v Ljubljano, da bi na pristojnih mestih položaj uvideli. Zadnji čas pa temu odboru nagaja tudi občina, in to ali iz nagajivosti ali iz hudobije. Pred več tedni no zabavo. Ko so mu prinesli še harmoniko, je prav po domače nategnil mehove in prepeval in nazdravljal starešinsko, da so neverjetno naglo potekale ure; na vzhodu se je že svitalo, ko so se grajski veseli svatje podali k prvemu počitku in je nevesti Milici vsa vzža-rela duša v Joštovem objemu... (Dalje prih.) TOBAKOVA VODA PROTI UŠEM. V zadnjih letih se je močno priljubil tobačni izvleček (ekstrakt) za pokončava®je uši pri živalih in pri rastlinah. Ker ga je 6edaj v trgovini zmanjkalo in ga tudi tobačne tovarne ne izdelujejo ve«, priporočamo, da si pomagajo gospodarji s tobakovo vodo. Tobakovo vodo si pripravimo na ta način, da poparimo navadni to-, bak (v klobasah) z vrelo vodo in pustimo poparjen tobak Se par dni stati, da ga voda čim, bolj izluži. Na V.i kg tobaka je vzeti 12 litrov vode, da dobimo zadosti močno tekočino. Za 6 litrov tobakove vode rabimo tedaj le polovico, t. j. '/«kg ali 12 dek tobaka, za manjše količine pa toliko manj; za 3 litre samo 6 dek itd. S tobakovo vodo je v ostalem tako ravnati kakor z razredčenim tobačnim izvlečkom. PO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS: LE * DOMOVINA* JE ZA NAS! je prišla na občino rešitev neke vloge agrarnega odbora, o kateri še danes ni dobil odbor nobenega obvestila. Agrarni odbor stoji odločno na stališču, naj se da zemlja kmetu, in če jo država noče prodati, naj jo da vsaj v najem za tako ceno, da bo kmet imel od nje vsaj nekaj užitka. — S člankom «Domo-Ijuba» se podrobneje ne bomo pečali, kajti kar osel riga, nas nič ne briga. — Naše somišljenike pa prosimo, da ostanejo neomaja-ni in da naj se ne dajo begati od nikogar. Občinski tajnik in organist naj bosta le brez skrbi radi svoje službe. Ako imata pa strah pred morebitnimi izpremembami, naj si pravočasno poiščeta drugo mesto. Občina rabi nepristranskega tajnika, ne pa žonglerja, ki po cele tedne drsa od vasi do vasi in kot tujec agitira po občini za stranko, katera je pokazala popolno nesposobnost. Za njegovo mesto se ne poteguje noben reduciran ljubljanski uradnik, radi tega naj pisec «Domo-liuba» le mirno spi. Za borbo smo pa dobro pripravljeni. Tudi materijala imamo toliko proti Vam, da ga boste težko prebavljali. — Somišljeniki! Delajte na to, da se enkrat za vselej otresemo ljudi, katerim gre le za lastno malho. Čitajte pridno napredne časopise, ker le v teh izveste pravo resnico. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. V 23. številki «Lažiljuba» me nepodpisani napada kot načelnika tukajšnjega Sokola, da iščem in iščem, kje bi mogel kaj najti za volitve. Veež me dolžnost, da dam na ta dopis primeren odgovor. Predvsem pozivam dopisnika, da mi javi imena dotičnih Orlic in bivših Orlic, katere sem vabil v gostilno, jih tam napajal in — poslušajte, kakor pravi dopisnik «Lažiljuba», tudi s pečenko pogostil, da bi v pijanem stanju od njih izvedel, kako bi potem vse druge sodil. Ako mi tega ne javi, ga javno imenujem za navadnega podleža, ki bi me rad oblatil. Kolikor poznam kot domačin tukajšnje razmere, v Sv. Križu Orlic sploh ni; če jih pozna dopisnik, naj jih imenoma navede, da se bom znal pozneje napram tej družbi vesti tako, kot olika zahteva. Pri nas so se razmere zadnji čas tako izpre-menile, da Vas bo kmalu strah in da bo Vaš Katoliški dom ostal le žalosten spomin preteklosti. To je pokazala procesija na velikonočno nedeljo, na katero ste z največjim naporom in vkljub šentjernejski godbi, ki še danes nemilo brenči po ušesih ljubiteljev lepe glasbe, spravili skupaj le par orlovskih postav. Ne hodite na solnce z maslom nu glavi! Za bodoče volitve je dovolj gradiva zbranega. Pa ne mislite, da sem kaj izvedel od Orlic. Zadostuje Vam naj zaenkrat, g. kaplan, s pohujševanjem mladoletnih otrok in pa gospodarstvo sedanjega občinskega odbora z g. župnikom na čelu. Bodite prepričani, da boste po volitvah presenečeni. Dolgo smo gledali Vaše početje, a vsaka stvar ima svoj konec. Toliko zaenkrat. Ako želite, sem Vam na razpolaga — France Co-1 a r i č, načelnik Sokola. HRASTNIK. Ko sta po Trbovljah letala od hiše do hiše in nabirala «podatke» dva klerikalna tigra, je tudi po naši dolini hodil neki mladenič s torbo pod pazduho in izpraševal razne ljudi, kaj da sc govori o trboveljskih dogodkih. Mladenič je hvalil «Slovenca», češ, kako dobro piše, in je nekemu mlademu delavcu pokazal na steklarno, rekoč: «Ko bi oni (najbrž Orjunaši) videli, kako morajo delavci težko delati, bi bili čisto drugačni*. Najbrž je ta klerikalni gospodek šele ob tej priliki prvič videl dclavca delati. Premišljali smo dolgo, kaj pomeni tako zanimanje za našo dolino in smo končno prišli do nastopnega spoznanja: Ko so klerikalni tigri, ki so pri kmetu izgubili že vse zaupanje, zvedeli o žalostnih trboveljskih dogodkih, so si hitro zračunali: »Aha, tukaj se bo dalo napraviti za stranko!® Brž sta se peljala dva tigra v Trbovlje, nekaj drugih klerikalnih gardistov pa so poslali v Zagorje in Hrastnik. Seveda so začeli najprej gonjo-proti naprednemu časopisju, potem hvalili klerikalno, da je za delavca, prigovarjali raznim ljudem, naj rečejo, da so Orjunaši začeli itd. Torej čisto po klerikalno. S takim delovanjem so res ujeli nekaj mladih, nepoučenih kalinov. Pri nas so zvedeli tudi, aa je klerikalcev le zelo pičlo število, da so obrtniki in trgovci po večini napredni. Zvedeli so tudi, da klerikalni konzum na Dolu rabi precej denarja, ker je kaplan zgubil neko veliko pravdo, in je treba šteti težke tisočake. Sedaj ga pa imamo! Bojkot bomo napovedali vsem naprednim obrtnikom in trgovcem, bo vsaj tudi naš krojaček v Hrastniku imel več «kšefta». Saj delovno ljudstvo rado verjame, ki nam jc pokupilo toliko sto izvodov »Slovenca«. Tako si misli naša klerikalna gospoda. Toda zmotili ste se, vi farizeji! Res, da boste dobili par kalinov, pa le mladih, ker stari vas natančno poznamo, da vam gre le "za naše kroglice; ko bi pa iste imeli, pa pride zopet na vrsto Zaloška cesta, kjer ste dali postreliti nedolžne delavce. Seveda takrat ste imeli vlado v rokah in ste lahko delali z ubogim delavcem, kar ste hoteli. Ali zapomnite si: Osel gre samo enkrat na led. Če boste s svojim zavijanjem res ujeli nekaj kalinov na vaš lim, bodo to le taki, ki so takrat, ko ste vi dali streljati nedolžne ljudi, še hlače po šolskih klopeh trgali. Kje pa borno naročevali svoje čevlje in obleke ter razno orodje, kje bomo kupovali naše potrebščine, pa si od vas ne damo predpisovati, ker vemo, da vam je le za polnitev vaše farovške bisage, ki ni nikdar dosti polna. Dobro nam je še tudi v spominu polom raznih klerikalnih konzumov iz predvojne dobe, tako v Laškem, Št. Juriju, Šoštanju itd., kjer zadružniki še danes jočejo za izgubljenim denarjem. Nc boste nas dobili, ne! Delavcc. LAŠKO. Kandidatne liste so razglašene in volilci se vrstijo pred občinsko desko, da si jih ogledajo. Največ pozornosti (Zupane pravi: navdušenja) vzbuja nemškutarska lista, na kateri manjka zdaj kar šest kandidatov. Vsa je marogasta in pisana, kakor je pisana družba, ki jo je postavila. Najbolj zanimivo je pri tej listi še to, da je brez nosilca, ker je uradno črtan in mu je odvzela aktivna in pasivna volilna pravica. Gg. Weber in Lapornik sta končno tudi prišla do spoznanja, da njuni pošteni imeni ne spadata med one, ki so ju k temu zavedli. Tej tragikomediji bodo napravili volilci konec v soboto in v nedeljo se bosta Zupane in Fretze zbudila z velikim mačkom, ki jima ga pa bo ozdravila in spodila trda pest zmagovalcev. Konec je naši dobrodušnosti in z vso pozornostjo si bomo ogledali one, ki v svojem polovičarstvu še vedno podpirajo ljudi, ki jim ni za nas, pač pa za naše novce. Svoje somišljenike pozivamo resno in odločno, da se z vso vnemo lotijo dela za volitve, ki nam morajo donesti še lepšo zmago, kakor je bila zadnja. Zapomnite si dobro imena onih, ki bodo volili proti nam in izvajajte iz tega konsekven-ce, in to ne glede na osebo in stan dotič-nika. Takoj po volitvah boste dobili tozadevne direktive in naročila od vaše organizacije. LAŠKO. Sresko poglavarstvo je razveljavilo napredno gospodarsko listo občine Marija Gradec, češ, da sta bila dva podpisa kandidatov ponarejena. S tem volitve odpadejo in se smatra klerikalna lista za izvoljeno — seveda, če bi ne bilo naše pritožbe proti nepravilnosti dotičnega odloka, ki bi se mogel izdati šele potem, ko bi se trditev klerikalcev dokazala. Ker pa imamo mi dokaze, da sta dotičnika listo lastnoročno podpisala, bodo volitve brezdvomno razveljavljene in se bodo vršile nove na podlagi novih list. Toliko v pomirjenje našim somišljenikom. LAŠKO. Možje volilci! V soboto, dne 21. t. m, bomo odločili, komu hočemo zaupati svojo občino. Mirnim srcem in z zavestjo zmage stopa demokratska stranka v boj, ki naj še enkrat odloči, ali ostane naš lepi trg politično zdrav, napreden in naroden. V tem boju nas podpira umno komunalno gospodarstvo demokratske večine v dosedanjem občinskem odboru in zasluge, ki so si jih naši možje pridobili za procvit in napredek našega trga. Nizke občinske do-klade, dobro finančno stanje občine, sresko poglavarstvo, skrbstvo za uboge, obrtna nadaljevalna šola, mostovi, dobro vzdrževanje cest in ulic, do vseh podrobnosti izdelan projekt za vodovod, ki se ima zgraditi tekom tega ah prihodnjega leta in za katerega je ustanovljen poseben fond, ki izkazuje že danes več stotisoč kron — vse to in še mnogo drugega so uspehi, ki jih pameten volilec ne more prezreti in ki pripravijo še tako zakrknjenega nasprotnika do uvidevnosti, da ne kaže občin, gospodarstva izročati drugim kakor veščim rokam demokratskih kandidatov. Kot drugi se Vam ponujajo klerikalci. Trdno smo prepričani, da jih bodo dobili tvdi pri teh volitvah po prstih, kakor so jih dobili pri zadnjih. Njihova lista je glede kvalitete in sposobnosti kandidatov še slabša kot zadnja. Možje, katerim nočemo odrekati poštenosti, so nezmožni voditi občino, kot je naša. Vsaj pisati in brati bi moral znati vsak občinski mož trga Laško. Takih, ki še tega ne znajo, pač ne moremo voliti, ne da bi spravili sebe in občino v sramoto! Tretji, ki se Vam vsiljujejo, je družba okrog Fretzeta in Zupanca, imeni, ki smo jih čitali že na najrazličnejših listah, moža, ki se sučeta, kakor se pomika senca okrog drevesa pod toplim solncem. Njihova lista, ki jo je zeleni svinčnik političnega uradnika skrčil od 34 na 28 imen, sestoji iz pristašev najrazličnejših strank, kakor je to izjavil Zupane sam: iz ra-dikalcev, klerikalcev, komunistov, socialnih demokratov, nemškutarjev in baje tudi demokratov. Pomilujem te zadnje, če sta jim njihov značaj in prepričanje dopustila, posoditi svoja poštena imena, da pomorejo v občinski odbor n. pr. Fretzetu, ki je bil te dni od sre-skega poglavarstva kaznovan, ker še sedaj za Slovenca nima drugega imena kot psovka «\Vindischer». O gospodarskih sposobnosti teh vsiljivcev, katerim je le na tem, da bi se vrinili v občinski odbor na račun drugih in da bi kvarili in ovirali delo naših mož, je odveč. O tem bodo volilci izrekli zadnjo in končno besedo! Možje volilci! Odločitev bo lahka onemu, ki misli z lastnimi možgani. Komur sta mar dobrobit in procvit naše občine, ta bo volil demokratsko listo, ta bo vrgel v soboto volilno kroglo v prvo skrinjo. Prvo plačilo mu bosta mirna vest in zavest, da je storil svojo dolžnost napram sebi in narodu. Drugo plačilo pa, da bo našel zaslombo pri nas, da bo naše! na magistratu enako pravico za vse sloje. Kdor pa bo volil s klerikalci ali, s Fretzetom in Zupancem, ta je od nas odšel, tega smo črtali in ta naj išče pomoči in za-slombe pri onih, ki jim zaupa več kakor nam. Zdaj pa odločajte! — Volilni odbor. SV. LENART NAD LAŠKIM. V soboto 21. t. nT. imamo pri nas občinske volitve. Vloženi sta dve kandidatni listi: napredna in klerikalna. Kulukarji so si izbrali prav ibriht-ne» glavice, da bodo lepše capljale, kakor bo žvižgal ata Cencek. Med temi se posebno odlikuje neka mevžica. Ob nedeljah skače okoli svojih njiv, izganja vraže in misli, da bo s tem panal tudi one, ki nc trobijo v klerikalni rog. Jim gre pač trda! Oblazijo vse hiše ter lažejo na debelo. Obljubljali so naprednemu volilcu bukev, če voli z njimi. Ta pa se jim je odrezal: «Dajte mi raje vola, da bom vozil z vami!» Klerikalni šepavi «šolarček» je posebno vsiljiv. Naj raje vpraša svojega ateka, zakaj je bil kot novoizvoljeni župan tako korajžuo zbolel. Ko so naprednjaki, pri zadnjih volitvah prvič izvoljeni, zahtevali pobotnice, so jih kar sproti delali. Denar so pa imeli tako spravljen, da so ga s težavo spravili na dan. Res, lepi gospodarji! Pa tista «slavna», nepotrebna tožba za kobilo, pri kateri je klerikalni občinski odbor tako častno pogorel — stroške so seveda nosili občani — in še drugi taki grehi. Mislite, da smo pozabili? Mi nc bomo volili mož, ki vodijo tako vzorno blagajniške knjige, ki pri sejah kimajo ter se samo takrat zganejo, kadar je treba podpisati zapisnik. V soboto pokažimo, da smo možje, ter pometimo klerikalne kimavce iz odbora! SODiNCI PRI VELIKI NEDELJI. Dragi bralci «Domovine», naznanjamo Vam, da tudi tukaj že vemo, da se bodo kmalu vršile občiiiske volitve. Na binkoštni ponedeljek nas je že posetil znani agitator kaplan g. Ver-banšek od Sv. Barbare v Halozah ter nagovarjal, naj se sestavi le ena kandidatna lista brez volitev in da naj ostane še nadalje za župana g. Fric Irgolič. S tem županom pa, žal, stranke, ki imajo često opravka v občinski pisarni, niso zadovoljne, ker malokdaj najdejo župana v uradu. Sploh nam ne ugaja, da nam hočejo nekako na tihem izvoliti župana, ki ne more pokazati baš zaslug za občino. Kaplanu Verbanšku svetujemo, naj rajši agitira za Irgoličevo moko pri Sv. Barbari. POLJANE NAD ŠKOF JO LOKO. Občinske volitve imamo v sredo 25. t. m. Vložene so štiri kandidatne liste: klerikalna in tri napredne (JDS, KDZ in SKS). Četudi se je pričakovalo, da bo le ena napredna proti-klerikalna lista, vendar ni prišlo do tega iz prav ničevih razlogov. Pa četudi to ne, vendar so se vse tri poboJale in zvezale na ostanek. iJpamo, da bodo v prihodnjem občinskem odboru postopale vse tri skupine složno za napredek in blagor občine, odbijajoč vse klerikalne naklepe, da bi občino izrabljali v strankarske namene. Naši zastopniki (JDS) se bodo odločno uprli vsem takim nakanam. Kakor drugod, tako prihaja tudi naša občina v vedno večje potrebe in izdatke. Seveda, treba je gledati, da občina tudi gospodarsko, pri kmetijstvu, živinoreji, obrtništvu in vseh panogah napreduje, ker s tem se veča blagostanje občanov in potem se morejo dobiti tudi potrebni občinski dohodki. Nas nič ne moti, če pametni načrti prvič ali drugič ne bodo takoj uspeli, a začeti je treba povsod tam, kjer je treba braniti pravice občanov in odpravljati krivice. Posebno je pa to na mestu še tu pri nas v Poljanah, kjer ima župnik najlepši in najpripravnejši grunt, poleg pa še lepe dohodke v denarju in vsakovrstnih plačilih. Le vzemimo nove zvonove. Koliko govorjenja in prerekanja, pa tudi prepirov v posameznih hišah. Nič ne pravimo, da zvonov ni bilo treba; pa ti bi se bili lahko napravili brez vsakega velikega «šundra». Ves stranski cerkveni in farovški svet, travniki in rjive, katerih menda še nikoli niso farovški kosili in obdelovali, bi se naj bili prodali, pa bi bil denar tu. Izgovor, da se to ne da, je prazen Ne samo denar za zvonove bi bil tu, tudi ljudem, ki bi prišli do svojega sveta, bi bilo jako ustreženo. Zastopniki JDS bodo vedno na strani teh, ki bodo stremeli za tem. Ne glede na levo in desno, bodo zastopniki naše JDS v občinskem zastopu odločno stali na strani pravice in napredka občine. Povsod in vselej bomo odločno korakali naprej po poti prave demokratske in ljudske misli. Naša skrinjica je zadnja, četrta. Kdor je z nami, kdor je navzet misli, ki jih širi «Domo-vina» ter jo vestno čita, bo spustil kroglico v zadnjo, četrto skrinjico. TRBOVLJE. Tukajšnja policija je zasačila nekega Matijo Dornika od Sv. Jeaerti, ki je v Trbovlje pripeljal voz mesa. Ker ni bila cela zadeva v redu, se je to uvoženo meso od strani policije zavrnilo. Kakor dognano, se ta človek bavi že več let s tem uvažanjem. Kako meso uvaža, se bo natančno dognalo. * HRASTNIK, Te dni se je širila po okolici vest, da so volitve v krištofski občini preložene. Opozarjamo naše ljudi, ki še ne poznajo klerikalnih lopovščin, da naj bodo te dni pač previdni. Skoro gotovo bodo izdali še ponovno vest, da se volitve ne vršijo ali pa, da so prestavljene. Ne verujte klerikalcu ničesar! Udeležite se volitev gotovo! Naša skrinjica je prva. HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Nedeljskega klerikalnega shoda pri Sv. Jederti se nas je več rudarjev udeležilo, misleč, da nas bo dr. Ogrizek kolikortoliko razvedril in nam priskočil na pomoč v našem kritičnem položaju. Znano je vsej javnosti, da se vrši redukcija delavcev v Hudi jami. Toda ta zastopnik ljudstva niti besedice ni črhnil o tem. Danes vemo, kdo se briga za nas in bomo tudi 21. junija pokazali figo v drugo skrinjico. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dne 15. t. m. smo imeli pri nas klerikalni shod, na katerem nam je dr. Ogrizek namlatil toliko prazne slame, da se je gabilo že najzaslep-ijenejši klerikalni ovci. Škoda praznih best.l! Mi klerikalcev ne bomo volili, saj vemo, kaj nam ta stranka nesposobnih ljudi koristi. Kakor v Beogradu 21 tigrov ni znalo doseči ničesar drugega kot povišani davek in kuluk, tako so klerikalci tudi povsod v občinskih odborih samo kimavci in slabi gospodarji. Mi bomo 21. t. m. vrgli kroglico v našo prvo skrinjico. Dopisi, katere smo morali danes izpustiti, pridejo prihodnjič na vrsto. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene rahlo oslabele. V Vojvodini se trguje pšenica stara po 290 do 300 Din, nova za poznejšo dobavo po 250 do 270 Din, turščica po 227 do 230 Din, oves po 290 do 300 Din, moka po 460 do 500 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Cene v glavnem nespremenjene. — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 17. t. m. v devizah: 10Q avstrijskih kron za okrog 11% do 12 par, 100 italijanskih lir za 364 Din 25 par do 36' Din 25 par, 1 dolar za 83 Din 75 par do 8' Din 75 par, 100 češkoslovaških kron za 24' Din 10 par do 250 Din 10 par. Beležke Plavanje. Gost: «Gospodična, v juhi plava muha.» Natakarica: «Kdo je pa že to mrcino naučil plavati?* Zagovornik. 'Odvetnik: «Vidite, mož, zagovarjal sem Vas kakor svojega lastnega sina.» Obtoženec: «No, ali je Vaš sin tudi tak falot?» + Komunizem in delavstvo. Ako smo proti komunizmu, ki nam po ruskem vzgledu potrjuje, da je največja nesreča za ljudstvo še nismo proti delavstvu kot takemu, kar bi rado lopovsko klerikalno časopisje dopove-dalo svojim kimavetm. Mi obžalujemo komuniste, pa naj bodo advokati, profesorji, delavci itd. Mi obžalujemo trboveljske zaslepljene reveže, ki so šli na lim svojim komunističnim apostolom v Ljubljani, ki pa kiju S"ojemu boljševizmu živijo udobno življenje pristnega buržuja. Tudi trboveljske komuniste bo srečala pamet, da bodo trezneje mislili in ne bodo več verjeli, da je na svetu mogoč nebeški raj. Niti v bogati Rusiji ni bil boljševiški raj mogoč, v naši napram Rusi mnogo revnejši državi pa bi nas boljševiški ležim vrgel naravnost v prepad. Pustoiovc fantasti in živčno razdrapani ljudje nast pajo, kakor poznamo iz zgodovine, po vsaki vojni ter se zagrizejo v kake čudqe ideje. Toda po pijanosti pride vedno iztrerhjenie. Tudi to je zgodovina še vedno pokazala. 4- Klerikalni listi renče kot psi, spuščeni iz verige. Polomija klerikalnih tigrov v Beo gradu jih je privedla do tega, da iščejo sedaj vsako bilko, ki bi jim pomagala iz vode. — Zato so tudi zgrabili žalostne trboveljske' dogodke, ki bi jih radi obrnili v svojo korist, da bi nadomestili izgube na deželi s komu-j nističnimi glasovi. Za te dogodke so v veliki meri odgovorni baš tudi klerikalci, ki so, s svojimi divjimi izbruhi v lastnem časopisju pripravljali protidržavno razpoloženje. Da morejo klerikalni listi nekaznovano počenjati vse te falotarije, so se skrili za hrbte odgovornih urednikov-poslancev, ki jih ni mogoče poklicati na odgovor pred sodišče. In danes imajo vsi klerikalni listi v Sloveniji poslance za odgovorne urednike. Lepa je ta morala. Zato danes celo «Slovenec», ki je bil svoječasno še kolikor toliko zmeren, laže tako predrzno, kakor najbrže ne zna k ' škipetarski list. Dobro je pri tem le eno, laže tako neumno, da na njegove laži pride lahko vsak vsaj malce misleči človek. + 400 dinarjev. Kakor znano, so kler (kalni listi, posebno «Slovenec», po trbovelj skih dogodkih razširili vest, da so Orjunai iz stanovanja komunističnega apostoia dr. Le-meža odnesli 400 dinarjev. Laž pa ima kratke noge in tudi tu se je dognalo, da je dr. Le-mežu ukradla navedene stotake njegova služkinja. Ker se je bala, da bi jo policija prehitro iztaknila, je ukradeni denar izročila neki prodajalki časopisov. Ta je še isti dan 1/.C i gospodom okrog «Slovenca» in jim povedala, da je Lemcževa služkinja njej izročila pogrešani denar in da naj torej klerikalni časopisi ne sumijo po krivem Orjunašev. — Klerikalni gospodje pa so tej pošteni prodajalki rekli, naj bo kar tiho o celi zadevi — in so nadalje blatili Orjunaše. Ko se je stvar temeljito razkrila in ko so služkinjo zaprli, so klerikalni listi stisnili rep med noge. — Ali hočete še silneišega dokaza, da klerikalni politikuni nimajo niti trohice poštenosti in morale? Tedenske novosti čitateljem! Radi današnjega praznika j skega doma, začne poslovati v petek, dne smo morali za to številko nameravano pri logo preložiti na prihodnjo številko, ker je bilo tehnično nemogoče iziti v širšem obsegu. Prihodnja številka bo imela več slik in tiidi drugače zanimivo vsebino. Kraljeva dvojica v Ljubljani. Preteklo nedeljo sta se pripeljala z avtomobilom z Bleda kralj in kraljica z malim spremstvom. Obiskala sta najprej strelsko tekmo, ki jo je priredilo lovsko društvo. Ob tej priliki se je kralj razgovarjal z mnogimi izmed navzočih gostov, z bivšim ministrom dr. Žerjavom, velikim županom dr. Baltičem in z funkcijo-rarji lovskega društva. Po tekmi se je kraljeva dvojica odpeljala na ljubljanski grad in nato zopet na Bled. Ljubljansko prebivalstvo je kraljevo dvojico povsod živahno pozdrav-Jialo. Minister Pribičevič v Ljubljani. V torek se je pripeljal v Ljubljano minister prosvete Svetozar Pribičevič. — Iz Ljubljane se je g minister odpeljal na Bled, kjer je poročal kralju o raznih političnih vprašanjih. Kongres invalidov iz vseh pokrajin naše države se je vršil 15.—17. t. m. v Ljubljani. Invalidi so odločno nastopili za svoje pravice in zlasti poudarjali žalostno dejstvo, da je Jugoslavija edina drža'a v Evropi, ki še ni rešila tega perečega vprašanja. V svoji resoluciji odklanjajo invalidi sedanji radikalski zakonski načrt o invalidih ter zahtevajo, da se uveljavi oni zakonski načrt, ki ga je izdelal svoječasni minister za socijalno politiko g. dr. Gregor Žerjav v sporazumu z invalidsko organizacijo. S tem je dosegel dr. Žerjav najlepše priznanje, čeprav so zastopniki ljubljanskih invalidov govorili, da ni ničesar napravil. Zakonski načrt dr. Žerjava je takrat (decembra 1922) padel v vodo, ker je bila razpuščena skupščina. Želimo, da se povoljno reši vprašanje onih, ki so darovali svoje zdravje na altar domovine. * »Narodni dnevnik* v Ljubljani je prenehal izhajati. * Preiskava o trboveljskih žalostnih dogodkih počasi napreduje. S celo vrsto prič je dognano, da so napad pripravljali komu-nisfi, ki so izrecno za ta dan pripravljali orožje. Danes se že ve, da so komunisti vrgli tri bombe, eno pravo vojaško in dve, ki jih je izfabriciral neki komunist sam. Iz tega doslej dognanega že vidimo, kako so klerikalni listi grdo lagali o teh dogodkih, ki so jih hoteli izkoristiti za to, da bi si pridobili čim več komunističnih glasov. * Pisinonoše v službi klerikalne stranke. Z dežele nam poročajo, da mnogi pismo-noše, ki so»pristaši klerikalne stranke, pri raznašanju pošte odvračajo ljudi od naprednega časopisja ali celo to časopisje samovoljno zadržujejo. Ker je to nedopustno in kaz-njivo, opozarjamo naročnike, naj nam vsak tak primer takoj javijo, da bomo napravili potrebne korake. * Protituberkulozni dispanzer v Celju, ki je nameščen v samostojnem oddelku invalid- 20. junija t. 1. Poslovne ure bodo vsak torek in petek od 9.—14. ure. Dispanzer vodi pri-inarij celjske javne bolnice g. dr. Ivan Rajšp. Tako je otvorjen v Celju zopet nov državni dobrodelni zavod, ki je namenjen trpečim revnim slojem. * Kobilice v Bosni. Selo Čitlak v Bosni so poplavili celi roji kobilic, ki so uničili vsa polja in vrtove. Škoda je ogromna. * Strela je udarila te dni v hišo posestnika Josipa Trglavčnika v Bukovcu pri Polskavi. Nastal je požar, ki je uničil hišo in vse imetje. Trglavčnik je tem huje prizadet, ker mu je pred kratkim umrl Mini sin, žena pa je slepa. * Nevihte in viharji v naši državi in drugod. Iz raznih pokrajin Jugoslavije prihajajo poročila o velikih vremenskih nezgodah v zadnjih dnevih. Tako je toča v Banatu in na Hrvaškem napravila na poljih in v vinogradih mnogo škode. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Veliki viharji so vladali tudi v Budimpešti. Tudi iz Bolgarije in Rumunije prihajajo poročila o katastrofalnih nevihtah. * Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. V ponedeljek je bil pred mariborsko poroto na smrt na vešalih obsojen posestnik Simon Hircer iz Selnice ob Muri, ki je na naravnost živinski način pobil svojo ženo s sekiro ter jo zakopal za svinjakom. * Samomor v železniškem vagonu. Na zagrebškem kolodvoru se je te dni v vagonu tretjega razreda obesil železniški delavec Jakob Ahac, rodom iz Brežic. Ahac je bil nepoboljšljiv alkoholik in mu je bila vsled tega odpovedana služba. V obupu je izvršil samomor. * Osveta zavrnjenega snubača. V Malem Bregu v Bački je posestnikov sin Josip Rape snubil tamkajšnjo mladenko Julijo Obro-dino, ki pa ga je zavrnila in se te dni poročila z drugim. Ko sta novoporočenca prišla iz cerkve, ju je čakal Repe z nabasanim revolverjem in oddal proti njima pet strelov. Julija se je zgrudila mrtva na tla, njen mož pa je bil težko ranjen. Morilec je bil aretiran in oddan sodišču. * Ciganska družba se je pred nekaj dnevi klatila pp okolici Zaloga. Posledice nezaželenega obiska niso izostale. Pri tej ali oni hiši je zmanjkala kuretina, posestniku Francu Mejaču pa so ponoči odpeljali izpod kozolca cel voz. Člani družbe so neznano kam izginili in odpeljali ukradene stvari s seboj. * Nepojasnjen umor pri Mariboru. V Krčevini pri Mariboru so našli te dni v gozdu umorjeno 30 do 40 let staro žensko, katere identitete spočetka niso mogli ugotoviti. Ime umorjenke se je moglo dognati šele, ko je prišel njen mož v Maribor in spoznal v umorjenki svojo ženo. Piše se Antonija Stel-cer, doma iz Zgornjega Porčiča pri Sv. Le-i artu v Slovenskih goricah. Umorjenka je bila ranjena na desni strani vrata ter je imela poškodovano tudi žilo odvodnico; umrla je radi izkrvavitve. "Razen tega je imela po obražu in na d;sni roki več poškodb in prask z nohti, iz česar je sklepati, da se je vršil med njo in morilcem boj. Kdo je morilec, je doslej še neznano. Iz raznih znakov se sumi, da je bila umorjenka posiljena. * Starček — skrunilec. Sedemdesetletni Štefan Marmič iz Kojskega je zadnje čase stanoval pri posestniku Francu Ostermanu v Zaplani, ki ga je iz usmiljenja vzel pod streho. — Starec pa je gostoljubnost izrabil in oskrunil 91etno domačo hčerko, nakar je brez sledu izginil. Iz raznih krafev * V Gori pri Sodražici je na binkoštno nedeljo umrla edina hčerka posestnika Andreja Turka, in sicer po kratkem bolehanju v nežni starosti 16 let. Naše iskreno sožalje! * V Metliki je umrl posestnik in župan g. Josip Flajšman. Bil je odločen naprednjak. Blag mu spomin! * V Štepanji vasi je preminula gospa Alojzija Anžič. N. p. v m.! * V Št. Lenartu v Slov. goricah se je vršil 15. t. m. I. okrožni zlet naraščaja mariborskega okrožja, združen z razvitjem prapora demačega Sokola. Slovesnost je uspela zelo povoljno in je nedvomno doprinesla k utrditvi sokolske misli v Št. Lenartu in okolici. * V Krškem je umrl v starosti 60 let gospod Franc Geraldi, dimnikarski mojster in posestnik. Pokojnik je bil vrl narodnjak in naprednjak ter obče priljubljen. — Blag mu spomin! H*aMntIK«fHiaHaMHMaHIHMUHMUHW»»iklHUMaMafHi«MtMI.. razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridafek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iz tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: im- »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi s FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjost? Vse to si lahko ohranite in za-branite prerano ostarelost samo, če racio-nelno negujete svoj obraz, svoje telo, svoje lase in svoje zobe. Izrednega učinkovanja so že čez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote, kakor: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada, 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 25 dinarjev, Elza-po-mada za rast las, 2 lončka z zavojnino in Lovol, gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da si kupite 9 pelerino, suknje, hlače, dežne pla&če lz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni ie pri konfekoijskl Industriji Drago Sedata, Ljubljana Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečko. Zahtevajte vzorce! s Naročeno blago so razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji Ee izdelujejo usnjeni (kožni) rekelci, hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. - Obleke po meri. - LJUBLJANA, Kralja Petra trg it. 8 1, sprejema hranilne vloge po 8 %• Večje ln stalne vloge do 12 31 Zahtevajte pri trgovcih na deželi in kuouite od staro, leta monufohturno IiIobg ustanovljeno tvrdko dr. z o. z. KHAMJ. SSanufaktura na debelo in drobno. 35 Trgovci na deželi, ostali odjemalci, prepričajte se pred uakupom znova o naših cenah in izberi! Trgovcem damo najmanjše količine po prvih cenah na debelo. poštnino vred 40 dinarjev, z 10%nim doplačilom, in drugi Elza-preparati, kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolon- ska voda itd. Vse navedeno razpošilja: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 360, Hrvatsko. (e) nejše strešno kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takuj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! ▼ Vso Vaše potrebščine, novod^šlega pomladanskega, lotnega ® blaga za moške in ženske obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotenine, oksfort, cefir, cvitih za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture in dr. Najnovejšo svilnate in čipkaste rnte, šerpe pri domači znani trgovini JANKO ČE5NIK, LJUBLJANA, Lingarjeva-Stritarjeva ulica. Blago, samo češkcslovaški izdelek. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališa). Cene znatno nizke in zmerne. lepote, katera drže, kar obešajo! Že 28 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-sredstva lekarnarja Fellerja, ki pospešujejo lepoto. PJ 7A_nRDft7WA PO&MSM zanesljivo varstvo proti Bolnčnim pegam, solnčni opeklini, LL&n"UDnn£i!1n rUlilrtUn, lisam, hrapavi koži, odstranja zaiedavce, ogrce, nabore in druge vsakovrstne kožne nečistosti. 2 velika porcelamsta lončka z zavojnino in poštnino vred 25 Din. imli2Pnn 3TSJ«n naimi'©jše in najfinejše milo lepote! Ideal vseh mili Popol-Isildt/aiU liSicU, noma neškodljivo, se jako dobro peni in jo milega finega duha. 4 veliki ko3i z zavoinino in poštnino vred 40 Din. F^s.nnmaria 79 rast krepi kožo na zab™aiaie EJ£a*pu9il